Koseški glas št. 65 by Turistično društvo Koseze

ˇ Poštnina placana pri pošti 1118 Ljubljana

Letnik XVIII

ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze

September 2015 Št. 65

Koseška olimpiada 2015

zgodilo se je

September 2015 ▪ Št. 65

110 LET PGD ZGORNJA ŠIŠKA

OBNOVA KOZOLCEV ZA OBVESTILA

Venčeslav Thaler

Janez Vovko

19.junija smo s svečano akademijo v Osnovni šoli Valentina Vodnika proslavili 110 let prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Šiška. Predstavljena je bila zgodovina društva in načrti za dozidavo gasilskega doma, ki se bo letos končno pričela. S kulturno umetniškim programom so obletnico počastili učenci Osnovne šole Valentina Vodnika.

Konec junija in v juliju smo obnovili vseh sedem kozolcev za obvestila, ki se nahajajo v Kosezah. Kozolce smo obnovili tudi s finančno pomočjo Turizma Ljubljana.

JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA ODLOKA Venčeslav Thaler

Med 20. majem in 20. julijem je potekala javna predstavitev osnutka Odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zelo slabo obiskana javna obravnava gradiva s predstavitvijo razlogov za zavarovanje in osnutka Odloka je bila v sredo, 17. junija, v prostorih Četrtne skupnosti Center. Predvsem prisotni lastniki parcel v parku(teh je v parku 90%) so izpostavili problem nepripravljenosti za sodelovanje služb MOL, neobveščenost ter neosveščenost obiskovalcev parka in nedorečenost glede določil v odloku o namenski rabi površin za kmetijsko dejavnost.

NOV PITNIK Janez Vovko

V juliju so na Kmečki poti ob Poti namestili pitnik in tako omogočili dostop do čiste pitne vode in možnost osvežitve ter zdravega odžejanja med športnimi aktivnostmi ali zgolj med sprostitvijo v naravi. Ljubljanski pitniki niso zgolj urbani okras mesta, temveč nas spominjajo tudi na to, da v Ljubljani pijemo dobro vodo. Javna dostopnost kakovostne pitne vode pa nosi tudi simbolično sporočilo - voda je naravna dobrina, ki mora biti dostopna vsem!

Novi pitnik

OSTANKI SMETNJAKOV Venčeslav Thaler

Na več mestih v Kosezah se nahajajo ostanki/temelji t.i. pasjih smetnjakov. Nekateri so takšni nekaj mesecev, drugi že nekaj let. Kljub opozorilom pristojnim, da ali obnovijo smetnjake ali pa jih odstranijo, se do danes ni zgodilo še nič.

Ostanki smetnjaka pred UBU14

SUHO DREVO Janez Vovko

V septembru smo odstranili suho drevo v bližini lekarne pred UBU 58. Drevo se je sušilo več let in letos v času suše dokončno odmrlo. Da bi se izognili morebitnim poškodbam mimoidočih, smo drevo požagali, v jeseni pa nameravamo posaditi na omenjeni lokaciji nadomestno drevo.

Suho drevo

September 2015 ▪ Št. 65

SPOŠTOVANA INŠPEKTORICA ZA OKOLJE, GOSPA NADA KOGOVŠEK Boštjan Kalan, prostovoljec Zatočišča za prostoživeče živalske vrste

Kot sem vam obljubil v telefonskem razgovoru dne 7.8.2014, vam pošiljam obrazložitev problematike ribolova in modelarstva na Koseškem bajerju v Ljubljani z vidika ogroženosti tam živečih živali. Skupaj s somišljeniki se že več let zavzemam in si prizadevam za trajno prepoved obeh dejavnosti. Koseški bajer je majhno umetno jezero, ki je nastalo ob zaprtju glinokopa pred približno 200 leti. Voda je v glinokopu obstala zaradi plasti gline, ki leži na produ. Površina bajerja meri približno 3,4ha, dolžina na najdaljšem delu znaša 200 metrov, širina 100 metrov, vodna površina pa obsega 1,01 km2. Nekoč je bila njegova najnižja točka na 11 metrih globine, danes pa je zaradi nanosov mulja iz potoka Mostec, ki ga napaja na zahodni strain, in odpadlega listja globok le še od 2 do 3 metre. Koseški bajer je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Predstavlja domovanje redkim avtohtonim in ogroženim živalskim vrstam. Izmed zavarovanih ali na rdeči seznam uvrščenih ogroženih vrst se tu nahajajo: labod grbec, zelenonoga tukalica, čapljica, več vrst netopirjev, zelena žaba, zelena rega, močvirska sklednica, som, ščuka, smuč in linj. Vsako leto na vodnem obrežju poleg številnih ptic gnezdijo tudi race in labodji par z mladički. Ker je na bajerju dovoljen ribolov (z revirjem upravlja Ribiška družina Dolomiti), to območje vsakodnevno oblegajo ribiči, ki so razporejeni okoli celotnega obrežja ter s svojimi trnki popolnoma prepredejo vodno površino, tako da labodi in race ne morejo neovirano plavati. Zato se večkrat dogaja, da se zapletajo v ribiške trnke. V letu 2013 je bilo tako organiziranih kar enajst reševalnih akcij (štiri od teh so se zvrstile zgolj v tednu dni), ko smo s pomočjo gasilcev reševali življenja v ribiški laks in trnke zapletenih in ujetih živali. Na obrežju, trstičju, grmovnicah, vejah dreves in na vodni gladini je večkrat moč zaslediti odpadni laks skupaj s trnki, ki predstavljajo potencialno nevarnost za vse tamkajšnje živali. Živali v trenutku nesreče vedno zajameta nepopisna panika in smrtni strah. Ko se to zgodi, so popolnoma odvisne od angažiranosti naključnih sprehajalcev oz. prostovoljcev, ki moramo po posredovanju gasilcev vsakič znova poskrbeti za čim hitrejši prevoz do edinega Zatočišča za prostoživeče živali v državi, ki se nahaja na Muti na Koroškem. Tudi letošnjo sezono smo imeli že več intervencij, ena izmed obsežnejših se je zgodila v soboto, 7.6.2014, ko se je ribiški trnek skupaj z laksom labodjemu mladičku zarinil globoko v goltanec, zaradi česar je bil potreben operativni poseg veterinarja dr. Zlatka Goloba v omenjenem zatočišču. Ko žival iz zatočišča pripeljemo nazaj, vedno obstaja potencialna nevarnost, da starši mladička zaradi stika s človekom zavrnejo, zaradi česar lahko zaradi nezmožnosti samostojnega hranjenja tudi pogine. Grožnjo predstavljajo tudi v bajerju živeče ribe, ki vsako leto močno zdesetkajo število mladičev. Kot primer naj navedem, da so po pričevanju očividcev krapi samo eni izmed rac požrli kar sedem od njenih enajstih mladičkov ter

predstavljamo vam

September 2015 ▪ Št. 65

labodjemu paru enega od šestih. Poleg tega ribiči s trnki nemalokrat poškodujejo tudi žabji mrest, kar povzroči propad zaroda. Ribiški režim na Koseškem bajerju je takšen, da se ulovljene ribe nad 5 kg praviloma spušča nazaj v vodo, kar velja tudi za zavarovane oz. tiste z rdečega seznama ogroženih (som, ščuka, smuč in linj), pri čemer ni zanemarljivo dejstvo, da se jih s takšnim načinom poškoduje in pohabi. Mnoge izmed njih se namreč večkrat zapored ujamejo na trnek, ob tem pretrpijo boj z ribičem, se nato borijo za življenje na suhem med obveznim fotografiranjem z vseh možnih profilov (po pričevanju ribičev krapi »brez težav zdržijo« tudi enourno poziranje na kopnem), nakar jim je dovoljeno zaplavati nazaj »na svobodo« – do naslednjega mučenja. Zaradi vsakoletnega vlaganja novih rib v bajer s strani Ribiške družine Dolomiti (po 1000 do 1600 kg), je voda postala prekomerno naseljena s številom rib, kar se odraža v neustreznih bivalnih razmerah (tudi za ogrožene vrste, ki naj bi bile po zakonu zaščitene) in posledično toksičnem okolju, o čemer jasno priča tudi v letu 2013 opravljena strokovna biološka raziskava Biotehniške fakultete, ki jo opisujem v nadaljevanju. Povrh vsega pa na Koseškem bajerju invazivne tujerodne živalske in rastlinske vrste izpodrivajo naše avtohtone vrste. Med živalskimi predstavljajo problem predvsem želve rdečevratke in rumenovratke, ki jih ljudje iz domačih terarijev prinašajo v bajer, s čimer izpodrivajo ogroženo domačo močvirsko sklednico. Vedno znova se sprašujemo, kako je mogoče, da se kljub očitnemu ogrožanju življenj vodnih ptic in drugih živalskih vrst, ki ga predstavlja ribolov v tako majhnem in občutljivem habitatu, nihče od pristojnih služb na Mestni občini Ljubljana, Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Agenciji RS za okolje, Zavodu za varstvo narave in inšpektoratih navkljub našim nenehnim pozivom ne zgane in prepove več kot očitno nepotrebne in škodljive dejavnosti. Še posebej če vemo, da je sleherno mokrišče vitalnega pomena za obstoj mnogih zaščitenih živalskih vrst, med drugim tudi ptic, ki tu najdejo zatočišče na svoji selitveni poti. Na območju Koseškega bajerja poteka tudi na novo odprta Učna pot, ki jo je pripravila Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Glede na to, da je na tablah Učne poti izpostavljena pomembnost tamkajšnjega življenjskega prostora za mnoge rastlinske in živalske vrste, bi bil že čas, da se zavedanje te pomembnosti pokaže tudi v dejanjih. V nasprotnem primeru je vse skupaj zgolj promocija navideznega sožitja ljudi z naravo. Biotska pestrost na Koseškem bajerju namreč ni samoumevna, njena ohranitev je žal postala popolnoma odvisna od človekovih ravnanj. Ponašati se z dragocenim koščkom narave sredi prestolnice ter po drugi strani omogočati dejavnosti, ki so v nasprotju z naravo, je med seboj izključujoče in nerazumno. V poročilu DOPPS-a z naslovom »Inventarizacija ptic v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib«, čigar naročnik je Mestna občina Ljubljana, Zavod za varstvo okolja, je na območju Koseškega bajerja uradno zabeležena prisotnost naslednjih vrst ptic: čapljica, zelenonoga tukalica, rakar, siva čaplja, labod grbec, mlakarica, skobec, kukavica, veliki detel, mali detel, bela pastirica, taščica, kos, cikovt, carar, mlinarček, črnoglavka, dolgorepka, močvirska sinica, plavček, velika sinica, brglez, kobilar, šoja, sraka, kavka, siva vrana,

44 škorec, domači vrabec, poljski vrabec, ščinkavec in rumeni strnad. V povzetku poročila dodajajo: glede varstva ogroženih vrst ptic na območju krajinskega parka je poleg parka Tivoli najpomembnejše ravno območje Koseškega bajerja. Izmed najbolj ogroženih vrst ptic v Sloveniji (kategorija E v rdečem seznamu) gnezdijo na območju Koseškega bajerja čapljica (Ixobrychus minutus), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) in labod grbec (Cygnus olor). Tem vrstam omogočajo gnezdenje na bajerju majhni otočki trstičja na obali. V gnezdilni sezoni pa se je v trstičju pojavljal tudi redki in ogroženi rakar (Acrocephalus arundinaceus). Kljub temu da je območje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib zavarovano in na njem gnezdi 10 ogroženih vrst ptic, je po naših ocenah veliko primerov, kjer je potrebno stanje habitata izboljšati v korist ptic. Stoječe vodne površine, kot je Koseški bajer, so pogosto gnezdišče redkih in ogroženih vrst. Glavni omejujoč dejavnik za ogrožene gnezdilke je površina in razporejenost trstičja ter prisotnost človeka na celotni obali bajerja. S povečanjem površine trstičja, še posebno na mestih, kjer bi bil onemogočen dostop ljudem in psom, bi se odrazila v povečanju tako vrstne sestave kot števila gnezdečih parov. Pričakovati je, da bi se povečalo število čapljice in zelenonoge tukalice, območje pa bi lahko poselile tudi trstnice. Za učinkovito in trajno varstvo vrst bi bilo potrebno zagotoviti več sklenjenih površin trstičja, najbolje na mestih, kjer je trstičje prisotno že sedaj. Trenutno porašča zelo majhne fragmente, ki niso nikjer večji od enega ara. Največ trstičja je na jugozahodnem vogalu bajerja. Pri trstičju je potrebno ljudem in psom preprečiti dostop vanj, najlaže s pasom globoke vode tik ob obali (efekt otoka). Na predelih, kjer trstičje ne raste, bi bilo smiselno manjše predele obale zasaditi z grmovnimi vrbami. Predlagana ureditev bajerja bi bila lahko privlačna tudi za obiskovalce, saj bi bilo še vedno dovolj odprtih mest za opazovanje vodne površine, ki bi jo v tem primeru popestrile številčnejše ptice. Lahko bi se uredila tudi opazovalnica z informacijo o gnezdečih in prezimujočih pticah. Navedene podatke mi je posredoval varstveni ornitolog DOPPS-a, g.Tomaž Jančar. V letu 2013 je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pod vodstvom doc. dr. Mateje Germ, univ. dipl. biol., opravila projektno nalogo z naslovom »Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja«, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana. Tukaj je povzetek njihovih ugotovitev za Koseški bajer: Vodno telo, kot je Koseški bajer, je pomemben element mest. Kot antropogena tvorba je pomembna tako z vidika naravne kot tudi kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da predstavljajo ribniki v spremenjeni krajini, kjer so vodotoki večinoma regulirani in naravni obrežni pasovi okrnjeni ali celo odstranjeni, habitate in zatočišča za različne ptice in žuželke. To je posebej pomembno v mestih, kjer je biotska pestrost zaradi človekovih posegov močno zmanjšana. Z vidika ekosistemskih storitev imajo ribniki pomembno vlogo, saj uravnavajo okoljske razmere (blažijo temperaturna nihanja in povečujejo vlažnost zraka) na območju, sama vodna telesa pa lahko služijo tudi v izobraževalne namene. Zaradi intenzivnih bioloških procesov se različne snovi, ki prihajajo v ribnike s spiranjem in pritoki, tam razgradijo ali spremeni-

jo. Vse vloge pa so povezane s celovitostjo življenjske združbe in uravnoteženostjo procesov v ribnikih, saj je znano, da je lahko ekološki potencial siromašnih evtrofnih sistemov močno zmanjšan. Za ovrednotenje stanja Koseškega bajerja smo v letih 2012 in 2013 v skladu s projektno nalogo izvedli vzorčenje fitoplanktona, bentoških nevretenčarjev, fitobentosa in makrofitov ter opravili meritve in vzorčenje vode za fizikalno-kemijske analize. V končnem poročilu so zbrani rezultati analiz, ocenjeno je stanje vodnega telesa ter predlagani ukrepi za izboljšanje stanja. Glede na rezultate raziskave je Koseški bajer v evtrofnem stanju. (Evtrofikacija oz. evtrofizacija je proces večanja količine biomase v vodi kot posledica povečane koncentracije anorganskih hranil v ekosistemu. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodotoku, ki postane nezadostna za preživetje drugih organizmov, kot so ribe, žuželke ipd. Evtrofikacijo smatramo za onesnaženost, saj gre navadno za umetno spremembo naravnega kroženja snovi.) Evtrofno stanje v Koseškem bajerju je predvsem posledica antropogenega vnosa hranil zaradi obremenjenosti pritokov, z ribolovom povezanih dejavnosti ter hranjenja obvodnih živali. Zato je zmanjšanje vnosa hranil in omejitev ribolova ključen dejavnik izboljšanja stanja. V poletnih mesecih v Koseškem bajerju pogosto prihaja do cvetenja cianobakterij. Posebej zaskrbljujoča je prisotnost potencialno toksičnih cianobakterijskih vrst. Visoka vsebnost toksinov - mikrocistinov v cianobakterijskem cvetu (avgust 2013: 3,3 µg/g suhe teže oz. 7,0 µg/l cveta) močno presega priporočeno vrednost (1µg/l vode, WHO Guidelines). Toksini se ob razpadu cianobakterij sprostijo v vodo, kjer predstavljajo grožnjo vodni biocenozi ter živalim in ljudem, ki živijo v okolici ribnika, saj se cianobakterijski toksini pojavljajo v aerosolih. Mikrocistini ob kroničnem vnosu (najpogosteje z vdihavanjem aerosolov) lahko povzročijo rakave bolezni in degenerativna obolenja. Dosedanje raziskave kažejo, da na območju Mestne občine Ljubljana pogosto prihaja do cvetenj toksičnih cianobakterij v Koseškem bajerju in manjših vodnih zadrževalnikih v Živalskem vrtu. Za izboljšanje stanja bajerja bi moralo biti na bregu več lesnate obrežne vegetacije, h kakovosti pa bi prispevala tudi prava vodna vegetacija (submerzni makrofiti), ki bi povečala pestrost habitatov za bentoške organizme (nevretenčarje in fitobentos) in utrdila sediment. Uspevanje potopljenih vodnih rastlin je oteženo zaradi velike motnosti vode, ki je posledica prevlade planktonskih alg nad vodnimi makrofiti. Takšno stanje je lahko posledica dinamike vnosa hranil v bajer ter prisotnosti in hranjenja rib. Na celovitost združbe v majhnih vodnih telesih vplivajo tudi ribe, ki močno siromašijo zooplanktonske in bentoške združbe nevretenčarjev, kar je jasno razvidno iz raziskav v slovenskih alpskih jezerih in tudi drugod po svetu. Odsotnost predatorjev v zooplanktonu vpliva na množično pojavljanje nekaterih planktonskih alg, povečuje motnost vode in slabša razmere za uspevanje celotne združbe. V Koseškem bajerju živijo sledeče ribje vrste: rdečeoka, klen, rdečeperka, beli amur, linj, koreselj, sivi tolstolobik, som, rjavi ameriški

September 2015 ▪ Št. 65

somič, ščuka, smuč in krap (gojene živali). Na spletni strani Ribiške družine Dolomiti (http://www.rd-dolomiti.si/novice. html) je moč prebrati, da je bilo v letu 2014 v Koseški bajer vloženih 1200 kg krapov. Vsako leto je vlaganja za približno enako kilažo, leta 2008 pa je bilo vloženih krapov kar za 1600 kg. Za ohranjanje kakovosti jezer je treba jasno opredeliti njihovo namembnost. Ali želimo imeti stabilna in zdrava vodna telesa z ugodnim ekološkim stanjem in estetsko vrednostjo ali pa gojilnice rib. Da bo Koseški bajer zdrav sistem in tako primeren ter privlačen prostor za širšo javnost, odsvetujemo vlaganje in hranjenje rib, saj to spreminja življenjsko združbo ter zvišuje obremenjenost jezera s hranili, povečuje motnost in veča možnost razvoja toksičnih cianobakterij ter cvetenja jezera. Odsotnost rib pa bi omogočila tudi razvoj pestre združbe makrofitov. Za izboljšanje razmer na Koseškem bajerju predlagamo naslednje: –– omejitev ribolova –– omejitev vlaganja in hranjenja rib –– prepoved hranjenja drugih živali –– povečanje količine drevesne obrežne vegetacije (zasaditev domorodnih drevesnih in grmovnih vrst) –– povečanje površin s pestro vodno vegetacijo –– preprečevanje odstranjevanja vegetacije v bajerju in ob njem –– ohranjanje emerznih vrst makrofitov, saj imajo pomembno vlogo pri nadzoru vnosa snovi v sistem in utrjevanju brega –– prepoved uporabe gnojil in drugih kemičnih snovi na JV dvignjenem delu zaledja bajerja (ob soseski Mostec) –– postavitev tabel o prepovedi hranjenja in vlaganja živali ter namenu ukrepov –– nadzor nad izvajanjem omejitev –– priprava načrta upravljanja, kjer bi glede na ugotovljene razmere ustrezno uskladili in omejili rabe vseh, ki koristijo okolico bajerja in bajer. (Vir: www.ljubljana.si/file/1497872/preiskave-tivoli-koseze. pdf ) Vendar pa ribolov ni edina težava, s katero se vsakodnevno soočajo tam živeče živalske vrste. Modelarji nenapovedano po vodi spuščajo motorne čolničke in gliserje, ki dosegajo takšne hitrosti, da se jim vodne ptice nimajo časa umakniti. Ker za svojo dejavnost potrebujejo veliko prostora, razpodijo vse labode in race z njihove vodne poti. Modelarji si prilastijo vodno površino, zaradi česar se živali ne morejo prosto in neovirano gibati. Živali vznemirja tudi hrup, ki je moteč zlasti v času gnezdenja ter privajanja mladičkov na ljudi in okolico. 4. člen Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/1995) namreč pravi: »Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih zavarovanih s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi,

predstavljamo vam

September 2015 ▪ Št. 65

gozdovi s posebnim namenom), je prepovedano organizirati vožnje z vozili na motorni pogon ali le-te uporabljati za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.«

6 Otvoritev trgovine Emona, 17. avgust 1977,foto Marjan Ciglič – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vljudno vas prosim, da nam pomagate pri naših dolgoletnih prizadevanjih za ukinitev ribolova in aktivnosti modelarjev na Koseškem bajerju, saj za to obstaja več kot dovolj strokovnih argumentov. Da o etičnih standardih sploh ne govorimo. Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč ter vas lepo pozdravljam!

KOSEZE SKOZI ČAS Venčeslav Thaler

Otvoritev trgovine Emona, 17. avgust 1977,foto Marjan Ciglič – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

V tokratni številki nadaljujemo z objavo starih fotografij in razglednic Kosez. Gostilna Zrimšek v Kosezah - original hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana

Otvoritev trgovine Emona, 17. avgust 1977,foto Marjan Ciglič – original hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Če razpolagate s starimi razglednicami Kosez ali Zgornje Šiške, vas prosimo, da nam to sporočite na info@td-koseze.si

September 2015 ▪ Št. 65

predstavljamo vam

VREMENSKI PODATKI POLETJE 2015 Venčeslav Thaler

V letošnjem meteorološkem poletju (junij, julij in avgust) so bile na zasebni meteorološki postaji Ljubljana Koseze izmerjene naslednje vrednosti: –– –– –– –– –– –– –– ––

maksimalna temperatura: 35,9 °C inimalna temperatura: 7,8 °C m padavine: 323,62 litra število dni s padavinami: 26 število dni z nevihto: 8 število toplih dni (Tmax. >=25°C): 67 število vročih dni (Tmax. >=30°C): 41 maksimalna hitrost vetra: 42,48 km/h

RAZSTAVE ZASEBNE MODULNE �ELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE Roman Thaler Termini razstav v letu 2015, vedno med 15.00 in 18.00: v soboto, 19. septembra v soboto, 17. oktobra v soboto, 21. novembra v soboto, 19. decembra Razstava je na ogled v kletnih prostorih Osnovne šole Koseze, Ledarska 23. Vstopnine ni. Za več informacij obiščite spletno stran www.zeleznica.net.

Glasilo Turističnega društva Koseze

Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma decembra 2015 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Fotografija na naslovnici: Venčeslav Thaler Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 350 izvodov

September 2015 ▪ Št. 65

JESENSKO ZNIŽANJE V OFTALMI

VELIKA PONUDBA ZNIŽANIH KOREKCIJSKIH OKVIRJEV NOVOST V OFTALMI NAROČITE SE NA BREZPLAČNO TESTIRANJE ELEKTRONSKIH POVEČEVALNIKOV IN LUP

OPTIKA OFTALMA, ULICA BRATOV UČAKAR 58 040/522-152

01/518-3130