22. februar - Svetovni dan razmisleka

na{li," sta dan razmisleka pospremila Lesley Bulman, na~elnica WAGGGS-a, in Eduard Missoni, generalni sekratar WOSM-a.

In kako sami spreminjamo svet na bolje? Kaj nam pomeni zaveza (ki jo damo kot medvedki in ~ebelice v obljubi), da bomo vsak dan storili nekaj koristnega? Je dobro delo samo o~itna pomo~ pomo~i potrebnim?

BiPi-jeva ideja skavtstva je v samo jedro delovanja postavila dobro delo ( doing good ). Kot dobro delo je pojmoval drobna dejanja pozornosti oziroma naklonjenosti do drugih, ne glede na to, ali gre za prijatelje ali popolne neznance. Ta ideja je bila vklju~ena v skavtski zakon, da je skavtska dol`nost biti koristen in pomagati drugim ( a scout's duty is to be useful and to help others ), tudi za ceno lastnega `rtvovanja in odrekanja. Pri tem si mora skavt prizadevati, da dobro delo "opravi" vsak dan. "Dobro delo vzgaja nesebi~nosti," je ob priliki dejal ustanovitelj skavtstva.

Milo{ Miovic´, predvojni skavt in starosta taborni{ke organizacije, pojmuje dobro delo na prav poseben na~in. "Skavtsko dobro delo se v marsi~em razlikuje od o~itnega dobrega dela, recimo pomagati starej{im, ki ne zmorejo dolo~enih opravil. Skavtsko dobro delo predstavlja stalno spra{evanje, kaj storiti, da bo nekomu svet lep{i. Pri tem gre za obvezo do drugih in hkrati za osebno rast. V prvem koraku torej prisluhniti in opazovati `ivljenje okoli sebe in zraven razmi{ljati o zavezi polep{ati nekomu `ivljenje. V drugem koraku delovati in nenehno izbolj{evati svet okoli sebe - torej opravljati dobra dela - ki kot na~rtna dejavnost pripelje do samozavedanja in osebnega razvoja. "

Kako pa zavezo o dobrem delu uresni~ujejo aktivni ~lani taborni{ke organizacije?

Nekaj tabornic in tabornikov s Primorske in Notranjske smo povpra{ali, ali vsak dan naredijo kaj koristnega, torej dobro delo, ali obstaja razlika med dobrim delom in skavtskim dobrim delom in kako se po~utijo po opravljenem dobrem delu.

Havajsko zimovanje

Trenutno to zavezo uresni~ujem predvsem na medosebni ravni, in sicer prek spo{tovanja in ustvarjanja atmosfere za skupno `ivljenje. V tem smislu se trudim biti ~im bolj{i in stvar izpeljati, kot so jih `e {tevilni drugi pred mano, pa vendar vsak na svoj na~in. Zame je skavtsko dobro delo zastavljeno {ir{e in pomeni ve~ kot le dobro delo. Ne gre torej samo za pomo~ nekomu, ki evidentno potrebuje pomo~, pa~ pa je to dobro delo namenjeno komurkoli, tudi {ir{i skupnosti - in to tako na materialni, kakor tudi duhovni ravni.

Borut @u`ek, Rod kra{kih viharnikov

Zame kot {tudenta je nekaj koristnega, da zaklju~im fakulteto in s tem ustvarim pogoje za kariero. Poleg tega je zame pomembno, da naredim nekaj za dru{tvo, ali pa da obi{~em {tipenditorja in tam opravim kak{no delo. Zame je dobro delo tisto, ki je samoiniciativno, ki izvira iz notranjosti in ni treba, da te nekdo za pomo~ prosi. Po dobrem delu sem zadovoljen, nasmejan, poln energije, ~eprav nisem napravil ni~ takega, od ~esar bi sam imel korist.

Kar dva vikenda zapored so taborniki RJZ imeli zabavno »Havaji« zimovanje, namenjeno GG-jem. Prvi vikend (12.-14. 1. 2007) so na Pa{kem Kozjaku zimovali mlaj{i GG- ji, naslednji vikend (19.-21. 1. 2007) pa so na isti lokaciji zimovali starej{i GG-ji. Program je bil pester, od orientacije, kviza »Bistre taborni{ke glavce«, tematskega ve~era (izbor miss in mistra Havajev), do ostalih zabavnih in taborni{kih tematik. Tak{na dobro organizirana in dobro obiskana zimovanja so v Rodu jezerskega zmaja iz Velenja kar stalni pojav. Prav navdu{uje pa dobra udele`ba (na dveh zimovanjih skupaj kar 80 udele`encev), kar je rezultat dobrega dela z GG-ji v rodu.

SiNi

In{trukta`a 007

Zdi se mi pomembno, da naredim dobro delo zase. Kadar je dobro delo namenjeno nekomu drugemu, je pomembno, da ga ne pri~akuje. V tem je morda razlika med dobrim delom, kjer nekdo pri~akuje, da bo{ na primer odstopil sede` starej{i osebi, in skavtskim dobrim delom, kjer nekoga preseneti{. S tem naredim dobro delo tudi zase.

Elen Zudi~, Rod jadranskih stra`arjev

Posku{am pomagati drugim, ki so v te`avah, na primer so{olcem, mojim gg-jem v vodu, ozave{~am druge o dejavnikih, ki povzro~ajo globalno segrevanje ali pa jim predstavim, zakaj je kajenje {kodljivo. S temi majhnimi stvari posku{am narediti ~im ve~ dobrega za druge. Dobro delo je povezano s taborni{kim zakonom, da je tabornik pripravljen pomagati. Pri tem ni pomembno, ali je pomo~i potreben tabornik ali kdo drug. Dobro delo meni osebno pomeni zado{~enje, da sem lahko nekomu pomagala.

Kmalu po zaklju~ku te~aja za vodje 2006 Wild wild west se je ekipa {erifov podala {e globlje v prerije in temeljito ovrednotila dogajanje v Ukancvillu. To~no takrat se je za~elo tudi na~rtovanje te~ajev za vodje v letu 2007. Kavbojci so pripravili dober teren za naslednje generacije te~ajnikov v Gozdni {oli, na~elnik KVIO je `e izbral vodjo {ole 2007, vsebina in{trukta`e je {la ~ez dodatno sito {e na posvetu KVIO. Priprave so torej `e v polnem teku. [ola za vodje 2007 se bo zgodila med 11. in 18. avgustom v Gozdni {oli v Bohinju. Rezervirajte si termin, ve~ o te~ajih za vodje pa v naslednjih {tevilkah Tabora!

Rok za mar~evsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 3 je 18. februar. Mar~evska {tevilka izide 9. marca.

Pisanje tega ~lanka so vzpodbudila razli~na razmi{ljanja, ki se nenehno pojavljajo v {ir{i taborni{ki javnosti – ali smo taborniki resni~no skavti ali morda kaj drugega, kar pa posledi~no vodi tudi do vpra{anja o potrebnosti duhovnosti v ZTS.

Naziv tabornik – kljub vsemu dol`nemu spo{tovanju do na{e tradicije – ne pove kaj dosti o vsebini delovanja taborni{ke organizacije. Menim, da je temeljna dilema, ki jo je treba raz~istiti – ali smo ~lani ZTS skavti ali smo gozdovniki. ^e je tu odgovor jasen, ni nobenih ovir ve~ za pravilno dojemanje in razumevanje svetovnega skavtskega gibanja, kateremu nenazadnje tudi (formalno in uradno) pripadamo. Svetovna skavtska dru{~ina {teje preko 20 milionov pripadnikov, vsi so skavti, ~etudi se v posamezni dr`avi morda imenujejo druga~e.

Ve~krat bi se morali vpra{ati, ne kako se imenujemo, temve~ kdo smo, kaj delamo in predvsem za koga to po~nemo.

Vse premalo in preredko se puodarjata poslanstvo in namen skavtskega gibanja. Vsi skavti tega sveta ob vstopu v organizacijo podajo identi~no in zavezujo~o prisego, ki omogo~a, da ima gibanje pomembno vizijo – vsi skupaj ustvarjamo bolj{i jutri, za nas in prihodnje rodove. Ker je poslanstvo skavtskega gibanja zlasti tak{na vzgoja mladih, da bodo sposobni postati pomemben in konstruktiven posameznik v vsaki skupnosti. Za dosego vizije in poslanstva skavtsko gibanje `eli prek aktivne participacije mladih igrati pomembno vlogo v vseh delih dru`be. Mladim pa ponuja vznemirljiv, atraktiven, dinami~en in inovativen program, ki vsebuje elemente za zagotavljanje nenehnega napredovanja in osebnostne rasti za vse, ki so vklju~eni v ta proces, saj poudarja pomen demokrati~nega sprejemanja odlo~itev na vseh ravneh in osebno odgovornost za sprejete odlo~itve.

Skavtsko gibanje zagotavlja tudi razvoj skavtskih spretnosti za pomo~ drugim, veliko zabave z namenom oziroma ciljem, u~enje skozi delo in prenos tega znanja na druge, vzpodbuja medkulturno sodelovanje in razumevanje med narodi in visoko stopnjo tolerance do vseh druga~nih, zavzema se za varovanje okolja in pomembno doprina{a k svetovnemu miru.

Ko enkrat ugotovimo, kaj nam prina{a skavtsko gibanje, kaj hitro lahko ugotovimo, kako zelo pomembno je za vzgojo mladih. Tukaj nas dr`ava, `al, vse preve~krat spregleda in prepusti samim sebi. Ob koncu vzgojnega procesa, ki ga mladim pripadnikom skavtskega gibanja – skavtom zagotavlja tudi ZTS, bi vsakdo moral re~i: »Ponosen sem, da sem skavt.« Kdo so torej skavti? Skavti so posamezniki, ki so: sposobni nastale izzive re{evati iznajdljivo in u~inkovito; konstruktivni in ustvarjalni ~lani svoje skupine; sposobni skrbeti za sebe in druge; sposobni uspe{no spopasti se z izzivi in nevarnostmi; ljubitelji narave in se zavedajo pomembnosti njene ohranitve za prihajajo~e rodove; odgovorni za svoja ravnanja in brez te`av sprejemajo odgovornosti vodenja; sposobni `iveti in pre`iveti v naravi; sposobni sprejemati izzive, ki jih ponujajo avanture in pustolov{~ine, bodisi samostojno bodisi s svojo skupino.

Po vsem napisanem se morda ni ve~ treba spra{evati »skavt« ali »tabornik«, saj je povsem jasno, da na{e delovanje v ZTS opredeljuje tudi na{o pripadnost, pripadnost svetovnemu skavtskemu gibanju, ki prav v tem letu praznuje 100-letnico delovanja.

Darko Jenko

Razprodaja miru, 2. del

Kmalu bo minilo dve leti odkar je revija Tabor objavila moj ~lanek, ki se je bolj ali manj vrtel okrog Lu~ke miru iz Betlehema (LMB). V tem ~asu se ni spremenilo popolnoma ni~, a po pravici povedano tega niti nisem pri~akoval. Nekateri pa~ sedijo na u{esih in ti{~ijo glavo v pesek. Nad informacijami, ki jih imamo na voljo, smo navdu{eni.

ZTS `e enajst let zapored sodeluje pri izvedbi LMB in posledi~no postaja duhovno vse bolj bogata, morda se celo vra~a h koreninam. Akcija se prikazuje kot izredno uspe{na, atraktivna in postaja na{a identiteta, nosilni steber sodelovanja med ZTS in ZSKSS. Verjetno bi se na{el kdo, ki hrepeni celo po tem, da bi mi prevzeli vajeti omenjene akcije v svoje roke. V januarski izdaji Tabora je bilo tej temi posve~enih kar 5 strani. ROT si je kot presti`na, odli~no pripravljena akcija prislu`ila 4 strani. Ni kaj, propaganda ne {epa.

Sem pa malo v skrbeh glede majhne obiskanosti LMB s strani na{ih ~lanov, brez katerih bi bila ZTS zgolj ~rka na papirju. Mir ni zastonj. Tudi na{i ~lani niso! Po 11-ih letih LMB {e vedno ni akcija, ki bi pritegnila mlade tabornike in pomagala ustaviti padanje ~lanstva v na{ih vrstah. Sebi~no je, da interes posameznikov toliko let zapored kroji usodo ve~ine, ki ji LMB ne more biti doma~a. Govorim o 6000 tabornikih, ki ne razna{ajo miru? Ne. Prav gotovo si vsi `elimo miru na svetu, vendar je ZTS stopila na napa~no ladjo in o~itno je, da rodovi tega potovanja ne podpirajo. Koliko rodov se je aktivno odzvalo na "razprodajo miru"? Jih pre{tejem na prste obeh rok? Akcije ZTS bi morale biti namenjene in odobravane s strani ve~ine, ne pa, da nas je na rodovem izletu ve~ kot na akciji "dr`avnega" pomena.

"Akcija je kr{~anskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. V svojem bistvu pa ima Lu~ miru religiozen pomen in ne prihaja zgolj slu~ajno iz Kristusove rojstne votline v Betlehemu, pa ~eprav je namenjena vsem ljudem."

(G. Bertl Gru ¨ nwald, predstavnik PPO, avstrijske skavtske organizacije)

Je res v interesu ZTS, da se v na{em pe{~enem kroju postavljamo pred oltarje, se udele`ujemo svetih ma{, bogoslu`ij itd.? To je resno vpra{anje, ki zahteva resen odgovor.

S skavti lahko sodelujemo na drugih podro~jih, vendar ne na ra~un lastne {kode, ne na ra~un na{ega bogastva, ki se ka`e ravno v na{i nevtralnosti in odprtosti! Ne zatiskajmo si o~i, LMB je izrazito versko obarvana akcija in to je tisto, kar je tako mote~e za velik del slovenske taborni{ke populacije. Narava, veselje, mladost, prijateljstvo in iskrice v o~eh nimajo kaj dosti opraviti z obiskom pri nad{kofu, ki govori o prihodu Odre{enika. Na koncu sledi {e blagoslov. Verske potrebe naj ostanejo stvar posameznikov, ZTS naj se bolj posveti prenovi programa in na primer organizaciji PP zleta. ^as be`i.

Mlatenje prazne slame ni pravi izraz za zgoraj napisano, pa ~eprav se kdo s tem ne bo strinjal.

Janezu, Rod Bi~kova skala