Koseški glas št. 51

ˇ Poštnina placana pri pošti 1118 Ljubljana

Letnik XIV

ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze

September 2011 Št. 51

KOSEŠKA OLIMPIADA 2011

številka 51.indd 1

18.9.2011 22:55:15

zgodilo se je

September 2011 ▪ Št. 51

TEDEN LADIJSKEGA MODELARSTVA NA KOSEŠKEM BAJERJU Roman Vavpotič V času iztekajočih počitnic in dopustov, to je zadnji teden v avgustu, smo si na Koseškem bajerju v Ljubljani lahko ogledali dvanajsto Koseško olimpiado s področij ladijskega modelarstva. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana in v organizaciji Mestne zveze društev za tehnično kulturo Ljubljana. Zahvala za uspeh gre predvsem Odseku za Izobraževanje pri Mestni občini Ljubljana, ki je prireditev finančno podprla v okviru Raziskovalnih taborov za mladino. Za izpeljavo pa so poskrbeli modelarji iz Društva modelarjev Ljubljana in Mladinskega tehničnega centra Ljubljana.

Prireditev smo letos, že drugo leto zapored izpeljali na večnamenskem prostoru ob robu bajerja, kar ustreza modelarskim pogojem za izpeljavo tekmovanj.

Po nagovoru podpredsednika MZDTK Ljubljana g. Franca Molana, ki je modelarjem zaželel veliko tekmovalnih uspehov, se je vse skupaj pričelo. Tekmovanja so bila sestavljena iz več delov in so se med seboj dopolnjevala z demonstracijskimi predstavitvami, vožnjami in razstavami ladijskih modelov. Glavni namen je bil mladim predstaviti čim več kategorij modelarstva, takšnih lažjih, kot je prebadanje balonov z radijsko vodenimi modeli čolnov, do tistih »ta pravih« ki tekmovalcem ne odpuščajo napak.

Prireditev smo kljub vročini, ki je trajala ves teden in temperaturam ki so občasno presegale 36° uspešno zaključili.

Podelili smo sedem kompletov medalj, tako za mladince kot za člane. Z razstavo in vožnjo ladijskih modelov pa smo posameznikom omogočili vpogled v modelarstvo, ki zahteva dobro mero potrpljenja in ure in ure dela v domačih delavnicah.

Opomba: članek ni lektoriran

NOVE KLOPI Janez Vovko Maja smo na željo stanovalcev namestili dve novi klopi za počitek, in sicer prvo pri nekdanji fontani v osrednjem delu terasastih blokov in drugo pred vhodom UBU 28.

Klop pred UBU 28

številka 51.indd Sec1:2

22

ZBIRANJE HRANE IN OBLEKE Janez Vovko Marljive gospe pod vodstvom Ike Kos so v soboto, 16. aprila, na stojnici pred nekdanjo lekarno Koseze zbirale hrano in oblačila za ljudi, potrebne pomoči. Krajani so se tudi tokrat v velikem številu odzvali in darovali predvsem olje, moko, sladkor in testenine. Zbranih je bilo za poln kombi oblačil in 400 kg hrane. Vse skupaj smo z najetim kombijem v ponedeljek po akciji odpeljali v zbirni center Rdečega križa Slovenije na Viču. Žalostno je, da humanitarna organizacija, kot je RK Slovenije, ne razpolaga z vozilom, da bi prišli iskat zbrani material. Tudi zaradi tega Turistično društvo Koseze v prihodnje ne bo več izvajalo takšnih akcij pod svojim okriljem.

Iskrena hvala vsem občanom, ki so darovali hrano in oblačila, še posebej pa se ob tej priliki zahvaljujemo gospe Jovi Vidmar, direktorici vrtca Mojca, za brezplačno uporabo prostorov.

Del zbranega materiala

PRVOMAJSKI KONCERT Janez Vovko Četrtna skupnost Šiška, TD Koseze in KUD Pihalni orkester Litostroj so pripravili koncert Pihalnega orkestra Litostroj v četrtek, 28. aprila, ob 18. uri pri fontani v osrednjem delu naselja terasastih blokov v Kosezah na Ulici bratov Učakar.

Zanimiv enourni program je spremljalo kar nekaj navdušenih krajanov.

Godba na pihala

18.9.2011 22:55:30

September 2011 ▪ Št. 51

zgodilo se je

3

IZOBEŠANJE ZASTAV Venčeslav Thaler Ob državnih praznikih opazimo v našem naselju le na redkih pročeljih hiš izobešene zastave. Zato seznanjamo krajane z vsebino Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije(Uradni list št. 67/1994), ki govori tudi o izobešanju zastav. Zastavo se izobesi ob praznikih Republike Slovenije, in sicer: 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik 27. april - dan upora proti okupatorju 1. in 2. maj - praznik dela 8. junij - dan Primoža Trubarja 25. junij - dan državnosti 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 15. september - vrnitev Primorske k matični domovini 23. november - dan Rudolfa Maistra 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Z izobešanjem zastav bomo pokazali državljansko zavest ter spoštovanje naše zgodovine !

Zastonj sadike

ZABOJNIK ZA PAPIR Ika Kos Komaj so po dolgih letih le odpeljali zelen zabojnik za papir(last podjetja Papir servis), ki je stal na zelenici med vrtcem Rožle in lekarno ter so ga zelo neredno praznili, že so tik pred lekarno namestili nov zabojnik za papir(last podjetja Snaga). In ponavlja se zgodba, ko je zabojnik v dnevu ali dveh poln, nikogar pa ni, da bi ga spraznil. Nič kolikokrat koristimo lastne telefone, da podjetje Snaga opozarjamo, naj spraznijo zabojnik, saj neodgovorni krajani papir enostavno mečejo na tla poleg polnega zabojnika. Upajmo, da bo podjetje Snaga v prihodnje bolj učinkovito skrbelo za praznjenje polnega zabojnika.

Ena redkih zastav v Kosezah ob prvomajskih praznikih

DELITEV SADIK CVETJA Venčeslav Thaler Devetnajstega maja popoldne smo na stojnici Turističnega društva Koseze v novem parku ob Koseškem bajerju – nasproti gostišča Avšič-brezplačno delili sadike cvetja. Znova smo bili prijetno presenečeni nad odzivom ljudi. V dobrih dveh urah smo med mimoidoče ob Koseškem bajerju razdelili več kot 1200 sadik cvetja. Številni obiskovalci najprej niso verjeli, da so sadike zastonj, in so bili nazadnje prijetno presenečeni, da jim za prejeto cvetje ni bilo potrebno nič plačati. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj tujcev, ki so bili še posebej navdušeni nad akcijo brezplačnega deljenja sadik cvetja. Hkrati smo razdelili tudi nekaj izvodov zadnje številke Koseškega glasa in večje število razglednic Kosez. Del cvetja smo sami kupili v vrtnarstvu Berlič, del pa nam ga je poklonil lastnik gospod Berlič, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

Glede na odziv ljudi, Koseze očitno potrebujejo še več takšnih dogodkov.

številka 51.indd Sec1:3

Poln zabojnik 16. maja letos

18.9.2011 22:55:31

zgodilo se je

September 2011 ▪ Št. 51

IZLET PO LJUBLJANICI Janez Lončarič Tokratni izlet po Ljubljanici bi lahko imenovali kar tradicionalni, saj je bil že četrti. Tudi tokrat smo se odločili, da odpeljemo izpod Prulskega mosta, saj je najlepši vstop na ladjo in dovolj parkirnih mest za avtomobile, s katerimi so udeleženci prišli na izlet in zabavo. Po enournem ogledu ljubljanskih mostov in novega obrežja na Bregu pri Čevljarskem mostu iz žabje perspektive smo ladjo obrnili in jo usmerili nazaj proti Špici. Na mestu vkrcanja smo pobrali še nekaj članov našega društva, ki so medtem pripeljali vrhunsko pečenega odojka, katerega boter je bil tudi tokrat naš Vojo. Ob prijetnem klepetu in uživanju v kulinaričnih in enoloških specialitetah je čas vožnje do Podpeči hitro minil. Ker pa tam ni bilo prostega mesta za privez ladje, smo pot nadaljevali proti Borovnici, do koder je Ljubljanica plovna. Pri vodnih pregradah smo ladjo obrnili in nazaj grede pristali pri gostišču, kjer smo se ob dišeči kavi odpočili in potem nadaljevali pot proti Ljubljani, kamor smo prispeli ob poznih popoldanskih uri. Na ladjici je ves čas vladalo prešerno vzdušje. Sklepala so se nova poznanstva, proti koncu se je zaslišala celo pesem, mogoče pa je bilo tudi kupiti majice z novim tribarvnim logotipom našega društva. V lepem vremenu in množici prijetno preživetih trenutkov smo si udeleženci izleta obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo na Ljubljanici.

44 preselila samo čez cesto k možu Francetu Mrzlikarju na Drago 28, ki je še danes njen pravi dom. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala v Spodnji Šiški v Gasilski ulici, za prodajalko mešane stroke pa se je izučila v trgovini Ahlin pri Stari cerkvi. Do vojne je bila zaposlena v trgovini Pri Prelogu na Starem trgu v Ljubljani, po vojni pa v trgovskem podjetju Tekstil in tam dočakala tudi upokojitev. V zakonu sta se ji rodila dva sinova, 1934 sin France , 1945 pa sin Tomaž, ki še danes stanuje na Mrzlikarjevi domačiji v Kosezah.

Ob njenem prazniku se čestitkam pridružujemo tudi člani Turističnega društva in Društva upokojencev Koseze.

V krogu družine

BISERNA MAŠA V KOSEZAH Janez Lončarič

Izlet

103. ROJSTNI DAN MARIJE MRZLIKAR

V koseški župniji smo na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29.6.2011, imeli še poseben razlog za svečano praznovanje, saj je naš prelat, gospod Jože Bertoncelj, obhajal šestdesetletnico svojega mašniškega posvečenja. Pri svojih šestinosemdesetih letih je ta kleni Gorenjec, doma iz Kovorja pri Tržiču, daroval sveto mašo še enako srčno in doživeto kot v svojih najboljših letih. Namesto pridige nam je njegov somaševalec, gospod Stanislav Rozman, ki je doma iz iste vasi, sicer pa misijonar v Afriki, prebral življenjsko pot našega slavljenca. Duhovništvu nenaklonjen čas po drugi svetovni vojni, dvojni univerzitetni študij elektrotehnike in teologije, ustanovitev nove župnije leta 1961, gradnja nove cerkve v Kosezah , ustanovitev in urednikovanje mladinskega lista

Janez Lončarič V krogu svoje družine in prijateljev je 9. julija praznovala svoj 103. rojstni dan gospa Marija Mrzlikar iz Drage 28 v Kosezah. Mici je najstarejša, tu rojena prebivalka Kosez, čeravno zadnjih šest let prebiva v domu za starejše za Bežigradom, saj noge niso zdržale bremena stoletja, pa tudi zaradi sebi primerne družbe, saj je Mici celo življenje vesela in radoživa oseba. Malo ji nagaja tudi sluh, kar pa ji ne dela težav s sporazumevanjem z obiskovalci, saj z odličnim vidom in nasmejanim obrazom nadoknadi tudi kakšno preslišano besedo.

Mici se je rodila leta 1908 v hiši, ki je stala na parceli današnjega naselja Mostec, od koder pa se je , ko se je poročila,

številka 51.indd Sec1:4

18.9.2011 22:55:31

5 Mavrica, so le nekateri od podvigov, ki jih je slavljenec izvedel v svojem bogatem življenju. V letih, ki jih je preživel v Kosezah, nam je podaril veliko dobrega, ljubezni in spoznanja, da človek v žalosti in veselju ni nikoli sam. Kar nekaj generacij, ki jih je vodil in vzgajal gospod Jože od naše rane mladosti do sedanjih poznih srednjih let, mu bo večno hvaležnih za trud, ki ga je vložil v naše odraščanje in sedanje življenje.

GARAŽNA HIŠA Venčeslav Thaler V naslednjih letih naj bi bila po napovedih Mestne občine Ljubljana dokončana podzemna garažna hiša pri koseški tržnici. Garažna hiša bo pod delom obstoječega parkirišča pri tržnici in zelenicami. Na fotografiji, je zelenica pod katero naj bi v prihodnje pospravili jekleno pločevino. Omenjeno zelenico že vse od leta 1995 ureja in vzdržuje(redna košnja trave, pobiranje smeti in spravilo listja) Turistično društvo Koseze.

Upamo, da nam bosta po končani gradnji investitor in Mestna občina Ljubljana zaupala nadaljnje vzdrževanje te zelenice in tudi zelenic, ki naj bi nastale na področju današnjih parkirišč ob tržnici Koseze.

ENOTNO KOMUNALNO UREJANJE Janez Vovko Upravni odbor Turističnega društva Koseze je na sestanku 27.7.2011 sklenil, da se s 1.8.2011 poviša mesečni prispevek za enotno komunalno urejanje naselja Koseze za stanovanja v blokih in individualnih hišah s 5,10 EUR (4,25+0,85) na 6,00 EUR (5,00+1,00). Gre torej za 17,6 % povišani prispevek. Razlogi za povišanje prispevka pa so naslednji: - V naselju UBU pravzaprav že sedaj najmanj dvakrat tedensko odvažamo zelene odpadke(veje, listje, žive meje, grmovje), ki jih stanovalci odlagajo na zelenice pred svoje atrije ali na vogale objektov. Količina tako odpeljanih zelenih odpadkov se je v letu dni povečala za 120%. Vse to pa stane, saj je potreben prevoz na deponijo Barje in plačilo tam odloženih odpadkov.

- Že vse od uvedbe obveznega ločevanja odpadkov se povečuje količina smeti v koških, ki jih imamo postavljene v naselju UBU. Vreče z mešanimi odpadki iz gospodinjstva odlagajo v naše koše ali pa kar poleg njih. Zato ne zadošča več trikrat tedensko praznjenje, ampak se določene koše prazni že vsak dan.

- Sploh pa od 1. julija dalje vse več ljudi predvsem biološke odpadke odlaga v naše koške za smeti namesto v rjave zabojnike, ki so v kleteh blokov.

- Zaradi vse več in več prepeljanih odpadkov se mnogo bolj kvari oprema in stroški servisa so zaradi tega samo v zadnjem letu narastli za 35%.

- Vegetacijsko obdobje se zaradi podnebnih sprememb iz leta v leto podaljšuje(tako v april in oktober) in je zato potrebnih več košenj trave - Drevje je iz leta v leto večje in ima vse več listja, ki ga vsako jesen redno odvažamo iz naselja. Količina v letu 2010 odpeljanega listja je bila za slabih 20% večja od tiste, odpeljane v letu 2009.

- V zadnjem letu se je cena goriv(bencin in diesel) povečala za 6%.

- V skladu z Zakonom o minimalni plači je le-ta v zadnjem letu povečana za 23% in to zakonsko obveznost do zaposlenih moramo spoštovati.

- Klopi za počitek, ki jih imamo postavljene v naselju(skupaj jih je 28), so iz dneva v dan bolj na udaru vandalizma in tudi brezobzirnih voznikov avtomobilov, kombijev in tovornjakov.

Zamenjava in popravilo lesenih delov in betonskih nosilcev pa ponovno stane.

- Tudi koški za odpadke, ki jih imamo postavljene v naselju(skupaj jih je 40), so iz dneva v dan bolj na udaru tako vandalizma in tudi brezobzirnih voznikov avtomobilov, kombijev in tovornjakov. Zamenjava stebričkov/nosilcev oziroma koškov pa prav tako stane.

Trudili se bomo, da ohranimo dosežen nivo urejanja našega naselja tudi v prihodnje.

zgodilo se je

September 2011 ▪ Št. 51

Urejena zelenica

številka 51.indd Sec1:5

18.9.2011 22:55:32

prejeli smo

September 2011 ▪ Št. 51

Borut Zajec

66

CIANOBAKTERIJE V KOSEŠKEM BAJERJU

Spoštovani g. urednik, Pošiljam vam fotografiji zabojnikov za odpadno plastiko v Kremžarjevi ulici. Želim pokazati primer VZORNEGA ukrepanja Javnega podjetja SNAGA v Kosezah.

Prva fotografija prikazuje stanje ob zabojniku za odpadno plastiko v ponedeljek, dne 16. maja t. l. , naslednja pa stanje spet v ponedeljek, 30.maja t. l., seveda pred praznjenjem zabojnikov.

Na moje pismo z opisom in posnetkom stanja ter predlogom za postavitev dodatnega zabojnika v Javni predal Snage sem od g. Ratka Šušnjarja, Snaga, takoj dobil odgovor, da bodo ukrepali.

Res se je to zgodilo v preteklem tednu in danes je slika popolnoma drugačna. Želim izraziti vso pohvalo za korektno in takojšnje ukrepanje javnega podjetja na predlog občana.

Ko bi le vsi tako poslovali…

Lep pozdrav !

Mag. Tomaž Ogrin Zveza društev za varstvo okolja in mestni svetnik MOL Zelenih Slovenije Koseški bajer ni namenjen kopanju. Ne spada med kopalne vode, da bi v njem redno ugotavljali, ali voda ustreza zdravstvenim predpisom. Zato tokrat »odkrite« cianobakterije (vidne le pod mikroskopom) od obeh strokovno usposobljenih prostovoljk niso niti novost niti prepovedane, ampak so del stoječih in tekočih vodà.

Novost pa je, da so se v Koseškem bajerju ponovno, po daljšem času, prekomerno razrasle, kar sta že junija 2010 (objavljeno v Dobro jutro, 21.8.2010) ugotovili raziskovalki bajerja Vida Spazzapan Brelih, univ.dipl.biologije, in Mirjam Gorenc, univ.dipl.agronomije (ob sodelovanju Biotehničnega izobraževalnega centra (BIC) v Ljubljani, kjer slednja poučuje in bajer uporabljajo za izobraževanje) in tudi letos, torej 2011, ob takem času.

Ugotovili sta tudi vrsto cianobakterij, ki je prevladujoča, to je Microcystis aeruginosa, ki vsebuje močne strupe (mikrocistine ali pa še kakšne druge). Vzorci vode so bili vzeti ob lesenem podestu, kjer je obrežje degradirano in kjer je stik z vodo tudi najlažji, tako za odrasle in otroke kot za živali (npr.: pse), saj je zmedena arhitektura tam uničila naravni obrežni pas in ga spremenila v nekakšno plažo, kot da bi šlo za kopalno vodo. Koseški bajer je naravoslovni objekt, tak je tudi zaščiten in ni komunalni objekt.

Javnosti je bilo s tem dano napačno in zavajajoče sporočilo in zato tudi reakcije in presenečenja ob sporočilih o cianobakterijah in odmevnosti v medijih (gl. npr. Slovenske Novice, z dne 23.7.2011; http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bakterije-v-koseskem-bajerju-smrtne-za-otroke_2.html ) Če je bilo lani še mogoče pomisliti na izjemnost prekomernega pojava cianobakterij, pa letošnja ponovitev ne dopušča več zamaha z roko, češ, saj ni nič.

prejeli smo

Okrogla miza o cianobakterijah

številka 51.indd Sec1:6

Zato smo na pobudo Vide Spazzapan Brelih 6.7.2011 organizirali okroglo mizo o pojavu cianobakterij v Koseškem bajerju. Organizacijo je prevzela mestna svetnica Meta Vesel Valentinčič (DeSUS), strokovni del pa izr.prof.dr.Bojan Sedmak iz Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), strokovnjak za cianobakterije, in dolgoletna raziskovalka Koseškega bajerja Vida Spazzapan Brelih, ki je v preteklosti poučevala na Poljanski gimnaziji biologijo.

Posveta se je udeležila tudi strokovna javnost pa tudi predsednica ČS Šiška in nekateri šišenski in mestni svetniki ter predstavnici Oddelka za varstvo okolja MOL. Pomemben zaključek je poziv mestni upravi, da Koseški bajer ne sme biti prepuščen samemu sebi, ampak zahteva skrb biološke in eko-remediacijske stroke, torej krepkega »popravila«, saj je bajer prvenstveno zaščitena narava, ki se nahaja v Krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib od 1984.

18.9.2011 22:55:32

7 Z zadnjimi posegi v sam bajer pa sta bila vodno telo in obrežni pas znatno degradirana, kar je zelo verjetno prispevalo k.povečanju cianobakterij in možnosti prostih strupov v tem predelu, kjer samočiščenja ni več.

Kaj je Koseški bajer?

Koseški bajer živi namreč kot biološko zdrava mlaka (ni gnitja; upajmo, da to še velja), kot sta v brošuri Koseški bajer – naravna dediščina, ki je izšla ob razstavi o Koseškem bajerju na Magistratu leta 2001, v organizaciji Zveze društev za varstvo okolja, zapisali Vida Spazzapan Brelih in Mirjam Gorenc.

Knjižico se splača prebrati, saj sistematično in razumljivo opisuje biološko zgradbo bajerja in povezave ter soodvisnosti organizmov, beremo pa tudi o fizikalnih in kemijskih lastnostih vode bajerja (mag. Martina Zupan) in o geološki osnovi bajerja in zaledja (Franc Drobne, univ.dipl. inž. geologije).

Brošura bi morala biti v Turističnem društvu in okoliških lokalih na razpolago javnosti. Tako bi javnost dobila boljši občutek za to, kakšno naravno vrednoto ima pred seboj, kaj to sploh je in kako naj se ravna v takem okolju. Vzpostavilo bi se širše spoštovanje, če ga že arhitektura nima, do te ljubljanske posebnosti, ki jo je narava vzpostavila na področju zalitega bivšega glinokopa skozi več kot 40 let.

Tako tudi vest o povišani vsebnosti cianobakterij in možnosti strupov, ki jih izločajo v vodo, ne bi odjeknila kot zdravstveni problem obiskovalcev.

Kdor bi želel zvedeti kaj več o cianobakterijah, teh starodavnih (3,5 milijarde let, ki so nam pridelale vsaj polovico kisika v zraku), očem nevidnih organizmih in njihovih strupih (ki povzročajo skrbi tudi akvaristom), naj seže po knjigi Cianobakterije in njihovi toksini – Kdo so, kje jih najdemo in kako delujejo? (NIB, 2011) avtorja izr.prof.dr.Bojana Sedmaka iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana, kjer jo lahko tudi kupijo.

Zakaj moramo biti pozorni na razrast cianobakterij?

Določene cianobakterije vsebujejo močne strupe, ki so primerljivi ali hujši od bojnih strupov in so nevarni človeku in drugim organizmom (ribam, rakom, školjkam, pticam, divjadi, psom itd.). Strupi (mikrocistini), ki jih vsebuje v bajerju pretirano razrasla cianobakterija Microcystis aeruginosa, ogrožajo jetra pa tudi druge organe. Znanstvena literatura navaja tudi možen škodljiv vpliv na gensko zasnovo in sum na pospeševanje razvoja rakastih tvorb. Strupi prenesejo tudi večurno prekuhavanje.

V naravnem okolju, kjer so še drugi mikroorganizmi in rastline, pa se hitreje razgradijo in absorbirajo. Sproščene strupe iz cianobakterij namreč posrkajo tudi obrežne rastline: trstičje, rogoz in druge močvirne rastline ter v pasu potopljenih rastlin različne alge, rmanec in vsa pestrost tega vodnega sveta. V tem delu bajerja je bilo rastlinje odstranjeno na več deset metrov dolžine. Tako je samočistilna sposobnost bistveno padla.

Strupi se iz cianobakterij ob določenih okoliščinah (tudi, če na primer vodo kloriramo) sprostijo v vodo in so neposredno

številka 51.indd Sec1:7

in bistveno bolj nevarni za človeka in živali, če seveda presežejo določeno koncentracijo, kot če pogoltnemo same cianobakterije.

Kontrola je, skratka, nujna tudi na Koseškem bajerju. Odgovorni so, ob degradaciji znatnega dela obrežja in bistvenem povečanju in vabljivejšem dostopu javnosti do vode, na to kar pozabili.

prejeli smo

September 2011 ▪ Št. 51

V organizmih se strupi iz cianobakterij kopičijo. Posebno še v tistih, kot so ribe, raki, školjke in ptice, ki stalno živijo v okolju s cianobakterijami. Zato velja preveriti vsebnost strupov tudi v živalih iz bajerja, ki bi jih kdo nameraval uživati.

Kaj pa drugje?

Znak, da je zadeva resna, je tudi, da se pripravlja zakonodaja, s katero naj bi vzpostavili nadzor in preprečili trgovanje z oporečnimi morskimi ali sladkovodnimi »sadeži« (predvsem iz tropskih predelov), ki lahko zaradi okolja s cianobakterijami vsebujejo že omenjene strupe. Če te živali uživamo, vnesemo strupe vase.

Ko gre za kopalne vode, kot na primer Blejsko jezero, kjer je letos tudi ugotovljen porast cianobakterij na določenih mestih (dr. Tina Eleršek, NIB), je kontrola na cianobakterije obvezna (evropska kopalna direktiva 2006/7/ES, glej tudi vodno direktivo 2000/60/EU).

Nedavno je Nacionalni inštitut za biologijo izdelal oceno voda za kopanje, tudi na možnost razrasti cianobakterij, na Soči, Idrijci, Nadiži, Kolpi in Krki po naročilu Agencije RS za okolje.

O vplivih cianobakterij na zdravje človeka potekajo tudi mednarodna znanstvena srečanja. Tako je bila julija letos mednarodna konferenca o cianobakterijah in zdravju v Novem Sadu, ob udeležbi tudi naših strokovnjakov.

Kako zmanjšati razrast cianobakterij v Koseškem bajerju?

Med nasveti za zmanjšanje razrasta cianobakterij se poudarja zmanjševanje vnosa hranljivih snovi v naravne vode, kar velja tudi za Koseški bajer. Krmljenje rib in drugih živali je smotrno omejiti.

Sicer pa je prav, da laiki o tem ne ugibamo, ampak da celovito skrb za Koseški bajer prevzame strokovna ustanova, ki ima znanje in opremo za redno ugotavljanje biološkega stanja bajerja in ki tudi predpiše ukrepe na področju krmljenja rib in drugih živali, vlaganja rib, glede mulja, ugotavljanja oblikovanosti dna, kvalitete dotokov in odtokov, vzpostavitev rastlinskega sveta na degradiranem območju in drugo.

Bajer je vendarle kompleksna naravna vrednota in ne lavor z vodo. Če povzamem, pojav cianobakterij še ne pomeni večje ogroženosti za ljudi in okolje, dokler so razpršene in maloštevilne.

Ob velikem razrastu pa je znak za alarm. Najslabše je, da ni nobene redne tovrstne kontrole na Koseškem bajerju.

Zato smo hvaležni strokovnima prostovoljkama za opozorilo.

Kaj pa druga nevarnost – padec v vodo z lesenega podesta?

S protinaravnim vdorom, ki ga predstavlja lesena ploščad,

18.9.2011 22:55:32

prejeli smo

September 2011 ▪ Št. 51

potegnjena daleč od brega v globlje in kalno vodno telo bajerja, je, tako izgleda, nastal vtis, da v vodi že ne more ali celo ne sme biti strupenih organizmov, če se ji je približal človek.

Pravzaprav je ljubljanski urbanizem naredil kardinalno napako s to ploščadjo v sam bajer s hladno vodo, saj je to tako, kot bi v vročini človeku ponudil sladoled, ki pa ga ne sme lizati. Če smo že pri novih nevarnostih po »ureditvi« bajerja, naj omenim, da je smrtno nevarna predvsem ploščad sama zaradi možnih padcev v globoko, kalno vodo (pri čemer bližnji čoln nič ne pomaga, več bi rešilni pas), posebno za otroke, saj je brez vsake zaščitne ograje. Naj to velja tudi kot opozorilo inšpekcijam, ki so s sprejemom objekta tako nevarnost uveljavile in jo očitno dopuščajo.

Prejšnja, bistveno krajša ploščad je bila na samem obrežju, kjer voda še do kolen ni segala. Treba bi jo bilo samo obleči v les in bi se izognili, za človeka in naravo, škodljivemu posegu v sam bajer pa še veliko, veliko ceneje bi bilo. Tako pa se je le ponovno potrdilo, da je posameznikov napuh za družbo lahko zelo drag.

88

50 LET KOSEŠKE ŽUPNIJE Janez Lončarič Zaradi izrednega povečanja števila prebivalstva in novih naselij je bila v novem delu mesta Ljubljane, ki obsega naselji Zg. Šiška in Koseze, 30. 7. 1961 ustanovljena nova župnija Koseze, ki se je odcepila od župnije Sv. Vid nad Ljubljano. Šentviška podružnična cerkev sv. Marjete, ki stoji poleg novo zgrajene cerkve in je stara več kot 500 let, je bila dodeljena novi župniji kot župnijska cerkev Presvetega Odrešenika.

Kmalu je postala premajhna, zato so se v maju 1964 začela prizadevanja za pridobitev lokacije, zemljišča, lokacijskega in gradbenega dovoljenja za novo cerkev. Septembra 1972 je skupščina občine Ljubljana Šiška dovolila gradnjo nove cerkve, ki je bila prva , na novo zgrajena cerkev v Ljubljani po drugi svetovni vojni.

Kako v vročini vseeno do vode?

Prav lahko si predstavljamo leseno ploščad, kakršna je zdaj v vodi, tam, kjer so kaskadne tribune, katerih obseg so sicer povečali na črno in naknadno dosegli soglasje. Ob prestavljeni ploščadi bi bilo nekaj tušev, odpadna voda pa speljana v čistilno napravo. Tako bi obiskovalci ponujen sladoled lahko tudi polizali.

V Zvezi predlagamo, da se vodna ploščad prestavi na kopno, breg pa sonaravno uredi nazaj v naravno sosledje potopljenih in obrežnih rastlin (eko-remediacija). Te imajo tudi zelo pomembno samočistilno vlogo v bajerju. S tem bi vrnili bajerju večjo sposobnost zmanjševanja cianobakterijskih strupov v tem predelu.

Viri Poleg že omenjene knjige se splača prebrati tudi pregleden prispevek dr. Bojana Sedmaka, Toksične cianobakterije: prebivalstvo proti vodi – medsebojna pretnja , v reviji UJMA, št.

20, 2006, opremljen tudi s fotografijami npr. Microcystis aeruginosa v različnih pojavnostih in z viri.

Poleg že naštetih virov, ki sem jih uporabil za ta prispevek, priporočam še sistematično in dobro ilustrirano delo prof.dr.

Danija Vrhovška: Sladkovodne alge – Ali jih poznamo? (DZS, 1985), ki so nepogrešljiv vir informacij o pomembni vlogi tega biosveta v vodah in za človeka.

Kako popravljati nepravilne posege v naravni in kmetijski prostor ter poceniti in olajšati sonaravno bivanje človeka, pa spoznamo iz bogatih izkušenj v delu Ekoremediacije (2007), avtorjev prof.dr. Vrhovška (Limnos d.o.o.) in prof.dr.Vovkove (Univ.v Mariboru), ki je dosegljivo tudi na spletu: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/ studije-in-vrednotenja/studije-in-vrednotenja-za-programsko-obdobje-2007-2013/natura2000/vzpodbujanje-obcinskega-povezovanja-za-moznost-realizacije-projektov-regionalnega-pomena/files/fileinnercontentpro xy.2010-11-23.0961539177

številka 51.indd Sec1:8

Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma decembra 2011 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Fotografija na naslovnici: Veronika Zajc Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 500 izvodov

18.9.2011 22:55:32