Imeti vod GG Zimska pustolov{~ina?

Z malo sre~e bomo tudi letos do`iveli kak{no sne`inko ali dve. ^e pa bele odeje v ni`inah ne bi bilo dovolj, se s svojim vodom vedno lahko odpravite nekoliko vi{e in zdru`ite na primer gradnjo igluja z izletom in dnevno-no~no dogodiv{~ino. Ne pozabite se toplo napraviti, potem pa kar br` na delo.

Na~rt gradnje

Najprej poi{~ite primeren in raven prostor ter steptajte sneg v krogu (premer 1,5 metra). Pozor: prevelik iglu se lahko neizku{enim "zidarjem" hitro podre.

S palico nari{ite pravokotnike v velikosti 30 x 40 cm. Z lopato ve~krat zare`ite po robovih okoli pravokotnika (debelina snega naj bi bila okoli 20 cm).

Nato zidake po~asi odlu{~ite od podlage. ^e se zidak razlomi, ga prihranite za kon~no oblikovanje, ko boste z manj{imi deli zapolnili vse manj{e odprtine v steni.

Ko odre`ete kakih deset zidakov, lahko za~nete postavljati kocke po obodu steptanega kroga.

Odlo~ite se, kje bo vhod in kje bodo okna, nato za vhod pustite primerno odprtino, lahko pa ga tudi nekoliko podalj{ate navzven. V tretji ali ~etrti vrsti pustite odprtine za okna. Vsako naslednjo vrsto zidakov polagajte za tretjino ploskve bolj proti sredini nastajajo~ega igluja, dokler ne pridete v vi{ino glave.

Na tej vi{ini bo ostala le {e manj{a odprtina, za katero odre`ite primerno veliko plo{~o in jo previdno prenesite na vrh igluja.

Ko je plo{~a polo`ena, postane konstrukcija igluja precej mo~nej{a. ^e sneg ni dovolj trden, lahko na vrh kupole polo`ite tudi nekaj palic in jih prekrijete z odrezanimi kockami snega.

Na koncu zapolnite vse odprtine med zidaki z ostanki sne`nih zidakov, ki so se zdrobili pri rezanju. Iglu lahko na koncu utrdite {e z nekaj lopatami snega in ga po{kropite z vodo, ki bo po mrzli no~i ustvarila ledeno povezavo med posameznimi kvadri.

Po opravljenem delu si vod nedvomno zaslu`i okrep~ilo in spanec, kot ga ne do`ivi vsak - v igluju.

p.s.: Za ve~ oseb boste verjetno potrebovali ve~ iglujev!

Vir: http://www.mladinska.com

Barbara Ba~nik - Ba~a

ZABAVNA ISKRICA: [tirje

Italijani so lani skonstruirali prvi ~okoladni iglu v naravni velikosti. Iglu je bil visok 1,65 metra in je tehtal 3600 kilogramov. Zgrajen je bil v obliki tradicionalnega inuitskega zaveti{~a in sestavljen iz pribli`no 330 ~okoladnih opek. Za izgradnjo so potrebovali kar 23 ur. ^as za izgradnjo sne`enega igluja pa je pribli`no tri ure.

Cilji dogodiv{~ine:

·utrditi vodov duh, povezanost med ~lani voda;

·izpopolniti sodelovanje in timsko delo;

·demokrati~nost odlo~anja;

·delitev dela;

·pridobiti zaupanje v samega sebe;

·zaupanje v svoje znanje;

·izmenjava izku{enj;

·do`iveti dogodiv{~ino.

^lovek ~loveku

Prisluhne Prisluhne Prisluhne Prisluhne Prisluhne

Brina Kra{ovec

Kljub vsej tehniki, ki nam omogo~a brez`i~no komunikacijo na daljavo, smo {e vedno ljudje, socialna bitja, ustvarjeni za sobivanje z drugimi `ivimi bitji. Dandanes je ritem `ivljenja hiter. To pomeni, da nam pogosto zmanjkuje ~asa zase, kaj {ele za druge ljudi, ki so ravno tako `eljni na{e pozornosti. Zadovoljevanje telesnih potreb {e za sre~no in zadovoljstvo ni dovolj. Ljudje imamo tudi psiholo{ke potrebe, ki so sicer preproste, vendar prav tako nujne za pre`ivetje.

To nam najbolje poka`ejo otroci, ki na razli~ne na~ine sku{ajo pritegniti na{o pozornost. V zimskem ~asu so v taborni{kih vrstah atraktivna zimovanja. Sicer je leto{nja zima bolj podobna pomladi, pa vendar se bo marsikateri vod odpravil na zimsko ve~dnevno dru`enje.

Za veliko tabornikov iz vrst M^ je ravno zimovanje prvo samostojno ve~dnevno bivanje brez star{ev, v dru`bi vodnikov in tabornega vodstva. Taki otroci potrebujejo {e posebej veliko pozornost. Ni dovolj, da imajo urnik natrpan z najrazli~nej{imi aktivnostimi- potrebujejo tudi pohvalo, nasmeh, prijazen dotik, veliko ljube~ih besed in dovolj spodbude, da se po~utijo varne in brezskrbne. V nasprotnem primeru so, kljub zadovoljenim telesnih potrebam, nemirni, nagajivi in celo nasilni. Neprimerno se obna{ajo, ker se po~utijo neza`elene, se dolgo~asijo, `elijo pritegniti na{o pozornost, pogre{ajo svojo dru`ino itd.

Pomembno je, da upo{tevamo njihova ~ustva in ob~utja, se jim posvetimo, jim dajemo mo`nost, da so pri dejavnostih, ki jih izvajamo, uspe{ni. Pomagamo jim samo takrat, kadar pomo~ potrebujejo. Omogo~amo jim, da so aktivni pri vseh dejavnostih, zato moramo program prilagoditi potrebam in interesom otrok. Uvajamo novosti in zanimive dejavnosti, ki otroke privla~ijo in jih ne dolgo~asijo. V~asih se nam kot vodjem zdi stvar, ki smo jo pripravili, izredno zanimiva, otroci pa so zanjo nezainteresirani, zato je zelo pomembno, da pri pripravi dejavnosti upo{tevamo `elje otrok, ne pa lastnih. Pomemben je oseben kontakt, prijazen pristop, nekaj motivacijskih besed, s katerimi jih prepri~amo in v njih prebudimo zaupanje. ^as, ki ga prebijemo z mladimi, ni nikoli izgubljen. Upo~asnijo nam ritem `ivljenja in odkrivajo drobne radosti. @elim vam veliko nepozabnih po~itni{kih do`ivetij, ~e se odpravljate na zimovanje, pa veliko belih sne`ink, tistih z neba in tistih v va{ih srcih.

Stoletnica gibanja, ki `eli ustvarjati bolj{i svet ...

Leta 1907 je lord Robert Baden-Powell odpeljal ~etico 22 mladih fantov v starosti od 9 do 17 let na prvi tabor na otok Brownsea. Devetdnevni tabor med 1. in 9. avgustom je odli~no uspel in potrdil Baden-Powellova razmi{ljanja o vzgoji mladih fantov, ki jih je oblikoval na podlagi svojih izku{enj iz burskih vojn v Ju`ni Afriki, kjer je Mafeking obranil tudi s skupino mladih izvidnikov, in {tudija izku{enj drugih gibanj za mlade iz tistega ~asa (tudi Setonove ideje gozdovni{tva). Svoje izku{nje je {e isto leto zapisal v knjigi Skavtstvo za de~ke (Scouting for Boys). Tako se je rodilo gibanje, ki danes, skoraj sto let pozneje, {teje 28 milijonov mladih po vsem svetu.

,,^eta de~kov je bila razdeljena v "vode" po pet, pri ~emer je bil najstarej{i de~ek vodnik. Taka organizacija je bila skrivnost na{ega uspeha. Vsak vodnik je bil v celoti odgovoren za ravnanje svojega voda, ves ~as v taboru in izven njega. Vod je bil celota za delo in igro in vsak vod je taboril na lo~enem kraju. De~kom je bilo dano, da "svojo ~ast" izvajajo ukaze. Odgovornost in tekmovalno kosanje sta bila tako vzpostavljena in zagotovljeno dobro napredovanje v celi ~eti iz dneva v dan.

Disciplina je bila na koncu zelo zadovoljujo~a. "Sodi{~e ~asti" je bilo postavljeno, da bi zasli{alo vsakega kr{ilca discipline, vendar ni bilo nikoli potrebno. Kot prvo, so de~ki dali "svojo ~astno", da si bodo prizadevali dati od sebe najbolj{e, in kot drugo, starej{i de~ki so postali odgovorni za obna{anje de~kov svojega voda. In to je delovalo odli~no dobro.'' (iz zapiskov R. Baden-Powella)

Tik pred svojo smrtjo je v svojem zadnjem sporo~ilu {e enkrat zapisal temeljno idejo skavtskega gibanja: ustvarjati bolj{i svet.

,,Vendar - na pravo pot do sre~e bo{ pri{el, ko bo{ znal dajati in svojo sre~o deliti z ljudmi. Poskusi in pusti ta svet nekoliko bolj{i in lep{i, kot je bil, ko ti je bil zaupan. Tako bo tvoja smrt mirna in umrl bo{ vesel, z ob~utkom, da svojega ~asa nisi zapravil, pa~ pa da si naredil vse, kar je bilo v tvoji mo~i. To je pravi pomen mota 'Bodi pripravljen!', `iveti in umreti sre~no. Dr`i se skavtske obljube, vedno - celo potem, ko zraste{ v mo`a - in Bog naj ti pomaga.'' (Zadnje sporo~ilo R. Baden-Powella).

Prvega avgusta 2007 bomo stopili v novo stoletje skavtstva. V letu 2007 pa bomo praznovali stoletnico gibanja. Aktivnosti v tem letu naj sledijo misli ustanovitelja.

Razpisi

Organizatorji in izvajalci letnih taborjenj - Vabilo k udele`bi na modularnem seminarju

Komisija za vzgojo, izobra`evanje in delo z odraslimi organizira modularni seminar za organizatorje in izvajalce letnih taborjenj. Seminar je namenjen vodstvom taborjenj, zaradi modularne izvedbe pa so vsebine posameznih modulov zanimive tudi {ir{e: za vodnike, na~elnike, stare{ine in druge ~lane rodov.

Na seminarju bodo obdelana naslednja tematska podro~ja:

·vzgojni namen in vsebinski program (prvi modul), ·organizacija (drugi modul), ·varnost in zakonodaja (tretji modul).

Konkretne teme znotraj tematskih podro~ij bodo v treh modulih obravnavane glede na povratno informacijo s strani rodov (vpra{alnik). Moduli bodo potekali po zgornjem vrstnem redu 8. marca, 22. marca in 5. aprila v Ljubljani, v sejni sobi ZTS oziroma na lokaciji v neposredni bli`ini. Moduli bodo trajali 3 {olske ure (45 minut), od 17. do 20. ure.

Kotizacija za udele`bo zna{a 5 evrov na osebo na modul in pokriva stro{ke napitkov, gradiv, potrdil o udele`bi in organizacije seminarja.

Prijave po{ljite na znanje.rutka.net, kotizacijo pa pla~ate na modulu samem ali pa na TRR ZTS: 020100014142372, sklic na {t. 00-10501+ {ifra rodu. Prijave so mo`ne vsaj pet dni pred za~etkom modula oziroma do zapolnitve mest (25). Dodatne informacije v pisarni ZTS.

Udele`enci bodo po vsakem modulu prejeli potrdilo o udele`bi na modulu, po udele`bi na vseh treh modulih pa tudi potrdilo o udele`bi na celotnem seminarju.

Rodovom, katerih ~lani vodstva taborjenja se bodo udele`ili tretjega modula seminarja, bo Zveza tabornikov Slovenje na podlagi popolne prijave taborno izmeno potrdila, s tem pa bodo vodstvo in vodniki upravi~eni do odgovornostnega zavarovanja.

Komisija predvideva tudi mo`nost mentorstva, na podlagi katerega bi udele`enci vseh modulov po izvedenem taborjenju in opravljeni evalvaciji pridobili certifikat o zmo`nosti (kompetenci) organizacije taborjenja oziroma izvajanja programa na taborjenju.

Not 2007

Rod Mo~virski tulipani vas pri~akuje na no~nem orientacijskem tekmovanju NOT 2007. Kakor vsako leto vse tudi letos ~akajo topotesti in vrisovanje, med vrta~ami, grapami, slemeni in potoki pa re{evanje testa prve pomo~i, signaliziranje v Morsejevi abecedi, prehod minskega polja in hitrostna etapa.

Kdaj : 24.-25. marec 2007; prijave 24. marca do 16. ure.

Kje : okolica Ljubljane.

Kategorije : POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. '87'91), POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. '87-'91), GR^ICE - od 21 let (let. roj. '86 in starej{e), GR^E - od 21 let (let. roj. '86 in starej{i), KORENINE - povpre~na starost ~lanov ekipe je 30 let ali ve~, ekipe so lahko me{ane.

Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite ! Starost udele`encev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko izkaznico ali potni list).

Prijave : Prijavnico najdete na spletni strani http:// not.rutka.net. Prijave po{ljite do petka, 16. 3. 2007, na naslov: Tanja Poto~nik, Tr`a{ka 51, 1.vhod, 1000 Ljubljana, ali po epo{ti na potocnik.tanja @ gmail.com , 031-337-497.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tiste, ki se boste prijavili prek e-po{te ali po telefonu, prosimo, da po{ljete po e-po{ti skenirano polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnina : 50 (11.982,00 SIT). Naka-`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do 16. 3. 2007).

Sportident : ^ipe si lahko izposodite ob prijavi. Kavcija zna{a 20 • (4.792,80 SIT), ki jo ob vrnitvi ~ipa dobite nazaj, razen v primeru izgubljenega ali po{kodovanega ~i-pa. Uporabljate lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to navedete v prijavnici.

Ve~ informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavali~, lea.kavalic @guest.arnes.si, 040270-330.

[KLTB 2007

[kalska Liga, Ka Te Briga 2007

To, da "[kalska liga" tudi letos bo, `e vsi vemo. Najbr` pa mnogi ne veste, da se je datum tekmovanja prestavil na 31. marec 2007 !

Prijava ekip je mo`na do 23. 3. 2007 na spletni strani ali preko telefona 041/519-744.

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi na leto{nje tekmovanje!

Bolj podrobne informacije o tekmovanju kmalu na http://skalska.rutka.net in v naslednji {tevilki Tabor-a!

Lep pozdrav, "ka te briga!'

^e smo se do sedaj {e lahko nekako izmaknili misli o po~asnem umiranju na{ega dragega planeta, se zdi, da je leto{nja zima tukaj s samo enim namenom: da nas opomni, da je situacija veliko resnej{a.

V poro~ilih vedno znova gledamo prispevke o spremembah po svetu, ki tako ali druga~e vplivajo na svetovni bruto doma~i proizvod, a novinarji vedno nekako pozabijo omeniti, da ~e se ~lovek ne bo ustavil in zamislil, si bo uni~il edini prostor za `ivljenje. In kam bo narcisoidna ~love{ka rasa lahko {la potem? Na{tejmo nekaj primerov. Medvedi v [vici ne morejo spati in si zato i{~ejo hrano tudi tako, da ogro`ajo okoli{ke kmete. Sre~o imajo le medvedi in je`ki v `ivalskih vrtovih, ki jim delavci nekako {e uspejo priskrbeti `ive`. V Piranu se ogla{ajo sirene zaradi previsoke plime, Tartinijev trg je bil zalit in poslovne`i so v slu`bo odstopicali kar z visokimi ribi{kimi {kornji. Vsepovsod po svetu se vi{ajo temperature, led na Antarktiki izginja in se ne obnavlja. Neka `enska v [paniji do`ivlja neverjetne frustracije zaradi rjavih `u`elk, ki ji zaradi pretoplega vremena naseljujejo vse stene v hi{i; `ivi v neprestanem strahu, da bi ji katera od teh `ivalic padla za vrat. In vse kar skrbi gospoda Schwarzeneggerja, pomembnega politika iz Kalifornije (Kdo drug bo re{il svet la`je kot Terminator? I'll be back, baby, if I'll have anywhere to come to. ), ki poro~a o milijardi dolarjev {kode v proizvodnji agrumov in {e okoli 180 milijonov dolarjev {kode na jagodah ter avokadu. V istem prispevku so z veliko skrbjo povedali tudi, da se bo zaradi globalnih sprememb svetovni bruto doma~i proizvod zmanj{al za okoli 30 odstotkov in da je to naravnost ekonomska katastrofa.

Po vsem svetu nam `ivali in rastlinstvo dajeta vedeti, da smo se nekje mo~no zmotili in da bi morda lahko vse {e popravili, ~e bi takoj zdaj (ne to~no zdaj, prej{njo sekundo) prenehali uporabljati vso tehnologijo, ki smo jo razvili izklju~no za ugodje. Bojim se, da si tak{nega luksuza ne moremo ve~ privo{~iti in bomo morali resno razmisliti o bolj{i osve{~enosti o ekolo{kih problemih. Ne le to, morali se bomo tudi marsi~emu privaditi in se pokesati za {kodo, ki jo je ~love{tvo kot celota storilo naravi, ki je bila tukaj `e toliko pred nami. Ali pa lahko storimo edino zadevo, ki nam bo pote{ila srce, ~e se zgledujemo po filmu [toparski vodnik po galaksiji: vzamemo rjave papirnate vre~ke, si jih poveznemo na glavo in ~akamo na konec sveta, ki prihaja ~ez ... 5 minut

Vsi vemo in se zavedamo, da je leto{nje leto leto praznovanj in ~astitljivih obletnic: 150-letnica rojstva Lorda Roberta Baden-Powella in 100-letnica svetovnega skavtskega gibanja, katerega del smo tudi slovenski taborniki. In v letu, ko praznujemo tako pomembne obletnice, bi ~lani taborni{ke organizacije morali posvetiti posebno pozornost kakovosti delovanja na{e organizacije. ^e to `elimo ali ne, je na{a organizacija nenehno dele`na presojanja u~inkovitosti in uspe{nosti. In kdo nas ocenjuje? To so vsi udele`enci, ki so na tak ali druga~en na~in povezani z organizacijo. Tisti, ki nam zagotavljajo sredstva (dr`ava, donatorji, sponzorji), osnovni uporabniki na{ih programov (mlaj{i ~lani) in ne nazadnje tudi starej{i ~lani, ki sodelujejo pri izvajanju na{ih programov in nemotenemu delovanju organizacije. To smo seveda tudi mi sami in to v taki ali druga~ni vlogi. Najve~krat ocen o svojem delu ne vidimo, o njih najve~krat tudi ni~ ne sli{imo, se pa odra`ajo na druga~en, posreden na~in. ^e udele`enci z delom taborni{ke organizacije niso zadovoljni, potem se nam za~ne zmanj{evati obseg sredstev, potrebnih za na{e delo, za~nemo izgubljati ugled v dru`bi, zmanj{uje se nam {tevilo ~lanstva, raste nezadovoljstvo med ~lanstvom itd.

Vsi ~lani imamo pravico enakopravno sodelovati pri upravljanju taborni{ke organizacije, direktno ali indirektno. To pa pomeni, da imamo pravico samostojno razmi{ljati in ocenjevati na{e skupno delo ter tudi dol`nost, da predlagamo re{itve za izbolj{anje na{ega dela. Seveda pri tem nastane te`ava, ker v taborni{ki organizaciji nimamo izdelanih in oblikovanih meril in standardov uspe{nosti, ki bi omogo~ila objektivno oceno na{ega dela. Povsem jasno je, da bi bilo najbolje u~inkovitost in uspe{nost organizacije meriti z absolutnimi in objektivnimi merili, kar pa vedno ni mogo~e, {e posebno v organizaciji, kakr{na je taborni{ka. Uporabiti bi morali tudi subjektivna merila. Izdelava takih meril in standardov uspe{nosti bi morala biti prednostna naloga vodstva organizacije, kajti le-ta imajo tudi pomemben usmerjevalni vpliv na vse ~lane organizacije (ve se kaj v organizaciji {teje, za kaj se ka`e zavzemati itd.). ^esar ne znamo meriti, tega ne znamo obvladovati.

Toda kot stvari sedaj stojijo, teh meril o~itno ne bomo imeli {e nekaj ~asa (kako vesel bi bil, ~e se motim) in ocene posameznikov, vklju~no z menoj vred, bodo temeljile zgolj na subjektivnih in primerjalnih ocenah, za katere pa ni nujno, da so povsem pravilne. ^e `elimo, da se bo taborni{ka organizacija hitreje prilagajala spremembam tako v zunanjem kot notranjem okolju, se moramo o zaznanih te`avah pogovarjati, razpravljati in se nau~iti predvsem pravilnega odzivanja na vplive iz okolja in pravo~asnega spreminjanja organizacije. Taborni{ka organizacija bo uspe{na samo takrat, ko bo dovolj pro`na, gib~na, prilagodljiva in dejavna.