Koseški glas št. 66

ˇ Poštnina placana pri pošti 1118 Ljubljana

Letnik XVIII

ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze

December 2015 Št. 66

V uredništvu glasila čestitamo bralcem k dnevu samostojnosti, hkrati pa želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2016.

22

SPREHOD ZA SPOMIN

100 LET GOSPE FRANČIŠKE MANFREDA

Maja Likar

Maja Likar

21.septembra smo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni na pobudo Združenja Spominčica organizirali SPREHOD ZA SPOMIN. Zbrani smo se iz Doma starejših občanov Ljubljana-Šiška sprehodili po draveljskih ulicah, mimo vrtca, osnovne šole, preko koseške tržnice nazaj do doma, kjer smo se na koncu tudi okrepčali. Spremljali so nas sončen dan, dobra volja in čudovito vzdušje.

December 2015 ▪ Št. 66

3

zgodilo se je

zgodilo se je

December 2015 ▪ Št. 66

25. septembra 2015 je v Domu starejših občanov Ljubljana-Šiška svojih 100 let slavila stanovalka doma, gospa Frančiška Manfreda. Ta posebni dan je preživela v družbi svojih najdražjih. Prijazne misli in pozornost ji je poleg direktorja doma gospoda mag. Simona Strgarja s svojim obiskom in obdaritvijo namenil gospod župan Zoran Janković, gospe pa je lepe želje in čudovit šopek rož poslal tudi gospod predsednik Borut Pahor.

PRIZIDEK OŠ KOSEZE Venčeslav Thaler

Na Osnovni šoli Koseze so 20. oktobra odprli nov prizidek, s katerim so pridobili štiri nove učilnice, manjšo športno dvorano, štiri kabinete za delo z učenci in otroško igrišče za najmlajše učence.

44

December 2015 ▪ Št. 66

5

NOVA KLOP

NARAVA NAS UČI

NASVET ZOBOZDRAVNICE

Janez Lončarič

Leonora Bajc (Vrtec Mojca)

Sara Bergman Recek, dr.dent.med.

Oktobra smo postavili novo klop blizu vrtca Mojca.

SPRAVILO LISTJA Janez Vovko

V okviru jesenskega spravila in odvoza odpadlega listja na več kot 40.000 m2 zelenih površin v Kosezah, ki jih ureja Turistično društvo Koseze, je bilo do konca novembra zbranih in odpeljanih na deponijo Barje več kot 20000 kg listja.

PRIZIDEK GASILSKEGA DOMA Venčeslav Thaler

Gradnja prizidka gasilskega doma PGD Zgornja Šiška se počasi približuje koncu. Prizidek je pod streho, vgrajena so že okna in vrata, v teku je izdelava fasade. Tudi notranjost že urejajo. Razširjen gasilski dom bo vsekakor povečal varnost krajanov Zgornje Šiške in Kosez v primeru požarov in drugih naravnih nesreč.

Vesele božične praznike in zadovoljno ter uspehov polno novo leto 2016 vam želijo naši poslovni partnerji in sponzorji: Četrtna skupnost Šiška, Kemična čistilnica NOVAK, Podobnik in Tekavčič d.n.o., UNITHAL d.o.o., VIRO d.o.o.

JURCA TD d.o.o.

Turizem Ljubljana.

Zaradi sodobnega življenjskega stila se otroci in njihovi starši vedno bolj zapirajo v notranje prostore, kjer je gibanje še dodatno omejeno.

Ker se vzgojitelji zavedamo, da mora otrok vsakodnevno bivati na prostem, ne glede na letni čas in vremenske razmere, temu posvečamo veliko pozornosti.

Kljub temu da živimo v prestolnici Slovenije, nam okolica našega vrtca nudi veliko naravnega okolja, v katerega radi zahajamo, pa naj bo to Mostec, Pot, okolica Koseškega bajerja ali Rožnik.

Narava nam ponuja spodbudno učno okolje. V njem otroci tipajo, vonjajo, poslušajo, preizkušajo in okušajo stvari takšne, kot so. Z menjavo letnih časov imamo možnost za opazovanje sprememb v naravi. V jeseni nas navdušujejo pisani listki, pozimi gola drevesa, ki jih je pobelil prvi sneg, spomladi se razveselimo vijolične preproge žafranov, poleti pa se nam ponujajo maline, jagode in borovnice.

V gozdu nabiramo različne predmete, štejemo liste, drevesa, plodove, jih tipamo, vonjamo, se pogovarjamo o tem, kateri so mehki, ostri, hrapavi, jih primerjamo po velikosti, razvrščamo in se z njimi igramo. S tem pridobivamo prve matematične predstave. V gozdu otroci spoznavajo prostorske razsežnosti, npr. kaj je zgoraj in kaj je spodaj, ali je žival, ki jo opazujemo, blizu ali daleč,se skriva za drevesom ali stoji pred njim. Različne pojave in značilnosti snovi spoznavajo s tem, da prijemljejo palice, plodove, kamne, hodijo po listju, mahu, koreninah, se valjajo po snegu.

Naravno okolje v naši okolici nam omogoča pristni stik z živalmi in rastlinami. Ob obisku narave lahko vedno srečamo kakšno žival, ki nas navdahne. S plesom, likovnim upodabljanjem, pesmicami in zgodbicami to doživljanje še okrepimo in ozavestimo.

Narava nam nudi tudi primerno kuliso za dramatizacije in didaktične igre. Sprehodi v naravo otrokom ponujajo veliko možnosti, da sporočajo svoja opažanja, občutja in spoznanja. Stvari poimenujejo, opisujejo, se govorno izražajo in s tem napredujejo tudi na tem področju.

V gozdu radi prisluhnemo različnim zvokom in skušamo ugotoviti, komu pripadajo. Učimo se, da v gozd vstopamo spoštljivo, tiho, da ne motimo njihovih prebivalcev. Tudi v naravi se držimo dogovorov primernega obnašanja, kar pripomore k varnemu in prijetnemu bivanju. Če smo do narave prijazni, se nam bo tudi ona odzvala na prijazen način. Pogoste pozitivne izkušnje v naravi, nam omogočajo spoštljiv in naklonjen odnos do nje, zato smo kritični do ljudi, ki se v njej neprimerno obnašajo, lomijo veje in puščajo smeti za seboj.

Gozdiček večkrat uporabimo kot odlično telovadnico, v kateri korenine, štori, veje, hlodi, kupi listja nadomestijo sodobna telovadna orodja. Tu lahko hodimo po različnih površinah, skačemo, tečemo v različne smeri, plezamo, se plazimo in s tem pridobivamo različne gibalne spretnosti, vzdržljivost, utrjujemo imunski sistem in izboljšujemo psihofizično počutje.

Iz dneva v dan spoznavamo, da nam je narava bliže, in srečni smo, da je naš vrtec v predelu Ljubljane, ki nam omogoča vsakodnevni stik z njo.

Beli zobje so ključ do uspeha! Naj se sliši še tako klišejsko, je mnogokrat res tako. Lepi, zdravi zobje in dlesni zahtevajo veliko vloženega truda in časa, a nam nudijo zadovoljstvo in pripomorejo k splošnemu zdravju. Zdravje zob in dlesni je odvisno od prehrane, ustne higiene, razvad (kajenje, pitje alkohola, kave, čaja, grizenje nohtov, svinčnikov,…) in dednosti.

V gozdu

Na cesti te ogovori postaven, zagorel, mišičast moški (ali lepa in očarljiva dama), a ko se ti nasmehne, so njegovi(njeni) zobje zanemarjeni, piškavi in polni ostankov zadnjega obroka. Prvo, kar ti pride na misel, je, da bi mu namesto prijaznega nasmeha poklonil zobno ščetko z navodili za uporabo ☺ali še bolje, kar številko od zobozdravnika.

Skrb za zobe je večkrat postavljena na stranski tir, saj zobje niso opazni tako, kot so nova frizura, nov avto, novi nohti, podaljšane trepalnice, ekskluzivna oblačila in še bi lahko naštevali. Ko pride tako daleč, da že na ulici opaziš, da ima nekdo resnično “piškave zobe”, je ponavadi žal prepozno za povrnitev le-teh v čudoviti beli nasmeh.

Zato lahko največ storiš sam. Zobna ščetka in nitka naj postaneta tvoji najboljši prijateljici. A brez zdravih dlesni tudi navidezno še tako lepi zobje niso zadosti.

Ples v dežju

Telovadimo

V puberteti, ko hormoni na polno divjajo, se pri nekaterih kaže to tudi zelo negativno. Eni dobijo akne, drugi mastne lase, pri nekaterih pa se kar naenkrat pokažejo težave v ustni votlini. Najpogosteje so na udaru dlesni, ki zaradi spremenjenih hormonov in pomanjkljive ustne higiene postanejo občutljive na dotik, rdeče, vnete in lahko celo krvavijo, ob ščetkanju ali pa tudi spontano. Tako vnetje dlesni imenujemo gingivitis. Če gingivitis , ki ga povzročajo bakterije iz zobnih oblog ni pravočasno in ustrezno zdravljen, lahko sčasoma vodi v parodontalno bolezen oziroma parodontitis. O njej govorimo, ko zaradi ponavljajočega se vnetja pride ob zobeh do razgradnje tkiv, ki povezujejo zob s kostjo, in kosti, ki zob obdaja. Nezdravljen, kronični gingivitis lahko napreduje v začetni do zmerni kronični parodontitis, le-ta pa lahko v napredovani parodontitis. Zaradi samega načina napredovanja bolezni se zato hujše oblike parodontalne bolezni kažejo v zreli dobi.

Pri mladih je krvavenje dlesni ponavadi znak za preplah in obisk zobozdravnika, pa čeprav so si prisegli, da tja zagotovo ne gredo več. Nekateri zaradi strahu pred krvjo in morebitnimi zobozdravniškimi posegi celo opustijo ustno higieno in s tem se začarani krog propadanja obzobnih in zobnih tkiv še pospeši.

Strah pred zobozdravnikom ljudje najpogosteje pridobijo v rani mladosti, zato je prvi stik z zobozdravnikom zelo pomemben in mora biti prilagojen posameznikovi pripravljenosti na nandaljne spremembe in novosti.

K ohranitvi svojega zdravja lahko največ naredimo sami, in sicer s pravilno prehrano in ustrezno ustno higieno.

Poskrbeti je treba, da je prehrana uravnotežena in zdrava.

predstavljamo vam

zgodilo se je

December 2015 ▪ Št. 66

6

Zmanjšati je treba pogostost uživanja sladkih pijač in sladkarij ter v vsakodnevno prehrano uvesti čim več svežega sadja in zelenjave. Pomembno je, da omejimo število obrokov na tri glavne obroke s čim manjšim številom vmesnih malic. Po glavnem obroku je priporočjivo umiti zobe in izplakniti usta, s tem odstranimo ostanke hrane iz ust. Za žejo je najboljša pijača voda, pa naj bo to podnevi ali ponoči.

KOSEZE SKOZI ČAS

Pravilna ustna higiena obsega redno ščetkanje, nitkanje zob in čiščenje jezika. Če zobe očistimo le z zobno ščetko, ostane približno 40% zobnih površin neočiščenih, saj medzobnih prostorov z navadno zobno ščetko ne dosežemo. Tukaj nam pa pomaga zobna nitka, pri večjih razmakih med zobmi pa uporabimo medzobno ščetko. To je ščetka s spiralasto razporejenimi ščetinami, pritrjenimi na zavito osrednjo žico.

Tudi na jeziku se nahaja veliko število bakterij in glivic, zato je zelo pomembna tudi vsakodnevna higiena hrbtišča jezika.

S ščetkanjem poskrbimo za manjšo količino bakterij na hrbtišču jezika in tako tudi za zmanjšanje intenzivnosti ustnega zadaha ter zmanjšanje celokupne količine bakterij, ki bi se lahko razširile na druge dele ustne votline.

Za ščetkanje jezika lahko uporabimo navadno zobno ščetko ali pa prav za to prirejena strgala za jezik.

Kremžarjeva ulica 12, 22 avgust 1977 - foto Marjan Ciglič – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Terasasti bloke v Kosezah, maj 1978 - foto Svetozar Busić – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Otvoritev vrtca v Kosezah, oktober 1978 - foto Svetozar Busić – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Terasasti bloki v Kosezah, maj 1978 - foto Svetozar Busić – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Za vsakodnevno ustno higieno potrebujemo torej mehko zobno ščetko, zobno pasto s fluoridi ter zobno nitko. Če so razmaki med zobmi večji, pa tudi medzobne ščetke in strgalo za jezik. Za nasvet o velikosti medzobne ščetke in njeni pravilni uporabi je najbolje povprašati svojega zobozdravnika.

Zobe si temeljito umivamo dvakrat dnevno, nitkamo pa zvečer ter po potrebi. S tem odstranimo zobne obloge, ki bi ogrozile zobe in dlesni. Če tega ne počnemo redno, se mehke zobne obloge s časom mineralizirajo, otrdijo in postanejo zobni kamen, ki ga s ščetko in nitko ne moremo več sami odstraniti, saj se zalepi s površino zob in še bolj intenzivno draži dlesni. Ker je površina zobnega kamna hrapava, je vedno pokrita s plastjo bakterijskega plaka, kar pa je neposredni vzrok za draženje in propad dlesni.

Zobni kamen lahko odstrani le zobozdravnik z ustreznimi instrumenti. Tudi po odstranitvi se bo ob pomanjkljivi ustni higieni na mestih, kjer ne odstranimo mehkih zobnih oblog, kamen spet začel nabirati, pri nekaterih prej, pri drugih kasneje.

Pomembno je torej vsakodnevno odstranjevanje oblog z zob, z robu dlesni, medzobnih prostorov ter z jezika. Bakterije, ki kvarijo zobe in dlesni, dobivajo hranila iz ostankov hrane ter sladkih pijač na zobeh in s svojimi izločki poskrbijo za propad zob ter obzobnih tkiv. Zato si zjutraj zobe umijemo po zajtrku ali jutranji kavi, zvečer pa po zadnjem obroku in se držimo načela, da po zadnjem ščetkanju in nitkanju zob ne jemo več, za žejo pa pijemo le vodo. Ker obstaja več pravilnih tehnik ščetkanja zob in čiščenja medzobnih prostorov, je za vam ustrezno higieno najbolje povprašati svojega zobozdravnika, ki vam bo lahko ustrezno svetoval glede na vaše potrebe in ročne spretnosti.

December 2015 ▪ Št. 66

7

Venčeslav Thaler

V tokratni številki nadaljujemo z objavo starih fotografij in razglednic Kosez.

Ribiči na Koseškem bajerju, 14.maj 1983 - foto Miško Kranjec – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Če razpolagate s starimi razglednicami Kosez ali Zgornje Šiške, vas prosimo, da nam to sporočite na info@td-koseze.si

VREMENSKI PODATKI JESEN 2015 Venčeslav Thaler Otvoritev vrtca v Kosezah, oktober 1978 - foto Svetozar Busić – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pot spominov in tovarištva, april 1982 - foto Janez Pukšič – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

V letošnji meteorološki jeseni(september, oktober in november) so bile na zasebni meteorološki postaji Ljubljana Koseze izmerjene naslednje vrednosti: –– –– –– –– –– –– –– –– –– ––

aksimalna temperatura: 31,4 °C m minimalna temperatura: -3,4 °C padavine: 303,0 litra število dni s padavinami: 27 število dni z nevihto: 5 število vročih dni (Tmax. >=30°C): 1 število toplih dni (Tmax. >=25°C): 5 število hladnih dni (Tmin. <0°C): 11 število ledenih dni (Tmax. <0°C): 0 maksimalna hitrost vetra: 32,04 km/h

predstavljamo vam

predstavljamo vam

December 2015 ▪ Št. 66

8

Če ste pripravljeni sodelovati pri izvedbi dobrodelnih akcij Rdečega križa v Kosezah vas vabimo da se nam pridružite. Pokličite na 041 906204 ali 041 618672.

December 2015 ▪ Št. 66

9

obvestila

predstavljamo vam

December 2015 ▪ Št. 66

KORISTNE INFORMACIJE: Četrtna skupnost Šiška Kebetova 1 Telefon 01 515 64 65 http://www.cssiska.si/

Mestna občina Ljubljana Servis pobude meščanov Adamič-Lundrovo nabrežje 2 Telefon 01 30161282 in 01 3061065 http://gis1.ljubljana.si/Pobude/

Zimska služba MOL Dežurna služba KPL d.d.

Telefon 01 5769213 in 041 700300

Vodovod-kanalizacija Telefon 080 8652 http://www.vo-ka.si/

Snaga d.o.o.

Telefon 01 4779600 http://www.snaga.si/

Energetika Ljubljana Telefon 080 2882 http://www.energetika-lj.si/

Elektro Ljubljana d.d.

Telefon 01 2304002 http://www.elektro-ljubljana.si/

Glasilo Turističnega društva Koseze

Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma spomladi 2016 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Fotografija na naslovnici: Venčeslav Thaler Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 350 izvodov

10 10

December 2015 ▪ Št. 66

11

Vrtnarstvo BERLIČ, Šlosarjeva 17, Ljubljana,

Malice

ob Draveljskem pokopališču telefon: 01 5074 214

Kosila Rižote Koseška cesta 8, Ljubljana

•

Velika in pisana izbira cvetja za dom in vrt

•

Novo- sadike zelenjave

•

Novo – bogata izbira dišavnic

•

Novo – zasajenje korit

•

Velika izbira substratov za sajenje

•

•

BIO substrat za zelenjavo in zelišča Vsak kupec prejme bon za popust

Testenine Jedi po naro~ilu Pizze Solatni krožnik Sendvi~i Toast Sladice Sladoled

Organiziramo posebne dogodke kot so:

poroke, pogostitve, zabave, rojstni dnevi, …

REZERVACIJE: Mario na 040 590 006 in 01 581 92 11

obvestila

obvestila

December 2015 ▪ Št. 66

obvestila

December 2015 ▪ Št. 66

12 12

BREZPLAČNI PETKOVI PREGLEDI ZA OČALA, BREZPLAČNA MERITEV OČESNEGA PRITISKA + POPUST

NAMESTO RECEPTA UGODNOST V SKUPNI VREDNOSTI KAR 55 € *VELJA OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL NA DAN PREGLEDA *AKCIJE SE MED SEBOJ NE SEŠTEVAJO _________________________________________________________________________________________________________

BREZPLAČNO TESTIRANJE ELEKTRONSKIH POVEČEVALNIKOV IN LUP

OPTIKA OFTALMA, ULICA BRATOV UČAKAR 58 040/522-152

01/518-3130

WWW.OPTIKA.OFTALMA.SI