Revija Tabor 2007/2

Intervju s profesorico Majdo

Intervju s profesorico Majdo

P{under: "Nobena skrajnost v vzgajanju ni dobra."

P{under: "Nobena skrajnost v vzgajanju ni dobra."

Enajsti ZOT v Mariboru

Enajsti ZOT v Mariboru

Dan razmisleka: Vsak dan bom storil/a kaj koristnega

Dan razmisleka: Vsak dan bom storil/a kaj koristnega

Zanimive fotografije privabljajo poglede tako najmlaj{ih kot nekoliko starej{ih.

Taborni{ka fotografska razstava na Velenjskem gradu

V atriju na Velenjskem gradu je od 7. 2. 2007 na ogled fotografska razstava „Ujeti trenutki narave in mladosti“, ki je nastala ob desetletnici Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Na razstavi so na ogled fotografije iz sveta narave in taborni{kega `ivljenja. Razstavo so s svojimi fotografijami oblikovali Arne Hodali~, Stane Klemenc, Matja` Ka~i~nik, Iztok Bon~ina, Igor Modic in drugi.

Vabljeni na razstavo, ki bo v prostorih muzeja na ogled do poletja.

Tekst in foto Bla` Verbi~

Napovednik februar

2007 - leto stoletnice skavtstva

22. februarDan ustanovitelja (Founder's day)

www.scout.org

Dan razmisleka (Thinking day)

www.wagggsworld.org

8. marecPrvi modul seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj (taborni program)

prijave na znanje.rutka.net

9.-10. marecSkup{~ina ZTS (Nova Gorica)

Pisarna ZTS

17. marecDanKo - dan komisije za program

pugy @ rutka.net

22. marecDrugi modul seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj (organizacija)

prijave na znanje.rutka.net

24.-25. marecNo~no orientacijsko tekmovanje

not.rutka.net

Predlani na vlaku po Sloveniji, lani na kri`arjenju z ladjo, letos pa na ... Ha, pa vas imamo. Tega vam trenutno {e ne moremo zaupati, ker je "v zraku" kar nekaj dobrih variant (odlo~itev je te`ka). Lahko pa vam zagotovimo, da bomo spet polni presene~enj, v velikem {tevilu iz vse Slovenije na nevsakdanji lokaciji v soboto, 17. marca, `e tretje leto zapored praznovali Dan komisije za program DanKo.

^ist za~etek praznovanja 30-letnice

RaR

[marne gore, najbolj priljubljeni ljubljanski izletni{ki to~ki, prav ni~ ne moti, da jo vsako leto taborniki Ra{i{kega rodu vsaj malo odre{imo umazanije. Pri tem pomagajo tudi ostali ljubljanski in drugi taborniki iz cele Slovenije. ^istilna akcija je bila tradicionalno jesenska, letos pa smo jo tudi zaradi praznovanja 30-letnice rodu prestavili na pomlad.

Pomagajte tudi vi poskrbeti za bolj zeleno in ~isto pomlad na pobo~jih ljubljanskega osamelca! Pridite v soboto, 17. marca, ob 9. uri na zbirali{~e v Tacen pod [marno goro, kjer se boste z vrstniki z vseh koncev podali na vrh gore, popili vro~ ~aj in se posladkali, potem pa nazaj grede v dolino z rokavicami pobrali ~imve~ smeti in ostalih odpadkov. Ob vzno`ju nas bo po akciji zabavala `iva taborni{ka glasba, za simboli~no ceno se boste lahko najedli pala~ink, pa tudi na{itek in {e kak{no presene~enje vas ~aka.

Za`eleno je, da sporo~ite {tevilo udele`encev do 9. marca na gregor.traven @ guest.arnes.si. Ve~ informacij pa kmalu poi{~ite na rar.rutka.net.

Gregor Traven 82 x 4000

Ve~ina tabornikov gre rada v hribe, nekateri se bolj resno ukvarjajo s plezanjem in gorni{tvom, le redki pa so vrhunski alpinisti. Eden od njih je Miha Vali~ iz Rodu Sivega volka, ki se prav zdaj spopada z zanimivim izzivom: v 82 dneh `eli osvojiti 82 glavnih alpskih {tiritiso~akov. ^e bo {lo vse po na~rtu - in zaenkrat mu zelo dobro ka`e - bo prvi na svetu, ki mu bo uspel ta podvig. Ve~ o projektu 82 x 4000 lahko preberete na www.mihavalic.net in spremljate blog, ki skoraj vsak dan postre`e s sve`imi novicami z najvi{jih evropskih vrhov.

Manca Kra{evec

Foto: Miha Vali~

Pugy

Vzgoja

V taborni{ki organizaciji, ki vklju~uje prete`no mlade ~lane, lahko vidno vplivamo na oblikovanje osebnosti tabornikov, ~eprav je ve~ina vedenjskih vzorcev, ki vplivajo na izoblikovano osebnost otroka, pridobljenih do pribli`no tretjega razreda osnovne {ole –torej ima najve~ji vpliv do te starosti dru`ina in {ele potem vsi ostali dejavniki. Navsezadnje se obi~ajno otroci v taborni{ki organizaciji sre~ujejo z najrazli~nej{imi tipi vodij, ki se obna{ajo bodisi avtokratsko bodisi liberalno, v~asih anarhi~no, ali pa nekje vmes med vsem na{tetim, kar je primerljivo s situacijo v {oli. Otroci imajo namre~ na razpolago paleto najrazli~nej{ih u~iteljev – strogih, popustljivih ipd. Od vsakega lahko odnesejo nekaj pozitivnega, kakor tudi kaj manj prijetnega, kaj takega, ~emur se bodo ravno na podlagi take izku{nje v prihodnosti izogibali – zagotovo tudi v vzgajanju svojega otroka. V vsakem primeru so vse te izku{nje koristne za `ivljenje. V rubriki intervju lahko preberete zanimive ugotovitve strokovnjakov o vzrokih in posledicah tak{ne ali druga~ne vzgoje.

Ale{ Cipot, urednik

4 Igra

9 GG delavnica

11 Faca meseca: Neca

12 Taborniki smo zakon

17 Intervju s profesorico

Majdo P{under

20 Tabor na obisku v Rodu morav{ke doline

27 Kolumni

29 ZOT v Mariboru

32 Dan razmisleka

38 Strip

39 Zadnja plat

Iskanje prave poti na Glasu svobodne Jelovice. Foto: Samo Vodopivec

Sova in ^uk

POZDRAVLJENI NA STRANEH

"^UK SE JE O@ENIL, TRALALA, SOVA GA JE VZELA, HOPSASA!"

Ali je res tako? Poznamo namre~ ve~ vrst sov in tudi ~uk ni le eden. Med sovami je najbolj znana lesna sova po svojem uhu-hu-uuu . Od sov je ~uk precej manj{i. Zanje se ne meni kaj dosti, saj bi ga nekatere celo pojedle, ~e bi ga dobile v kremplje. Svojo dru``ino si raje ustvari s sebi primerno dru`ico, ~ukinjo in ne s sovo.

^lovek ~uka pogosto preganja. Smrt da prina{a, pravijo neuki ljudje. Da, vendar le mi{im in ve{~am, s katerimi se hrani. Stari Grki pa so ~uka imeli za ptico modrosti in {e danes nam z gr{kega eura bol{~ijo velike ~ukove o~i. Na sliki je koza~a koza~a, ena na{ih najve~jih sov.

dr. Al Vrezec

"Letos je pa res ~udna zima," je na vodovem sre~anju poto`ila Katja. "Lani smo ob tem ~asu gradili iglu in zakurili ogenj v snegu, letos pa lahko nabiramo zvon~ke," se ji je pridru`il Matev`. Po kratkem premisleku je vodnik Luka predlagal, da izkoristijo spomladansko toplo vreme in se na naslednjem vodovem sre~anju odpravijo na lov na lisico.

Nih~e od Pisanih ka~ pa ni pri~akoval, da se bodo ~ez teden dni zbudili v popolnoma zasne`eno jutro. Medtem ko so iskali kape, rokavice in zimske ~evlje, so se vsi spra{evali, kako bo njihov vodnik Luka lahko pripravil lov na lisico v tako globokem snegu.

Ko so se taborniki zbrali na gozdni jasi, se je Tina `e veselila: "Danes ne bo pa prav ni~ te`ko ujeti lisice, saj bomo ves ~as videli Lukove sledi v snegu." Luka pa je kot izku{en tabornik poznal marsikatero zvija~o in ga ni prav ni~ skrbelo, da bi Pisane ka~e prehitro na{le lisico.

Medvedki in ~ebelice so se razdelili v tri skupine ter se odpravili na pot. Pu{~ice, ki jih je iz vej sestavil Luka so jih vodile navkreber skozi gozd. Nekaj ~asa so hodili, nekaj ~asa pa tekli, tako kot so kazali potni znaki

Ko so pri{li iz gozda na polje, so videli vse polno sledi, ki jih je Luka naredil prav zato, da taborniki ne bi vedeli, katera je prava, in bi morali najti potni znak. Sredi travnika so zagledali

pozorni pa so bili tudi na , ki so ozna~evali napa~no pot.

pojdi v tej smeri

pojdi hitro v tej smeri

teci v tej smeri

ne hodi po tej poti

bodi oprezen

`vi`gaj na tem mestu

pismo v tej smeri

velik znak

. "Kaj neki pomeni trikotnik s piko na sredini?" so se spra{evali, dokler se ni Ur{i le posvetilo in vsi skupaj so glasno za`vi`gali. S travnika je tabornike pot vodila ob potoku in nato ~ez ozko brv. Da bi bili ~im bolj pozorni in previdni, da ne bi kdo padel v potok, je vodnik Luka pred njo postavil znak .

Ko so Pisane ka~e zavile proti obronku gozda, je Rok kar naenkrat zagledal velik znak

, narisan v segu. Odpravili so se v smeri pu{~ice in na kozolcu na{li pismo.

Matija, ki je imel uganke v mezincu, je takoj zaklical: "Smreka! Najti moramo najbli`jo smreko!" Blizu kozolca je rasla velika in ko{ata smreka, pod njenimi ko{atimi vejami pa jih je ~akal lisjak Luka s toplim ~ajem in pomaran~ami.

"Komaj ~akam naslednje vodovo sre~anje!" je zaklical Jure, ko so se poslovili, in {e vso pot proti domu razmi{ljal, kaj neki bodo po~eli.

Ale{a

Prva pomo~

Grega, Klemen, Katarina, Jernej, Bla` in Ale{a so ~lani voda Veseli ~rvi in `e dalj ~asa so se pogovarjali o svojem prvem izletu. Grega, ki pozna vse hribe in vrhove v Sloveniji, je predlagal, da ostalim ~lanom svojega voda poka`e najvi{je vrhove Slovenije s [marne gore. Na sestanku je vodnica Tina sporo~ila veselo novico, da se naslednji teden takoj po {oli odpravijo na prvi ~rvarski pohod.

V petek je Klemen v svoj novi oran`ni nahrbtnik pospravil {e malico in no`ek, ga pobasal na hrbet in obstal pred omaro s ~evlji. Njegovi gojzarji so bili premajhni! Ker ni hotel ostati doma, je prosil soseda, starej{ega tabornika, naj mu posodi svoje. Po pol ure hoje je za~util neprijetno, peko~o bole~ino na peti. Ko si je sezul ~evlje, je opazil velik `ulj.

* Si vedel, da so si v starih ~asih pomagali z notranjo stranjo jaj~ne lupine? Tanka ko`ica notranjosti jaj~ne lupine se posu{i in "posrka" tudi `ulj.

Prva pomo~ pri `ulju: @ulja ne prediramo, da se ne bi zagnojil in tako postal {e bolj bole~. @ulj samo prelepimo z obli`em. Ker je ko`a za{~itena z obli`em, je ~evelj ne drgne ve~.

Po kosilu pod senikom jim je vodnica Tina pripravila igrico. Ravno, ko je bila na vrsti Katarina, je za~utila, da ji je za~elo te~i iz nosa. Na hitro si je z roko obrisala pod nosom in sko~ila proti sredini kroga. [ele ko je z roko pokazala proti Gregi, je opazila, da je njena roka krvava. Ker se Katarini to pogosto zgodi, je to~no vedela, kaj mora storiti.

* Si vedel, da se kri iz majhne ranice ali nosu ustavlja pribli`no 2 do 3 minute?

Prva pomo~ pri krvavitvi iz nosu: Glavo nagnemo naprej in stisnemo nosnici tik pod trdim ko{~enim delom nosu in ti{~imo 3 minute. Vmes ne smemo kukati, ~e se je krvavitev `e ustavila, ker se tako `ilice v nosu ne zama{ijo in kri za~ne spet te~i.

Po kosilu se je vod Veselih ~rvov odpravil naprej. Pred njimi je bil vzpon na [marno goro.

Grega jim je na vrhu pokazal vse vrhove in kar hitro so se odpravili nazaj. Jernej in Bla` vedno tekmujeta, kdo bo bolj{i. Kljub opozorilom vodnice sta za~ela tekmovati, kdo bo prvi pri{el do naslednjega drevesa. Tik pred zadnjo ravnino je Jerneju spodrsnilo na blatni strmini. Da bi ohranil svoje hla~e ~iste, se je sku{al ujeti. V roki ga je mo~no zabolelo, roke pa po padcu ni mogel ve~ premikati. Ko je vodnica Tina prihitela do njiju, je Jernej potrto sedel na tleh, Bla` pa je iskal primerno palico.

* Si vedel, da je v telesu odraslega 208 kosti? Od vseh kosti se pri mlaj{ih najpogosteje zlomi kost v podlakti - ko`eljnica.

Prva pomo~ pri mo`nih zlomih roke: Kaj se je v resnici zgodilo z Jernejevo roko, ne moremo vedeti, vendar je to, da je ne more premakniti, lahko znak, da si je roko zlomil. Ker se roka pri zlomih ne sme premikati, naredimo opornico. Pomagamo si lahko s kakr{nim koli trdim predmetom.

Uporabimo lahko palico ali ve~krat prepognjen karton, poleg tega pa potrebujemo {e 2 rutici, da opornico prive`emo k roki, tretjo rutico pa uporabimo, da z njo naredimo pestovalnico.

Pod [marno goro so jih pri~akali star{i. Jerneja so takoj odpeljali k zdravni-

ku, da mu je pregledal roko, ostali pa so od{li domov. Ko si je Bla` doma preobla~il hla~e je opazil, da ima na nogi ~rno piko s 6 no`icami.

* Si vedel, da ima klop na glavi kavelj~ke, s katerimi se zavrti pod ko`o? Zato ga tudi ne moremo izpuliti, ampak ga vrtimo.

Prva pomo~ pri klopih: Klopa najhitreje in najla`je odstranimo s posebno pinceto za odstranjevanje klopov. S pinceto klopa primemo tik nad ko`o in ga zavrtimo.

Na tem izletu je znanje prve pomo~i pri{lo ve~ kot prav. Samo znanje pa bi le malo pomagalo, ~e ne bi imeli s seboj Ale{e, ki je nosila vodov komplet za prvo pomo~. Njena mama je zdravnica, zato ji je pomagala zlo`iti v posebno torbico naslednje stvari:

Vincek

mikropor trak, torba

obliûi, aspirin, pinceta, varnostna zaponka, razku`ilo, ruta,

Kljub vsem te`avam so se imeli na izletu super. Odlo~ili so se, da se naslednji~ odpravijo na enega izmed vrhov, ki jim jih je pokazal Grega.

Ale{a in Meti

Katarina

- Keti

POBARVAJ, KAR SODI V VODOV KOMPLET ZA PRVO POMO^!

SI ZA KO[^EK ^OKOLADE?

Rezanje ~okolade

Tokrat se bomo nau~ili, kako se lahko na zabavnej{i na~in lotimo tablice ~okolade. Taborniki se posedejo v krog. Vodnik v sredino postavi kocko, {al, kapo, vilice, no` in seveda ~okolado. Prvi igralec, ki vr`e {estico, se loti rezanja ~okolade. Nadeti si mora kapo in {al ter z vilicami in no`em razrezati ~okolado, nato pa z vilicami pojesti vsak ko{~ek posebej. Ostali ta ~as me~ejo kocko naprej in prvi, ki dobi {estico, prevzame kapo in {al ter se loti ~okolade. Igra se nadaljuje, vse dokler ~okolade ne zmanjka.

Katarina Smolej Petra Grmek

GG delavnica

Dr`alo za papir - ro`ica

1.Potrebuje{: temperabarve,maveczaulivanje,{karje,no`,praznoplastenko,papir,lesenopal~ko,{~ipalkozaperilo,lepilo.

se bo {~ipalka {e vedno lahko odpirala. V model ulij gosto maso iz mavca, v sredino postavi pal~ko in po~akaj, da se strdi.

4. Cvet nato nalepi na {~ipalko in dr`alo za papir je pripravljeno.

3. Ko se mavec strdi, odstrani plastiko. Pomagaj si z no`em. Tako si dobil lon~ek in steblo ro`ice. To dvoje pobarvaj. Iz papirja izre`i velik cvet, ki ga pobarvaj v pisanih barvah.

2. Plastenko najprej umij in jo posu{i, nato pa ji odre`i spodnji konec, ki je lahko poljubno velik. [~ipalko za perilo nalepi na pal~ko, pri tem pa pazi, da

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

V tem mesecu sva prejeli naslednjo "alarmantno" (beri: zaskrbljujo~o) po{to:

V: Hoj!

Kuhla in Kahla vajina rubrika je res the best! Pi{em vama `e drugi~ in upam, da mi bosta tudi tokrat znali pomagati. Torej, stara sem 16 let in dajejo me problemi. Zadnje ~ase me vsaka stvar spravi s tira. Ve~krat ~utim nekak{no kombinacijo jeze in ljubosumja s kan~kom `alosti. Po {oli kro`ijo o meni neke neresnice, nekdo se resno zafrkava z mano, in ~e me je hotel razjeziti, mu je to vsekakor uspelo. Morda sem za vse kriva sama, ker mi je pomembno, kaj si drugi mislijo o meni.

[e ve~ji problem, pa je moja najbolj{a prijateljica. Najbolj{a??? Prijateljica??? No, zadnje ~ase se obna{a zares ~udno! Postala je tako vzvi{ena, polna same sebe in izgleda, kot da nisem ve~ dovolj dobra zanjo. V~asih sva se skupaj smejali stvarem, zdaj pa ona samo {e zavija z o~mi in mi daje ob~utek, kot da sem najbolj neumna na svetu! Kaj naj naredim? Poizku{ala sem se `e pogovoriti z njo, pa se ni obneslo. Mogo~e se je pa~ spremenila, se ne ujame ve~ z mano in ne moreva biti najbolj{i prijateljici. Kaj pa jaz vem?

LP, A.

V: Hehoj!

Ne pi{em vama zaradi sebe, ampak zaradi moje so{olke in njenega problema. Opazila sem oziroma so tudi drugi so{olci, da je v zadnjem ~asu izgubila kar nekaj kilogramov. @e prej je bila suha, velika, s popolno postavo. Zdaj pa je res pravi okostnjak. V {oli nikoli ne je, vsa bleda je in brez energije. Bojim se, da je punca zabredla v kak{ne motnje hranjenja. ^e bo {e naprej huj{ala, res ne vem, kaj lahko naredim, da ji pomagam. Ne vem, kako tega ne opazijo tudi njeni star{i in u~itelji v {oli. Bojim se, da bodo oni ugotovili, ko bo `e prepozno!

Zaskrbljena so{olka

O: @ivijo A.!

Kar se ti~e govoric, ki kro`ijo o tebi, se nanje ne oziraj. Resnico ve{ ti in samo ta je pomembna. S ~asoma bo{ pre{la tudi to obdobje in ti to, kaj si drugi mislijo o tebi, ne bo ve~ tako zelo pomembno. Hkrati pa je tudi to, da ve{, kaj ~uti{ - jezo, ljubosumje in `alost, zelo pozitivno. ^e se vseh teh ~ustev zaveda{, potem lahko tudi kaj ukrene{ - najprej zadevo sprosti na plan, malo cepetaj, se deri sredi zasne`enega travnika, boksaj v vise~o vre~o ... in bo kmalu bolje. Glede "najbolj{e prijateljice" pa je zadeva dokaj normalna. Na{e poti se sre~ajo in nekaj ~asa te~ejo skupaj, potem se pa lahko tudi razidejo, ni nujno, da za vedno, pa vendar. Najbolje, da jo postavi{ pred dejstvo in vpra{a{, ~emu sprememba v odnosu, kaj se dogaja in zakaj je tak{na, pa bo{ vsaj vedela pri ~em si - ali je {e vredno pre`ivljati ~as z njo, ali pa je ~as poiskati si prave prijatelje. Sre~no!

O: Pozdravljena skrbna so{olka!

S tvojim zadnjim stavkom je odgovor kot na dlani. Torej, da star{i in u~itelji ne bi ukrepali, ko bo `e prepozno, zberi pogum in stopi do {olske psihologinje, socialne delavke, karkoli. ^e ima{ prav in ima deklica motnje prehranjevanja, je to najve~, kar lahko stori{. Poleg tega, ~e sta si s to deklico dokaj blizu, bi bilo na mestu, da se sku{a{ najprej pogovoriti z njo ali kak{no njeno res dobro prijateljico. Z ve~ informacijami bo{ la`je presojala in se odlo~ala za nadaljnje korake. Vsekakor plamenito od tebe, da si nama pisala in da te skrbi za soljudi. Hvala ti!

Jaka Bevk - {eki

Faca

Ma{a Er`en Dunja Vidi~

Neca

Neca je 13-letno dekle, ki ima svoj delavnik poln raznih hobijev, od hip-hopa do tenisa, ob vsem tem pa najde ~as {e za tabornike, kjer je `e od 4. razreda. Je zelo zgovorna, `ivahna, vedno polna energije. Ob njej ~as vendno mine, kot bi mignil. Taborni{kih tekmovanj se z veseljem udele`i, tudi ~e je v vodu, ki gre na tekmovanje, edina punca. Neca je ~lanica rodu Srebrnih krtov Idrija, aktivna pa je v vodu ^okolino Mafija.

Poleg taborni{tva se ukvarjam {e ... taborni{tva se ukvarjam {e ...

Poleg taborni{tva se ukvarjam {e ... taborni{tva se ukvarjam {e ... s plesom, hip-hopom, z igranjem tenisa in veroukom.

Ko bom velika, bom ... bom velika, bom ... Ko bom velika, bom ... bom velika, bom ... Ko bom velika, bom ... profesorica telovadbe.

K tabornikom sem pri{la ... K tabornikom pri{la K tabornikom sem pri{la ... K tabornikom pri{la tabornikom ker so mi zanimivi, smo veliko v naravi, ker je cela moja dru`ina `e obiskovala tabornike.

^e bi se opisala z eno besedo, bi rekla da sem ... bi se opisala eno besedo, rekla da sem ...

^e bi se opisala z eno besedo, bi rekla da sem ... bi se opisala eno besedo, rekla da sem ...

^e bi se opisala z eno besedo, bi rekla da sem ... komunikativna.

^e bi ujela zlato ribico in bi mi dala le eno `eljo, bi

^e ujela zlato ribico in bi mi dala eno `eljo, bi

^e bi ujela zlato ribico in bi mi dala le eno `eljo, bi

^e ujela zlato ribico in bi mi dala eno `eljo, bi ujela bi mi si `elela ... `elela ... da bi {la v Avstralijo.

^e bi bila `ival, bi bila ... bi bila `ival, bi bila bila bi bolha.

^e bi {la na katerikoli koncert, bi {la na ...

^e bi {la na koncert, bi {la ... bi {la ... Shakiro.

Moja najljub{a barva je ... najljub{a je ... najljub{a ... modra.

Moja najljub{a knjiga je ... Moja knjiga je ... Moja najljub{a knjiga je ... Moja knjiga je ... Moja Harry Potter. Moj najljub{i film je ... Moj najljub{i film je ... Cukr~ek.

Najraje jem ... Najraje jem ... pico, pire.

Najraje na svetu imam ... Najraje svetu imam ... Najraje na svetu imam ... Najraje svetu imam ... Najraje na svetu imam ... kokice.

Moja prva ljubezen je bila ... Moja prva je bila ... Moja prva ljubezen je bila ... Moja prva je bila ... je bila ... naj ostane vodova skrivnost.

Na ljudeh najbolj spo{tujem ... Na najbolj spo{tujem ... Na ljudeh najbolj spo{tujem ... Na najbolj spo{tujem ... po{tenost.

Svojima vodnicama spospo- Svojima vodnicama sposporo~am ... ro~am ... ro~am ... da sta fajn in da komaj ~akam zimovanje.

Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo

Splo{ne taborni{ke {ege in navade

Dam ti ga v dar.

Za spomin in v znak prijateljstva!

Tokrat bo govor tekel o taborni{ki rutici, to~neje o vozlu na njej. Rutica se lahko zave`e okoli vratu na ve~ na~inov. Lahko uporabimo klasi~ni vozel, {e bolje pa je, da svojemu prijatelju zave`emo vozel prijateljstva, ali pa mu v dar podarimo prav poseben obro~ek. Splo{no znano je, da ti lahko vozel prijateljstva razdre le tisti, ki ti ga je napravil. Narediti vozel prijateljstva je torej skoraj obvezna ve{~ina. Obstaja pa tudi kar nekaj na~inov izdelave obro~kov za na rutico. Najbolj poznana je opi~ja pest, ki se uporablja `e zelo dolgo. Zadnja leta so v modi tudi lesene {~ipalke (oziroma kljukice

V razdelitvi {eg in navad lahko opazimo, da obstajajo splo{ne {ege in navade. V ve~ kot petdesetletenem taborni{kem delu so se v na{i organizaciji ustalile nekatere splo{ne navade, ki se prena{ajo iz generacije v generacijo. Mnogo teh navad je `al `e izginilo, veliko se jih je spremenilo ali pa so v zadnjih letih nastale povsem nove. Mnogo {eg je zaradi globljega pomena pre{lo v {ege. Naj na{tejem nekaj teh navad, ki so tako obi~ajne in splo{ne, da se jih sploh ne zavedamo ve~. Te navade so: stare{ina rodu, prostovoljnost, vozel na rutki, rodov prapor, vsak dan dobro delo, pesem za rojstni dan, taborni{ki korak, tikanje, pesem, totem, mrmranje, imena {otorov in {e mnnogo drugih.

po doma~e), na katere napi{emo svoje ime, rod iz katerega prihajamo, ime akcije, posvetilo, lahko pa jo malce opremimo s figuricami ali razli~nimi okraski. Pomen vozla na rutki ima lahko tudi globlji pomen. Vozel na rutki nas spominja na to, da moramo vsak dan narediti dobro delo. Pogosto si ga zave`emo, da ne pozabimo, kaj moramo tisti dan nujno storiti.

Taborni{ka rutica je zame svetinja. Brez nje ne morem biti na taborni{ki akciji in brez nje se po~utim skoraj gol. Niti ob~utek ni isti. Veliko mi pomeni vozel prijateljstva in obro~ki, ki sem jih sam naredil. Tisti, ki me poznajo, vedo, da vsakomur, ki je moj prijatelj, z veseljem zave`em vozel prijateljstva ali pa mu v znak le-tega podarim prav poseben obro~ek. Zanimivo pa je, da nikakor ne morem narediti vozla prijateljstva druga~e, kot da se postavim za hrbet osebe. Ne gre druga~e, pa ~e se {e tako trudim.

Delavni~ar svetuje: Delavni~ar svetuje: Delavni~ar svetuje: Delavni~ar svetuje: Delavni~ar svetuje:

Kako narediti vozel prijateljstva?

Potrebujemo:

•kadidata z rutico okoli vratu,

•~e je kandidat previsok, pride prav tudi pru~ka.

4

Kako narediti opi~jo pest?

Potrebujemo:

•pribli`no 1,3 metra vrvice; malo tr{a vrvica (npr. za obe{anje perila) olaj{a delo;

•{karje.

1 2 1

2 3

3 5 6 7

4

Misija 007 zaklju~ena

Glas svobodne Jelovice, tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje, letos v prav posebni izvedbi.

Ve~ kot 300 tabornikov iz cele Slovenije se je 6. januarja zbralo v [kofji Loki. Nekaj najpogumnej{ih je pri{lo na gorenjski konec `e v petek zve~er.

Tekmovanje je dobilo uradno podobo ob 8. uri zjutraj z zborom in pozdravom ekip pred O[ Ivana Groharja. Takoj za tem pa so se ekipe `e pripravile na prvi {tart.

Pet~lanske ekipe so tekmovale v petih kategorijah: GG mo{ki, GG `enske, PP mo{ki, PP `enske in Gr~e. Najprej so jih ~akali testi iz topografije, nato pa orientacijski pohod z dodatnimi nalogami (testi pre`ivetja v naravi, prve pomo~i, prehod hitrostne etape in iskanje ranjenca). Poleg povsem pri~akovanih panog je bil letos pripravljen tudi zabavni del. V skladu z datumom je bila izbrana najbolj B(l)ond ekipa, tekmovalci so re{evali test o tajnem agentu 007 in streljali z zra~no pu{ko.

Najbolj{i so prejeli zanimive pokale in lepe nagradami. Tako je minil {e en zanimiv ponovoletni vikend v dobri dru`bi tabornikov in sonca.

Diana Novak

Izjava glavne organizatorke:

60 prijavljenih ekip! Kaj lep{ega si lahko `elim po menjavi vodstva in v novi vlogi? To je res lepo in zgovorno {tevilo, da smo v preteklosti delali dobro. Tudi letos smo se trudili, da tekmovanje ostane na ravni, ki smo je vajeni. In mislim, da smo delali dobro. Sicer smo imeli nekaj manj{ih prito`b na rezultate in nekaj te`av na eni izmed KT, vendar so tekmovalci vseeno do`iveli Jelovico kot pozitivno in zabavno.

Torej, drugo leto se bomo ponovno trudili in naproti novemu Glasu svodbodne Jelovice stopam s pozitivnimi mislimi!

Tudi 37. Jelovica bo!

Jerca Bernik

Mnenje

Glas Svobodne Jelovice, za marsikoga te`ko pri~akovano prvo tekmovanje v letu. To tekmovanje je odli~na prilo`nost, da taborni{kim prijateljem za`eli{ sre~no novo leto, od kak{ne lu{tne tabornice dobi{ objem in morda tudi poljub, se malce sprehodi{ v naravi in se ima{ res fino. Leto{nja Jelovica je bila odli~na, kot vsaka dosedanja. Odli~na udele`ba, fenomenalno vreme (snega nismo preve~ pogre{ali), super postavljena orientacija, odli~ni organizatorji, slastne pala~inke in {e bi lahko na{teval. Razlogov za

neudele`bo na Glasu Jelovice enostavno ni. Vsem na~elnikom GG toplo priporo~am, da naslednje leto pripeljejo svoje

GG-je na to tekmovanje, saj je v prvi vrsti namenjeno prav njim in temu primerna je zahtevnost orientacije. Se vidimo naslednje leto na `e 37. Jelovci!

Foto: Marko Prelec

Foto: SiNi

Kaj ti je bilo Kaj ti je bilo Kaj ti je bilo Kaj ti je bilo Kaj ti je bilo na Glasu na Glasu na Glasu na Glasu na Glasu

Jelovice 2007 Jelovice 2007 Jelovice 2007 Jelovice 2007 Jelovice 2007 najbolj v{e~? najbolj v{e~? najbolj v{e~? najbolj v{e~? najbolj v{e~?

@iga @evart, RJZ Velenje, 15 let Proga je bila zelo adrenalinska in pustolovska. Pala~inke so bile zelo dobre, v{e~ pa so mi bile tudi ljubljanske tabornice.

Jernej Moderc - Jeffrey, steg Ljubljana 3, ZSKSS, 21 let

Najbolj mi je bila v{e~ izjemna odprtost in sprejemanje druga~nih s strani tabornikov. Sem pa tudi prvi~ do`ivel tako velik dele` najdenih kontrolnih to~k na orientacijskih tekmovanjih.

Matej Novak, RSK [kofja Loka, 12 let

Meni je bila najbolj v{e~ proga in kontrolna to~ka, kjer smo s pu{ko streljali v tar~o.

Erika Kozamernik, RST Dom`ale, 14 let

Najbolj mi je v{e~, ker se ful zabavamo. Najbolja zabavno pa je bilo, ko je Anja skoraj padla v potok ob prehodu ~ez most. Zadela je edino luknjo na mostu. Pala~nike so bile zelo dobre in tudi fantje so bili prijazni in simpati~ni.

Jure ^esnik, RKV Postojna, 15 let Dobra dru`ba, dobra lokacija, in ~e `e ni bilo snega, je vsaj posijalo sonce. Pohvale tudi dobri organizaciji tekmovanja.

Jaka Mavri, RAJ Cerkno, 12 let V{e~ mi je bila orientacija, posebej hitrostna etapa, ~eprav nismo bili najhitrej{i. Dobre so bile tudi pala~inke in koktejl. Tudi film James Bond mi je bil zelo v{e~.

Foto: Marko Prelec

SiNi

Aktualno Pre`iveli

Taborni{ko dru{tvo Rod kra{kih j'rt iz Se`ane bo konec aprila 2007 organiziralo drugi taborni{ki »reality game« - PRE@IVELI 2007, ki bo nadgradnja prvega tovrstnega dogodka, ki ga je dru{tvo organiziralo v letu 2005. Projekt Pre`iveli 2007 bo potekal med 27. aprilom in 1. majem 2007, nekje v naravnem okolju, ki ga ponuja pestra, a pogosto neprijazna kra{ka pokrajina. Nekaj najpogumnej{ih se bo za {tiri dni podalo v naravo. S seboj bodo imeli le obleko, spalno vre~o, no`, znanje, iznajdljivost in dobro voljo.

Jelkovanje pomurskih tabornikov v Ljutomeru

V Ljutomeru se je 29. decembra na taborni{kem praznovanju zaklju~ka leta zbralo 43 medvedkov in ~ebelic v spremstvu 12 vodnic in vodnikov iz vseh treh pomurskih rodov: Rodu vedri Prleki, Rodu Vidra in Rodu veseli veter.

Po zboru pred taborni{kimi prostori smo se {li potepat po ljutomerskih ulicah ter pridno izpolnjevat naloge, ki nam jih je zaupal sam Dedek Mraz. Seveda nam je uspelo premostiti vse prepreke in Dedku Mrazu dokazati, da smo pravi taborniki. V zahvalo za pomo~ nas je razveselil s svojim obiskom.

Njegov prihod smo ste`ka pri~akali. Ko je kon~no prispel, smo mu najprej podarili svoja darila in mu pokazali skice terena, ki smo jih sami narisali na `elezni{ki postaji, da bo kasneje vedel, kam mora naprej. Nad presene~enjem in himno M^ je bil Dedek Mraz tako navdu{en, da nas je, preden je nadaljeval svojo pot, tudi on obdaril.

Ob svojem obisku nam je obljubil tudi tisto, kar leto{njo zimo najbolj pogre{amo. Vsi dr`imo pesti, da bo snega, ~e ga `e ne bomo videli v na{ih krajih, na pretek vsaj na `e te`ko pri~akovanem zimovanju.

Zamisel za Pre`ivele se je porodila med taborniki, ki so `eleli popestriti dogajanje v doma~em okolju in hkrati mlade motivirati za spoznavanje naravnega okolja in mo`nosti pre`ivetja v njem. Prvi dogodek je do`ivel velik uspeh. Na Pre`ivele 2005 se je prijavilo ve~ kot dvajset mladih, komisija pa je nato izbrala dvanajst tekmovalcev, ki so se konec aprila odpravili na dogodiv{~ino, ki je od njih zahtevala {tiri dni pre`ivetja v naravi, pri tem pa so lahko vzeli s seboj le `epni no` in spalno vre~o. Za organizacijo in izvedbo dogodka je skrbelo okoli 30 ljudi, zainteresirani oziroma {ir{a javnost pa so lahko tekmovanje spremljali prek spletnih strani. Projekt je bil tudi medijsko zelo odmeven in je prejel nagrado za najbolj{o taborni{ko akcijo leta 2005, Skavt Peter, ki jo podeljuje Zveza tabornikov Slovenije.

Vse to so razlogi, zakaj smo se odlo~ili za ponovno organizacijo dogodka, ki smo mu dodali nekaj novih pravil, raz{irili in popestrili pa bomo tudi spremljevalni program. Na strani www.preziveli.si si preberite splo{na pravila Pre`ivelih 2007 in se prijavite!

Samo Gec, vodja projekta

Mari~ka, Kravica in Sa{ek

No~ni pohod 07

^lani rodu Srnjak iz Logatca smo se 19. januarja zbrali pred taborni{ko ko~o, da bi odgazili zdaj `e tradicionalni zimski no~ni pohod. ^eprav gazenja res ni bilo, smo se vseeno imeli zares super. 42 tabornic in tabornikov se nas je z baklami podalo v neznano in po eni uri in pol hoje, nas je na vrhu Sekirice `e pri~akal topel ~aj, s katerim smo si z najve~jim u`itkom ogreli du{o in telo. V nadaljevanju nas je pot vodila {e mimo loga{kih skakalnic, kjer smo zaplesali pozdrav snegu (Upamo, da nas bo usli{al in da se bomo letos {e kmalu sankali!), nato pa smo se po nadaljnji dobri uri hoje vrnili na {tart. Vse vzpone smo brez te`av premagali najmlaj{i in tudi tisti `e malce starej{i taborniki. Akcija je dobro uspela, saj sta pohod organizirala dva sposobna PP-ja, ki sta `e dolgo ~lana na{ega rodu in jima izku{enj ni manjkalo. Za konec {e lep pozdrav in veliko no~nih pohodov v letu 2007!

Ale{ Cipot arhiv Majde P{under

Pogovor z Majdo P{under - redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

@ivljenje na{e sogovornice je splet ugodnih okoli{~in. Imela je krasne star{e, ima enkratnega mo`a, ima sina, na katerega je izjemno ponosna, ima razumevajo~o snaho in dva ~udovita vnuka. Njena izobrazbena pot se je po osnovni {oli nadaljevala v gimnaziji in na fakulteti. Ko je za~ela s svojo pedago{ko slu`bo, jo je vleklo v nadaljnje izobra`evanje, ki ga je, ob podpori doma~ih, tudi realizirala. Opravila je magisterij in doktorat. Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in ima naziv redne profesorice. Delo, ki ga opravlja, ima zelo rada. Da je lahko aktualna v stikih z mladimi ljudmi, sodelavci in kolegi,

se mora strokovno in znanstveno izpopolnjevati. Prosti ~as izrablja {portno, rada ima smu~anje, plavanje, golf in pohodni{tvo. Pot na Pohorje jo spro{~a in napolni z energijo. Mimogrede, v svojem otro{tvu je bila tudi tabornica. Z mariborskim odredom Ukro~ena reka je taborila na tabornem prostoru nedale~ hrva{kega

Pulja. Zase pravi, da je sre~en ~lovek: "Moj biolo{ki razvoj sta zaokro`ila vnuka, izobrazbene cilje sem dosegla, slu`ba je {e vedno izziv, imam prave prijatelje, lep dom, pa tudi zdrava sem. Ali ni to sre~a?"

"Zavzemam se za participativno vzgojo enakopravnega partnerstva"

Vzgoja je proces, ki se pri~ne v dru`ini, nadaljuje pa med drugim tudi pri tabornikih. Kako vplivata razli~na na~ina vzgoje - konzervativni in liberalni - na izoblikovano osebnost ~loveka?

Konzervativno vzgojo verjetno razumeva v slab{alnem pomenu besede, ko vzgoja temelji na tradicionalno postavljenih vzorcih vedenja, v katerih je mlad ~lovek poslu{en in podrejen avtoriteti (kdorkoli `e to je: o~e, mama, vodnik, stare{ina).

Liberalno vzgojo pa verjetno razumeva kot vsedopu{~ajo~o vzgojo, ko je mlad ~lovek enakopraven ~lan dru`ine, skupnosti in dru`be, ko lahko sodeluje, pripominja, soustvarja pa tudi provocira in uveljavlja svoj prav. V tem kontekstu lahko re~em, da nobena skrajnost ni dobra. Samo prva oblikuje poslu{nost in podrejenost, samo druga pa ~loveka brez omejitev. Prav{nja bi bila vzgoja, ki bi otroku in mlademu ~loveku omogo~ala, da razvija svoje potenciale v okviru dogovorjenih pravil, norm in okvirov obna{anja, pri ~emer otrok in mlad ~lovek te okvire obna{anja sooblikujeta.

Kako naj reagira vodnik na obna{anje mladega tabornika, ki `eli vedno biti v sredi{~u pozornosti - ne strinja se z igro, ki jo predlaga vodnik, nima potrpljenja, da bi poslu{al do konca ipd.? Kje so razlogi za tako vedenje?

Taborni{tvo je urejena organizacija, ki deluje po dolo~enih pravilih. Vsak, ki postane ~lan te ugledne organizacije, sprejme tudi pravila njenega delovanja. ^e bi se ozrla na razmi{ljanje, ki sva ga opredelila kot "konzervativna" vzgoja, bi bilo vsako odstopanje od dogovorjenih pravil sankcionirano in ~e bi razmi{ljala {e povsem"liberalno", bi

dopustila vsako mo`nost odstopanja in to odstopanje razlo`ila kot razli~nost. Posamezniki `elijo izstopati, biti v sredi{~u pozornosti in nagajati, kar je sicer zna~ilnost pred{olskega obdobja in {e kak{nega pubertetni{kega izbruha. Tak{no po~etje posameznikov pa daje jasno slutiti, da posameznik ni dovolj socializiran in ne zmore ali no~e konformnega vedenja. Razloge za tak{no vedenje lahko i{~emo v posameznikovem primarnem okolju, v katerem je bilo dopu{~eno, lahko tudi spodbujano neparticipativno delovanje. Ko vodnik prvi~ zazna kakr{nokoli nekonformost posameznika, ga prijazno opozori, ko se to zgodi drugi~, bi bilo prav, da bi se o mote~em dogodku pogovorila, seveda na samem. V tem pogovoru je potrebno predo~iti vsak "za" in "proti" ter dogovoriti meje nadaljnega medsebojnega dela, ki nujno sledi skupnim ciljem. Dore~i pa je treba tudi posledice kr{enja dogovora.

Avtokratski vzgojni odnos - slaba popotnica za otroka

Obi~ajno pravimo, da se vse za~ne in kon~a v dru`ini. Zanimivo je, da je v zadnjem ~asu predvsem mama tista, ki prakticira avtokratski stil vzgojnih odnosov v dru`ini.

Kje so razlogi?

Dru`ina je izjemno pomemben dejavnik vzgoje. V njej potekajo pomembni procesi, ki odlo~ujo~e vplivajo na otrokov razvoj: posnemanje, kot najelementarnej{a oblika vzgoje, identifikacija, v kateri se ponotranjajo vzorci vedenja v dru`ini, socializacija, ki jo razumemo kot v~lanjanje v dru`ino (pa tudi v druga okolja) in u~love~enje, pa seveda tudi vzgojni odnosi. Nekatere razi-

skave res ka`ejo, da se vloga `enske v dru`ini spreminja. ^e ste ugotovili, da je mama prepoznavna kot veliki "jaz", ki prepoznavno enosmerno komunicira z ostalimi ~lani dru`ine (dolo~a, odreja, zapoveduje), bi lahko k temu pridala {e babico, ki je v nadpopolni dru`ini pogosto zapovedovalna. Babica je tak{na lahko zato, ker ji mladi to dovolijo in omogo~ajo, mama pa verjetno zato, ker ob slu`benih obveznostih prevzema {e dru`inska opravila in skrb nad otroki. Ob tem ji zmanjkuje ~asa in svojo racionalnost ureja z zapovedmi.

Kadarkoli se v dru`ini uporablja avtokratski vzgojni odnos, ne glede na to, kdo ga izvaja, je to slaba dru`inska klima in slaba popotnica za otroka. V takem odnosu je otrok odrasli v malem, ne pa otrok z vsemi svojimi zna~ilnostmi. Odrasli, ki je rasel v avtokratskem vzgojnem odnosu, bo najverjetneje v `ivljenju uporabljal povsem enake vzgojne prijeme, ~eprav bo zatrjeval, da avtokratskega delovanja ne sprejema.

Kak{ne so obi~ajno posledice anarhi~nih vzgojnih odnosov v dru`ini, kjer je otrok vedno v ospredju?

Anarhi~ni vzgojni odnos omogo~a pedocentrizem, omogo~a torej otroku, da je v sredi{~u dogajanja. Pri za`elenem in dolgo pri~akovanem otroku se to lahko dogodi. ^e dru`inska vzgoja ne dore~e vzgojnih prijemov, ne postavlja vzgojnih okvirov in omogo~a, da se svet vedno vrti

okrog otroka in tako kot `eli otrok, v takem okolju otrok ne more prepoznavati `ivljenjskih omejitev in se ne nau~i prilagajati. Vsako drugo okolje izven dru`ine pa takemu otroku predstavlja oviro, ker ljudje pa~ vedno ne moremo biti glavni, prvi in edini. Prilagajanje utegne takemu otroku, mladostniku in odraslemu povzro~ati socialne te`ave.

Kak{en vzgojni stil priporo~ate tako vodniku v taborni{kih vrstah kot u~itelju v {oli?

Kot pedagoginja, `ena, mama in babica se zavzemam za participativno vzgojo enakopravnega partnerstva. Dru`ina lahko uspe{no funkcionira, ~e se ~lani medsebojno pogo-

varjajo, usklajujejo svoja pri~akovanja in cilje ter postavljajo skupne okvire, v katerih je jasno prepoznavna obveznost, mo`nost, dol`nost in pravica vsakega ~lana dru`ine. Ne vidim razloga, da se tak postopek ne bi dal izvesti tudi v drugih okoljih (v {oli na relaciji u~itelj - u~enec, dijak, {tudent, ali v taborni{ki vrstah na relaciji stare{ina, vodnik - taborniki). Vsak, ki se z vzgojo ukvarja profesionalno ali neprofesionalno (pa naj gre za stare{ino, vodnika, u~itelja, mamo, o~eta) daje vzgoji del sebe, svoje pridobljene `ivljenjske zgodovine, svojega znanja, sposobnosti in spretnosti. In vsak bi moral vedeti, da je vzgoja vedno namerna in nenamerna dejavnost.

Namerna vzgoja ima dolo~en cilj in prepoznavne poti do cilja, nenamerna vzgoja pa temelji na zgledu. ^e smo odrasli dober zgled, ~e imamo jasne cilje, ki jim `elimo slediti, ~e zaupamo sebi in v na{ih sobesednikih i{~emo enakopravnega partnerja, potem smo gotovo na dobri poti.

Izostanek pogovora o spolnosti med star{i in otroki ni ustrezna pot

Kak{en je va{ pogled na vzgojo, kjer star{i konzervativnej{ih nazorov, v bojazni, da bi otroka obvarovali pred prezgodnjimi spolnimi odnosi, otroku posku{ajo onemogo~iti dostop do tovrstne literature, obiskovanje spornih internetnih strani in TV programov, da ne omenjam izostanka vzgojnih pogovorov med star{i in otrokom na to temo.

Razumem star{e, ki jih skrbi nenadzorovan dostop do razli~nih oblik pornografije in "spolnih pou~itev", ne morem pa razumeti star{ev, ki jim je pogovor o spolnosti, pa tudi o pornografiji, "tabu tema". V ~asu, ki ga `ivimo, je dostop do razli~nih informacij izjemno hiter. Zato bi morali star{i otroke o spolnosti pou~iti dovolj zgodaj, da ne bi sprejemali grobih in trdih informacij od drugod. @e v pred{olskem obdobju star{i otroka pou~ijo o razli~nosti spolov in vlogi spolnih organov, ob pogledu na nose~o `ensko razpredajo misli o ljubezni, zrelosti, zanositvi in porodu, ob izvrstnih knjigah pa omogo~ijo otroku razumevanje tako `elene informacije "Kako sem pri{el na svet?" Pou~iti ga treba tudi o mo`nih spolnih zlorabah in pornografiji. ^e star{i tega ne zmorejo, ne znajo ali no~ejo, morajo poiskati pomo~.

Tabor na obisku Rod morav{ke doline Morav~e

Bilo je tistega oktobra ...

Oktobra 1989 je na ustanovnem taboru nastala ^eta morav{ke doline, ki je delovala pod okriljem odreda Skalnih taborov iz Dom`al. Prva pomembnej{a akcija se je zgodila `e v za~etku naslednjega leta, ko je 30 ~lanov dva dni taborilo na Rakitovcu, v poletnem ~asu pa so skupaj z Dom`al~ani taborili v Bohinju. Leta 1991 je v Obljubljanski obmo~ni organizaciji nastal nov rod, Rod morav{ke doline.

Morav~ani v akciji

Vsako leto v rodu organizirajo dve ve~ji akciji, taborjenje in zimovanje, ki sta namenjeni sprostitvi, spoznavanju novih krajev in ljudi, v prvi vrsti pa varovanju narave.

Vrhunec taborni{kega leta je za Morav~ane zimovanje, kjer je udele`ba tradicionalno razmeroma visoka, saj se ga udele`i okoli 50 ~lanov. @e dvanajst let se z veseljem vra~ajo na Pohorje.

Letna taborjenja organizirajo na razli~nih koncih Slovenije. Taborili so `e ob morju, v Bohinju, pa ob Kolpi in Krki. Lani so bili v Nomnju pri Bohinjski Bistrici.

^lani rodu so sodelovali na tradicionalnem pohodu Po nagelj na Limbarsko goro, organizirali pustovanja in smu~arske sejme, z veseljem pa se udele`ijo tudi razli~nih taborni{kih tekmovanj, delovnih akcij, izletov in drugih prireditev.

Med letom je zabavno

Ves ~as je v rodu prevladovala mlaj{a generacije, ki je pod vodstvom vodnikom obiskovala tedenska sre~anja, na katerih so bile v ospredju taborni{ke vsebine, nastalo pa je tudi rodovo glasilo Plamen. Tedenska sre~anja se odvijajo v sobici, ki jo je rodu odstopil Kulturni dom Morav~e.

Rod ima tudi svojo hi{ko, ki slu`i raznim sre~anjem, v okolici pa je ~lanom omogo~eno igranje odbojke in nogometa, lokostrelstvo ter vo`nja s kanuji na manj{em ribniku.

PP-ji in RR-ji so zelo dejavni, vsak mesec si namre~ organizirajo kak{en hajk, pou~en izlet ali kaj podobnega, kar mlademu vodstvu vliva motivacijo za nadaljne delo in krepi prijateljske vezi med njimi.

S skupnimi mo~mi

Rod morav{ke doline `e dve leti uspe{no sodeluje z Rodom mlinskih kamnov iz

Radomelj. Z njimi so na primer organizirali dve taborjenji, tudi zadnje v Nomnju, v prihodnosti pa na~rtujejo {e tesnej{e sodelovanje.

Najbol{i

3-dnevni hajk na Veliko Planino

Zimovanje

Taborjenje Nomenj pri Bohinski Bistrici

sem na belih strminah

Rod morav{ke doline je razmeroma majhen rod, kar pa vsekakor ni ovira za pestro dogajanje. Pravzaprav jim to omogo~a, da delujejo kot malce ve~ja dru`ina - vsi se med seboj dobro poznajo in se imajo radi. V leto{njem letu v Morav~ah delujeta dva voda M^, en vod GG ter kluba PP in RR.

Struktura rodu

Pogovor z Dejanom

Medvedom, na~elnikom rodu

V leto{njem letu si prevzel vodenje rodu. Kak{ni so tvoji na~rti za prihodnost?

V prihajajo~em obdobju si `elimo, da bi na izobra`evanjih pridobili ~im ve~ novih vodnikov, prevzeli vse funkcije v rodu in tako razbremenili starej{e ~lane. Poleg tega `elimo pove~ati ~lanstvo.

Kako pa nameravate pridobiti nove ~lane?

Na za~etku leto{njega leta smo skupaj z rodom iz Radomelj organizirali propagandni tabor, ki je bil precej uspe{en, zato `elimo, da bi to preraslo v navado. Vsekakor pa moramo poskrbeti tudi za to, da obdr`imo v svojih vrstah te, ki so `e na{i ~lani.

Kako pa je s ~lani, ki naj bi prevzeli pomembnej{e funkcije? Jih je dovolj?

Predvsem ra~unamo na ~lane, ki so trenutno {e GG-ji, ampak bodo kmalu prestopili med PP-je.

Vodstvo rodu

Stare{ina: Silvo Smolnikar

Na~elnik: Dejan Medved

Blagajnik: Ivica Krulc

Tajnik: Bojana Dori~

Na~elnik M^: Andreja Medved

Na~elnik GG: Alja` Juvan~i~

Na~elnik PP: Jaka Cerar

Na~elnik RR: Matej Obran

Vodnica M^: Janja Juvan~i~

Na mladih svet stoji

Vodstvo rodu je precej mlado, predvsem to velja za vodnike, nekaj pomembnej{ih funkcij pa opravljajo taborniki, ki so tu `e od samega za~etka. Brez njihove pomo~i seveda ne bi {lo, posebej pa gre poudariti marljivo delo stare{ine, Silva Smolnikarja.

Nina Ku{ar arhiv RMD

Hajk GG-jev na Bled

Delovna akcija na tabornem prostoru ...

Postroj vodnikov- MIRNO!!!

Ponosni smo na na{o taborni{ko ko~ico

Ocvrta jabolka

Testo: 2 dcl mleka, 1 rumenjak, 5 g sladkorja, 100-120 g moke, 5 g olja, sneg iz 1 beljaka; 60 g ma{~obe za cvrtje, 10 g sladkorja v prahu, 3/4 kg jabolk.

Iz mleka, rumenjaka, sladkorja, moke, olja in snega napravimo omletno testo. Jabolka olupimo, zre`emo na kole{~ke, odstranimo pe{~i{~a, jih pomo~imo v pripravljeno testo in ocvremo na vro~i ma{~obi. [e vro~e potresemo s sladkorjem v prahu.

Jabol~na omleta

Potrebujemo: 1/8 l mleka, 1 rumenjak, 10 g sladkorja, 30 g moke, sneg iz 1 beljaka; 2-3 jabolka; 2 g ma{~obe za posodo; 10 g sladkorja v prahu.

Iz mleka, rumenjaka, sladkorja in moke napravimo omletno testo in mu narahlo prime{amo sneg.

Jabolka olupimo in zre`emo na male kocke. Testo vlijemo prst na debelo v poma{~en peka~ za omlete in ga potresemo z jabolki. Ko je na eni strani pe~eno, ga obrnemo in ope~emo {e na drugi strani. Pe~eno omleto preganemo (nadev naj bo znotraj), potresemo s sladkorjem in takoj serviramo.

Pe~ena jabolka

Jabolka si lahko spe~emo tudi na ognju ali v `erjavici, podobno kot krompir, lahko pa jih zavijemo v alufolijo in jih spe~emo v `erjavici. V `erjavici ne smejo biti ve~ kot 20 minut, ker bodo druga~e zoglenela.

Dober tek!

kemija v taborni{tvu

Strahopeten poper

Potreb{~ine:

• posodica s poprom,

• ve~ji kozarec vode,

• ko{~ek mila,

• plasti~en pladenj (globok naj bo od 1 do 2 cm).

Izvedba:

Vodo zlijemo na pladenj. Po~akamo, da se gladina umiri in nato enakomerno potresemo poper po povr{ini vode. S ko{~kom mila se dotaknemo vodne gladine. Poper se bo umaknil proti robu pladnja, kot da bi se prestra{il mila.

Razlaga:

Milo lahko popolnoma izni~i povr{insko napetost vode. Ob stiku mila z vodno povr{ino se ga nekaj raztopi in pome{a z vodo. Molekule mila se vrinejo med molekule vode. S tem se mo~no zmanj{ajo privla~ne sile med vodnimi molekulami. Povr{inska napetost se kot opna napihnjenega balona "razpo~i" in "sko~i" proti robu pladnja, kjer je "pritrjena". Pri tem s seboj potegne poper, ki mirno plava na gladini vode.

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Astronomija

Zanimivi februarski dogodki

Kolman

Planet Merkur bomo v za~etku meseca lahko opazovali na zahodni strani ve~ernega neba. Navidezno bo od Sonca najbolj oddaljen 7. februarja, zato bo to tudi najbolj primeren ~as za opazovanje. Kot dober orientir nam bo slu`ila Venera, ki tedaj sveti kot zvezda Ve~ernica. V teh dneh lahko s pomo~jo daljnogleda ali teleskopa navidezno tesno ob Veneri opazujemo tudi planet Uran, ki sveti v svoji zna~ilni modri barvi. Veneri se bo 19. februarja navidezno pridru`ila Luna in kot ponavadi spet ustvarila zanimivo kompozicijo na ve~ernem nebu. Okoli polno~i med 23. in 24. februarjem bo prvi krajec Lune prekril Plejade (okultacija). Tudi ta dogodek se bo zgodil na zahodni strani neba.

Februar bo postregel z zanimivimi dogodki na nebu (slika: P.K.)

Vozli

(2. del)

Mrtvi vozel

@VN

Mrtvi vozel (najlonski vozel, pa{njak, Bowline) je vozel, ki nam lahko re{i `ivljenje, vendar nam ga lahko tudi vzame, ~e ga zave`emo narobe!

I)Uporaba:

1)plezanje (namesto plezalnega pasa),

2)hoja v gorah (prvi in zadnji ~lan naveze, tudi pri plezanju),

3)privez barke na pomol.

II)Lastnosti:

1)nezategljiv,

2)napa~no narejen je lahko zelo nevaren.

III)Kako naredimo vozel?

(pomagamo si z sliko)

Komet Mc Naught je presenetil

Nih~e ni pri~akoval, da bo komet Mc Naught, ki so ga avgusta lani odkrili avstralski astronomi, postal tako svetel, da ga bo mo~ opazovati s prostim o~esom. [e ve~ - postal je eden najsvetlej{ih kometov v zadnjih sto letih. Komet je bil nekaj dni viden celo iz na{ih krajev, na internetu pa je mo~ najti pravcate galerije slik tega kometa. Komet je trenutno mo`no opazovati le z ju`ne poloble.

Ena izmed prelepih slik kometa Mc Naught, ki jih lahko najdete na internetu.

1)Naredimo krogec (jezerce z vrvjo in gremo s koncem vrvi pod njim.

2)Nato s koncem vrvi ovijemo nosilno vrv.

3)Ko pridemo okrog nosilne vrvi, gremo z drugim koncem vrvi skozi isti krogec kot pri prvi stopnji.

4)Vozel zategnemo tako, da primemo nosilno vrv in obe vrvi, ki gresta v krogec, ter zategnemo nosilno vrv in drugi dve v obratno smer (nosilno gor, drugi dve dol).

5)Ko imamo zategnjen vozel, naredimo s koncem vrvi polvozel (varovalni vozel) okrog druge vrvi, ki potuje v krogec. Mrtvega vozla brez kon~nega varovelnega vozla NIKOLI ne uporabljamo, saj se brez varovalnega vozla zanka zategne ali podre!

6)Paziti moramo, da je zanka ravno prav velika! ^e je zanka pre{iroka, lahko pademo skoznjo, ~e je preozka, pa se lahko z njo zadu{imo.

Preden se odlo~imo za uporabo mrtvega vozla, moramo vedeti, kako ga narediti in se nato prepri~ati ali je pravilno narejen. Ko je vozel narejen, se {e enkrat prepri~amo, ali smo naredili varovalni vozel, saj je lahko od tega odvisno na{e `ivljenje!

Primo`

Matev` Brata{evec

Imeti vod GG

Zimska pustolov{~ina?

Z malo sre~e bomo tudi letos do`iveli kak{no sne`inko ali dve. ^e pa bele odeje v ni`inah ne bi bilo dovolj, se s svojim vodom vedno lahko odpravite nekoliko vi{e in zdru`ite na primer gradnjo igluja z izletom in dnevno-no~no dogodiv{~ino. Ne pozabite se toplo napraviti, potem pa kar br` na delo.

Na~rt gradnje

Najprej poi{~ite primeren in raven prostor ter steptajte sneg v krogu (premer 1,5 metra). Pozor: prevelik iglu se lahko neizku{enim "zidarjem" hitro podre.

S palico nari{ite pravokotnike v velikosti 30 x 40 cm. Z lopato ve~krat zare`ite po robovih okoli pravokotnika (debelina snega naj bi bila okoli 20 cm).

Nato zidake po~asi odlu{~ite od podlage. ^e se zidak razlomi, ga prihranite za kon~no oblikovanje, ko boste z manj{imi deli zapolnili vse manj{e odprtine v steni.

Ko odre`ete kakih deset zidakov, lahko za~nete postavljati kocke po obodu steptanega kroga.

Odlo~ite se, kje bo vhod in kje bodo okna, nato za vhod pustite primerno odprtino, lahko pa ga tudi nekoliko podalj{ate navzven. V tretji ali ~etrti vrsti pustite odprtine za okna. Vsako naslednjo vrsto zidakov polagajte za tretjino ploskve bolj proti sredini nastajajo~ega igluja, dokler ne pridete v vi{ino glave.

Na tej vi{ini bo ostala le {e manj{a odprtina, za katero odre`ite primerno veliko plo{~o in jo previdno prenesite na vrh igluja.

Ko je plo{~a polo`ena, postane konstrukcija igluja precej mo~nej{a. ^e sneg ni dovolj trden, lahko na vrh kupole polo`ite tudi nekaj palic in jih prekrijete z odrezanimi kockami snega.

Na koncu zapolnite vse odprtine med zidaki z ostanki sne`nih zidakov, ki so se zdrobili pri rezanju. Iglu lahko na koncu utrdite {e z nekaj lopatami snega in ga po{kropite z vodo, ki bo po mrzli no~i ustvarila ledeno povezavo med posameznimi kvadri.

Po opravljenem delu si vod nedvomno zaslu`i okrep~ilo in spanec, kot ga ne do`ivi vsak - v igluju.

p.s.: Za ve~ oseb boste verjetno potrebovali ve~ iglujev!

Vir: http://www.mladinska.com

Barbara Ba~nik - Ba~a

ZABAVNA ISKRICA: [tirje

Italijani so lani skonstruirali prvi ~okoladni iglu v naravni velikosti. Iglu je bil visok 1,65 metra in je tehtal 3600 kilogramov. Zgrajen je bil v obliki tradicionalnega inuitskega zaveti{~a in sestavljen iz pribli`no 330 ~okoladnih opek. Za izgradnjo so potrebovali kar 23 ur. ^as za izgradnjo sne`enega igluja pa je pribli`no tri ure.

Cilji dogodiv{~ine:

·utrditi vodov duh, povezanost med ~lani voda;

·izpopolniti sodelovanje in timsko delo;

·demokrati~nost odlo~anja;

·delitev dela;

·pridobiti zaupanje v samega sebe;

·zaupanje v svoje znanje;

·izmenjava izku{enj;

·do`iveti dogodiv{~ino.

^lovek ~loveku

PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE

Brina Kra{ovec

Kljub vsej tehniki, ki nam omogo~a brez`i~no komunikacijo na daljavo, smo {e vedno ljudje, socialna bitja, ustvarjeni za sobivanje z drugimi `ivimi bitji. Dandanes je ritem `ivljenja hiter. To pomeni, da nam pogosto zmanjkuje ~asa zase, kaj {ele za druge ljudi, ki so ravno tako `eljni na{e pozornosti. Zadovoljevanje telesnih potreb {e za sre~no in zadovoljstvo ni dovolj. Ljudje imamo tudi psiholo{ke potrebe, ki so sicer preproste, vendar prav tako nujne za pre`ivetje.

To nam najbolje poka`ejo otroci, ki na razli~ne na~ine sku{ajo pritegniti na{o pozornost. V zimskem ~asu so v taborni{kih vrstah atraktivna zimovanja. Sicer je leto{nja zima bolj podobna pomladi, pa vendar se bo marsikateri vod odpravil na zimsko ve~dnevno dru`enje.

Za veliko tabornikov iz vrst M^ je ravno zimovanje prvo samostojno ve~dnevno bivanje brez star{ev, v dru`bi vodnikov in tabornega vodstva. Taki otroci potrebujejo {e posebej veliko pozornost. Ni dovolj, da imajo urnik natrpan z najrazli~nej{imi aktivnostimi- potrebujejo tudi pohvalo, nasmeh, prijazen dotik, veliko ljube~ih besed in dovolj spodbude, da se po~utijo varne in brezskrbne. V nasprotnem primeru so, kljub zadovoljenim telesnih potrebam, nemirni, nagajivi in celo nasilni. Neprimerno se obna{ajo, ker se po~utijo neza`elene, se dolgo~asijo, `elijo pritegniti na{o pozornost, pogre{ajo svojo dru`ino itd.

Pomembno je, da upo{tevamo njihova ~ustva in ob~utja, se jim posvetimo, jim dajemo mo`nost, da so pri dejavnostih, ki jih izvajamo, uspe{ni. Pomagamo jim samo takrat, kadar pomo~ potrebujejo. Omogo~amo jim, da so aktivni pri vseh dejavnostih, zato moramo program prilagoditi potrebam in interesom otrok. Uvajamo novosti in zanimive dejavnosti, ki otroke privla~ijo in jih ne dolgo~asijo. V~asih se nam kot vodjem zdi stvar, ki smo jo pripravili, izredno zanimiva, otroci pa so zanjo nezainteresirani, zato je zelo pomembno, da pri pripravi dejavnosti upo{tevamo `elje otrok, ne pa lastnih. Pomemben je oseben kontakt, prijazen pristop, nekaj motivacijskih besed, s katerimi jih prepri~amo in v njih prebudimo zaupanje. ^as, ki ga prebijemo z mladimi, ni nikoli izgubljen. Upo~asnijo nam ritem `ivljenja in odkrivajo drobne radosti. @elim vam veliko nepozabnih po~itni{kih do`ivetij, ~e se odpravljate na zimovanje, pa veliko belih sne`ink, tistih z neba in tistih v va{ih srcih.

Stoletnica gibanja, ki `eli ustvarjati bolj{i svet ...

Leta 1907 je lord Robert Baden-Powell odpeljal ~etico 22 mladih fantov v starosti od 9 do 17 let na prvi tabor na otok Brownsea. Devetdnevni tabor med 1. in 9. avgustom je odli~no uspel in potrdil Baden-Powellova razmi{ljanja o vzgoji mladih fantov, ki jih je oblikoval na podlagi svojih izku{enj iz burskih vojn v Ju`ni Afriki, kjer je Mafeking obranil tudi s skupino mladih izvidnikov, in {tudija izku{enj drugih gibanj za mlade iz tistega ~asa (tudi Setonove ideje gozdovni{tva). Svoje izku{nje je {e isto leto zapisal v knjigi Skavtstvo za de~ke (Scouting for Boys). Tako se je rodilo gibanje, ki danes, skoraj sto let pozneje, {teje 28 milijonov mladih po vsem svetu.

,,^eta de~kov je bila razdeljena v "vode" po pet, pri ~emer je bil najstarej{i de~ek vodnik. Taka organizacija je bila skrivnost na{ega uspeha. Vsak vodnik je bil v celoti odgovoren za ravnanje svojega voda, ves ~as v taboru in izven njega. Vod je bil celota za delo in igro in vsak vod je taboril na lo~enem kraju. De~kom je bilo dano, da "svojo ~ast" izvajajo ukaze. Odgovornost in tekmovalno kosanje sta bila tako vzpostavljena in zagotovljeno dobro napredovanje v celi ~eti iz dneva v dan.

Disciplina je bila na koncu zelo zadovoljujo~a. "Sodi{~e ~asti" je bilo postavljeno, da bi zasli{alo vsakega kr{ilca discipline, vendar ni bilo nikoli potrebno. Kot prvo, so de~ki dali "svojo ~astno", da si bodo prizadevali dati od sebe najbolj{e, in kot drugo, starej{i de~ki so postali odgovorni za obna{anje de~kov svojega voda. In to je delovalo odli~no dobro.'' (iz zapiskov R. Baden-Powella)

Tik pred svojo smrtjo je v svojem zadnjem sporo~ilu {e enkrat zapisal temeljno idejo skavtskega gibanja: ustvarjati bolj{i svet.

,,Vendar - na pravo pot do sre~e bo{ pri{el, ko bo{ znal dajati in svojo sre~o deliti z ljudmi. Poskusi in pusti ta svet nekoliko bolj{i in lep{i, kot je bil, ko ti je bil zaupan. Tako bo tvoja smrt mirna in umrl bo{ vesel, z ob~utkom, da svojega ~asa nisi zapravil, pa~ pa da si naredil vse, kar je bilo v tvoji mo~i. To je pravi pomen mota 'Bodi pripravljen!', `iveti in umreti sre~no. Dr`i se skavtske obljube, vedno - celo potem, ko zraste{ v mo`a - in Bog naj ti pomaga.'' (Zadnje sporo~ilo R. Baden-Powella).

Prvega avgusta 2007 bomo stopili v novo stoletje skavtstva. V letu 2007 pa bomo praznovali stoletnico gibanja. Aktivnosti v tem letu naj sledijo misli ustanovitelja.

Razpisi

Organizatorji in izvajalci letnih taborjenj - Vabilo k udele`bi na modularnem seminarju

Komisija za vzgojo, izobra`evanje in delo z odraslimi organizira modularni seminar za organizatorje in izvajalce letnih taborjenj. Seminar je namenjen vodstvom taborjenj, zaradi modularne izvedbe pa so vsebine posameznih modulov zanimive tudi {ir{e: za vodnike, na~elnike, stare{ine in druge ~lane rodov.

Na seminarju bodo obdelana naslednja tematska podro~ja:

·vzgojni namen in vsebinski program (prvi modul), ·organizacija (drugi modul), ·varnost in zakonodaja (tretji modul).

Konkretne teme znotraj tematskih podro~ij bodo v treh modulih obravnavane glede na povratno informacijo s strani rodov (vpra{alnik). Moduli bodo potekali po zgornjem vrstnem redu 8. marca, 22. marca in 5. aprila v Ljubljani, v sejni sobi ZTS oziroma na lokaciji v neposredni bli`ini. Moduli bodo trajali 3 {olske ure (45 minut), od 17. do 20. ure.

Kotizacija za udele`bo zna{a 5 evrov na osebo na modul in pokriva stro{ke napitkov, gradiv, potrdil o udele`bi in organizacije seminarja.

Prijave po{ljite na znanje.rutka.net, kotizacijo pa pla~ate na modulu samem ali pa na TRR ZTS: 020100014142372, sklic na {t. 00-10501+ {ifra rodu. Prijave so mo`ne vsaj pet dni pred za~etkom modula oziroma do zapolnitve mest (25). Dodatne informacije v pisarni ZTS.

Udele`enci bodo po vsakem modulu prejeli potrdilo o udele`bi na modulu, po udele`bi na vseh treh modulih pa tudi potrdilo o udele`bi na celotnem seminarju.

Rodovom, katerih ~lani vodstva taborjenja se bodo udele`ili tretjega modula seminarja, bo Zveza tabornikov Slovenje na podlagi popolne prijave taborno izmeno potrdila, s tem pa bodo vodstvo in vodniki upravi~eni do odgovornostnega zavarovanja.

Komisija predvideva tudi mo`nost mentorstva, na podlagi katerega bi udele`enci vseh modulov po izvedenem taborjenju in opravljeni evalvaciji pridobili certifikat o zmo`nosti (kompetenci) organizacije taborjenja oziroma izvajanja programa na taborjenju.

NOT 2007

Rod Mo~virski tulipani vas pri~akuje na no~nem orientacijskem tekmovanju NOT 2007. Kakor vsako leto vse tudi letos ~akajo topotesti in vrisovanje, med vrta~ami, grapami, slemeni in potoki pa re{evanje testa prve pomo~i, signaliziranje v Morsejevi abecedi, prehod minskega polja in hitrostna etapa.

Kdaj : 24.-25. marec 2007; prijave 24. marca do 16. ure.

Kje : okolica Ljubljane.

Kategorije : POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. '87'91), POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. '87-'91), GR^ICE - od 21 let (let. roj. '86 in starej{e), GR^E - od 21 let (let. roj. '86 in starej{i), KORENINE - povpre~na starost ~lanov ekipe je 30 let ali ve~, ekipe so lahko me{ane.

Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite ! Starost udele`encev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko izkaznico ali potni list).

Prijave : Prijavnico najdete na spletni strani http:// not.rutka.net. Prijave po{ljite do petka, 16. 3. 2007, na naslov: Tanja Poto~nik, Tr`a{ka 51, 1.vhod, 1000 Ljubljana, ali po epo{ti na potocnik.tanja @ gmail.com , 031-337-497.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tiste, ki se boste prijavili prek e-po{te ali po telefonu, prosimo, da po{ljete po e-po{ti skenirano polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnina : 50 (11.982,00 SIT). Naka-`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do 16. 3. 2007).

Sportident : ^ipe si lahko izposodite ob prijavi. Kavcija zna{a 20 • (4.792,80 SIT), ki jo ob vrnitvi ~ipa dobite nazaj, razen v primeru izgubljenega ali po{kodovanega ~i-pa. Uporabljate lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to navedete v prijavnici.

Ve~ informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavali~, lea.kavalic @guest.arnes.si, 040270-330.

[KLTB 2007

[kalska Liga, Ka Te Briga 2007

To, da "[kalska liga" tudi letos bo, `e vsi vemo. Najbr` pa mnogi ne veste, da se je datum tekmovanja prestavil na 31. marec 2007 !

Prijava ekip je mo`na do 23. 3. 2007 na spletni strani ali preko telefona 041/519-744.

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi na leto{nje tekmovanje!

Bolj podrobne informacije o tekmovanju kmalu na http://skalska.rutka.net in v naslednji {tevilki Tabor-a!

Lep pozdrav, "ka te briga!'

^e smo se do sedaj {e lahko nekako izmaknili misli o po~asnem umiranju na{ega dragega planeta, se zdi, da je leto{nja zima tukaj s samo enim namenom: da nas opomni, da je situacija veliko resnej{a.

V poro~ilih vedno znova gledamo prispevke o spremembah po svetu, ki tako ali druga~e vplivajo na svetovni bruto doma~i proizvod, a novinarji vedno nekako pozabijo omeniti, da ~e se ~lovek ne bo ustavil in zamislil, si bo uni~il edini prostor za `ivljenje. In kam bo narcisoidna ~love{ka rasa lahko {la potem? Na{tejmo nekaj primerov. Medvedi v [vici ne morejo spati in si zato i{~ejo hrano tudi tako, da ogro`ajo okoli{ke kmete. Sre~o imajo le medvedi in je`ki v `ivalskih vrtovih, ki jim delavci nekako {e uspejo priskrbeti `ive`. V Piranu se ogla{ajo sirene zaradi previsoke plime, Tartinijev trg je bil zalit in poslovne`i so v slu`bo odstopicali kar z visokimi ribi{kimi {kornji. Vsepovsod po svetu se vi{ajo temperature, led na Antarktiki izginja in se ne obnavlja. Neka `enska v [paniji do`ivlja neverjetne frustracije zaradi rjavih `u`elk, ki ji zaradi pretoplega vremena naseljujejo vse stene v hi{i; `ivi v neprestanem strahu, da bi ji katera od teh `ivalic padla za vrat. In vse kar skrbi gospoda Schwarzeneggerja, pomembnega politika iz Kalifornije (Kdo drug bo re{il svet la`je kot Terminator? I'll be back, baby, if I'll have anywhere to come to. ), ki poro~a o milijardi dolarjev {kode v proizvodnji agrumov in {e okoli 180 milijonov dolarjev {kode na jagodah ter avokadu. V istem prispevku so z veliko skrbjo povedali tudi, da se bo zaradi globalnih sprememb svetovni bruto doma~i proizvod zmanj{al za okoli 30 odstotkov in da je to naravnost ekonomska katastrofa.

Po vsem svetu nam `ivali in rastlinstvo dajeta vedeti, da smo se nekje mo~no zmotili in da bi morda lahko vse {e popravili, ~e bi takoj zdaj (ne to~no zdaj, prej{njo sekundo) prenehali uporabljati vso tehnologijo, ki smo jo razvili izklju~no za ugodje. Bojim se, da si tak{nega luksuza ne moremo ve~ privo{~iti in bomo morali resno razmisliti o bolj{i osve{~enosti o ekolo{kih problemih. Ne le to, morali se bomo tudi marsi~emu privaditi in se pokesati za {kodo, ki jo je ~love{tvo kot celota storilo naravi, ki je bila tukaj `e toliko pred nami. Ali pa lahko storimo edino zadevo, ki nam bo pote{ila srce, ~e se zgledujemo po filmu [toparski vodnik po galaksiji: vzamemo rjave papirnate vre~ke, si jih poveznemo na glavo in ~akamo na konec sveta, ki prihaja ~ez ... 5 minut

Vsi vemo in se zavedamo, da je leto{nje leto leto praznovanj in ~astitljivih obletnic: 150-letnica rojstva Lorda Roberta Baden-Powella in 100-letnica svetovnega skavtskega gibanja, katerega del smo tudi slovenski taborniki. In v letu, ko praznujemo tako pomembne obletnice, bi ~lani taborni{ke organizacije morali posvetiti posebno pozornost kakovosti delovanja na{e organizacije. ^e to `elimo ali ne, je na{a organizacija nenehno dele`na presojanja u~inkovitosti in uspe{nosti. In kdo nas ocenjuje? To so vsi udele`enci, ki so na tak ali druga~en na~in povezani z organizacijo. Tisti, ki nam zagotavljajo sredstva (dr`ava, donatorji, sponzorji), osnovni uporabniki na{ih programov (mlaj{i ~lani) in ne nazadnje tudi starej{i ~lani, ki sodelujejo pri izvajanju na{ih programov in nemotenemu delovanju organizacije. To smo seveda tudi mi sami in to v taki ali druga~ni vlogi. Najve~krat ocen o svojem delu ne vidimo, o njih najve~krat tudi ni~ ne sli{imo, se pa odra`ajo na druga~en, posreden na~in. ^e udele`enci z delom taborni{ke organizacije niso zadovoljni, potem se nam za~ne zmanj{evati obseg sredstev, potrebnih za na{e delo, za~nemo izgubljati ugled v dru`bi, zmanj{uje se nam {tevilo ~lanstva, raste nezadovoljstvo med ~lanstvom itd.

Vsi ~lani imamo pravico enakopravno sodelovati pri upravljanju taborni{ke organizacije, direktno ali indirektno. To pa pomeni, da imamo pravico samostojno razmi{ljati in ocenjevati na{e skupno delo ter tudi dol`nost, da predlagamo re{itve za izbolj{anje na{ega dela. Seveda pri tem nastane te`ava, ker v taborni{ki organizaciji nimamo izdelanih in oblikovanih meril in standardov uspe{nosti, ki bi omogo~ila objektivno oceno na{ega dela. Povsem jasno je, da bi bilo najbolje u~inkovitost in uspe{nost organizacije meriti z absolutnimi in objektivnimi merili, kar pa vedno ni mogo~e, {e posebno v organizaciji, kakr{na je taborni{ka. Uporabiti bi morali tudi subjektivna merila. Izdelava takih meril in standardov uspe{nosti bi morala biti prednostna naloga vodstva organizacije, kajti le-ta imajo tudi pomemben usmerjevalni vpliv na vse ~lane organizacije (ve se kaj v organizaciji {teje, za kaj se ka`e zavzemati itd.). ^esar ne znamo meriti, tega ne znamo obvladovati.

Toda kot stvari sedaj stojijo, teh meril o~itno ne bomo imeli {e nekaj ~asa (kako vesel bi bil, ~e se motim) in ocene posameznikov, vklju~no z menoj vred, bodo temeljile zgolj na subjektivnih in primerjalnih ocenah, za katere pa ni nujno, da so povsem pravilne. ^e `elimo, da se bo taborni{ka organizacija hitreje prilagajala spremembam tako v zunanjem kot notranjem okolju, se moramo o zaznanih te`avah pogovarjati, razpravljati in se nau~iti predvsem pravilnega odzivanja na vplive iz okolja in pravo~asnega spreminjanja organizacije. Taborni{ka organizacija bo uspe{na samo takrat, ko bo dovolj pro`na, gib~na, prilagodljiva in dejavna.

nasveti

Kam po denar? 1.

Mo`ni viri financiranja dru{tev

V tem prispevku se bom osredoto~il na mo`ne oziroma dostopne vire za financiranje dru{tev, saj je to podro~je {e vedno posebno pere~e za ve~ino dru{tev v Sloveniji.

Raziskavo, ki je temelj za ta ~lanek je pripravil Olimpijski komite Slovenije in je zajela ve~ deset razli~nih, predvsem {portnih dru{tev, vendar pa je raziskava povsem uporabna za taborni{ka dru{tva - rodove in ZTS.

Trenutno v strukturi prihodkov {portnih dru{tev {e vedno prevladujejo prihodki, pridobljeni od sponzorjev (69 odstotkov), vendar vztrajno padajo, saj se pojavlja vedno ve~ dru{tev, {tevilo podjetij pa ostaja enako. Sledijo prora~unska sredstva s 13 odstotki, katerih dele` se sicer v dr`avnem prora~unu pove~uje, a se kljub temu realno zmanj{ujejo. Edina kategorija prihodkov, ki nara{~a, so prispevki, ki jih vpla~ajo gospodinjstva (~lanarine, vadnine, prostovoljni prispevki star{ev, nakup vstopnic za tekmo, nakup opreme, ki jo prodaja dru{tvo itd.).

Prvim desetim najbolj uspe{nim panogam se prihodki {e vedno pove~ujejo (prve tri panoge zavzemajo kar 30-odstotni dele`), medtem ko ima povpre~no dru{tvo vedno manj prihodkov.

^e pogledamo, koliko je kdo pripravljen pla~ati za {port, pa dobimo naslednjo sliko: v raziskovanem obdobju (leto 2005) so celotni izdatki za {portno sfero zna{ali nekaj manj kot 480 milijonov evrov, od tega so zasebni izdatki zna{ali kar 82 odstotkov (podjetja 17 % in gospodinjstva 66 %). Javnih izdatkov je bilo samo 18 odstotkov. Gospodinjstva so za storitve (npr. aktivne po~itnice, javne prireditve, vadnine, te~ajnine, ~lanarine), ki jih lahko ponudijo dru{tva, pla~ala debelih 56 milijonov evrov.

Dru{tva imajo obi~ajno nerealna pri~akovanja (posebno v ZTS) glede sredstev, pridobljenih od sponzorjev, saj je raziskava pokazala, da dele` sponzorskih sredstev v stukturi prihodkov pada `e nekaj let. Pomembna sponzorska sredstva dobivajo samo najve~je olimpijske {portne panoge. Ista raziskava je pokazala, da so lokalne skupnosti nosilci gradnje {portne infrastrukture (enako velja za ne{portna dru{tva) in da za to namenjajo vedno ve~ sredstev.

Nina Ku{ar

Slova{ki taborniki i{~ejo skupino pribli`no petnajstih tabornikov iz Slovenije, s katerimi bi konec junija izvedli izmenjavo. Dvotedenski projekt bo financiran s stani Evropske unije, namen izmenjave pa je spoznavanje druge dr`ave, njenih kulturnih in naravnih znamenitosti ter spoznavanje novih prijateljev.

Zainteresirani ~imprej vzpostavite kontakt z Martinom Kovalikom (naslov spodaj), da boste lahko zagotovili nemoteno pripravo projekta in pravo~asno za~eli usklajevati program.

Martin Kovalík, Bratislavská 6, 080 01 Pre{ov, Slovakia

E-naslov: martinkovalik @ yahoo.com

Telefon: 00421 908 622 505

Evropski regijski pisarni WOSM in WAGGGS v letu 2007 pripravljata vrsto konferenc in seminarjev, ki jih sponzorirata Evropska komisija in Evropska unija. Vsi, ki bi se katere od teh konferenc radi udele`ili, lahko ve~ informacij najdete v katalogu na spletnem naslovu http:// www.europak-online.net/EP1106/OVERVIEW-S-E-2007E.pdf, mi pa vam ponujamo pregled teh dogodkov v naslednjih mesecih.

• 10th European Management Seminar

10.-16. marec 2007 , mednarodni skavtski center Kandersteg, [vica.

Stro{ki: 250 CHF + stro{ki prevoza.

• North - South Network

Skupno sre~anje WAGGGS in WOSM za izmenjavo informacij med nacionalnimi organizacijami v Evropi,

17.-18. marec 2007 , Edinburgh, Velika Britanija.

Stro{ki: {e niso znani.

• Dare To Dream

Poudarek bo na programu raziskovalk in raziskovalcev ter gr~, njihovih mo`nostih, izmenjavi dobrih praks, itd., april 2007.

Stro{ki: {e niso znani.

• Strategy Workshop

Pomo~ nacionalnim organizacijam, ki vzpostavljajo strategijo razvoja, pomlad 2007 , lokacija se dolo~i po dogovoru.

Stro{ki: 150 EUR + stro{ki prevoza.

Uporabni pravni

Darko Jenko

Enajsti~ z Enajsto na ZOT!

Minilo je deseto leto, enajsti ZOT. Sploh ne znam povedati, koliko ljudi, volje in energije se je v tem ~asu izmenjalo pri pripravi tekmovanja, ki se je preprosto za~elo kot in{truktorski projekt Vindija in nadaljevalo kot eno izmed tekmovanj, ki so med taborniki po vsej Sloveniji dobro poznana.

Tekmovanje se je pri~elo `e v petek, 26. januarja, na O[ Bratov Polan~i~ev v sredi{~u Maribora, kjer se je do ve~era zbralo 26 ekip. To za ZOT ni ravno malo in organizatorji smo dr`ali pesti, da bomo lahko za tolik{no {tevilo tekmovalcev pripravili tekmovanje {e enkrat zabavno in dovolj te`avno, da se bodo naslednje leto znova vrnili. Ekipe so se po~asi nabirale in razposlali smo jih na uvodno orientacijo po Mariboru, ki je {tela za razvr{~aje {tartnih mest ekip za naslednji dan, dobili pa so tudi malo ob~utka za na{e mesto in ga spoznali. Nato so se tekmovalci spoprijeli z vrisovanjem in ToTi testom, ki je bil letos morda le za odtenek prete`ek, odgovori pa so bili letos prav gotovo med najbolj zabavnimi: Ne fantje, STPM se v originalu ni imenoval Sex Tequila Pivo Mm ... pa kaj bi to. Ob enajsti uri so se pri~ele tudi karaoke, ki jih je povezoval Slavc. Najprej se je zdelo, da bo masa tekmovalcev, ki je samo opazovala dogajanje kar prespala zadevo, a so se po~asi opogumili in za~eli prevzemati mikrofon. Eden za drugim so prihajali, tako organizatorji kot tekmovalci, in na koncu si pri{el `e na pravo ~akalno listo, da si lahko dobil v roke tista dva vro~a mikrofona in s pomo~jo projekcije na platnu zablestel kot zvezda. Ve~ina se je

spravila v tople spalke do 2. ure, nekaj najbolj zagretih organizatorjev pa mikrofonov ni izpustilo iz rok prav do jutra in tako smo le redki odspali vsaj nekaj uric.

Nov dan se je pri~el in {tarti ekip so se pri~eli `e ob zgodnji sedmi uri, ko so si ekipe najprej prerisale kontrolne to~ke na zemljevid in `e odhitele po napol zasne`enem Mariboru do zmage. Dan je bil fantasti~no son~en, je pa tudi pihalo in tako so se po kon~ani tekmi kontrolorji vrnili prav premra`eni, tekmovalci pa tudi dobre volje. Letos se je velik del tekmovalcev vrnil v ~asovnici, kar pomeni, da proga le ni bila prete`ka in da nam je tudi sneg ni zagodel, ki je zapadel komaj kak dan pred tekmovanjem - seveda posebej za na{o obletnico. ^emu bi druga~e padal sneg ob tako toplih temperaturah?

Tekmovalci so se nato pogreli ob toplem kosilu in po~akali na rezultate. Podelili smo nagrade za najbolj{e in diplome za vse tekmovalce, ki so bile tokrat okra{ene z motivom medvedka. Ko smo se zbrali za zadnjo fotografijo, vsi preostali tekmovalci in organizatorji, smo se razsuli po vsej avli {ole, tako da nas niti en fotograf ni mogel dobiti v objektiv. Pa smo pa~ naredili dva {kljoca in tako nismo izpustili nikogar. Ko so se ekipe nato odpravile nazaj domov, nas je ~akalo {e spomladansko

~i{~enje vse {ole, ki je minilo prav hitro in ob smehu, nato pa smo si privo{~ili, kot se za obletnico spodobi, {e posebno ZOT torto in tako zaklju~ili enajsti ZOT.

V imenu vseh organizatorjev bi se rada zahvalila vsem ekipam, ki so se udele`ile tekmovanja in poskrbele, da je bil enajsti ZOT pika na "i" vseh teh let. Kaj naj drugega re~em kot to, da je bila ena prava taborni{ka obletnica z vsemi potrebnimi elementi: velikim {tevilom ekip, izvrstno izvedbo, dobro voljo in torto. Le ~esa bi si lahko {e `eleli?

Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem: Radio City, Gimpex d.o.o., Razgor{ek pohi{tvo, MCA, O[ Bratov Polan~i~ev, Ko{aki.

Zagreti tekmovalci na progi. Foto: @abac

Tekmovalci so se letos dobro pripravili na tekmo. Foto: Gogi

Posebne medvedkaste diplome. Foto: Mjedved

Jasna Vinder, vodja tekmovanja

Leto{nji ZOT je minil v znamenju na{e pravlji~ne {tevilke: enajst. Mislim, da nam je uspelo {e eno dobro tekmovanje. Presene~ena sem bila nad visokim {tevilom ekip, ki so se letos udele`ile ZOT-a. Upam, da smo tekmovalcem dali vse, kar so pri~akovali in da se bodo ZOT-a {e kdaj udele`ili. Veseli me, da vidim vsako leto nekatere iste obraze, ki se vra~ajo na tekmo, kar pomeni, da delamo dobro. Zdi se mi, da se je letos ve~ina ekip dobro pripravila na tekmo in naloge, saj nih~e ni posebej izstopal v neznanju. To je dobro, saj je na tekmovanjih vedno ve~ ekip, ki se hodijo tja le zabavat in gledat, kako to izgleda. S tem se krade ~as in dobra volja organizatorjev. Letos sem bila vodja tekmovanja drugi~, zato je bila priprava `e kar rutinirana. Tudi ve~ina ostalih organizatorjev je `e bila v tej vlogi, ki jo je opravljala letos. Zato upam, da smo naredili ~im manj "za~etniskih" napak.

Anketa

Koliki~ ste bili na ZOT-u? Fantasti~nih 5:

"V tej zasedbi drugi~. Druga~e pa ni treba ni~esar ve~ omenjati ... hehe."

Malinovci:

"Prvi~. Zakaj smo {ele prvi~, pa res?"

KPD Zenica:

"Od leta 1997. Smo imeli tudi majce z napisom ''Zakaj skakal bi ~ez plot, ~e lahko gremo na ZOT?''"

Gregor Vinder, traser

11. ZOT, 10. trasiranje. Pri progi, ki se za~ne v centru mesta, je najbolj pomembno, da se tekmovalce ~im prej spravi iz mesta in asfalta v gozd in na stezice. Teren ni dopu{~al dosti izbire, treba je bilo vijugati med vikendi in vinogradi, seveda ograjenimi, in iskati zaplate gozda, v katere bi se dalo skriti kontrolne to~ke, pri tem pa paziti, da ne nabije{ po nepotrebnem preve~ vi{inske razlike. In ~e smo progo trasirali v za~etku januarja v kratkih rokavih, jo je na tekmi {e samo dodatno za~inil sneg. Vse je lepo pobelil in na ta na~in prekril o~itne stezice ter vsak malo bolj strm breg spremenil v drsalnico, ni pa resneje ote`il gibanja. Proga orientacijsko ni bila zahtevna, zato smo si dovolili malo predrznosti in gr~am malo zategnili ~asovnico. Kljub temu je tretjini ekip uspelo priti v ~asovnici skozi, kar pomeni, da nismo pretiravali. Mislim, da nam je uspelo pripraviti lepo progo, ki je potekala po stezicah in grebenih vinorodnih gri~kov severno od Maribora, od koder se je marsikje odpiral lep razgled na mesto in Pohorje. Tako, da ni bila prete`ka gozdovnikom, a {e vedno zanimiva za gr~e.

Zmagovalna ekipa gr~ na podelitvi. Foto: @abac

Preve~, preve~ je lepih tabornikov. Foto: @abac

Za poseben ZOT, posebne maj~ke. Foto: Mjedved

Pogumna kontrolorja, ki ju je skoraj odpihnilo, a sta se vrnila. Foto: Mjedved

Mnenje Mnenje Mnenje Mnenje Mnenje

Mjedved

Dobra reklama

Na karaokah ni manjkal niti Y.M.C.A. Foto: Mjedved

Ekipa organizatorjev in torta. Foto: Mjedved

Tekmovalec pod napisom ZOT, ki je z nami `e leta in leta. Foto: Mjedved

Pri organizaciji ZOT-a sem tokrat nekoliko bolj aktivno sodelovala drugi~, obakrat kot predstavnica za stike z javnostjo (se pravi, sem delala dobro reklamo) in bila sestavljalka ter ocenjevalka ToTi testov. Tako sem pravzaprav nevede pre{la iz GG ~asov, ko sem zmrzovala na kontrolnih to~kah, v ~as, ko lahko pomagam, da je na koncu tekmovanje prijetno in zabavno za vse - tako tekmovalce kot organizatorje. Spra{ujem pa se, kolik{no vlogo igra moja naloga pri prijavi ekip na tekmovanje in koliko sploh lahko vzpodbudim ljudi, da se nam pridru`ijo in do`ivijo na{e tekmovanje v polni lu~i in ne samo po fotografijah v Taboru. Priprave na ZOT se pri~nejo `e v septembru, se pravi skoraj pet mesecev pred "akcijo", takrat, ko se v Taboru objavi prva novi~ka o tem, da se bo tekmovanje tudi v leto{njem taborni{kem letu odvilo tega in tega datuma, da se ve, da Enajsta ne spi. Sledi nekaj mesecev le`ernega izle`avanja, ko samo ~akam in tu in tam poskrbim, da se objavi kaj tudi na Rutki, pa da se posodobi na{a spletna stran. Nato se nekoliko pomu~im in sestavim uradni razpis, ki ga lahko bodo~i tekmovalci zasledijo v Taboru novembra ali decembra, kjer pa {e vedno manjka kon~na lokacija, ki vedno ostane skrivnost prav do januarja. V decembru se pri~ne dirka za mediji, ker se vedno potrudim, da dobi tudi {ir{a javnost nekaj novic o tem, kaj taborniki po~nemo, in da ne ostanemo skriti pred potencialnimi ~lani. Mislim si, da vsaka objava v ~asopisu ali izjava na radiju ne bo storila prelomnice, a pogosteje, ko se bo sli{alo o na{i dejavnosti, ve~krat, kot bo spregovorjena dobra beseda, bolje prepoznavni bomo. Medijev pravzaprav ni tako lahko pripraviti do tega, da bi poro~ali o nas, se pa vsako leto odzove kar nekaj novinarjev in tako imam le ob~utek, da se ne trudim zaman. Zadnji mesec, januar, poteka predvsem v vzdu{ju dajanja izjav za radije in pripravljanja zadnje novi~ke za Tabor, v kateri se razkrije na{a velika skrivnost - lokacija. Takrat se vpra{am, ali sem tabornike dovolj uspe{no obvestila o tem, da se na na{e tekmovanje spla~a pokukati, ~e ne drugega, zaradi karaok.

In potem, ko ni~esar ne zafrknem in ne zamudim nobenih rokov objav, ~akam. ^akam, da se tekmovanje odvije, ker {ele takrat ugotovim, ali je bila reklama la`na (kakor sem obljubljala, bil je sneg) in ali je celotna ekipa organizatorjev uspela dovolj dobro poskrbeti za tekmovalce, jim pripraviti nepozabna dva dneva ter jih napolniti z energijo in dobro voljo. Potem namre~ vem, da ne morem narediti ni~ ve~, ker je najbolj{a reklama to, da se imajo ljudje z nami fenomenalno dobro.

Robert in Olive

22. februar je dan, ko se je leta 1857 rodil ustanovitelj Skavtskega

gibanja Robert Stephenson Smyth Baden-Powell, na isti dan, 32 let kasneje, pa {e Olave St. Clair Soames, Baden-Powellova `ena in od leta 1930 na~elnica dekli{ke skavtske organizacije. V po~astitev obeh obletnic rojstva skavtinje in skavti po svetu ta dan obele`ujejo kot dan razmisleka. Z razli~nimi aktivnostmi na osebni ravni, v vodu, rodu, lokalni skupnosti ali na mednarodni ravni prispevajo k udejanjanju zamisli o bolj{em svetu.

"To je dan, ko razmi{ljamo o veliki svetovni skavtski dru`ini, ki ji pripadamo, o tistih mladih, bratih in sestrah, ki so po krivdi okolja, v katerem `ivijo, prikraj{ani za tisto, ~emur re~emo mladost, prijateljstvo, zdravje, mo`nost za izobra`evanje. To je dan, ko razmi{ljamo, kako lahko spreminjamo svet na bolje, kako lahko odgovorimo na potrebe vseh pomo~i potrebnih mladih. To je dan, ko okrepimo na{o odlo~enost, da bo svet za nami bolj{i, kot smo ga

Dan razmisleka

"Vsak dan bom storil/a kaj koristnega"

22. februar - Svetovni dan razmisleka

na{li," sta dan razmisleka pospremila Lesley Bulman, na~elnica WAGGGS-a, in Eduard Missoni, generalni sekratar WOSM-a.

In kako sami spreminjamo svet na bolje? Kaj nam pomeni zaveza (ki jo damo kot medvedki in ~ebelice v obljubi), da bomo vsak dan storili nekaj koristnega? Je dobro delo samo o~itna pomo~ pomo~i potrebnim?

BiPi-jeva ideja skavtstva je v samo jedro delovanja postavila dobro delo ( doing good ). Kot dobro delo je pojmoval drobna dejanja pozornosti oziroma naklonjenosti do drugih, ne glede na to, ali gre za prijatelje ali popolne neznance. Ta ideja je bila vklju~ena v skavtski zakon, da je skavtska dol`nost biti koristen in pomagati drugim ( a scout's duty is to be useful and to help others ), tudi za ceno lastnega `rtvovanja in odrekanja. Pri tem si mora skavt prizadevati, da dobro delo "opravi" vsak dan. "Dobro delo vzgaja nesebi~nosti," je ob priliki dejal ustanovitelj skavtstva.

Milo{ Miovic´, predvojni skavt in starosta taborni{ke organizacije, pojmuje dobro delo na prav poseben na~in. "Skavtsko dobro delo se v marsi~em razlikuje od o~itnega dobrega dela, recimo pomagati starej{im, ki ne zmorejo dolo~enih opravil. Skavtsko dobro delo predstavlja stalno spra{evanje, kaj storiti, da bo nekomu svet lep{i. Pri tem gre za obvezo do drugih in hkrati za osebno rast. V prvem koraku torej prisluhniti in opazovati `ivljenje okoli sebe in zraven razmi{ljati o zavezi polep{ati nekomu `ivljenje. V drugem koraku delovati in nenehno izbolj{evati svet okoli sebe - torej opravljati dobra dela - ki kot na~rtna dejavnost pripelje do samozavedanja in osebnega razvoja. "

Milo{ Miovic´

Kako pa zavezo o dobrem delu uresni~ujejo aktivni ~lani taborni{ke organizacije?

Nekaj tabornic in tabornikov s Primorske in Notranjske smo povpra{ali, ali vsak dan naredijo kaj koristnega, torej dobro delo, ali obstaja razlika med dobrim delom in skavtskim dobrim delom in kako se po~utijo po opravljenem dobrem delu.

Havajsko zimovanje

Trenutno to zavezo uresni~ujem predvsem na medosebni ravni, in sicer prek spo{tovanja in ustvarjanja atmosfere za skupno `ivljenje. V tem smislu se trudim biti ~im bolj{i in stvar izpeljati, kot so jih `e {tevilni drugi pred mano, pa vendar vsak na svoj na~in. Zame je skavtsko dobro delo zastavljeno {ir{e in pomeni ve~ kot le dobro delo. Ne gre torej samo za pomo~ nekomu, ki evidentno potrebuje pomo~, pa~ pa je to dobro delo namenjeno komurkoli, tudi {ir{i skupnosti - in to tako na materialni, kakor tudi duhovni ravni.

Borut @u`ek, Rod kra{kih viharnikov

Zame kot {tudenta je nekaj koristnega, da zaklju~im fakulteto in s tem ustvarim pogoje za kariero. Poleg tega je zame pomembno, da naredim nekaj za dru{tvo, ali pa da obi{~em {tipenditorja in tam opravim kak{no delo. Zame je dobro delo tisto, ki je samoiniciativno, ki izvira iz notranjosti in ni treba, da te nekdo za pomo~ prosi. Po dobrem delu sem zadovoljen, nasmejan, poln energije, ~eprav nisem napravil ni~ takega, od ~esar bi sam imel korist.

Kar dva vikenda zapored so taborniki RJZ imeli zabavno »Havaji« zimovanje, namenjeno GG-jem. Prvi vikend (12.-14. 1. 2007) so na Pa{kem Kozjaku zimovali mlaj{i GG- ji, naslednji vikend (19.-21. 1. 2007) pa so na isti lokaciji zimovali starej{i GG-ji. Program je bil pester, od orientacije, kviza »Bistre taborni{ke glavce«, tematskega ve~era (izbor miss in mistra Havajev), do ostalih zabavnih in taborni{kih tematik. Tak{na dobro organizirana in dobro obiskana zimovanja so v Rodu jezerskega zmaja iz Velenja kar stalni pojav. Prav navdu{uje pa dobra udele`ba (na dveh zimovanjih skupaj kar 80 udele`encev), kar je rezultat dobrega dela z GG-ji v rodu.

SiNi

In{trukta`a 007

Zdi se mi pomembno, da naredim dobro delo zase. Kadar je dobro delo namenjeno nekomu drugemu, je pomembno, da ga ne pri~akuje. V tem je morda razlika med dobrim delom, kjer nekdo pri~akuje, da bo{ na primer odstopil sede` starej{i osebi, in skavtskim dobrim delom, kjer nekoga preseneti{. S tem naredim dobro delo tudi zase.

Elen Zudi~, Rod jadranskih stra`arjev

Posku{am pomagati drugim, ki so v te`avah, na primer so{olcem, mojim gg-jem v vodu, ozave{~am druge o dejavnikih, ki povzro~ajo globalno segrevanje ali pa jim predstavim, zakaj je kajenje {kodljivo. S temi majhnimi stvari posku{am narediti ~im ve~ dobrega za druge. Dobro delo je povezano s taborni{kim zakonom, da je tabornik pripravljen pomagati. Pri tem ni pomembno, ali je pomo~i potreben tabornik ali kdo drug. Dobro delo meni osebno pomeni zado{~enje, da sem lahko nekomu pomagala.

Kmalu po zaklju~ku te~aja za vodje 2006 Wild wild west se je ekipa {erifov podala {e globlje v prerije in temeljito ovrednotila dogajanje v Ukancvillu. To~no takrat se je za~elo tudi na~rtovanje te~ajev za vodje v letu 2007. Kavbojci so pripravili dober teren za naslednje generacije te~ajnikov v Gozdni {oli, na~elnik KVIO je `e izbral vodjo {ole 2007, vsebina in{trukta`e je {la ~ez dodatno sito {e na posvetu KVIO. Priprave so torej `e v polnem teku. [ola za vodje 2007 se bo zgodila med 11. in 18. avgustom v Gozdni {oli v Bohinju. Rezervirajte si termin, ve~ o te~ajih za vodje pa v naslednjih {tevilkah Tabora!

Rok za mar~evsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 3 je 18. februar. Mar~evska {tevilka izide 9. marca.

Iva Toni, Rod jezerske {~uke

Miha Bejek, Rod morski viharniki

Tanja Cirkven~i~

Pisanje tega ~lanka so vzpodbudila razli~na razmi{ljanja, ki se nenehno pojavljajo v {ir{i taborni{ki javnosti – ali smo taborniki resni~no skavti ali morda kaj drugega, kar pa posledi~no vodi tudi do vpra{anja o potrebnosti duhovnosti v ZTS.

Naziv tabornik – kljub vsemu dol`nemu spo{tovanju do na{e tradicije – ne pove kaj dosti o vsebini delovanja taborni{ke organizacije. Menim, da je temeljna dilema, ki jo je treba raz~istiti – ali smo ~lani ZTS skavti ali smo gozdovniki. ^e je tu odgovor jasen, ni nobenih ovir ve~ za pravilno dojemanje in razumevanje svetovnega skavtskega gibanja, kateremu nenazadnje tudi (formalno in uradno) pripadamo. Svetovna skavtska dru{~ina {teje preko 20 milionov pripadnikov, vsi so skavti, ~etudi se v posamezni dr`avi morda imenujejo druga~e.

Ve~krat bi se morali vpra{ati, ne kako se imenujemo, temve~ kdo smo, kaj delamo in predvsem za koga to po~nemo.

Vse premalo in preredko se puodarjata poslanstvo in namen skavtskega gibanja. Vsi skavti tega sveta ob vstopu v organizacijo podajo identi~no in zavezujo~o prisego, ki omogo~a, da ima gibanje pomembno vizijo – vsi skupaj ustvarjamo bolj{i jutri, za nas in prihodnje rodove. Ker je poslanstvo skavtskega gibanja zlasti tak{na vzgoja mladih, da bodo sposobni postati pomemben in konstruktiven posameznik v vsaki skupnosti. Za dosego vizije in poslanstva skavtsko gibanje `eli prek aktivne participacije mladih igrati pomembno vlogo v vseh delih dru`be. Mladim pa ponuja vznemirljiv, atraktiven, dinami~en in inovativen program, ki vsebuje elemente za zagotavljanje nenehnega napredovanja in osebnostne rasti za vse, ki so vklju~eni v ta proces, saj poudarja pomen demokrati~nega sprejemanja odlo~itev na vseh ravneh in osebno odgovornost za sprejete odlo~itve.

Skavtsko gibanje zagotavlja tudi razvoj skavtskih spretnosti za pomo~ drugim, veliko zabave z namenom oziroma ciljem, u~enje skozi delo in prenos tega znanja na druge, vzpodbuja medkulturno sodelovanje in razumevanje med narodi in visoko stopnjo tolerance do vseh druga~nih, zavzema se za varovanje okolja in pomembno doprina{a k svetovnemu miru.

Ko enkrat ugotovimo, kaj nam prina{a skavtsko gibanje, kaj hitro lahko ugotovimo, kako zelo pomembno je za vzgojo mladih. Tukaj nas dr`ava, `al, vse preve~krat spregleda in prepusti samim sebi. Ob koncu vzgojnega procesa, ki ga mladim pripadnikom skavtskega gibanja – skavtom zagotavlja tudi ZTS, bi vsakdo moral re~i: »Ponosen sem, da sem skavt.« Kdo so torej skavti? Skavti so posamezniki, ki so:

sposobni nastale izzive re{evati iznajdljivo in u~inkovito; konstruktivni in ustvarjalni ~lani svoje skupine;

sposobni skrbeti za sebe in druge;

sposobni uspe{no spopasti se z izzivi in nevarnostmi; ljubitelji narave in se zavedajo pomembnosti njene ohranitve za prihajajo~e rodove;

odgovorni za svoja ravnanja in brez te`av sprejemajo odgovornosti vodenja;

sposobni `iveti in pre`iveti v naravi; sposobni sprejemati izzive, ki jih ponujajo avanture in pustolov{~ine, bodisi samostojno bodisi s svojo skupino.

Po vsem napisanem se morda ni ve~ treba spra{evati »skavt« ali »tabornik«, saj je povsem jasno, da na{e delovanje v ZTS opredeljuje tudi na{o pripadnost, pripadnost svetovnemu skavtskemu gibanju, ki prav v tem letu praznuje 100-letnico delovanja.

Darko Jenko

Razprodaja miru, 2. del

Kmalu bo minilo dve leti odkar je revija Tabor objavila moj ~lanek, ki se je bolj ali manj vrtel okrog Lu~ke miru iz Betlehema (LMB). V tem ~asu se ni spremenilo popolnoma ni~, a po pravici povedano tega niti nisem pri~akoval. Nekateri pa~ sedijo na u{esih in ti{~ijo glavo v pesek. Nad informacijami, ki jih imamo na voljo, smo navdu{eni.

ZTS `e enajst let zapored sodeluje pri izvedbi LMB in posledi~no postaja duhovno vse bolj bogata, morda se celo vra~a h koreninam. Akcija se prikazuje kot izredno uspe{na, atraktivna in postaja na{a identiteta, nosilni steber sodelovanja med ZTS in ZSKSS. Verjetno bi se na{el kdo, ki hrepeni celo po tem, da bi mi prevzeli vajeti omenjene akcije v svoje roke. V januarski izdaji Tabora je bilo tej temi posve~enih kar 5 strani. ROT si je kot presti`na, odli~no pripravljena akcija prislu`ila 4 strani. Ni kaj, propaganda ne {epa.

Sem pa malo v skrbeh glede majhne obiskanosti LMB s strani na{ih ~lanov, brez katerih bi bila ZTS zgolj ~rka na papirju. Mir ni zastonj. Tudi na{i ~lani niso! Po 11-ih letih LMB {e vedno ni akcija, ki bi pritegnila mlade tabornike in pomagala ustaviti padanje ~lanstva v na{ih vrstah. Sebi~no je, da interes posameznikov toliko let zapored kroji usodo ve~ine, ki ji LMB ne more biti doma~a. Govorim o 6000 tabornikih, ki ne razna{ajo miru? Ne. Prav gotovo si vsi `elimo miru na svetu, vendar je ZTS stopila na napa~no ladjo in o~itno je, da rodovi tega potovanja ne podpirajo. Koliko rodov se je aktivno odzvalo na "razprodajo miru"? Jih pre{tejem na prste obeh rok? Akcije ZTS bi morale biti namenjene in odobravane s strani ve~ine, ne pa, da nas je na rodovem izletu ve~ kot na akciji "dr`avnega" pomena.

"Akcija je kr{~anskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. V svojem bistvu pa ima Lu~ miru religiozen pomen in ne prihaja zgolj slu~ajno iz Kristusove rojstne votline v Betlehemu, pa ~eprav je namenjena vsem ljudem."

(G. Bertl Gru ¨ nwald, predstavnik PPO, avstrijske skavtske organizacije)

Je res v interesu ZTS, da se v na{em pe{~enem kroju postavljamo pred oltarje, se udele`ujemo svetih ma{, bogoslu`ij itd.? To je resno vpra{anje, ki zahteva resen odgovor.

S skavti lahko sodelujemo na drugih podro~jih, vendar ne na ra~un lastne {kode, ne na ra~un na{ega bogastva, ki se ka`e ravno v na{i nevtralnosti in odprtosti! Ne zatiskajmo si o~i, LMB je izrazito versko obarvana akcija in to je tisto, kar je tako mote~e za velik del slovenske taborni{ke populacije. Narava, veselje, mladost, prijateljstvo in iskrice v o~eh nimajo kaj dosti opraviti z obiskom pri nad{kofu, ki govori o prihodu Odre{enika. Na koncu sledi {e blagoslov. Verske potrebe naj ostanejo stvar posameznikov, ZTS naj se bolj posveti prenovi programa in na primer organizaciji PP zleta. ^as be`i.

Mlatenje prazne slame ni pravi izraz za zgoraj napisano, pa ~eprav se kdo s tem ne bo strinjal.

Janezu, Rod Bi~kova skala

Iz taborni{ke pesmarice

Kadar sva sama (Olivija)

* prehod (E-struna: 0 2 3)

Klemen Kenda

Jaka Bevk - [eki

Stric volk

Kadar sva sama,

G D A G D A G D A G D A se jokam in smejim, D D/C# D/H D/A D D/C# D/H D/A D D/C# D/H D/A D D/C# D/H D/A D/H kadar sva sama,

G D A G D A G D A G D A utripam in di{im.

e e Zdaj, ko sem s tabo spet in svet je lep

G D G D G D G D D in lahek in obrnjen naokrog, e e e e vse je la`je tiso~krat

G A G A G A G A in tiso~krat vem, da je prav tako. D

G D A G D A G D A G D A te gledam in mol~im,

in ko sva z nama,

G D A G D A G D A G D A A preprosto si `elim, e e da bi `elela si {e bolj, G D G G D G G ~eprav `eleti si {e bolj se res ne da, e e e e e da bi ti dala vse in ve~ kot vse

G A G A G A G A G in tisto malo, kar sem jaz.

G G G G Preden ste~em spet,

D A A D A D A A D A D A A7sus 7sus 7sus 7sus4 stran v lasten svet, daj,

G G G G daj, poljubi me,

D A D

ne ustavljaj se ...

e e e e e Saj ve{, da blodim po poteh,

G D G D G D G D kjer ni nikogar, kjer je mrzlo in temno.

e e e e Saj ve{, da vsak je vedno sam -

G A A G A A in kdor prizna si, da je sam, ta ni ve~ sam.

Vzamem v roke zadnjo {tevilko revije Tabor in listam. Proti koncu pridem do svoje rubrike in opazim naslov rubrike: "Razvedrilo". Zamislim se in nad mojo kosmato vol~jo glavo se pojavi cel kup vpra{ajev. Stopim pred ogledalo in zare`im v svojo podobo - prav srhljivo izgledajo moji zobje in ni~ kaj prijetno se ne bi po~util v ko`i tistega, ki bi sre~al te ostre ~ekane. Nobene prispodobe razvedrila.

Vzamem v roke slovar in pogledam, ~e se v novih ~asih pomen razvedrila ni morda spremenil. Najdem in berem: razvedrilo - kar dela koga vedrega, dobro razpolo`enega: potreben je po~itka in razvedrila; {port je njegovo najljub{e razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo; nebo se je razvedrilo. Sem torej vsa ta leta `ivel v zmoti in bi moral, namesto da glodam kosti “gre{nih kozlov”, tabornike narediti vedre in dobro razpolo`ene?

Kadar sva sama,

D A D A G D A D A A se jokam in smejim, e e e e Zdaj, ko sem s tabo ...

G G

Preden ste~em spet ... e e e e Saj ve{, da blodim ...

No ja, na prvi pogled se res zdi skregano z logiko, po drugi strani pa razvedriti lahko na primer pomeni narediti nekaj, da se bodo vremena tabornikom razjasnila, da bo konec opravi~evanja lastne nezmo`nosti, prelaganja odgovornosti ter iskanja poti v slepi ulici. Da bo v ospredju domi{ljija, drznost, zagnanost in predanost, ki bo oblikovala nove in nove generacije zrelih in odgovornih naseljencev tega sveta.

^as je za razvedrilo!

okna na ste`aj.

Kri`anka

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic @ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi @ rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Matev` Brata{evec (matevzbratasevec @ gmail.com), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@ gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko @ siol.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@ yahoo.com), Manca Kra{evec (manca.krasevec @ guest.arnes.si), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla @ hotmail.com), Nina Medved (nina.medved@ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela @ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@ epn.ba), Tadej Pugelj (pugy @ rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Ale{ Skali~ (amerikanec@ rutka.net), Maja Strnad (m.strn4d @ gmail.com), Samo Vodopivec (samo @ rutka.net). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Rev ija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

ISSN 0492-1127

Jutranje sonce

Sne`inke plesaje se spu{~ajo zemlji v dar.

Nebo jih podarja, zima jim je ime. Poljana mol~i v beli lepoti.

Sli{im {epet ledenih kristal~kov, ki se poljubljajo s krajino.

Skrivnostna ti{ina pomirja, poraja nove prisluhe, preden se preoble~e in vse mine.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

KAJ?

• Pohodno - izobra`evalni tabor

• Ve~dnevna taborni{ka dogodiv{~ina

• Dru`enje z na~elniki dru`in GG iz cele Slovenije

• Razli~na vsebinska podro~ja

• Opis del in nalog na~elnika dru`in GG

• Vodni{ki te~aji za GG

• Orodja za pridobivanje novih ~lanov, starih od 12 do 15 let

ZA KOGA?

• Na~elniki dru`in GG

• Na~elniki rodov

NA DRUGO STRAN LUNE

POHODNI TABOR

ZA NA^ELNIKE DRU@IN GG

KAKO?

• 4-dnevni pohodni tabor

• Pohod v manj{ih skupinah po v naprej pripravljeni poti

• Zanimive programske aktivnosti in naloge na pohodu v sodelovanju z lokalno skupnostjo

• Sre~anje v baznem taboru vsak dan

• Aktivno sodelovanje na vsebinskih modulih v baznem taboru

KJE?

• SLOVENSKI KRAS ( pohod )

• SE@ANA ( bazni tabor )

KDAJ?

27.-30. april 2007

KDO?

• Komisija za program ZTS

• Komisija za vzgojo in izobra`evanje ZTS

ZAKAJ?

• Pomo~ na~elnikom dru`in GG

• Programska popestritev in nove dogodiv{~ine

• Analize ~lanstva v ZTS ka`ejo, da {tevilo GG-jev upada.

• Posredovanje novih idej in smernic za delo z GG-ji

Obeta se vam atraktivna dogodiv{~ina, ki je ne smete zamuditi. Rezervirajte si termin in se pripravite na nepozabno do`ivetje

v