Jelkovanje pomurskih tabornikov v Ljutomeru

V Ljutomeru se je 29. decembra na taborni{kem praznovanju zaklju~ka leta zbralo 43 medvedkov in ~ebelic v spremstvu 12 vodnic in vodnikov iz vseh treh pomurskih rodov: Rodu vedri Prleki, Rodu Vidra in Rodu veseli veter.

Po zboru pred taborni{kimi prostori smo se {li potepat po ljutomerskih ulicah ter pridno izpolnjevat naloge, ki nam jih je zaupal sam Dedek Mraz. Seveda nam je uspelo premostiti vse prepreke in Dedku Mrazu dokazati, da smo pravi taborniki. V zahvalo za pomo~ nas je razveselil s svojim obiskom.

Njegov prihod smo ste`ka pri~akali. Ko je kon~no prispel, smo mu najprej podarili svoja darila in mu pokazali skice terena, ki smo jih sami narisali na `elezni{ki postaji, da bo kasneje vedel, kam mora naprej. Nad presene~enjem in himno M^ je bil Dedek Mraz tako navdu{en, da nas je, preden je nadaljeval svojo pot, tudi on obdaril.

Ob svojem obisku nam je obljubil tudi tisto, kar leto{njo zimo najbolj pogre{amo. Vsi dr`imo pesti, da bo snega, ~e ga `e ne bomo videli v na{ih krajih, na pretek vsaj na `e te`ko pri~akovanem zimovanju.

Zamisel za Pre`ivele se je porodila med taborniki, ki so `eleli popestriti dogajanje v doma~em okolju in hkrati mlade motivirati za spoznavanje naravnega okolja in mo`nosti pre`ivetja v njem. Prvi dogodek je do`ivel velik uspeh. Na Pre`ivele 2005 se je prijavilo ve~ kot dvajset mladih, komisija pa je nato izbrala dvanajst tekmovalcev, ki so se konec aprila odpravili na dogodiv{~ino, ki je od njih zahtevala {tiri dni pre`ivetja v naravi, pri tem pa so lahko vzeli s seboj le `epni no` in spalno vre~o. Za organizacijo in izvedbo dogodka je skrbelo okoli 30 ljudi, zainteresirani oziroma {ir{a javnost pa so lahko tekmovanje spremljali prek spletnih strani. Projekt je bil tudi medijsko zelo odmeven in je prejel nagrado za najbolj{o taborni{ko akcijo leta 2005, Skavt Peter, ki jo podeljuje Zveza tabornikov Slovenije.

Vse to so razlogi, zakaj smo se odlo~ili za ponovno organizacijo dogodka, ki smo mu dodali nekaj novih pravil, raz{irili in popestrili pa bomo tudi spremljevalni program. Na strani www.preziveli.si si preberite splo{na pravila Pre`ivelih 2007 in se prijavite!

Samo Gec, vodja projekta

Mari~ka, Kravica in Sa{ek

No~ni pohod 07

^lani rodu Srnjak iz Logatca smo se 19. januarja zbrali pred taborni{ko ko~o, da bi odgazili zdaj `e tradicionalni zimski no~ni pohod. ^eprav gazenja res ni bilo, smo se vseeno imeli zares super. 42 tabornic in tabornikov se nas je z baklami podalo v neznano in po eni uri in pol hoje, nas je na vrhu Sekirice `e pri~akal topel ~aj, s katerim smo si z najve~jim u`itkom ogreli du{o in telo. V nadaljevanju nas je pot vodila {e mimo loga{kih skakalnic, kjer smo zaplesali pozdrav snegu (Upamo, da nas bo usli{al in da se bomo letos {e kmalu sankali!), nato pa smo se po nadaljnji dobri uri hoje vrnili na {tart. Vse vzpone smo brez te`av premagali najmlaj{i in tudi tisti `e malce starej{i taborniki. Akcija je dobro uspela, saj sta pohod organizirala dva sposobna PP-ja, ki sta `e dolgo ~lana na{ega rodu in jima izku{enj ni manjkalo. Za konec {e lep pozdrav in veliko no~nih pohodov v letu 2007!

Ale{ Cipot arhiv Majde P{under

Pogovor z Majdo P{under - redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

@ivljenje na{e sogovornice je splet ugodnih okoli{~in. Imela je krasne star{e, ima enkratnega mo`a, ima sina, na katerega je izjemno ponosna, ima razumevajo~o snaho in dva ~udovita vnuka. Njena izobrazbena pot se je po osnovni {oli nadaljevala v gimnaziji in na fakulteti. Ko je za~ela s svojo pedago{ko slu`bo, jo je vleklo v nadaljnje izobra`evanje, ki ga je, ob podpori doma~ih, tudi realizirala. Opravila je magisterij in doktorat. Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in ima naziv redne profesorice. Delo, ki ga opravlja, ima zelo rada. Da je lahko aktualna v stikih z mladimi ljudmi, sodelavci in kolegi, se mora strokovno in znanstveno izpopolnjevati. Prosti ~as izrablja {portno, rada ima smu~anje, plavanje, golf in pohodni{tvo. Pot na Pohorje jo spro{~a in napolni z energijo. Mimogrede, v svojem otro{tvu je bila tudi tabornica. Z mariborskim odredom Ukro~ena reka je taborila na tabornem prostoru nedale~ hrva{kega

Pulja. Zase pravi, da je sre~en ~lovek: "Moj biolo{ki razvoj sta zaokro`ila vnuka, izobrazbene cilje sem dosegla, slu`ba je {e vedno izziv, imam prave prijatelje, lep dom, pa tudi zdrava sem. Ali ni to sre~a?"

Vzgoja je proces, ki se pri~ne v dru`ini, nadaljuje pa med drugim tudi pri tabornikih. Kako vplivata razli~na na~ina vzgoje - konzervativni in liberalni - na izoblikovano osebnost ~loveka?

Konzervativno vzgojo verjetno razumeva v slab{alnem pomenu besede, ko vzgoja temelji na tradicionalno postavljenih vzorcih vedenja, v katerih je mlad ~lovek poslu{en in podrejen avtoriteti (kdorkoli `e to je: o~e, mama, vodnik, stare{ina).

Liberalno vzgojo pa verjetno razumeva kot vsedopu{~ajo~o vzgojo, ko je mlad ~lovek enakopraven ~lan dru`ine, skupnosti in dru`be, ko lahko sodeluje, pripominja, soustvarja pa tudi provocira in uveljavlja svoj prav. V tem kontekstu lahko re~em, da nobena skrajnost ni dobra. Samo prva oblikuje poslu{nost in podrejenost, samo druga pa ~loveka brez omejitev. Prav{nja bi bila vzgoja, ki bi otroku in mlademu ~loveku omogo~ala, da razvija svoje potenciale v okviru dogovorjenih pravil, norm in okvirov obna{anja, pri ~emer otrok in mlad ~lovek te okvire obna{anja sooblikujeta.

Kako naj reagira vodnik na obna{anje mladega tabornika, ki `eli vedno biti v sredi{~u pozornosti - ne strinja se z igro, ki jo predlaga vodnik, nima potrpljenja, da bi poslu{al do konca ipd.? Kje so razlogi za tako vedenje?

Taborni{tvo je urejena organizacija, ki deluje po dolo~enih pravilih. Vsak, ki postane ~lan te ugledne organizacije, sprejme tudi pravila njenega delovanja. ^e bi se ozrla na razmi{ljanje, ki sva ga opredelila kot "konzervativna" vzgoja, bi bilo vsako odstopanje od dogovorjenih pravil sankcionirano in ~e bi razmi{ljala {e povsem"liberalno", bi dopustila vsako mo`nost odstopanja in to odstopanje razlo`ila kot razli~nost. Posamezniki `elijo izstopati, biti v sredi{~u pozornosti in nagajati, kar je sicer zna~ilnost pred{olskega obdobja in {e kak{nega pubertetni{kega izbruha. Tak{no po~etje posameznikov pa daje jasno slutiti, da posameznik ni dovolj socializiran in ne zmore ali no~e konformnega vedenja. Razloge za tak{no vedenje lahko i{~emo v posameznikovem primarnem okolju, v katerem je bilo dopu{~eno, lahko tudi spodbujano neparticipativno delovanje. Ko vodnik prvi~ zazna kakr{nokoli nekonformost posameznika, ga prijazno opozori, ko se to zgodi drugi~, bi bilo prav, da bi se o mote~em dogodku pogovorila, seveda na samem. V tem pogovoru je potrebno predo~iti vsak "za" in "proti" ter dogovoriti meje nadaljnega medsebojnega dela, ki nujno sledi skupnim ciljem. Dore~i pa je treba tudi posledice kr{enja dogovora.

Avtokratski vzgojni odnos - slaba popotnica za otroka

Obi~ajno pravimo, da se vse za~ne in kon~a v dru`ini. Zanimivo je, da je v zadnjem ~asu predvsem mama tista, ki prakticira avtokratski stil vzgojnih odnosov v dru`ini.

Kje so razlogi?

Dru`ina je izjemno pomemben dejavnik vzgoje. V njej potekajo pomembni procesi, ki odlo~ujo~e vplivajo na otrokov razvoj: posnemanje, kot najelementarnej{a oblika vzgoje, identifikacija, v kateri se ponotranjajo vzorci vedenja v dru`ini, socializacija, ki jo razumemo kot v~lanjanje v dru`ino (pa tudi v druga okolja) in u~love~enje, pa seveda tudi vzgojni odnosi. Nekatere razi- skave res ka`ejo, da se vloga `enske v dru`ini spreminja. ^e ste ugotovili, da je mama prepoznavna kot veliki "jaz", ki prepoznavno enosmerno komunicira z ostalimi ~lani dru`ine (dolo~a, odreja, zapoveduje), bi lahko k temu pridala {e babico, ki je v nadpopolni dru`ini pogosto zapovedovalna. Babica je tak{na lahko zato, ker ji mladi to dovolijo in omogo~ajo, mama pa verjetno zato, ker ob slu`benih obveznostih prevzema {e dru`inska opravila in skrb nad otroki. Ob tem ji zmanjkuje ~asa in svojo racionalnost ureja z zapovedmi.

Kadarkoli se v dru`ini uporablja avtokratski vzgojni odnos, ne glede na to, kdo ga izvaja, je to slaba dru`inska klima in slaba popotnica za otroka. V takem odnosu je otrok odrasli v malem, ne pa otrok z vsemi svojimi zna~ilnostmi. Odrasli, ki je rasel v avtokratskem vzgojnem odnosu, bo najverjetneje v `ivljenju uporabljal povsem enake vzgojne prijeme, ~eprav bo zatrjeval, da avtokratskega delovanja ne sprejema.

Kak{ne so obi~ajno posledice anarhi~nih vzgojnih odnosov v dru`ini, kjer je otrok vedno v ospredju?

Anarhi~ni vzgojni odnos omogo~a pedocentrizem, omogo~a torej otroku, da je v sredi{~u dogajanja. Pri za`elenem in dolgo pri~akovanem otroku se to lahko dogodi. ^e dru`inska vzgoja ne dore~e vzgojnih prijemov, ne postavlja vzgojnih okvirov in omogo~a, da se svet vedno vrti okrog otroka in tako kot `eli otrok, v takem okolju otrok ne more prepoznavati `ivljenjskih omejitev in se ne nau~i prilagajati. Vsako drugo okolje izven dru`ine pa takemu otroku predstavlja oviro, ker ljudje pa~ vedno ne moremo biti glavni, prvi in edini. Prilagajanje utegne takemu otroku, mladostniku in odraslemu povzro~ati socialne te`ave.

Kak{en vzgojni stil priporo~ate tako vodniku v taborni{kih vrstah kot u~itelju v {oli?

Kot pedagoginja, `ena, mama in babica se zavzemam za participativno vzgojo enakopravnega partnerstva. Dru`ina lahko uspe{no funkcionira, ~e se ~lani medsebojno pogo- varjajo, usklajujejo svoja pri~akovanja in cilje ter postavljajo skupne okvire, v katerih je jasno prepoznavna obveznost, mo`nost, dol`nost in pravica vsakega ~lana dru`ine. Ne vidim razloga, da se tak postopek ne bi dal izvesti tudi v drugih okoljih (v {oli na relaciji u~itelj - u~enec, dijak, {tudent, ali v taborni{ki vrstah na relaciji stare{ina, vodnik - taborniki). Vsak, ki se z vzgojo ukvarja profesionalno ali neprofesionalno (pa naj gre za stare{ino, vodnika, u~itelja, mamo, o~eta) daje vzgoji del sebe, svoje pridobljene `ivljenjske zgodovine, svojega znanja, sposobnosti in spretnosti. In vsak bi moral vedeti, da je vzgoja vedno namerna in nenamerna dejavnost.

Namerna vzgoja ima dolo~en cilj in prepoznavne poti do cilja, nenamerna vzgoja pa temelji na zgledu. ^e smo odrasli dober zgled, ~e imamo jasne cilje, ki jim `elimo slediti, ~e zaupamo sebi in v na{ih sobesednikih i{~emo enakopravnega partnerja, potem smo gotovo na dobri poti.

Izostanek pogovora o spolnosti med star{i in otroki ni ustrezna pot

Kak{en je va{ pogled na vzgojo, kjer star{i konzervativnej{ih nazorov, v bojazni, da bi otroka obvarovali pred prezgodnjimi spolnimi odnosi, otroku posku{ajo onemogo~iti dostop do tovrstne literature, obiskovanje spornih internetnih strani in TV programov, da ne omenjam izostanka vzgojnih pogovorov med star{i in otrokom na to temo.

Razumem star{e, ki jih skrbi nenadzorovan dostop do razli~nih oblik pornografije in "spolnih pou~itev", ne morem pa razumeti star{ev, ki jim je pogovor o spolnosti, pa tudi o pornografiji, "tabu tema". V ~asu, ki ga `ivimo, je dostop do razli~nih informacij izjemno hiter. Zato bi morali star{i otroke o spolnosti pou~iti dovolj zgodaj, da ne bi sprejemali grobih in trdih informacij od drugod. @e v pred{olskem obdobju star{i otroka pou~ijo o razli~nosti spolov in vlogi spolnih organov, ob pogledu na nose~o `ensko razpredajo misli o ljubezni, zrelosti, zanositvi in porodu, ob izvrstnih knjigah pa omogo~ijo otroku razumevanje tako `elene informacije "Kako sem pri{el na svet?" Pou~iti ga treba tudi o mo`nih spolnih zlorabah in pornografiji. ^e star{i tega ne zmorejo, ne znajo ali no~ejo, morajo poiskati pomo~.