Page 1

Vodnik po KS Drska

RASTOČA KNJIGA OŠ DRSKA

PODOBE NAŠEGA KRAJA VODNIK PO KRAJEVNI SKUPNOSTI DRSKA


Vodnik po KS Drska

PODOBE NAŠEGA KRAJA – vodnik po krajevni skupnosti Drska V letu 2015 smo v mozaik Rastoče knjige OŠ Drska vgradili prvo našo knjigo Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike OŠ Drska, letos 2016 v mozaik dodajamo nov kamenček vodnik po Krajevni skupnosti Drska pod naslovom Podobe našega kraja. Podobe domačega kraja oblikujejo naravne in kulturne znamenitosti, ulice, ustanove, gospodarski subjekti in lokali, predvsem pa ljudje, ki s svojim delom puščajo sledi, s svojim vzorom spodbujajo in navdihujejo druge krajane za aktivno in odgovorno življenje. Živimo v največji soseski Novega mesta, ki iz leta v leto spreminja svojo podobo. Število prebivalcev se povečuje, rastejo novi bloki, nove hiše, odpirajo se nove storitvene dejavnosti. V okviru projekta Rastoča knjiga 2015/16 smo se spraševali, ali svoj kraj sploh poznamo, ali vemo, kaj vse nam ponuja, kdo vse živi v njem, kdo je oblikoval njegovo zgodovino, kdo in kaj je pustilo vidnejše sledi v njej, po katerih pomembnih ljudeh nosijo imena naše ulice. Velikokrat slišimo reči mlade in starejše krajane, da živijo na »Slavki«. Največja ulica nosi ime po slovenskem pisatelju in dramatiku Slavku Grumu, torej bi lahko živeli le na »Slavku«. Upamo, da bo naš Vodnik po krajevni skupnosti pomagal odpraviti tudi to nevednost. Srečno pot po naši krajevni skupnosti Drska skupaj z vodnikom Podobe našega kraja! Nevenka Kulovec, ravnateljica

1


Vodnik po KS Drska

Šola, odprta za znanje, razvija čut do okolja, krepi osebnostno rast in sprejema drugačnost. IZDELAVA VODNIKA PO KRAJEVNI SKUPNOSTI DRSKA Naša šola sodeluje v projektu Rastoča knjiga. V sklopu tega projekta učenci izrazijo svoje znanje in ustvarjalnost skozi različne dejavnosti na šoli. Tako smo 15. 10. 2015 izvedli kulturni dan. Sodelovali so vsi učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda. Učenci devetih razredov so pripravljali dramatizacijo Županove Micke. Ostali učenci pa so z učitelji mentorji raziskovali našo krajevno skupnost Drska in odkrili veliko zanimivega, za njih še neznanega. Delo je potekalo v šoli in na terenu. Svoje zapise so popestrili s fotografijami in zemljevidi. Vključeni so bili v enajst različnih delavnic: -

Raziskovanje poimenovanja DRSKA (mentorica Zdenka Cimermančič Šafar); Fotografska delavnica (mentorica Simona Lešnjak); Likovna delavnica (mentorici Katja Medle, Ankica Milošević); Izdelava maskote naše šolske knjižnice (mentor Jose Fernandez Moyano); Računalniška delavnica (mentorici Mateja Bartolj, Katja Pečaver); Kamnita forma viva (mentorica Neva Bambič); Novinarska delavnica (mentorice Janja Bukovec, Jožica Muhič, Mateja Grahek, Tanja Jaklič); Literarna (knjižnična) delavnica (mentorici Jožica M. Simončič, Judita Hrovat); 2


Vodnik po KS Drska

-

Športniki in šport v naši krajevni skupnosti (mentor Roman Judež); Pregled glasila krajevne skupnosti Pod topom (mentorica Nuša Šimec); Peka slaščic (mentorica Suzana Zoran). Foto utrinki iz delavnic na kulturnem dnevu (Foto: Učenci OŠ Drska)

Slika 1: Računalniška delavnica

Slika 2: Likovna delavnica

3


Vodnik po KS Drska

Slika 3: Likovna delavnica

Slika 4: Novinarska delavnica

4


Vodnik po KS Drska

Slika 5: Literarna (knjižnična) delavnica

Slika 6: Priprava devetošolcev na dramatizacijo

5


Vodnik po KS Drska

Slika 7: Fotografska delavnica

Slika 8: Kuharska delavnica

Slika 9: Izdelava maskote naše šolske knjižnice

6


Vodnik po KS Drska

HIMNA ŠOLE OŠ Drska

Ko pogledam skozi polja,

Šola naša, ti si zlata,

čez doline in gore,

bodi taka, kakor si.

vidim našo lepo šolo,

Lepa, zlata in prijazna,

ki ji Drska je ime.

šola Drska naša ti!

Šola naša lepa sprejme vsakega učenca. Tu se učimo, se smejimo,

Avtorici: besedilo: učenka Adriana Seličanec melodija: učenka Lučka Hrovat

se igramo in še kaj.

Slika 10: Slika šole (Foto Asja)

7


KS Drska Krke okljuk,

pod topom klepet kavarne.

gozdovi, hiše … Drska.

Srce zaželi, kupi in dobi.

Tu snuje drame Slavko Grum.

Šola polna otrok,

Muza Prešernova

In postaja za vandrovce

v tihem domu;

današnjih dni.

v gaju med drevesi

Široka so obzorja nad Drsko.

predniki v pokoju.

Vedno bolj čista je …

Marija v kapelici moli za mir.

zasanjana v nebo hiti …

Slikarji, kiparji, poeti – drugačna lepota vizij. V luki šumi ladja,

moč za zdravje izgubljeno.

Avtor pesmi: Smiljan Trobiš Pod topom, št. 6, december 2005 (glasilo krajevne skupnosti Drska)

Slika 11: KS Drska - http://ks.novomesto.si/si/drska/

8


Vodnik po KS Drska

ZAOBLJUBA PRVOŠOLCEV DANES JE POSEBEN DAN, KO POSTAJAM ŠOLSKE SKUPNOSTI ČLAN, ZATO VAM SVOJO OBLJUBO DAM:       

DA SE BOM PRIDNO UČIL, SVOJE NALOGE VESTNO NAREDIL. SPOŠTOVAL BOM VSE LJUDI, TUDI TISTE, KI SO DRUGAČNI KOT MI. POMOČ BOM NAOKROG DELIL, Z DOBRO VOLJO PRIJATELJE BODRIL. SPOŠTOVAL BOM ŠOLSKI RED, SKRBEL ZA ČISTOČO, POSPRAVIL NERED. DO UČITELJEV BOM VLJUDEN IN SPOŠTLJIV, SOŠOLCEM DOBRE NASVETE BOM DELIL. VSEM DRUGIM BOM ZA LEP VZOR, NAME PONOSEN BO CEL UČITELJSKI ZBOR. S ŠPORTOM SI BOM KRAJŠAL ČAS ALI S PETJEM URIL GLAS. IN NA KONCU BO VESEL PRAV VSAK, SAJ BOM OŠ DRSKA UČENJAK!

Avtorica besedila: Barbara Žura

9


Vodnik po KS Drska

Foto: učenci OŠ Drska

Foto: učenci OŠ Drska Slika 12: Sprejem

prvošolcev v šolsko skupnost

10


Vodnik po KS Drska

ZEMLJEVID NOVEGA MESTA in KS DRSKA

Slika 13: Zemljevid KS Drska

V novomeški občini je 23 krajevnih skupnosti, naša šola spada v krajevno skupnost Drska. Sedež KS Drska se nahaja na Ulici Slavka Gruma 9.

Slika 14: Napis KS Drska, Veronika Sadek

11


Vodnik po KS Drska

KS DRSKA obsega naslednje ulice in naselja: Brod, Cesarjeva ulica, Drska, Irča vas, Kandijska cesta od 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, Lebanova ulica, Dularjeva ulica, Komeljeva ulica, Šalijeva ulica, Šegova ulica, razen hiš 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Šmihelska cesta, Topliška cesta, ulica Mirana Jarca, ulica Slavka Gruma, Volčičeva, Westrova, naselje Srebrniče. Izvor imena Drska (na podlagi različnih pisnih in kartografskih virov) Drska je nastala iz Irče vasi, ki je danes njen »podaljšek«. Ulična imena v Novem mestu - stanje 1993 (Dolenjski muzej) V Prilogi št. 4 dokumenta »Spremembe in dopolnitve odloka o ulicah v Novem mestu« s seje občinskega sveta MO Novo mesto z dne 2. 12. 2009 zasledimo naslednji zapis o Drski: »1975/ prej zaselek, ki je sodil k Irči vasi/ 75 hišnih številk. Potek: Hiše ob nekdanji cesti v Dolenjske Toplice od železniške proge do križišča z Ulico Slavka Gruma ter vse hiše na levi strani Topliške ceste, ki jih je obvoznica odrezala od Irče vasi. Ime po zaselku Drska. Po ljudskem izročilu je zaselek dobil ime po cesti, ki je tod vodila in je bila pozimi drseča. Ime Drska se je razširilo na celotno tamkajšnjo stanovanjsko četrt.« Krajanka Rozi Henigman Tudi krajanka Rozi Henigman v svojem prispevku »Iz Irče vasi je nastala Drska« (Henigman, 2002, str. 14) razlaga izvor imena Drska (po ustni pripovedi njene stare mame): » Ob cesti so bile štiri gostilne. Tri so imele položen dostop, ena pa je imela vzpetine. To seveda ni bilo primerno za odhajajoče stranke, ki 12


Vodnik po KS Drska

so se poslovile od šanka gostilne. Rad je sledil padec na zadnjico. Njen lastnik pa si je pridušal: »Že spet ta prekleta drska!« Najbrž je mislil na drsanco, ki ga je položila na tla. In glej ga zlomka, prijelo se je ime Drska. Tod je tekla cesta za Suho krajino, edina peš povezava, tu so hodili na sejem, pa se je s ponavljanjem to ime obdržalo.« Krajevni leksikon Slovenije V Krajevne leksikonu Slovenije (1971, str. 503) je ob razlagi kraja Irča vas zapisano, da leži ob cesti Novo mesto – Dolenjske Toplice pripadajoči zaselek Drska, ki ima dva klanca. Ime naj bi opozarjalo na drsalnice. Omenja tudi, da je v zaselku prisotna gostilna in da tu deluje več obrtnikov. Polja na plodni črnici. Prisoten je smrekov in hrastov gozd. Krajevni leksikon Dravske banovine V Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937, str. 553) je pri omembi Irče vasi zapis, da »k vasi spada tudi Drska ob klancu ban. ceste proti gozdu.« Krajevni repertoriji a) Obširen imenik krajev na Kranjskem (Special OrtsRepertorium von Krain), C. Kr. Statistična centralna komisija Dunaj, 1894, str. 101 Podatki se predstavljeni na podlagi rezultatov popisa ljudstva iz leta 1890. -

Irtschdorf, Irča vas (91 prebivalcev) Drska (Rotte, sos.) 43 prebivalcev

13


Vodnik po KS Drska

b) Obširen imenik krajev na Kranjskem (Special OrtsRepertorium von Krain), C. Kr. Statistična centralna komisija Dunaj, 1884, str. 112 Tu zasledimo podatek, da spada k vasi Irča vas tudi Derska; zabeleženo je tudi število prebivalcev: 19 moških in 21 žensk, kar je skupaj 40 prebivalcev. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) Kot dodatni vir pa smo se poslužili tudi SSKJ, kjer smo našli obrazložitev »drska« (z malo začetnico): Lov, sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta žival. »V snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa.« Zaključek Ugotovili smo, kaj pomeni ime Drska, žal pa glede na dostopno gradivo nismo ugotovili, kdaj se je ime prvič pojavilo. Prvo omembo smo zasledili v letu 1884, kar bi nakazovalo, da je ime naselja staro najmanj 131 let. Učenci z mentorico Zdenko Cimermamčič Šafar

Zanimivost KAKO JE GOSPOD TONE PARTLJIČ ( slovenski pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik) ISKAL ŠOLO NA DRSKI Leta 2006 je našo šolo obiskal pisatelj Tone Partljič, ki se je z učenci pogovarjal o bralni znački. Do šole pa ni prišel na lahek način, saj je s Šmihelskega mostu zavil po cesti v smer Dolenjskih Toplic. Na enem izmed ovinkov je povprašal, kje je naša šola, pa so mu povedali, da naj gre na levo. In je seveda 14


Vodnik po KS Drska

šel, a se je znašel v Šmihelu. Tam je spet povprašal, kako bi prišel do nove osnovne šole na Drski in spet je dobil nova navodila. Pot ga je pripeljala do železniških zapornic in znane kapelice blizu njih, kjer se je pisatelj spet pozanimal, kako bi prišel do nas. Nekaj povprašanih krajanov mu tega ni znalo takoj pojasniti, končno pa ga je široka cesta le pripeljala do šole. Pa naj še kdo reče, da je Drska mala vas … Pod topom, št. 7, februar 2007

(glasilo krajevne skupnosti Drska)

Slika 15: Tone Partljič na OŠ Drska, fotografija učenci OŠ Drska

Slika 16: Knjižna zbirka - Foto: učenci OŠ Drska

15


Vodnik po KS Drska

KAMNITA FORMA VIVA Kaj je Forma viva? Forma viva je »razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem (razstavnem) prostoru.« (SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, pridobljeno 15. 10. 2015) Razstave kiparskih del na prostem v Sloveniji lahko vidimo v Kostanjevici na Krki, Portorožu, Ravnah na Koroškem, Makolah, Mariboru, Piranu, pa tudi v Novem mestu na Drski.

Slika 17: Forma viva na OŠ Drska Foto: učenci OŠ Drska

16


Vodnik po KS Drska

Nastanek Nastala je v juniju 2005, na pobudo kiparja Rudolfa Škofa in slikarke Jožice Škof. Galerija Škof je skupaj s Krajevno skupnostjo organizirala kiparsko kolonijo Tretja razsežnost. Na njej je ustvarjalo 8 kiparjev (Jožica Škof, Franci Kocjan, Zvone Predalič, Leopold Trbovec, Alojz Rak, Marjan Stepan, Rudolf Škof, Andrej Gerbec) in učenci OŠ Drska. Ustvarjali so pred OŠ Drska. Kipi so postavljeni vzdolž Ulice Slavka Gruma od glavnega križišča do OŠ Drska, eden je pred stavbo Rdečega križa, v parku Medgeneracijske solidarnosti, eden pa stoji pred splošno bolnišnico Novo mesto. Material Kipe so izdelovali iz apnenca, ki so ga izkopali iz gradbene jame, ko so delali stanovanjsko - poslovni kompleks «Pod topom«. Kipi in njihovi avtorji

Slika 18: Naslov: Voda – vir življenja (Leopold Trbovec)

17


Vodnik po KS Drska

Slika 19:Naslov: Trdinovi Gorjanci (uÄ?enci OĹĄ Drska)

Slika 20: Naslov: Janez Trdina, avtor: Andrej Gerbec

18


Vodnik po KS Drska

Slika 21: Naslov: Mesto situl, avtor: Franci Kocjan

Slika 22: Naslov: Bo탑ji dar, avtor: Marjan Stepan

Slika 23: Naslov: Materinstvo, avtor: Alojz Rak

19


Vodnik po KS Drska

Slika 24: Naslov: Slavko Grum, avtor: Alojz Rak

Slika 25: Naslov: Polž velikan, avtor: Rudolf Škof

Slika 26: Naslov: Trdinov Zlatoper, avtor: Zvone Predalič

20


Vodnik po KS Drska

Slika 27: Naslov:

V parku Medgeneracijske solidarnosti je umeščena kamnita miza, ki so jo leta 2014 izklesali dolenjski kiparji in drugi umetniki (Jožica in Rudi Škof, Marjana Vidic, Rado in Gabrijela Čepič, Stane Jakopin, Andrej Hudoklin in Ciril Povše) pod vodstvom kamnoseškega in restavratorskega mojstra iz Zagrada Francija Kocjana. Miza je težka dve toni, na njej so simboli iz novomeških situl in tudi slogan novomeškega pesnika Smiljana Trobiša: Struga življenja reki dala je najlepšo pot.

Slika 28: Članek in fotografije so pripravili učenci z mentorico Nevo Bambič

21


Vodnik po KS Drska

BUNKER S TOPOM V KS DRSKA Leta 1942 so Italijani Novo mesto obdali z žico in bunkerji. V naši KS je bil postavljen večji bunker v gozdu Portovald za Irčo vasjo, drugega so vkopali v bregu nad Krko, enega so uredili v vasi v zidani kleti enega izmed vaščana, eden je bil v zidani kleti pod podom (stavba za kmetijske pridelke in orodje), več manj utrjenih bunkerjev je bilo v zasebnih hišah. Večji zemeljski bunker je bil na Koširjevem vrtu. V njem je prebivala večja posadka in ta je zamenjevala stražo v betonskem bunkerju. Iz bunkerjev so vodili strelski rovi, zaščiteni z žično ograjo. Čas nastanka betonskega bunkerja ni točno znan. V pisnih in ustnih virih zasledimo, da so ga zgradili Nemci po oktobrski ofenzivi 1943 oz. so ga gradili vaščani, stari od 14 do 26 let, zaposleni pri gradbenem podjetju, in mobilizirani vaščani. Zaradi protitankovske obrambe je bil bunker zgrajen na gričku, približno 10 m od nekdanje vpadnice v mesto iz smeri Dolenjskih Toplic. Je štirioglate oblike, iz betona in železa, stene so debele kar 85 cm, dolg je 6 m, širok 5,7 m in visok 3 m. V dvocelični prostor lahko vstopaš s severa ali juga. Ima eno samo strelno lino, iz katere je gledala cev težke brede. Iz nje so malokrat streljali, je pa zbujala veliko strahu. V njegovi bližini so potekali le manjši spopadi. Krajani ta kulturni spomenik imenujemo Top, zato se imenuje tudi naselje Pod topom, čeprav topa na bunkerju sprva sploh ni bilo. Prvi poljski top iz leta 1918, proizvod tovarne Škoda, je na bunker postavil Dolenjski muzej septembra 1952. Po sanaciji 22


Vodnik po KS Drska

bunkerja leta 2011 je Vojaški muzej Pivka ta edinstveni primerek topa zamenjal s protiletalskim topom FLAK 38.

Slika 29: Stari top Foto: Z. Damjanovič

Slika 30: R. Sever in Z. Damjanovič z novim topom Foto: Z. Damjanovič

23


Vodnik po KS Drska

KRATKA PREDSTAVITEV POIMENOVANJA ULIC Šalijeva ulica SEVERIN ŠALI (22. 10. 1911 – 24. 10. 1992 ) Slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Njegove pesmi pripovedujejo o ljubezni do domovine in rodu, o velikih skrivnostih in majhnih radostih življenja. Nekaj njegovih del: Slap tišine, Spev rodni zemlji, Pesnik na večerni poti.

Slika 31: Šalijeva ulica, Foto: Veronika Sadek

24


Vodnik po KS Drska

Šegova ulica FRANC ANDREJ ŠEGA (16. 11. 1711 – 6. 12. 1787) Po poklicu je bil medaljer, graver in slikar. Izdelal je več portretov za cesarico Marijo Terezijo. Velja za enega najboljših evropskih medaljerjev v 18. stoletju. Hedlinger ga je imenoval »prvi evropski izdelovalec žigov«.

Slika 32: Šegova ulica,- Foto: Ema Lotrič

25


Vodnik po KS Drska

Ulica Slavka Gruma SLAVKO GRUM (2. 8.1901 – 3. 8. 1949) Zdravnik in književnik, pisal je črtice, novele in drame. Njegovo najbolj znano delo je Dogodek v mestu Gogi. Po njem se imenuje največja ulica v krajevni skupnosti Drska in založba Goga v starem mestnem jedru.

Slika 33: Ulica Slavka Gruma, Foto: Ema Lotrič

26


Vodnik po KS Drska

Cesarjeva ulica IVAN CESAR (6. 10. 1896 – 3. 12. 1965)

Slovenski gledališki igralec in pedagog, od leta 1922 je bil član Slovenskega narodnega gledališča. Igral je v komedijah in dramah. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado. V knjižnici Mirana Jarca je spominska soba Ivana Cesarja.

Slika 34: Cesarjeva ulica, Foto: Ema Lotrič

27


Vodnik po KS Drska

Ulica Mirana Jarca MIRAN JARC (5. 7. 1900 – 24. 8. 1942) Pisal je pesmi, drame, črtice, novele in eseje. Z Novim mestom je bil tesno povezan, napisal je tudi roman z naslovom Novo mesto. V njem opisuje življenje v času novomeške pomladi, leta 1920. NJEGOVA DELA: Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936), Lirika (1940) Po Miranu Jarcu se imenujejo različne kulturne ustanove, osrednja knjižnica v Novem mestu, osnovne šole v Sloveniji.

Slika 35: Ulica Mirana Jarca Foto: http://kamra.si/sl/mm-elementi/item/ulicamirana-jarca-v-novem-mestu.html; pridobljeno 1. 3. 2016 ob 10:56

28


Vodnik po KS Drska

Volčičeva ulica EDVARD VOLČIČ (10. 12. 1858 – 22. 11. 1911) Osnoval je literarni krožek v gimnaziji. Zanimal se je za posvetno delo in za družabno in gospodarsko življenje ter za prosveto. Ustanovil je tudi knjižnico na Dunaju. Napisal je Civilno pravni red in sodni pravnik v slovenskem jeziku. Največje pa so njegove zasluge za slovensko pravno literaturo. Snoval je posojilnice. Že v gimnaziji je rad znanstveno razpravljal. Po njem se imenuje Volčičeva ulica.

Slika 36: Volčičeva ulica, Foto: Ema Lotrič

29


Vodnik po KS Drska

Westrova ulica JOSIP WESTER (11. 10. 1874 – 6. 12. 1960) Josip Wester je bil šolnik, slavist in planinec. V Novem mestu se po njem imenuje Westrova ulica. Bil je dober pedagog, velik praktik, strokovnjak na svojem področju, vzoren ravnatelj. Wester je v »Novomeških spominih« pisal o Novem mestu v letih njegovega šolanja, poučevanja ter ravnateljevanja na novomeški gimnaziji. Pisal je potopise, iz katerih izžareva njegova razgledanost in bistroumnost. V njegovih delih je prisotna lepota narave, ki jo avtor občuduje kot nekaj najpomembnejšega in ima velik vpliv na mestnega človeka.

Slika 37: Westrova ulica, Foto: Ema Lotrič

30


Vodnik po KS Drska

Lebanova ulica JANKO LEBAN (21. 4. 1855 – 18. 2. 1932) Janko Leban je bil pisatelj in glasbenik. Po poklicu je bil učitelj, več let je služboval na Dolenjskem. Veliko je prevajal iz italijanščine in nemščine. Po njem se imenuje Lebanova ulica. Pisal je poučne članke, pesmi, črtice, življenjepise in tudi skladbe. Njegov pesniški prvenec je »Tožba ptice«. Svoja dela je objavljal največkrat s psevdonimi. Uporabil jih je kar 20. Nekaj najbolj zanimivih je: Bodec (ime), Ugani kdo (ime), Osamelec (ime) in Sršen (ime).

Slika 38: Lebanova ulica -Foto: http://kamra.si/sl/mm-elementi/item/lebanovaulica-v-novem-mestu.html, pridobljeno 1. 3. 2016 ob 10:54

31


Vodnik po KS Drska

Komeljeva ulica BOGO KOMELJ (25. 5. 1915 – 18. 9. 1981) Slovenski bibliotekar, veliko je vedel o kulturno-zgodovinski preteklosti Novega mesta in Novomeščanov ter reševal kulturno dediščino mesta. Zbiral je rokopise, pisma, dokumente slovenskih pesnikov in pisateljev ter dragoceno slikovno gradivo. Imel je velike zasluge za ustanovitev Knjižnice Mirana Jarca, ki je bila na njegovo pobudo ustanovljena leta 1946, bil je tudi njen ravnatelj.

Slika 39: Komeljeva ulica, Foto: Simona Lešnjak

32


Vodnik po KS Drska

Dularjeva ulica JOŽE DULAR (24. 2. 1915 – 31. 1. 2000)

Slovenski pesnik, pisatelj in zgodovinar. V svojem pesniškem izražanju je nadaljeval novo romantično smer, v romanih pa realistično upodabljal Dolenjsko. Za svoja dela je prejel vrsto priznanj, Prešernovo, Trdinovo in Valvasorjevo nagrado.

Slika 40: Dularjeva ulica, Foto: Simona Lešnjak

33


POMEMBNI OBJEKTI Z RAZLIČNIMI DEJAVNOSTMI Šole in vrtci - Osnovna šola Drska, vrtec Sapramiška Ulica Slavka Gruma 63

34


Vodnik po KS Drska

Vrtec RDEČA KAPICA, Šegova ulica 5 Vrtec ŠKRATEK, Šegova ulica 114 Vrtec Pedenjped, Šegova ulica 22

Foto: Andrej Jakobčič

35


Vodnik po KS Drska

Stadion Portoval - zgrajen leta 1960 - zadnja obnovitev leta 2013 - nogometno igrišče, atletska steza, ki ima osem 400metrskih tekaških stez - skakališča z napravami za skok v daljavo, troskok, skok v višino in skok ob palici - atletska metališča omogočajo vadbo meta krogle, kopja, diska in kladiva

http://www.conica.com/en/systems/sports-flooring/references/athletic-tracksiaaf-class-2/slovenia/slovenia-novo-mesto-stadium-portoval/

36


Vodnik po KS Drska

Železniška postaja Kandija - zgrajena leta 1914 - kulturni spomenik lokalnega pomena ( Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto; Uradni list RS št. 38/1992)

Foto: Andrej Jakobčič

37


Vodnik po KS Drska

Avtobusna postaja - primestno-mestna avtobusna postaja, zgrajena leta 1989 po načrtih arhitekta Marka Mušiča - nahaja se ob Topliški cesti

Foto: Andrej Jakobčič

38


Vodnik po KS Drska

Trgovski center – Planet Tuš, Topliška 2 - supermarket - sodobno opremljene kinodvorane - restavracije, bari

Foto: Andrej Jakobčič

39


Vodnik po KS Drska

Supermarket Tuš, Ulica Slavka Gruma 7

Foto: Andrej Jakobčič

Atmosfera caffe, Ulica Slavka Gruma

Foto: Andrej Jakobčič

40


Vodnik po KS Drska

Pošta, Ulica Slavka Gruma 7

Foto: Veronika Sadek

41


Vodnik po KS Drska

RK Slovenije, Območno združenje Novo mesto, Ulica Slavka Gruma 54a

42


Vodnik po KS Drska

Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1 - 1894, odprta moška bolnišnica - 1908, zgrajena stavba, kjer je nastala ženska bolnišnica - 2015, zadnja obnova Splošne bolnišnice Novo mesto Več na spletni strani: https://www.sb-nm.si/o-bolnisnici/obolnisnici/zgodovina.aspx

Foto: Andrej Jakobčič

43


Vodnik po KS Drska

Zdravstveni dom, Kandijska cesta 4

44


Vodnik po KS Drska

Dolenjske lekarne Novo mesto, Kandijska cesta 1

Foto: Andrej JakobÄ?iÄ?

45


Vodnik po KS Drska

NLB poslovalnica Drska, Šegova ulica 4A

Foto: Andrej Jakobčič

SKB, Ulica Slavka Gruma 7

Foto: Veronika Sadek

46


Vodnik po KS Drska

Foto: Veronika Sadek

Gostilna in slaščičarna Jakše, Drska 44

Foto: Andrej Jakobčič

47


Vodnik po KS Drska

Steklarstvo Vidmar s. p., Brod 11 - druĹžinsko podjetje, veÄ? kot 20-letna tradicija - Caffe bar

Foto: Veronika Sadek

48


Vodnik po KS Drska

Poslovni sistem Mercator d.d., Drska 42

Foto: Andrej JakobÄ?iÄ?

49


Vodnik po KS Drska

Petrol, TopliĹĄka cesta 9

Frizerski saloni in Ä?istilnica: 1. Frizerstvo Sonja Jarc s. p. ;Ulica Slavka Gruma 24

Foto: Veronika Sadek

50


Vodnik po KS Drska

2. Frizerstvo Vesna Vukšinič s. p. ; Ulica Mirana Jarca 2A

Foto: Veronika Sadek 3.

Atmosfera, frizerski studio, Ulica Slavka Gruma 7

Foto: Veronika Sadek

4. Epiks, frizerski salon Katja, Katja Trontelj Potočar s. p. Drska 16A

Foto: Veronika Sadek

51


Vodnik po KS Drska

5. Modno frizerstvo Nena, Nevenka Dajčman s. p., Volčičeva ulica 15A

Foto: Veronika Sadek

6. Kemična čistilnica in pralnica Venera, Ulica Slavka Gruma 102

Foto: Veronika Sadek

52


Vodnik po KS Drska

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE NOVO MESTO Območno združenje Rdečega križa Novo mesto, ima svoje prostore na ulici Slavka Gruma na Drski. Tukaj se nudi psihosocialna pomoč posameznikom in družinam v stiski, poteka razdeljevanje humanitarne pomoči, toplih obrokov, omogoči vzdrževanje osebne higiene, izvaja tečaje prve pomoči, poteka medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljno delo in program krvodajalstva. Učenki naše šole, Lina Klobučar, Lucija Kolenc in mentorica Mateja Grahek, so se pogovarjali z gospo Anico Bukovec, dolgoletno prostovoljko in nagrajenko Rdečega križa.

INTERVJU Z GOSPO ANICO BUKOVEC Gospa z ogromno dobre volje, energije, prijaznosti in spoštovanja do drugih. Uvod: Po pouku smo se odpravili domov k znani prostovoljki KS Drska Anici Bukovec, ki že več let sodeluje pri Rdečem križu. Lepo nas je sprejela in usedle smo se za mizo, na kateri nas je čakalo nekaj dobrot in domač kompot. Nato smo se predstavile in začele s vprašanji. Z veseljem in dobro voljo nam je odgovarjala na njih, med tem pa nam povedala tudi nekaj zanimivih zgodb iz njenega življenja. Pokazala nam je tudi 53


Vodnik po KS Drska

nagrado, ki jo je prejela od Mestne občine Novo mesto. Zaupala nam je, da je nanjo zelo ponosna. Med pogovorom smo se zabavali, uživali in dobili pa tudi nekaj novih napotkov za življenje. 1. Prihajate iz Bele krajine. Kakšne spomine imate na otroštvo? Moji spomini so raznoliki, a ostali so večinoma lepi. Rojena sem bila ob začetku 2. svetovne vojne in pravega otroštva pravzaprav ni bilo. Oče in mama sta pomagala partizanom. Otroci se nismo tako sproščeno igrali, kot se danes. Ko se je vojna končala, sem šla takoj v šolo, še pred 6. letom. Ker sem bila tako mlada, sem bila vedno v razredu najmlajša. Vrstniki smo se veliko družili med sabo, igrali smo zemljo krast, kozle spodbijat, med dvema ognjema, se lovili in skrivali pa še kaj. Takoj po vojni se ni dalo kar tako kupiti radia. Oče je dobil posebno nakaznico in je moral v Ljubljano ponj. Ob nedeljah, ko je bila oddaja Želeli ste, poslušajte, smo dali radio na okno, navili na ves glas in cela ulica je prišla poslušat. Nekateri so celo zaplesali. To je bil tudi za nas otroke poseben dogodek. 2. Več let ste bili učiteljica in ravnateljica osnovne šole. Nam poveste kakšen lep dogodek, ki vam je ostal v spominu? Učiteljica sem bila kar 35 let – v OŠ Šmihel in njenih podružnicah. Zadnjih 10 let sem bila tudi ravnateljica te šole. Iz obdobja ravnateljevanja se zelo rada spominjam zaključnega druženja učencev, zaposlenih in staršev ob koncu šolskega leta. V športnih igrah smo se pomerili med seboj, imeli smo srečelov, pogostili smo se s palačinkami. Tako smo se vsaj enkrat na leto 54


Vodnik po KS Drska

srečali na enem mestu, saj je takrat šola delovala na štirih lokacijah. Imeli smo kar okrog 1100 učencev. Bili smo največja osnovna šola v Novem mestu. 3. Kako in kdaj se je začelo vaše sodelovanje z Rdečim križem? Moje sodelovanje z Rdečim križem se je začelo že na učiteljišču. Že tam smo imeli organizacijo RK, pa tudi učili so nas, da bomo morali tudi kot učitelji sodelovati s krajem, v katerem bomo zaposleni. Po ustanovitvi KS Drska se je leta 1978 oblikovala Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Drska in že ob ustanovitvi sem se vključila v delo. Eno leto sem bila tajnica KORK Drska, potem pa kar 22 let predsednica. V ožjem odboru pa sem tudi danes. Ves čas smo se povezovali z Območnim združenjem RK (OZRK), kjer sem bila tudi 9 let predsednica, danes pa sem še članica in tudi prostovoljka v na novo ustanovljenem Humanitarnem centru RK, ki ga imamo na Drski. Tak center smo si v OZRK želeli že zelo dolgo in ponosna sem na to, da nam je uspelo najti ustrezno stavbo in zbrati denar, da smo jo odkupili in uredili tako sodoben medgeneracijski center. Zakaj sem se vključila v delo RK? To je človekoljubna organizacija, ki pomaga vsem ljudem, ki so pomoči potrebni, brez razlike in to dela RK v Sloveniji že od 1866 leta. Ko vidiš, da nekdo potrebuje pomoč, ne moreš zapreti oči, včasih lahko pomagaš le z lepo besedo, nasmehom, ga pobožaš, lahko pa tudi z materialnimi stvarmi – hrana, obleka, obutev, denar. Ko vidiš, da si nekomu pomagal, se bolje počutiš tudi sam. Če ne bi imela rada ljudi in ne bi bila optimistka, ne bi mogla biti ne učiteljica ne prostovoljka. 55


Vodnik po KS Drska

4. Spodbujate krvodajalstvo. Ste tudi vi že darovali kri? Je to res poseben občutek? Kri sem darovala 23-krat in ko sem šla zadnjič, je šla prvič z mano moja vnukinja in zdaj skupaj z mojim sinom nadaljuje to humanitarno poslanstvo v družini. Darovati kri je poseben občutek, saj veš, da boš nekomu s tem lahko rešil življenje. To je najbolj humano in človeško dejanje, ki ga lahko narediš. Sam postopek jemanja krvi ni nič grozen niti boleč. Vesela pa sem, da je sama še nisem potrebovala. 5. Slišali sva, da ste bili za delovanje pri RK nagrajeni. Kakšna je bila ta nagrada in kaj vam pomeni? Za delo pri RK sem dobila vsa možna priznanja, tudi najvišji zlati znak RK Slovenije. Leta 2003 sem dobila za delovanje pri RK tudi priznanje Mestne občine Novo mesto. Denarno nagrado sem podarila OZRK Novo mesto in s tem omogočila enemu avtobusu otrok brezplačno počitniško letovanje na Debelem Rtiču. 6. Je dandanes težko pridobiti nove prostovoljce? Kako bi vi spodbudili mlade, da se splača biti prostovoljec? Ja, danes je težko pridobiti nove prostovoljce. Čeprav me to delo notranje izpolnjuje in bogati, pa me žalosti, da nimam uspeha pri pridobivanju novih sodelavcev. Večina rada gleda naše delo od daleč, znajo kritizirati, za sodelovanje pa niso pripravljeni. So pa take organizacije, kot je RK in podobne, v sedanjem času zelo potrebne, ko se srečujemo z veliko brezposelnostjo, nizkimi dohodki, begunsko krizo. V KORK Drska imamo 24 prostovoljk, a bi jih potrebovali še vsaj toliko, da bi lažje prišli do informacij o pomoči potrebnih ljudi – predvsem v blokih. 56


Vodnik po KS Drska

Veliko prostovoljcev je takih, ki sodelujejo le po 2-3 leta, zamenjave pa ni. Od ustanovitve KORK Drska, to je od leta 1978 naprej pa poleg mene ves čas aktivno dela tudi gospa Betka Jarnovič, ki je vsa ta leta blagajničarka KORK Drska. 7. Nam poveste kaj o vaših druženjih ob Modri polici v Medgeneracijskem centru? Modra polica - to je ideja humorista Tonija Gašperiča iz Metlike. To so dejansko police modre barve, na katerih imamo knjige, v katerih je modrost, ki so nam jih darovali različni ljudje. Knjige so različnih žanrov - za različne generacije, še najmanj pa imamo otroških. Ideja Modre police je, da knjigo lahko vzameš, jo bereš v centru ali vzameš domov in jo vrneš, ko jo prebereš. Če pa ti je knjiga izredno všeč, jo lahko tudi obdržiš, prineseš kakšno drugo … Veseli me, da naše knjige dobivajo nove bralce in mi nove knjige. V okviru druženj ob Modri polici enkrat na mesec povabimo v goste pesnike, pisatelje, slikarje iz naših sredin (Dolenjska). Spoznavamo naš kraj, osebe po katerih se imenujejo naše ulice, lani smo na predvečer kulturnega praznika (7. februarja) priredili pred Humanitarnim centrom ob kamniti mizi kulturni večer, kjer smo brali Prešernove pesmi in pesmi naših krajevnih poetov ob snegu, ognju, harmoniki. Bilo nas je kar 60. V letu 2016 načrtujemo tak večer ponoviti. To je bil zame prav čaroben večer. 8. Smo pozabili omeniti še kakšno dejavnost, ki se ji še posvečate? Danes me sodelovanje pri RK že kar polno zaposluje, ko sem bila mlajša, pa je bilo dejavnost seveda več. Leta 1999 sva skupaj s 57


Vodnik po KS Drska

kolegico Jolando ustanovili skupino starejših za samopomoč z imenom Portovald. Namenjena je bila starejšim, osamljenim ljudem, ki so si želeli druženja, pogovora, tudi petja. Vodila sem jo 11 let in se za vodenje tudi dodatno izobraževala. Skupina danes žal ne deluje več, ker je večina članov umrla, novi pa so se težko vključevali v že oblikovano skupino. Hodim tudi k telovadbi in na izlete, berem, rešujem križanke, sudokuje, kakure, …, obdelujem vrt ... Rada se tudi družim s svojimi otroki, vnuki, pravnuki. Nisem človek, ki bi živel med štirimi stenami, potrebujem druženje, ljudi. Skratka, ni mi dolgčas. Ne pravim pa, da nimam časa, le hitro mi polzi med prsti. Znam se ustaviti, ko ne gre več in kaj tudi spustiti iz rok. 9. Od kod vam toliko energije za toliko projektov? Ne vem, energija preprosto prihaja iz mene. Verjetno je to odvisno tudi od mojega značaja, saj imam rada ljudi, sem vedno dobre volje, rada pojem in se družim. 10. Imate še kakšno sporočilo za nas, mlade? Svet je lep, potrudimo se, da delamo dobro in k tej lepoti tudi sami kaj pridamo. Drugim ne delajte stvari, za katere sami ne bi radi, da jih kdo počne vam. Imejte se radi, bodite optimisti, ne bodite nestrpni. Živimo lahko le drug z drugim, da nam bo življenje lepo, se trudimo vsak dan, vsi skupaj. Pomagajte si. Najlepša hvala za izčrpne odgovore in še veliko ustvarjalne energije vam želiva.

58


Vodnik po KS Drska

INTERVJU Z GOSPODOM RUDIJEM SEVERJEM: Kovaštvo je moje življenje Gospod Rudi Sever se ukvarja s kovaštvom. Ko smo prispeli k njemu domov, nam je na začetku razkazal svoje izdelke in medtem pripovedoval o svoji obrti. Kasneje nas je odpeljal v svojo kovačnico, kjer nam je pripovedoval, kako je kovaštvo postalo njegovo življenje. Ali imate radi svoje delo? Zakaj? Kovaštvo je moje življenje. Od tega sem odvisen, kot nekateri z jutranjo kavico. Imam rad svoje delo, vendar pa je bilo najlepše, ko je vključena tudi mladina. 1.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z kovinarstvom? S kovinarstvom sem se začel ukvarjati že v rani mladosti. Doma smo imeli kovačnico, moj brat pa se je že učil za kleparja, jaz pa sem ga posnemal pri delu. Ko sem bil star sedem let, sem v kuhinji delal piščalke, na verandi pa sem jih lotal. V mladosti sem v Kandiji delal kot strugar pri Kovinarju. Takrat smo nekatere stružne nože še kovali, bolj resno pa je postalo, ko smo začeli graditi hišo. Takrat sem začel izdelovati balkonske ograje, pod mentorstvom Jožeta Dobreta, učitelja umetnega kovanja iz Krope. 2.

Kdo vas je navdušil za to? Navdušil me je predvsem spomin na očeta. Tudi moj oče je bil namreč kovaški mojster. 3.

59


Vodnik po KS Drska

Slišali smo, da ste poučevali na Šolskem centru Novo mesto. Ali nam lahko poveste kaj o tem, npr. ali vam je bilo delo v veselje, kaj točno ste učili in ali je učence predmet zanimal? Na Šolskem centru Novo mesto sem začel poučevati leta 1986, in končal leta 2003. Poučeval sem praktični pouk, učence strojne smeri. Predmet se je imenoval tehnika spajanja, kjer sem učence učil varjenja, lotanja, ulivanja,... V delo z mladimi sem se vklopil zelo hitro in to še danes pogrešam. Delo mi ni bilo nikoli naporno, zmeraj sem rad odšel na delo in to vseh 17 let na Šolskem centru. 4.

Koga vse ste še učili kovati? Bil sem mentor na delavnicah v Župeči vasi, kamor so prihajali študentje različnih fakultet. Delal sem z učenci OŠ Drska, imam pa tudi delavnice umetnega kovanja za upokojence Šolskega centra Novo mesto. Če pa kdo posebno želi, pa učim tudi posameznike. 5.

Kolikšen del dneva posvetite kovaštvu? Posvetim se po potrebi. Trenutno ne veliko, ker tudi ni povpraševanja po izdelkih zaradi finančne krize in tudi krize vrednot. 6.

Ali vam ostane čas še za kakšen hobi oz. dejavnost, ki jo radi opravljate? Ja, ostane mi tudi čas za hobije, takrat grem po navadi na ribolov, nabirat gobe, včasih pa se najde čas za kakšen izlet. 7.

Ali bo kdo prevzel vašo obrt? Ne, za enkrat mislim, da ne bo nihče prevzel obrti, saj imajo vnuki druge interese, pa tudi pravijo, da je pretežko. 8.

60


Vodnik po KS Drska

Sem pa navdušil nekaj dijakov, da se sami ukvarjajo s to obrtjo. Pomagal pa sem jim tudi pri nakupu kovaškega orodja. Kaj vse je že nastalo pod vašimi rokami? Oh, že ogromno stvari, večinoma pa svečniki, orodje za kamine, ograjice, svetilke(stropne, stranske), … Delal sem tudi vrata za dvorišča, vrata za kapelice ali vinske kleti. Moj simbolni izdelek pa je vrtnica. 9.

Kaj je bilo najtežje izdelati? Po navadi nimam težav z izdelavo izdelka, vendar mi je težje nekaj izdelati, kadar nimam načrta za izdelek. Moram pa priznati, da sem malo težje izdelal vrata za kapelico. 10.

Na kateri izdelek ste najbolj ponosni? Vsi izdelki so mi ljubi, tudi izdelki, ki sem jih naredil z dijaki. Ponosen pa sem na velike liste v Hederi in kovana vrata z brajdo v Knižiji pri Zalarjevih (kmečki turizem). 11.

Ali kdaj s kakšnim izdelkom niste zadovoljni? Z izdelki sem zadovoljen, moja velika težava pa je, kako bi jih umestil v prostor. Po navadi jih malo prestavljam po hiši, nato jih prebarvam in opazim kotiček, kjer pa bi lahko izdelki stali. 12.

Začnete potem znova ali izdelek zavržete? Izdelkov nikoli ne popravljam zaradi veliko vloženega truda. 13.

61


Vodnik po KS Drska

Vemo, da svoje izdelke tudi razstavljate, saj ste imeli razstavo tudi na naši šoli. Na katero razstavo ste pa najbolj ponosni? Najbolj ponosen sem na razstavo na OŠ Drska, leta 2011. Ta je bila postavljena s pomočjo izrednih mentoric, učiteljic Ankice Milošević in Natalije Novak. Novinarja: Jona Sečkar, 7.b in Žan Leon Jug, 8.a, mentorica: Tanja Jaklič 14.

Foto: učenci OŠ Drska

Foto: učenci OŠ Drska 62


Vodnik po KS Drska

INTERVJU Z GOSPO MARIJO LUKŠIČ Pred intervjujem z drugo najstarejšo krajanko KS Drska, go. Marijo Lukšič, nas je bilo kar malce strah, da gospa ne bo potešila naše radovednosti, da se ne bo spominjala dogodkov, o katerih smo jo nameravali povprašati. Potem pa … popolno presenečenje, skoraj šok. Kljub močnemu nalivu nas je sprejela že na vratih vsa nasmejana, radostna, polna pričakovanj in malo nestrpna. Nikakor ne moremo pozabiti njene pozitivne naravnanosti do življenja in ljudi. In njene čilosti in njenega spomina. Kar ne moremo verjeti, da smo ji čestitali za njen prihajajoči 96. rojstni dan. 1. Kako se počutite, ko vam pridejo čestitat za rojstni dan predstavniki občine, krajevne skupnosti? Vesela sem jih in spoštljivo jih sprejmem. Vesela sem tudi ostalih obiskov. Kot šivilja sem bila navajena ljudi. Nikoli mi jih ni bilo težko sprejeti. Težje je bilo potem, ko je bilo potrebno za opravljeno delo zaračunati. 2. Rodil iste se 19. oktobra 1919. Kje ste se rodili? Doma ali v bolnici? Takrat je večina žensk rodila doma. Tako sem se tudi jaz rodila na Brodu, ob Krki, ki je bil takrat še samostojna vas in je segal vse do današnje trgovine Tuš oz. Trontljeve hiše. 3. Kako ste živeli kot otrok? Vedno sem živela skromno, čeprav je oče imel kmetijo na Brodu ob Krki. Nepremišljeno je šel nekomu za poroka (jamstvo) pri posojilu. Ta ga ni vrnil, zato je šla naša kmetija v prodajo. Ostalo 63


Vodnik po KS Drska

je toliko denarja, da so si v bližini hiše, kjer živim danes, kupili majhno leseno hiško. To se je zgodilo približno leta 1930. Moj oče je bil mlinar, mama pa kmetica. V družini je bilo šest otrok, bila sem edino dekle. Kot najstarejša sem morala skrbeti za njih, jih učiti. Včasih sem bila razočarana, ker me bratje niso dovolj spoštovali. Otroci do 10. leta nismo veliko pomagali doma, zato je bilo veliko časa za igro. Poleti smo se kopali v Krki, plavali smo na drugo stran ali do Irče vasi. Naredili smo si skakalnico. Zelo živahno je bilo. Kopalke so bile narejene doma iz črnega klota, to je vrsta blaga. Jaz pa sem si naredila rdeče kopalke. Že v tistem času sem hotela biti malo drugačna. Pozimi pa smo se sankali ali na pobočjih v Mrzli dolini ali na pobočjih nad Krko. Nekoč se je brat Stanko zapeljal na led, le-ta se je predrl in brata so morali reševati iz Krke. Okoli 13. leta so morali otroci od doma na delo k premožnim kmetom, brat je moral v Podgrad. Sama sem šla samo za tri mesece k sosedovim za pesterno. Starše smo zelo spoštovali. Vzgoja naših staršev ni bila prestroga. Zelo pomembno je bilo, da smo se učili in opravili naloge. Mama je skrbela za otroke. Veliko dela z brati sem morala opraviti jaz, zato sem imela malo časa samo zase. Žalosti me, ker mama ni večkrat opazila mojega dela. Mislim, da je imela raje brate. 4. V katero osnovno šolo ste hodili in kako je bil organiziran pouk? Verjetno vas starši niso vozili v šolo. Kaj se je dogajalo med potjo v šolo? Hodila sem v dekliško šolo k nunam, bratje pa v »pobovsko« (deško) šolo, ki je bila v sedanji OŠ Šmihel. Vedenje v šoli je bilo spoštljivo. Pouk smo začele z molitvijo. Delale smo veliko ročnega dela. Verjetno sem tu dobila veselje do šivanja. V šoli 64


Vodnik po KS Drska

nismo dobili niti malice. Nosile smo si jo od doma. Jaz sem bila največkrat brez malice, ker doma ni bilo kruha. Sošolka je svoji mami Vidi Jenko, iz Čebelice, povedala, da sem lačna, zato mi je ona velikokrat poslala malico. Če sem šla k njim na obisk, sem pa dobila kruh namazan z medom. To mi je veliko pomenilo. Kruh z medom je bila najboljša sladica. Pouk je potekal od osmih do dvanajstih. Med potjo v šolo in domov se je marsikaj dogajalo. Dekleta smo bila malo bolj pridna, fantje pa bolj nagajivi, tudi stepli so se. Ker smo bili lačni, smo tudi rabutali, v jeseni največkrat repo, kar kmetom ni bilo všeč. Spomnim se, da so morali naši otroci hoditi v OŠ Šmihel po poteh, niso smeli po bližnjicah. Eden izmed kmetov jih je tudi z vilami in grabljami preganjal, če so hodili po njegovem travniku. Spoštovanje zemlje je bilo včasih večje. 5. Kam ste hodili v trgovino? Kaj ste kupovali? Pred vojno smo hodili v trgovino k Nahtigalu. Manjša trgovina s špecerijo je stala približno tam, kjer je danes Mizarstvo Gašperšič, na vogalu Drske. Kasneje je bila najbližja trgovina pri Pleškotu, nasproti šmihelske cerkve. Po kaj »boljšega« smo morali v mesto. Kupovali smo le najnujnejše: sol, petrolej, saj elektrike ni bilo, sladkor, po četrt kilograma, olje, po 2 decilitre. Po blago za šivanje pa sem morala v mesto. Seveda smo vedno hodili peš. 6. Kako ste postali šivilja? Slišali smo, da ste bili izvrstna šivilja. Tri leta sem se učila za šiviljo pri šivilji Mikolič v mestu, zaposlitev sem dobila pa pri Darovčevi. Spomnim se, da se mi je med vračanjem iz mesta strgal čevelj, podplat je skoraj popolnoma odpadel. Čevelj je bilo potrebno 65


Vodnik po KS Drska

odnesti k čevljarju. Ker nisem imela drugih čevljev, se tisto popoldne nisem mogla vrniti na delo. Ker so leta 1941 potrebovali šiviljsko pomočnico v Ljubljani, sem se že vse dogovorila, da grem delat, potem pa sem zaradi vojne ostala doma. Med vojno sem doma šivala. Ko sem se poročila, sem šivala doma, mož pa mi je pomagal, saj je bil zelo dober krojač in je bil zaposlen pri Krojaču, delavnici pri Kandijskem mostu. A tudi takrat nisi smel delati na črno, zato sem prijavila obrt. In šivala sem vse do pred desetimi leti. (Pokazala nam je izvrstno izdelano jakno, ki jo je naredila za svojo hčerko). Poleg šivanja in gospodinjskih del sem morala opraviti še večino del na njivi, imeli smo jo tam, kjer je zdaj šola, saj je bil mož bolj bolehen. A vse sem opravljala z dobro voljo, na vse sem poskušala gledati pozitivno. Prav težaškega dela nisem opravljala, za pohajkovanje pa nikoli v življenju nisem imela časa. Delo mi je v krvi. Še danes (pri 96-ih letih) rečem: Kaj bomo pa danes delali? Še vedno mislim, da moram kaj delati. 7. Živeli ste v treh državah: Kraljevini Jugoslaviji, socialistični Jugoslaviji in zdaj v samostojni Sloveniji. Kdaj je bilo življenje najtežje? Najtežje je bilo življenje med 2. svetovno vojno, ko ni bilo služb, kruha ni bilo vsak dan, a bili smo mladi in smo to nekoliko lažje prenašali kot starejši. Spomnim se, kako sem se bala za brate. Sama s starši sem ostala doma. Morala pa sem z drugimi domačini kopati obrambne jarke za okupatorja, in sicer od Irče vasi do Portovalda. 66


Vodnik po KS Drska

8. Slišali smo, da so se včasih starši odločili, kdo se bo s kom poročil. Ali je bilo tako tudi pri vas? Sama sem si izbrala fanta in se odločila za poroko, staršev nisem poslušala. Oče bi raje videl, da se ne bi poročila s šest let starejšim. A ker je vedel, da sem trmasta, mi ni nasprotoval. Zaradi slabih izkušenj z duhovniki bi se moj zaročenec raje poročil samo civilno, jaz pa sem bila zelo verna in ves čas sem bila cerkvena pevka. Ljubezen je premagala tudi to težavo in poročila sva se tudi v cerkvi. Ohcet v domači hiši je bila skromna. Najbolj imenitno je bilo to, da smo imeli najeto kuharico, da mami ni bilo potrebno kuhati. To je bilo največje razkošje. 9. Imate tri otroke. Vaši otroci so odraščali brez televizije, računalnikov. A so bili zaradi tega nesrečni? So se dolgočasili? Kako so oni izrabili prosti čas? Mojim otrokom sploh ni bilo dolg čas. Poleti so se tako kot mi kopali v Krki, pozimi pa sankali ali od Kavškovih ali od bunkerja na cesto. Čeprav je bila to glavna cesta do Toplic, ni bila prometna, malo avtomobilov je bilo. Tudi v Mrzli dolini so uživali. Doma so sneg samo steptali, obleko posušili, da so jo imeli za naslednji dan. Druge pač ni bilo. Včasih so šli v kino. Veliko so se družili pri kapelici, tudi starejši smo se tam pozabavali in kaj zapeli. Moja mama se je na ponočnjake jezila in je grozila, da jih bo šla z vodo polit, ker hoče spati. V jeseni so pekli koruzo in krompir in se igrali razne igre – zemljo krast, tancenris ... Ko so bili že mladinci, so si naredili odbojkarsko igrišče. Idej jim nikoli ni zmanjkalo in nikoli jim ni bilo dolgčas. Radi so poslušali radio, prvi televizor pa je kupila šele hči, ko je bila v službi. 67


Vodnik po KS Drska

Ne morem verjeti, kako so otroci danes razvajeni in koliko vsega imajo. Samo družijo se nič ne. Takrat pa so se ogromno družili in mislim, da so bili srečni, zadovoljni s tem, kar so imeli. 10. Na gradnjo hiše imate tudi lepe spomine. Zakaj? A je bilo tako lahko graditi? Po vojni leta 1952 sva z možem začela graditi svoj dom. To je bilo veliko veselje. Veselje, da bomo imeli svoj dom. Lažje je bilo graditi, ker so bratje in sosedje pomagali v materialu (lesu) in delu. Vse se je delalo na roko. Za hrano udarnikom sem pa morala poskrbeti. Da so lahko delali. To je bilo edino »plačilo«. Zapomnila sem si tudi to, da bi tisti, ki bi najlaže pomagali, niso prispevali nič. Pa jim nisem nič zamerila. Otroci so pomagali tako, da so nosili vodo od Flosa, saj še nismo skopali vodnjaka. V slabem spominu pa je ostalo čakanje na gradbeni material. Cement in opeko smo šli čakat na postajo že pred četrto uro, pa je še bilo vprašanje, če smo tisti dan material sploh dobili. Zato je bilo zidati veliko težje. Nekaj denarja za hišo smo zaslužili s prodanimi oblekami. Mož je bil izvrsten krojač in ko so priredili prodajno razstavo obrtnikov v Sokolskem domu, so njegove obleke dobro prodali. In to je bilo za hišo. 11. Kako sta Brod in Drska dobila imeni? S čim so se preživljali vaščani? Kot so govorili drugi, je Brod dobil ime po brodu, ki je prevažal ljudi in tovor na drugo stran. Drska pa naj bi dobila zato, ker je na klancu iz Kandije do Jakšeta zelo drselo konjem in ljudem. Hiše smo si zidali ob cesti, ne na poljih. Skoraj vsakdo se je izučil kake obrti. Tako smo tu imeli zidarje, tesarje, šuštarje, tišlarje … Tudi moj mož se je kot trinajstletnik šel za štiri leta učit v 68


Vodnik po KS Drska

Ljubljano. Drugače pa so se preživljali tudi s kmetijstvom. Še vedno je večina vaščanov imela nekaj zemlje. V bližini sta bili dve gostilni, kjer se je preveč pilo. Žal se je v preteklosti zapravilo preveč denarja za neumnosti. Veliko se je zapilo, kegljalo ali balinalo za denar. Predvsem pijače je bilo preveč. Ljudje so bili pridni, samo pilo se je preveč. 12. Katerih sprememb v kraju ste se najbolj oz. najmanj razveselili? Vesela sem bila vseh sprememb, vse sem sprejela z dobro voljo. Vsekakor sem bila vesela trgovine, šole, ceste. Spomnim se, ko smo dobili elektriko in z njo električni likalnik. Šla sem ga kupit v Ljubljano. To je bil zame velik luksuz, za mojo mamo pa nekaj neverjetnega. Razžalostilo pa me je, ker so pozidali vse njive, na najboljših njivah stojijo bloki. To je pa škoda. Pa žalosti me to, da je danes vse tako dolgočasno, saj ni nikjer nobenih ljudi, nobenega življenja. Če pogledam skozi okno, sam dolg čas. 13. In vaše sporočilo krajanom? Če živiš skromno, živiš lepše. Ker sem toliko skusila, sem zadovoljna z življenjem. Z vsemi sem v prijateljskih odnosih, vse sem spoštovala in drugi me spoštujejo. Pa ne se kregat! Hvala, gospa Marija Lukšič. S svojim pripovedovanjem ste nam dali misliti o našem življenju. Intervju smo opravili in zapisali: Luka Vesel, Ajda Markelj, Neža Račečič, (učenci 6. razreda) in Janja Bukovec (učiteljica).

69


Vodnik po KS Drska

Gostilna Jakše Gostilna Jakše obratuje že od leta 1864 in je najstarejša gostilna v Novem mestu z neprekinjenim delovanjem. Gostilna je od nekdaj slovela po dobri hrani. Prvi lastnik gostilne je bil Anton Medved. Nato pa je gostilno kupil Gustav Murn. Ta jo je dajal v najem. Takratna gostilna se je imenovala Na hribčku. Bila je furmanska gostilna. Nato jo je odkupil pradedek Boruta Jakšeta, zdajšnjega lastnika. Od leta 1957 v gostilni deluje že tretja generacija družine Jakše. H gostinski ponudbi so pridali še slaščičarno Cukerček, ki jo vodi domača hči Urška. Krajani smo ponosni na našo gostilno, ki jo odlikuje tradicionalnost, urejenost, dobra ponudba in prijazno osebje. Gostilna Jakše ni samo gostinski obrat, temveč je tudi danes pomembno krajevno, družbeno središče. Jakšetovi so aktivno vključeni v krajevno dogajanje in v prostorih gostilne poskrbijo za kulturna srečanja. Intervju sta izvedli učenki, Larisa Ljubi, 6. a in Zala Rom, 8. b, pod mentorstvom Jožice Muhič.

Foto: Andrej Jakobčič

70


Vodnik po KS Drska

71


72


Vodnik po KS Drska

Viri in literatura: 

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2009/26.% 20seja%20OS%20MO%20NM%20%2017.%2012.%202009/1 1.%20Spremembe%20in%20dopolnitve%20Odloka%20o%2 0ulicah%20v%20Novem%20mestu.pdf (gledano 15. 10. 2015)  Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, DZS, Ljubljana 1971.  Special Orts-Repertorium von Krain/ Specialni repertorij krajev na Kranjskem, C. Kr. Statistična centralna komisija Dunaj 1894, dostopno in gledano na http://www.ff.unilj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/kranjska%201894.pdf (15. 10. 2015).  Special Orts-Repertorium von Krain/ Obširen imenik krajev na Kranjskem, C. Kr. Statistična centralna komisija Dunaj 1884, dostopno in gledano na http://wff1.ff.unilj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/Krain%201880.pdf (15.10.2015)  Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937, dostopno in gledano na http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn= SISTORY:ID:762 (15.10.2015)  Henigman, R. (2002): Iz Irče vasi je nastala Drska. V: Pod topom: glasilo KS Drska, let. 2, št. 1 (april 2002)  SSKJ, gledano na http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Drska&hs =1 (15. 10. 2015) Kartografsko gradivo:  Spletni zemljevid kraja Drska, gledan na http://ks.novomesto.si/si/drska/ (15. 10. 2015)

73


Vodnik po KS Drska

Viri:   

SSKJ: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, pridobljeno 15. 10. 2015 http://kultura.novomesto.si/si/revija-rast/?id=7703, pridobljeno 15. 10. 2015 http://novice.najdi.si/predogled/novica/ff497fc1943df e2175116b92caef2b25/Dolenjski-list/Dolenjska-inPosavje/Do-sobote-na-Drski-kiparska-kolonija, pridobljeno 15. 10. 2015

74


Vodnik po KS Drska

KAZALO VSEBINE PODOBE NAŠEGA KRAJA – vodnik po krajevni skupnosti Drska .... 1 IZDELAVA VODNIKA PO KRAJEVNI SKUPNOSTI DRSKA ............. 2 HIMNA ŠOLE ..................................................................................... 7 KS Drska .................................................................................................... 8 ZAOBLJUBA PRVOŠOLCEV ............................................................. 9 ZEMLJEVID NOVEGA MESTA in KS DRSKA ................................. 11 Izvor imena Drska (na podlagi različnih pisnih in kartografskih virov) ... 12 Krajanka Rozi Henigman ......................................................................... 12 Zanimivost .............................................................................................. 14 KAMNITA FORMA VIVA .................................................................. 16 Kaj je Forma viva? ................................................................................... 16 Nastanek ................................................................................................. 17 Material .................................................................................................. 17 Kipi in njihovi avtorji ............................................................................... 17 BUNKER S TOPOM V KS DRSKA .................................................. 22 KRATKA PREDSTAVITEV POIMENOVANJA ULIC ........................ 24 Šalijeva ulica ........................................................................................... 24 Šegova ulica ............................................................................................ 25 Ulica Slavka Gruma ................................................................................. 26 Cesarjeva ulica ........................................................................................ 27 Ulica Mirana Jarca ................................................................................... 28 Volčičeva ulica ........................................................................................ 29 Westrova ulica ........................................................................................ 30 Lebanova ulica ........................................................................................ 31 Komeljeva ulica ....................................................................................... 32 Dularjeva ulica ........................................................................................ 33 POMEMBNI OBJEKTI Z RAZLIČNIMI DEJAVNOSTMI .................. 34 Šole in vrtci ............................................................................................. 34

75


Vodnik po KS Drska

Stadion Portoval ..................................................................................... 36 Železniška postaja Kandija ...................................................................... 37 Avtobusna postaja .................................................................................. 38 Trgovski center – Planet Tuš, Topliška 2 ................................................. 39 Supermarket Tuš, Ulica Slavka Gruma 7 ................................................. 40 Atmosfera caffe, Ulica Slavka Gruma ..................................................... 40 Pošta, Ulica Slavka Gruma 7 ................................................................... 41 RK Slovenije, Območno združenje Novo mesto, Ulica Slavka Gruma 54a ................................................................................................................ 42 Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1 ................................ 43 Zdravstveni dom, Kandijska cesta 4 ........................................................ 44 Dolenjske lekarne Novo mesto, Kandijska cesta 1 ................................. 45 NLB poslovalnica Drska, Šegova ulica 4A ................................................ 46 SKB, Ulica Slavka Gruma 7 ...................................................................... 46 Gostilna in slaščičarna Jakše, Drska 44 ................................................... 47 Steklarstvo Vidmar s. p., Brod 11............................................................ 48 Poslovni sistem Mercator d.d., Drska 42 .............................................. 49 Petrol, Topliška cesta 9 ........................................................................... 50 Frizerski saloni in čistilnica: ..................................................................... 50 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE NOVO MESTO .......................................................................................................... 53 INTERVJU Z GOSPO ANICO BUKOVEC ....................................... 53 INTERVJU Z GOSPODOM RUDIJEM SEVERJEM: Kovaštvo je moje življenje .................................................................................... 59 INTERVJU Z GOSPO MARIJO LUKŠIČ .......................................... 63 Gostilna Jakše ......................................................................................... 70

76


Vodnik po KS Drska

KAZALO SLIK Slika 1: Računalniška delavnica .......................................................... 3 Slika 2: Likovna delavnica ................................................................... 3 Slika 3: Likovna delavnica ................................................................... 4 Slika 4: Novinarska delavnica ............................................................. 4 Slika 5: Literarna (knjižnična) delavnica............................................. 5 Slika 6: Priprava devetošolcev na dramatizacijo ................................ 5 Slika 7: Fotografska delavnica ............................................................ 6 Slika 8: Kuharska delavnica................................................................. 6 Slika 9: Izdelava maskote naše šolske knjižnice ................................. 6 Slika 10: Slika šole (Foto Asja) ........................................................... 7 Slika 11: KS Drska - http://ks.novomesto.si/si/drska/ ....................... 8 Slika 12: Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost .............................. 10 Slika 13: Zemljevid KS Drska ............................................................. 11 Slika 14: Napis KS Drska, Veronika Sadek ....................................... 11 Slika 15: Tone Partljič na OŠ Drska, fotografija učenci OŠ Drska..... 15 Slika 16: Knjižna zbirka - Foto: učenci OŠ Drska .............................. 15 Slika 17: Forma viva na OŠ Drska Foto: učenci OŠ Drska................ 16 Slika 18: Naslov: Voda – vir življenja (Leopold Trbovec) .................. 17 Slika 19:Naslov: Trdinovi Gorjanci (učenci Oš Drska) ....................... 18 Slika 20: Naslov: Janez Trdina, avtor: Andrej Gerbec ....................... 18 Slika 21: Naslov: Mesto situl, avtor: Franci Kocjan ........................... 19 Slika 22: Naslov: Božji dar, avtor: Marjan Stepan............................. 19 Slika 23: Naslov: Materinstvo, avtor: Alojz Rak ................................ 19 Slika 24: Naslov: Slavko Grum, avtor: Alojz Rak ............................... 20 Slika 25: Naslov: Polž velikan, avtor: Rudolf Škof ............................. 20 Slika 26: Naslov: Trdinov Zlatoper, avtor: Zvone Predalič ................ 20 Slika 27: Naslov:................................................................................ 21 Slika 28: Članek in fotografije so pripravili učenci z mentorico Nevo Bambič .............................................................................................. 21 Slika 29: Stari top Foto: Z. Damjanovič ............................................ 23 77


Vodnik po KS Drska

Slika 30: R. Sever in Z. Damjanovič z novim topom Foto: Z. Damjanovič ....................................................................................... 23 Slika 31: Šalijeva ulica, Foto: Veronika Sadek ................................ 24 Slika 32: Šegova ulica,- Foto: Ema Lotrič ......................................... 25 Slika 33: Ulica Slavka Gruma, Foto: Ema Lotrič ................................ 26 Slika 34: Cesarjeva ulica, Foto: Ema Lotrič ....................................... 27 Slika 35: Ulica Mirana Jarca Foto: http://kamra.si/sl/mmelementi/item/ulica-mirana-jarca-v-novem-mestu.html; pridobljeno 1. 3. 2016 ob 10:56 ........................................................................... 28 Slika 36: Volčičeva ulica, Foto: Ema Lotrič ....................................... 29 Slika 37: Westrova ulica, Foto: Ema Lotrič ...................................... 30 Slika 38: Lebanova ulica -Foto: http://kamra.si/sl/mmelementi/item/lebanova-ulica-v-novem-mestu.html, pridobljeno 1. 3. 2016 ob 10:54 ............................................................................... 31 Slika 39: Komeljeva ulica, Foto: Simona Lešnjak ............................. 32 Slika 40: Dularjeva ulica, Foto: Simona Lešnjak............................... 33

78


Vodnik po KS Drska

ZAHVALA Hvala vsem učencem, strokovnim delavcem in staršem za aktivno vlogo pri razvijanju druge rastoče knjige naše šole Podobe našega kraja. Posebna zahvala velja kolegicam in kolegom učiteljicam/-em, ki so se skupaj z učenci podali na pot raziskovanja našega kraja in pripravili prispevke za vodnik (Zdenka C. Šafar, Simona Lešnjak, Ankica Milošević, Jose F. Moyano, Mateja Bartolj, Katja Pečaver, Neva Bambič, Janja Bukovec, Jožica Muhič, Mateja Grahek, Tanja Jaklič, Jožica M. Simončič, Judita Hrovat, Roman Judež, Nuša Šimec, Suzana Zoran). Hvala vsem zunanjim sodelavcem in intervjuvancem (Anica Bukovec, Rudi Sever, Marija Lukšič). Posebna zahvala gre koordinatorici projekta Katji Medle, oblikovalki Mateji Bartolj in Nataliji Novak, ki je vsebino projekta na izviren način skupaj z učenci kulturniki predstavila na javni prireditvi.

Nevenka Kulovec, ravnateljica

79


Knjigo so pripravili  učenci in strokovni delavci šole  ožji strokovni tim Katja Medle, Natalija Novak, Nevenka Kulovec in Mateja Bartolj Izdala in založila: Osnovna šola Drska Fotografije v knjigi: Arhiv OŠ Drska Lektoriranje: Lidija Skube Oblikovanje, priprava za tisk: Mateja Bartolj Naklada: 200 Tisk: Šepic d.o.o, Novo mesto

Novo mesto, marec 2016


Izdelavo vodnika so omogoÄ?ili


Profile for Mateja Bartolj

3. RASTOČA KNJIGA  

PODOBE NAŠEGA KRAJA

3. RASTOČA KNJIGA  

PODOBE NAŠEGA KRAJA

Profile for tejcib
Advertisement