Revija Tabor 2002/5–6

10.-12.majKREARTA20002miljpodmorjemkrearta.rutka.net

PeterVr~kovnikVTaborni{kemvestniku3/02

10.-11.majBi~ikleta`ur(Rodjadranskih

stra`arjev)VTaborni{kemvestniku4/02

MarjanMakucmarjan.makuc @actual-it.si

11.majTAKT(ZTOKranj)VTaborni{kemvestniku4/02

JureMegli~djuro@ rutka.net

17.-19.majSeminar"Timskipristopna

neformalenna~in"

25.-26.maj[TPM(Rodjezerskizmaj)Pozor,spremembatermina! Pozor,spremembatermina! Pozor,spremembatermina! Pozor,spremembatermina!

Primo`Vrabi~primoz.vrabic@uni-mb.si

22.-23.junijaDr`avnimnogobojzavsekategorijewww.rutka.net

vtemTaborni{kemvestniku

22.6.-2.julijTe~ajtopografijeinorientacijeznanje.rutka.net

Bla`Grapar(blaz.grapar @email.si)vPOROD-u(marec2002)

30.6.-4.julijTe~ajpionirstvainbivanjavnaravivTaborni{kemvestniku4/02

MihaEder(miha.eder@guest.arnes.si)

21.-28.julijTe~ajspoznavanjainuporaberastlin

zaprehranoinzdravje

BorutCerkveni~

Se `e pripravljate?

Se `e pripravljate na taborni{ki dogodek leta? Pravzaprav na oba - taborjenje in zlet. [e slabe tri mesece, manj kot 100 dni. Medtem ko razmi{ljate o dru`enju in zabavi na zletu, pa lahko za trenutek odsanjate v leto 2011, ko bi lahko imeli najve~ji svetovni skavtski dogodek pred na{im pragom. Morda se bo ravno v Tolminu zbralo dovolj drznih snovalcev taborni{ke prihodnosti, z `eljo resno pristopiti h kandidaturi za jamboree.

V tej {tevilki vam ponujamo dva zapisa s praznovanja

50-letnice, obisk pri Rodu sivih jel{ iz Trebnjega in zapis o [kalski ligi. Osebje zleta v Tolminu se bo morda prepoznalo na kateri od Pugyjevih fotografij, gozdovnice in gozdovniki v reporta`i s {portnih iger v Dom`alah, M^-ji pa v zapisu z Veselega sre~anja M^ SPOOT. Ne prezrite MEPI-ja, mednarodnega priznanja za mlade in stalnega zalogaja strokovnosti v drugem delu revije. Pa lepe po~itnice.

Matija Tonejc

Napovednik2 Uvodnik2

AKTUALNO

50lettaborni{tva4

Tabornaobisku8 [kalskaliga12

OsebjezletavTolminu14

Veselosre~anje16 [portneigre18

IZ PRVE ROKE

MEPI20

Novice22

YouthForum28

Izobra`evanje30

STROKOVNO

Recenzija31 @VN32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: RSO

[kalska liga, stran 12

TABORNIKI NEKO^ IN DANES

50 let taborni{tva v Kranju

Za uvod kratka zgodba. Neko~ je bilo zasajeno drevo. Kmalu je pognalo korenine in za~elo rasti. Po nekaj letih je `e rodilo prve sadove in ti so nadaljevali `ivljenje. Pa si predstavljajte to drevo ~ez 50 let - z razvejano kro{njo in globokimi koreninami. Listi in plodovi so mladi neke generacije, ki so gonilna sila rasti v enem letu. Vsak list je za drevo pomemben prav tako kot je posameznik pomemben za tabornike. Pa vendar {ele vsi skupaj zagotovijo drevesu dovolj energije in mu dajejo videz, kakr{nega poznamo (uvodni del govora stare{ine RSO, Mateja Torkarja).

Jure Megli~

Kranjski taborniki praznujemo v leto{njem letu 50 let organiziranega in neprekinjenega delovanja. Ob tej prilo`nosti smo v mesecu marcu pripravili vrsto prireditev, ki so se pri~ele s praznovanjem kulturnega praznika in nadaljevale z dosedaj najve~jo ~istilno akcijo na podro~ju Kranja. V soboto, 6. aprila, pa je minilo natanko 50 let, odkar je bil v prostorih kranjske gimnazije ustanovljen rod Stra`nih ognjev, prvi izmed danes {tirih delujo~ih rodov v Kranju. ^astnega ob~nega zbora, ki je bil na vrtu gradu Kishlstein, so se udele`ili `upan MOK g. Bogataj, pod`upan g. Kadoi~, stare{ina in na~elnik Zveze tabornikov Slovenije, delegacija SIH-a (Savez izvida~a Hrvatske), nekdanji in sedanji taborniki ter drugi vabljeni gostje. Skoraj 500 gostov je v dobri uri trajajo~i slavnostni prireditvi prisluhnilo kratkemu orisu razvoja taborni{kega gibanja, slavnostnim govornikom in pesmim, ki smo jih peli neko~ in jih pojemo {e danes kranjski taborniki.

Na osrednji slovesnosti je uradno predstavitev do`ivela tudi knjiga knjiga

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spomini mini mini mini mini, katere prvi izvod je prejel kranjski

Na~elnik ZTS Darko Jenko (neko~ kranjski tabornik) dviga zastavi ob petju taborni{ke himne

`upan, g. Mohor Bogataj, ki se je v svojem nagovoru spominjal let, ki jih je pre`ivel kot tabornik. Objavljamo del nagovora: "Ve~ina ljudi moje generacije je bila tesno povezana z naravo in bogastvom `ivljenja. Kot mnogi drugi sem bil tudi sam dolga leta aktiven tabornik in to obdobje je v meni pustilo ogromen pe~at. Nisem se nau~il le spo{tovati in ljubiti naravo, pridobil sem si bogate izku{nje, ki jih danes s pridom uporabljam. Vrednote, kot so po{tenost, spo{tljivost, vljudnost, ob~utek za naravo in soljudi sem si pridobil kot tabornik. Sodobne tendence vsakdanjega `ivljenja pa so vse preve~ usmerjene k drugim vrednotam."

Ob tej prilo`nosti pa smo kranjski taborniki odprli tudi razstavo razstavo

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes, ki je nastala pod vodstvom Mihe Knfica in kustosinje Mire Gra{i~ iz muzeja NOB iz Maribora. Razstava prikazuje razvoj skavtske in gozdovni{ke organizacije na Slovenskem med obema vojnama in razvoj nove, taborni{ke organizacije, kot naslednice slovenskih skavtov in gozdovnikov po drugi svetovni vojni. Razstava je na ogled od 6. aprila do predvidoma 11. maja, v prostorih Gorenjskega muzeja (grad Kishlstein, Tom{i~eva 44).

Vsekakor pa je bila osrednja slovesnost tudi prilo`nost, da smo lahko po-

Taborni ogenj na osrednji prireditvi

Govor na~elnika ZTS Darka Jenka

Govor stare{ine RSO Mateja Torkarja

Govor `upana MOK g. Mohorja Bogataja

Predstavitev knjige TABORNI[TVO -zgodovina in spomini in poklon prvega izvoda `upanu MOK

Stare{ina ZTS Mitja Lamut podeljujejo Zlato plaketo ZTS (najvi{je priznanje ZTS), rodu Stra`nih ognjev

Govor na~elnika za program SIH Zorana Fistonica

Stare{ina ZTS Mitja Lamut podeljuje plaketo ZTS `upanu MOK

vedali o svojih na~rtih v prihodnosti. V Kranju nameravamo taborniki v naslednjem petletnem obdobju zgraditi sodoben taborni{ki center, ki bi nam nudil zavetje in pogoje za nemoteno delo v prihodnosti. Na~elnik ZTS pa je predstavil na~rte, da naj bi leta 2011 v Sloveniji gostili najve~ji svetovni skavtski dogodek – JAMBOREE. Na zletu skavtov iz vsega sveta se zbere okoli 30.000 udele`encev, ki v desetdnevnem bivanju spoznajo dr`avo gostiteljico, njene ljudi in lepote in ponesejo ime dr`ave v {irni svet. Sicer pa slike povedo ve~ kot besede in ob tej prilo`nosti vas vabim na ogled posebnih internet strani na naslovu www-zto-kr.org/50-letnica www-zto-kr.org/50-letnica www-zto-kr.org/50-letnica, kjer lahko teko~e spremljate dogajanje in dogodke kranjskih tabornikov. Vabljeni!

"Avgusta leta 1951 je Stare{inska uprava ZTS v Bohinju priredila prvi vzorni tabor (tabor ^rnega mrava), po katerem naj bi se ravnali vsi drugi. Tri tedne je prebivalo v platneni vasici 30 udele`encev, po ve~ini iz Ljubljane, pa tudi iz Maribora, Hrastnika, Kamnika, Sevnice in [martna ob Paki. Disciplina na taboru je bila vzorna, udele`enci jako prizadevni in so se z veseljem u~ili tehnike `ivljenja v prirodi. Postavljali so {otore, kurili ognje, delali vozle, signalizirali in se u~ili brati zemljevide, urili so se v orientaciji itd. Vsi so na koncu polo`ili izpite iz tehnike taborjenja. Lahko re~emo, da je dal ta tabor na{emu Zdru`enju 30 dobrih tabornikov , bodo~ih vodnikov."

Vestnik Zdru`enja tabornikov Slovenije 3/51

Predvojni skavtski tabor na razstavi v prostorih gradu Kishlstein

Tabor iz obdobja 1990 - 2002 na razstavi v prostorih gradu Kishlstein

Rod ^rnega mrava je za dolgoletno aktivno delo in prispevek k razvoju taborni{ke organizacije prejel Zlato plaketo ZTS, ki jo je stare{ini rodu Robertu Golav{ku izro~il predstavnik Zveze tabornikov Slovenije, Ivo [tajdohar. Temu je sledila {e otvoritev razstave na kateri smo lahko skozi razli~ne zbirke taborni{ke opreme, dokumentov in drugih predmetov sledili odtisom prehojene poti mo{~anskih tabornikov.

Pugy

50 let R^M

[e vedno trdno zavezani svojemu poslanstvu 50 let Rodu ^rnega mrava

"Rod ^rnega mrava deluje v Mostah `e od leta 1952. [e vedno u~imo tehniko `ivljenja v naravi in med ljudmi ter trdno verjamemo v pomembnost svojega po~etja," je {e vedno s ponosom sli{ati iz ust prenekaterega Mrava, pa naj bo iz vrst starej{e ali mlaj{e generacije. In ve~ kot 150 jih je na predve~er petdesetletnice ustanovitve, 5. aprila, v KD [panski borci skupaj s povabljenimi gosti obudilo spomin na prehojeno pot.

Zgodila se je {e ena 50-letnica. Tokrat v Ljubljani, natan~neje v Mostah. Mravi so z vso predanostjo pripravili proslavo, na kateri so skozi besedo in ob spremljavi diapozitivov obudili spomine na za~etke delovanja ter vzpone in padce v sedemdesetih in osemdesetih letih, z `arom in energijo mladih, ki so na odru odigrali taborni{tvo skozi zgodovino, pa so pokazali, da se jim tudi za prihodnost ni treba bati.

"Pre`iveti v naravi je ena izmed na{ih osnovnih ve{~in; pre`iveti v mestnem okolju v boju s potro{ni{tvom in konkuren~no ponudbo pa nam predstavlja izziv. Izziv smo sprejeli in po do sedanjih uspehih lahko samo zakli~emo: Ideja taborni{tva bo `ivela in se prena{ala na mladi rod tudi v prihodnje!"

TABOR NA OBISKU

Zapisal Ale{ Cipot

Fotografije: arhiv RSJ in AC

Rod sivih jel{ Trebnje

Tokrat Tabor pravzaprav ni bil na obisku, temve~ je bil obiskan. ^lani Rodu sivih jel{ so namre~ obiskali mo`ne taborne prostore za letno taborjenje in tako smo se sre~ali s trojico njihovih izvidnikov –Nata{o, Rozi in Zoranom. S Trebanjci smo se za obisk dogovorili `e na mednarodnem taboru Techuana in ga tokrat tudi uresni~ili.

^lanstvo rodu

Nata{a, na~elnica rodu, o kadrovanju: "Nekaj ~asa (tri leta) smo bili brez kvalificiranih vodnikov. Pa smo se kar zna{li, nekaj knjig smo imeli `e od prej, nekaj smo jih kupili in pre{tudirali pa je bilo. Vodniki, ki so {li prvi~ na vodni{ki te~aj, so si pridobili prve izku{nje. Moram re~i, da so bili ti vodniki kljub svojim dvanajstim, trinajstim letom in brez kakega posebnega znanja zelo zavzeti in uspe{ni pri svojem delu z vodom; in so {e vedno. Letos pa smo se dogovarjali za vodni{ki te~aj vodnikov gozdovnikov in gozdovnic v okviru dolenjskega obmo~ja. Te~aj naj bi bil v prvomajskih po~itnicah, vendar {e ni~ ne vemo, kako in kaj. Tako zaenkrat tudi {e nimamo vodnikov GG."

"Glede in{truktorskih te~ajev pa imamo ve~ji problem. Sama sem se lani udele`ila in{truktorskega temeljnega

Udele`ba na vodni{kem te~aju

LETO LETO LETO LETO LETO KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ [T. UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV [T. UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV

1999Zre~e 3 3 3 3 3 (6. ,7. razred)

2000Zre~e 4 4 4 4 4 (6., 7., 8. razred, 2. l.)

2001^ate` 2 2 2 2 2 (5., 6. razred)

te~aja pa sem ga kmalu zapustila zaradi zdravstvenih te`av. @al imamo zelo malo kandidatov za in{truktorski te~aj, saj starej{i ~lani nimajo ~asa zaradi slu`benih ali {tudijskih obveznosti, mlaj{im pa {ola v~asih zagode. Upam, da bo letos ve~ sre~e. Do sedaj smo imeli delegiranega na~elnika - Primo`a Badovinca, na~elnika na{ega obmo~ja, ki je sicer ~lan Rodu gorjanskih tabornikov. Prizadevamo si, da bi vsako leto pridobili vsaj enega novega vodnika. Zaenkrat nam to {e uspeva. Te~ajnino poravna rod, zlete in mednarodne tabo-

re si pla~ajo udele`enci sami oziroma si poi{~ejo sponzorje, le majhen del sredstev pa prispeva rod."

"^lanarina za {olarje in {tudente zna{a za leto{nje leto 3500,00 tolarjev, za tiste s slu`bo pa 5000,00 tolarjev. Pobirajo jo vodniki oziroma blagajni~arka in sicer na dolo~en datum. Vedno se najde kak{en, ki pla~ilo zamudi ali pa nanj pozabi, potem pa dolo~imo {e kak izredni datum, ali pa ~lanarino poravnajo na skupnih akcijah. Tako, da je do novoletne ~ajanke ~lanarina pobrana."

Rod zdru`uje pribli`no {estdeset ~lanov, razdeljenih v devet vodov. V Trebnjem deluje {est vodov, v Nem{ki vasi deluje dru`ina, ki jo sestavljajo vodi Pume, Pande in X Spajderji.

IME VODA IME VODA VODNIK VODNIK [T. [T. [T. [T. KAT. KAT.

PUMEBla` Rajar5M^

PANDESamo Dra`umeri~4M^

HUDI^KIAn`ej @u`ek7M^

SVIZCIAljo{a Hribar4GG

X PANKRTINika Lavrih in7GG

Tadej Marin~i~

X SPAJDERJIJernej Uhan8GG

YOUNGTIMERJINatalija Marin~i~7PP

ZAPOZNELESamo Dra`umeri~5gr~e

PIKAPOLONICE

PERBITI TERMITIMiha Kro{l8gr~e

KATEGORIJA KATEGORIJA

M^316

GG319

PP17

gr~e210

SKUPAJ955

Rodova uprava

STARE[INA RODUBo{tjan Kovi~

NA^ELNICA RODUNatalija Marin~i~

NA^ELNIK KLUBA GR^Mihael Kro{l

NA^ELNIK DRU@INE v Nem{ki vasiJernej Uhan

GOSPODARZoran @abkar

BLAGAJNI^ARKARozalija Juvanc

TAJNICAJolanda Leni~

PROPAGANDISTKAAndreja Ponikvar

Naslov:

Dru{tvo tabornikov Rod sivih jel{

Gub~eva 16a, 8210 Trebnje

http://rsj.rutka.net/

e-mail: rsj@rutka.net

Nekaj iz zgodovine...

Odred sivih jel{ je po razpadu leta 1989 ponovno za`ivel leta 1996, takrat kot rod. Ob ponovni ustanovitvi sta za~ela delovati dva kluba in sicer klub PP in klub gr~. Ustanovitelji so bili predvsem starej{i taborniki. Vlogo stare{ine je prevzel Franc Petelin, ki je imel na za~etku kar veliko dela, saj je hkrati prevzel tudi funkcijo blagajnika, tajnika, skratka bil je tabornik za vse. Po enem letu delovanja se je {tevilo ~lanov vidneje pove~alo. Pridru`ili so se predvsem mlaj{i - osnovno{olci. Za~etki so bili dokaj te`ki, kot verjetno povsod, saj se je rod spopadal s pomanjkanjem denarja, prostora, opreme, vodnikov (predvsem tistih z opravljenim vodni{kim te~ajem) in navsezadnje s konkurenco katoli{kih skavtov. Pri opremi so nam pomagali novome{ki taborniki. Kljub vsem te`avam pa je {tevilo aktivnih ~lanov po~asi nara{~alo. V zadnjih dveh letih odhajajo stari in prihajajo novi ~lani, tako da ostaja {tevilo ~lanov enako. V lanskem letu se je pove~alo {tevilo tabornikov v Nem{ki vasi, zato smo tam ustanovili dru`ino. V Nem{ki vasi imamo sedaj tudi skladi{~e, na voljo pa imamo tudi u~ilnico v O[ Nem{ka vas. V Trebnjem pa imamo le eno manj{o sobico. Doslej smo {e vsako leto organizirali zimovanje, letno taborjenje in najmanj dva propagandna tabora letno.

Dolenjsko obmo~je

Kraj{i analiti~ni pregled Primo`a Badovinca, na~elnika dolenjskega obmo~ja, o delovanju dolenjskih rodov. Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je naj{tevilnej{i in najuspe{nej{i rod na Dolenjskem. Zelo uspe{no je organiziral `e ve~ dr`avnih akcij, med drugimi dr`avni mnogoboj in ROT. Letos rod obele`uje 50 let ustanovitve in ob tej prilo`nosti bo organiziral

razstavo v Dolenjskem muzeju ter zaklju~il praznovanje s slovesnostjo 25. maja na Gorjancih.

V Trebnjem deluje Rod sivih jel{, ki zadnja leta zelo napreduje, ima mo~no vodstvo, ki uspe{no dela z mlaj{imi. Delo v okviru dru`in {e ne poteka, ker so {tevil~no premajhni, tako da vse akcije izvaja cel rod. Pred~asen odhod na~elnice z in{truktorskega te~aja zaradi bolezni jim je prepre~il, da bi bili letos lahko registrirani brez delegiranega na~elnika.

Rod mirne reke iz sosednje Mirne ima tudi `e dolgo zgodovino. Do`iveli so tako vzpone kot padce, vendar rod raste zaradi vztrajnosti vodstva. So skoraj edini rod na Dolenjskem, ki se redno udele`uje mnogobojev in ima zelo uspe{no lokostrelsko ekipo, ki osvaja visoka mesta na tekmovanjih. @al pa jim je zadnje taborjenje odpadlo zaradi premalo prijav, se je pa 12 GG-jev udele`ilo mednarodnega tabora Techuana.

Rod sivi dim iz Kr{kega je edini rod, ki deluje v Posavju. Zadnja leta zelo napredujejo, kar gre pripisati zelo motiviranemu vodstvu. Zadnji dve leti zelo uspe{no izvajajo akcijo Lu~ miru, ki je naletela na zelo velik odziv tamkaj{njega prebivalstva. ^lani vodstva poleg Novome{~anov tudi sodelujejo pri pripravi obmo~nega vodni{kega te~aja.

V [entjerneju se ponovno prebuja

Rod samotnega hrasta, ki je pred ve~ kot desetletjem `e uspe{no deloval. Za registracijo {e ne izpolnjujejo pogojev, vendar so trdno odlo~eni, da rod spet postavijo na noge, saj so `e pridobili nekaj vodnikov z uspe{no opravljenim vodni{kim te~ajem.

@al pa je Rod zelene Krke iz Stra`e zadnji dve leti popolnoma zamrl, tako da bo v prihodnosti potrebno najti re{itev, kako delo rodu ponovno obuditi.

Celjsko - zasavsko obmo~je

V prej{nji {tevilki smo predstavili Rod divjega petelina iz [entjurja in hkrati celjsko - zasavsko obmo~je v {tevilkah. Objavljena tabela {tevila ~lanov posameznih rodov je bila sicer res uradna, a zastarela (februarski podatki). Zaradi tehni~nih te`av smo namre~ ~lanek objavili mesec dni pozneje, kot je bilo predvideno. Zato {e enkrat, tokrat novej{i, aprilski podatki {tevil~nega stanja rodov.

ROD GORJANSKIH TABORNIKOVNOVO MESTO184181181181

ROD ZELENE KRKE **STRA@A

ROD SIVEGA DIMAKR[KO353579

ROD MIRNE REKEMIRNA65757272

ROD SIVIH JEL[TREBNJE61585251

ROD SAMOTNI HRAST **[ENTJERNEJ

Podatki za leto{nje leto veljajo za mesec april. Rodova z dvema zvezdicama nista bila registrirana.

Del dolenjske odprave na Techuani. Svoj tabor so {aljivo poimenovali "macho zone"

[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA ...

Drugi~

Pred letom dni se je v [kalah (za tiste, ki vam geografija povzro~a preglavice – to je vas kak{en kilometer iz Velenja; ~e pa za Velenje ne veste, kje je, potem pa `al ...) rodila ideja o {aljivem taborni{kem tekmovanju. "[kalska liga, ka te briga ..." je v svoji krstni izvedbi do`ivela velik uspeh, zato so bila pri~akovanja pred (`e skoraj tradicionalno) drugo [kalsko ligo precej visoka ...

Izkazalo se je, da povsem upravi~eno. Tudi leto{nje dru`enje je v [kale privabilo nekaj malega ~ez trideset ekip, ki so ve~inoma na "kraj zlo~ina" pri{le `e v petek zve~er. Spoznavanje ekip je letos minilo v dru`bi (skrite) gostje Irene Vr~kovnik, ki je po svojem razkritju skupaj z gozdovnicami in gozdovniki, popotnicami in popotniki ter gr~icami in gr~ami tudi zapela nekaj svojih pesmi. Spoznavni `ur pa je nato (logi~no an?) trajal {e kak{no minuto (uro, dve, tri ...) ~ez predvideno "~asovnico". Ko so se proti jutru v svoje spalne vre~e skotalili {e zadnji `urerji, je do starta ostalo {e precej manj kot pet ur ...

Tudi zato je bilo jutranje bujenje za nekatere {e najbolj neprijetna dogodiv{~ina dvodnevnega dru`enja, a so se vsi (predvsem pa kontrolorji) povsem zbudili najpozneje na prvem KT-ju, ko je bilo na vrsti petje doma~ih pesmi. Pri nekaterih je kratkotrajno spanje vendarle pustilo nekaj posledic na glasu .... A kak{nih ve~jih te`av seveda ni bilo. Kmalu so tabornice in taborniki iz vse Slovenije v dru`bi novinarjev Mojega radia (zakaj pa ravno njih? neposredno so se ogla{ali v program Mojega radia)

Toma` Hudomalj - Hugo

V petek zve~er so bili vsi na nogah

Kolo, zaradi katerega se marsikateri tekmovalec ne bo ve~ vozil s katerim koli kolesom

in VTV-ja veselo pohajkovali okoli Lubele (vzpetina, ki se dviga nad [kalami) in na (ne preve~ naporni) poti, ki jo je trasiral znani specialist orientacije Marko Ranzinger - Razi. Na progi so tekmovalci med drugim re{evali {aljive splo{ne teste, verjetno najbolj adrenalinsko je bilo spu{~anje po napenjalnem sistemu preko potoka, hitreje pa je kri po `ilah nedvomno pognala tudi (te`avna) vo`nja s premajhnim in zvitim kolesom. Vsesplo{na slovenska {portna evforija ni ob{la niti [kalske lige, na kateri je (~e sem natan~en na KT {t. 4) potekalo tekmovanje v pljuvanju v daljino. In brez fanati~nega navijanja privr`encev tega {porta seveda ni {lo. In tudi za to so tekmovalci dobili to~ke! Prav tako kot so jih dobili za streljanje s starim in tradicionalnim taborni{kim rekvizitom fra~o, ki je letos zamenjala lanskoletno streljanje z lokom po na~elu "znajdi se". In {e nekaj je bilo letos novega na [kalski ligi – organizatorji so za kosilo gola` zamenjali z dunajskim zrezkom (sli{i se slastno, kajne). Primerno podkrepljeni so se nato vsi prisotni podali v boj za nove to~ke –drugi del tekmovanja z delovnim naslovom "igre pred osnovne {ole [kale" je bil namre~ sestavljen iz {tirih {aljivih iger, med katerimi je bila verjetno najbolj atraktivna molzenje krave (pa ne tiste prave, ampak je bilo vse skupaj precej bolj sme{no), najbolj "doma~a" za vse [kal~ane je bila gotovo {tafeta "gasilc", najbolj "navadna" metanje `oge v ko{ (da pa vse skupaj vendarle ne bi bilo tako kot po televiziji, je bilo potrebno ko{ zadeti zadenjsko), ekolo{ko najbolj opore~na pa metanje ~evljev v tar~o (~evlje so si morali sezuti kar ~lani ekip ...).

Ob koncu so organizatorji se{teli vse atrakcije, smeh in iznajdljivost tek-

Tekmovalci ob "molzenju" krave

Znova je bila najbolj adrenalinska to~ka spu{~anje po napenjalnem sistemu

Kontrolorji so se na to~kah dodobra nasmejali

Gasilska oprema je nekaterim tekmovalcem resni~no pristajala

movalcev in dobili smo kon~ne zmagovalce v vseh kategorijah. No, tudi osvojene to~ke na KT in ~as je nekaj malega doprinesel h kon~nemu uspehu ... [e bolj kot ostali so se veselili Lizike, Koale, Pesjanerji in irafe, ki so za zmage v svojih kategorijah poleg pokalov prejeli tudi atraktivne nagrade. Skupna zmaga

(in s tem tudi prehodni pokal) pa je od{la v roke Rodu soskih meja{ev. Ostali pa pretiranega nezadovoljstva niso kazali, kot da jih kaj tak{nega kot je razo~aranje sploh ne bi brigalo. [e kako pa `e letos vse skupaj briga [kalska liga ~ez leto dni. Gotovo {e bolj zanimiva, uspe{na in atraktivna.

Komentar

Novome{ki taborniki smo se [kalske lige udele`ili `e drugi~ - letos s tremi ekipami v kategoriji GG. Kot lani, smo tudi letos pri{li `e dan prej - v petek. Program je bil zanimiv, proga (po mnenju tekmovalcev) dobra, posebne pohvale pa bi izrekla predvsem organizatorjem! Bili so izredno prijazni ter so se zelo trudili, da so ustregli `eljam udele`encev. O~itno je bilo, da so v tekmovanje vlo`ili precej energije. S tekmovanjem sem bila izredno zadovoljna!

[pela Vodopivec (RGT)

Da pa je leto{nja "[kalska liga, ka te briga…2002" lahko brigala tudi vas, so nam omogo~ili: Mobitel, MLEKARNA CELEIA, gosti{~e Pirnat iz Topol{ice, [tudentski servis Maribor, UNIOR - program za turizem – Rogla, Avtoli~arstvo avtokleparstvo Glin{ek Stanko, Plastika Skaza – Velenje, Strojno vezenje Bizjak Zvonko s.p. , MOJ RADIO, BIRO LICHTENEGGER –fotokopiranje, PIVOVARNA LA[KO, @ITO Ljubljana, A BANKA, GORENJE d.d., NES-Askot d.o.o, McDonald's, GORENJKA, RADENSKA, TERME TOPOL[ICA, VTV, NA[ ^AS, PEKARNA PRESTA d.o.o. in O[ [kale.

Leto{njega tekmovanja se je znova udele`ilo mnogo ekip

Ekipa na {tafeti "Gasilc"

ZLET

Sre~anje osebja v Tolminu

12. Zlet tabornikov Slovenije

V ponedeljek, 1. aprila, je v Tolminu na zletnem prostoru, kjer bo od 2. do 11. avgusta 2002 12. Zlet tabornikov Slovenije, potekalo sre~anje prostovoljnega osebja. Topel spomladanski dan je na soto~je Tolminke in So~e privabil ve~ kot 100 ~lanic in ~lanov osebja, ki bodo v ~asu zleta delovali na {estih podro~jih: vodenje, izvajanje programa, administracija, trgovina, promocija in logistika.

Namen sre~anja je bil ogled prostora, oblikovanje timov in pregled potreb za izvajanje posamezne dejavnosti. ^lani osebja so ~as seveda izkoristili tudi za sklepanje novih in negovanje starih prijateljstev, udele`encem zleta pa sporo~ajo, da je do zleta le {e slabe tri mesece in da se bodo v tem ~asu vsi potrudili, da bo zlet vreden udele`be.

VESELO SRE^ANJE M^ - SPOOT

Kurirka Teja

Pre`iveli smo dan v prijetni dru`bi tabornikov s severnoprimorskega obmo~ja. Natan~neje se je to zgodilo 16. marca 2002 s pri~etkom ob 10. uri v O[ Milojke [trukelj v Novi Gorici, kjer se je zbralo preko 80 M^-jev iz 6 rodov (RMB Ajdov{~ina, RAJ Cerkno, RO@ Deskle, RSK Idrija, RP Tolmin in gostitelji RSM Nova Gorica - manjkali so taborniki iz RKJ Spodnja Idrija).

Za nas najbolj oddaljene se je sobotni dan za~el `e pred 8. uro. Taborniki iz RAJ Cerkno smo se {e malce zaspani odpeljali proti Novi Gorici skozi Idrijo, kjer so se nam pridru`ili {e taborniki iz RSK Idrija. Pot je bila dovolj dolga, da smo se dodobra prebudili {e pred prihodom na zbirno mesto. Tam smo se sre-

~ali s taborniki iz drugih rodov na na{em obmo~ju. Sledil je pozdrav organizatorja – Rod so{kih meja{ev Nova Gorica, predstavitev sodelujo~ih in nato odhod vodov na delavnice.

Leto{nja tema Veselega sre~anja za M^ je bila – Otrokove pravice. ^eprav sta ti dve besedi, po mnenju mnogih,

prete`ki za otroke te starostne skupine, so se skrbno pripravili v kar 10 razli~nih delavnicah in jim sku{ali na ~im enostavnej{i na~in razlo`iti, kako je s pravicami otrok. Ime mi je, Poglej me, Igre z vsega sveta, Hitri kviz, Biti druga~en, Otroci z vsega sveta, ... to so imena le nekaterih delavnic v katerih so lahko

M^-ji aktivno sodelovali. Risali svoje prijatelje na plakate, se gibali z zavezanimi o~mi po prostoru in se sre~evali z ovirami na poti in tako spoznavali `ivljenje slepih, naredili sonce in okrasili palico z listi in se igrali. Vmes je bil tudi ~as za malico in spoznavanje z ostalimi udele`enci.

Ure so na Gori{kem hitro minevale in `e je bila ura tri popoldan, ko smo zaklju~ili na{e Veselo sre~anje z izmenjavo mnenj in taborni{kim pozdravom ter se odpeljali proti domu.

Pre`iveli smo lep dan. Vsi - tisti, katerim je bilo sre~anje namenjeno, kot tudi vsi njihovi vodniki in ostali prisotni spremljevalci z mislijo, da se kmalu spet sre~amo.

Marko @gavec, v.d. organizatorke sre~anja Tine @ivec

Sem izredno zadovoljen nad prelepim son~nim vremenom, kljub slabi vremenski napovedi. [koda je le, da se sre~anja ni udele`ilo {e ve~ M^-jev in da na sre~anju ni bilo predstavnikov prav iz vseh rodov na{ega obmo~ja. Leto{njo temo sre~anja je bilo otrokom nekoliko te`je razlo`iti, a upam, da so otroci kljub temu izvedeli kaj novega o tem in so se imeli lepo tukaj v Novi Gorici.

[PORTNE IGRE ZA GG-je

Rod skalnih taborov Dom`ale

V soboto, 30. aprila, se je v Dom`alah odvijalo taborni{ko sre~anje Obljubljanskega obmo~ja, katerega rde~a nit so bile pomladanske olimpijske igre 2002. Sre~anje se je odvijalo pred O[ Dom`ale, kjer se je 40 otrok, razdeljenih v 8 ekip iz petih rodov, pomerilo v {portnem peteroboju.

Erika, Tina, RST

Takoj po zboru ob 9. uri je vsaka ekipa iz`rebala dr`avo, ki jo je zastopala skozi celotne igre. Prvi del dneva je bil namenjen risanju dr`avnih simbolov (zastav in grbov), pisanju himne in zbiranju podatkov o lastnostih izbrane dr`ave. Dr`ave so bile namenoma izbrane tako, da so imeli tekmovalci kar nekaj dela, da so se spoznali z njimi (Marshallovi otoki, Sej{eli, Surinam, Gambija…). Po dobrih dveh urah kreativnega ustvarjanja je sledila predstavitev posameznih ekip in vsi skupaj smo pri{li do zaklju~ka, da so dr`avne himne lahko zelo zanimive ({e in {e ta otok naj zapelje me…).

Okoli 12.00-ih je dru`enje postalo bolj tekmovalne narave, saj se je pri~el pravi boj v vseh petih disciplinah, ki so bile naslednje: {tafeta 4 * 200m, {tafeta na skirojih, armafleksanje, poligon pre`ivetja in med dvema ognjema. Za fair igro in odnose med skupinami so skrbeli vestni vodniki na{ega rodu, ki so se trudili po najbolj{ih mo~eh, da ne bi prihajalo do dr`avnih zamer. Po mojem mnenju jim je uspelo, saj ni pri{lo do nobene vojne napovedi ali kak{nih drugih incidentov.

Sre~anje se je zaklju~ilo okoli 15.00-ih s slovesno podelitvijo priznanj vsem dr`avam, ki so stopile na zmagovalni oder. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Rodu morav{ke doline iz Morav~, ki je predstavljala Gambijo, drugo mesto je osvojila ekipa iz Rodu skalnih taborov Dom`ale, ki je predstavljala Sej{ele, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz Rodu bistri{kih gamsov iz Kamnika, ki je predstavljala Uzbekistan.

Po podelitvi priznanj smo se vsi nasmejani, razigrani in lepo poson~eni odpravili domov barvat velikono~na jajca.

Meta Rutar in Tadej Beo~anin

Mednarodno priznanje za mlade - MEPI

V tem Taboru in nekaj naslednjih {tevilkah vam bomo predstavili program MEPI – mednarodno priznanje za mlade. Za~enjamo z nekaj splo{nimi informacijami o programu, nadaljevali bomo s predstavitvijo vseh sklopov ter kon~ali s ~lanki tabornikov, ki so v ta program `e vklju~eni.

MEPI je razburljiv in izzivalen program za mlade, stare od 14 do 25 let. Odlikujeta ga predvsem dve zna~ilnosti

– uravnote`enost in netekmovalnost.

Zasnovan je tako, da si udele`enec sam postavi cilje, ki jih `eli dose~i. Za uspeh tako ne {tejejo zunanje norme, temve~ individualen napredek vsakega posameznika.

Temeljni predpostavki programa sta:

• uravnote`en razvoj osebnosti, ki omogo~a raziskovanje lastnih sposobnosti in talentov;

• dostopen je vsem, ne glede na fizi~ne in psihi~ne sposobnosti, rasne in verske razlike ter socialno okolje udele`encev.

Zastavljanje ciljev in udejstvovanje mladih je uokvirjeno s {tirimi podro~ji:

• slu`enje

• odprava (ekspedicija)

• ve{~ine in spretnosti

• rekreacija.

Ne boste dobili diplome, a boste gledali na stvari pod druga~nim kotom!

Pri vsakem sklopu vas spremlja in{truktor, usposobljen za izbrano podro~je in on potem potrdi va{e napredovanje v ~asu, ko ste vklju~eni v program.

^as, ki je potreben za osvojitev priznanja je odvisen od stopnje v katero ste vklju~eni:

• bronasta stopnja zahteva najmanj {est mesecev,

• srebrna dvanajst mesecev in

Program spodbuja odkrivanje lastnih potencialov, notranjo motivacijo, samozaupanje in pu{~a mo`nost kreativnosti, iniciativnosti, navdu{enju.

• zlata najmanj osemnajst mesecev vklju~enosti v program.

Stopnje so med sabo popolnoma lo~ene, program si torej izberete na stopnji, ki vam najbolj ustreza.

Za pomo~ pri izbiri osebnih programov in ciljev, motivacijo in iskanje pomo~i, ki bodo mladim koristile v izbranih aktivnostih, je zadol`en mentor, ki poleg tega poskrbi {e za administracijo, povezano z MEPI.

Program se ponavadi izvaja v skavtskih organizacijah, mladinskih klubih, na {olah in fakultetah in drugih mladinskih organizacijah. Za povezavo in ohranjanje temeljev poskrbi International Award Association, ki je nastala iz programa za mlade v Angliji leta 1956. Zdru`uje 60 ~lanic, program pa se izvaja v ve~ kot devetdesetih dr`avah po svetu.

Neuspeh je nekaj, ~esar ta program ne pozna!

V Sloveniji skrbi za vzdr`evanje mednarodnih standardov in na~el Nacionalni odbor, kamor je vklju~enih ve~ organizacij, med njimi tudi ZTS. Odbor organizira tudi skupne slovesne podelitve mednarodnih priznanj, ki so lep, trajen in koristen spomin na nove izku{nje v ~asu izvajanja programa. Program MEPI kot del neformalnega izobra`evanja vsakega udele`enca postavi v lu~ anga`iranega, solidarnega in odgovornega dr`avljana, ki ima s tem ve~je mo`nosti za uveljavitev na doma~em ali mednarodnem trgu delovne sile.

Ne boste zrasli, a boste stali nad mno`ico!

Ne boste postali slavni, a boste dosegli status zvezde!

Rekreacija

Namen tega sklopa je izbolj{ati telesno kondicijo in pripravo.

Udele`enci programa morate biti vklju~eni v eno od oblik rekreacijskih programov. Glavno je, da poka`ete svoj napredek, ki ste ga dosegli med opravljanjem tega sklopa, ki zajema skoraj vse ekipne in individualne {porte, ki jih uvr{~amo v naslednje sklope:

• atletika in sorodne dejavnosti atletika in dejavnosti (atletika, gimnastika, ohranjanje kondicije, orientacija, tek, skoki, fizi~na storilnost ...)

• ples ples ples ples ples (balet, step, folklorni plesi, disko plesi, standardni in latino plesi…)

• igre z loparjem igre z loparjem igre z loparjem igre z loparjem (tenis, badminton, squash, namizni tenis…)

• ekipne igre ekipne igre ekipne igre ekipne igre (ko{arka, nogomet, odbojka, rokomet, hokej, baseball, ragbi, vaterpolo…)

• vodni {porti vodni {porti vodni (kanu, potapljanje, veslanje, jadranje, deskanje, plavanje, vodno smu~anje…)

• razno razno (lokostrelstvo, kegljanje, jamarstvo, kolesarjenje, sabljanje, golf, padalstvo, jahanje, gorsko plezanje, rolkanje, kotalkanje, smu~anje, dvigovanje ute`i, rokoborba, joga…)

Rekreativni {port vam daje mo`nost, da:

• u`ivate v vzdr`evanju zdravja

• izbolj{ate svojo psihofizi~no pripravljenost

• odkrijete lastne sposobnosti

• nadgradite samopodobo

• pove~ate osebne cilje

• sprejmete izziv

• spoznate smisel lastnih dose`kov ...

Mladi se morate redno udele`evati {portne rekreacije ter pokazati izbolj{anje celostne izvedbe v predpisanem ~asu:

• za bronasto stopnjo vsaj 3 mesece,

• za srebrno stopnjo vsaj 4 mesece in

• za zlato stopnjo vsaj 5 mesecev.

Kot pri vseh sklopih si morate tudi tukaj najti in{truktorja

– ustrezno kvalificirano ali izku{eno osebo. Na ta na~in boste dosegli ve~je znanje in razumevanje izbrane dejavnosti, kar vas bo vodilo k izbolj{anemu u~inku ter ve~jemu zadovoljstvu in u`itku.

Vse dodatne informacije lahko dobite na: andrej.rutar1@guest.arnes.si ali beo @ rutka.net

NOVICE

V Koreji tudi taborniki!

Korejski taborniki skupaj z UNICEF-om v ~asu svetovnega nogometnega prvenstva organizirajo Svetovni otro{ki fe{tival, na katerem bodo po 4 predstavniki iz 50 dr`av spoznavali Korejo in njeno kulturo in se udele`ili nekaterih aktivnosti, povezanih z nogometnim prvenstvom. Prisotni bodo tudi na otvoritveni ceremoniji svetovnega prvenstva in si ogledali eno od tekem. Fe{tival bo trajal 6 dni, med udele`enci pa bodo tudi na{i {tirje predstavniki, ki nam bodo svoje dogodiv{~ine predstavili v naslednji {tevilki Tabora.

Bogatej{i za veliko izku{njo evropskega prijateljstva

Model Evropskega parlamenta

Od 6. do 14. aprila je pod pokroviteljstvom

M[Z[ v sodelovanju z drugimi partnerji

potekal zanimiv projekt - Model Evropskega

parlamenta, na katerem je sodelovalo okrog

170 mladih (17 - 19 let) iz ve~ine dr`av EU in nekaterih kandidatk, tudi Slovenije.

MEP - model evropskega parlamenta je fundacija, ustanovljena leta 1994 z namenom, da mladim omogo~i vpogled v potek evropskih integracij. MEP tako dvakrat letno organizira simulacijo dela evropskega parlamenta, ki vsaki~ poteka v drugi dr`avi. Aprilsko sre~anje v Sloveniji je bil prvi primer, da je sre~anje potekalo izven meja EU.

Zasedanje je simulacija delovanja te evropske ustanove, ki jo izvajajo srednje{olci iz vseh dr`av ~lanic Evropske unije in nekaterih pridru`enih dr`av. Delo poteka v desetih odborih in dveh plenarnih zasedanjih, mladi pa tudi pri poteku zasedanj v najve~ji meri upo{tevajo poslovni{ka dolo~ila, ki jih uporabljajo pri delu v Evropskem parlamentu.

Na za~etku, to je v soboto zve~er in v nedeljo, je potekal proces formiranja skupin (teambuilding). Organizator je formiral skupine s 15-20 udele`enci iz razli~nih dr`av, naloga "timbilderjev" pa je bila spoznavanje ~lanov skupine, ustvarjanje pripadnosti in medsebojnega razumevanja ter doseganje sinergi~nih u~inkov (razlike nas bogatijo) za delo v nadaljevanju projekta.

Oglas, ki je od sredine marca na Rutka-netu "timbilderje" iz taborni{kih vrst vabil k sodelovanju, je kljub pri~akovanjem (saj gre tabornikom to delo dobro od rok) privabil samo pet kandidatov, od katerih so samo trije tudi dejansko sodelovali v projektu (poleg njih pa {e ~lanice in ~lani ZSKSS in ena ~lanica PZS).

Skupine - odbori so bili sestavljeni vsebinsko (kot v evropskem parlamentu): za kulturo, mlade, izobra`evanje, medije in {port, zaposlovanje, zunanje zadeve, pravna vpra{anja, razvoj in sodelovanje, statutarna vpra{anja. Delo je potekalo v dveh delih - prvi del v soboto zve~er je bil namenjen predstavitvam posameznic in posameznikov, predstavitvi njihove kulturne raznolikosti, njihovih interesov, znanj in na~rtov za prihodnost. V nedeljo pa so se udele`enci sre~evali v razli~nih skupinah in opravljali resne in zabavne naloge in s tem krepili pripadnost, oblikovali pravila igre in sistem vrednot, ki so v nadaljevanju dela pomembno doprinesli h kakovostnemu delu skupine.

Mladi so v naslednjih dneh delo nadaljevali, zaklju~ili pa z razpravo v parlamentu RS.

Mladi so se raz{li z novo izku{njo parlamentarne demokracije in aktivne soudele`be v procesih odlo~anja, predvsem pa bogatej{i za veliko izku{njo evropskega prijateljstva.

Za novo izku{njo pa smo bogatej{i tudi Vesna, Miha in Pugy, ki smo v projektu sodelovali.

RAZPIS DR@AVNEGA

MNOGOBOJA ZTSza vse starostne kategorije

ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR: Zveza tabornikov Slovenije in gostitelj

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: od sobote, 22. 6. do od sobote, 22. 6. do od sobote, 22. 6. do od sobote, 22. 6. do nedelje, 23. 6. 2002 v Kranju nedelje, 6. 2002 Kranju nedelje, 23. 6. 2002 v Kranju nedelje, 6. 2002 Kranju Kranju

ZBIRNO MESTO: tekmovanje bo potekalo ob O[ France tekmovanje bo potekalo ob O[ France tekmovanje bo potekalo ob O[ France tekmovanje bo potekalo ob O[ France O[

Pre{eren v Kranju in njeni okolici. v in njeni okolici. njeni

^asovni razpored mnogoboja:

8.00prihod, prijava in namestitev ekip

`rebanje {tartnih {tevilk in panog za mlaj{e gr~e

9.00zbor in pri~etek dr`avnega mnogoboja

pri~etek panog mnogoboja

Ekipe lahko prispejo na kraj tekmovanja `e v petek 21. 6. med 18. in 20. uro, vendar morajo v tem primeru za ve~erjo poskrbeti same.

Tekmovalci morajo imeti veljavno taborni{ko izkaznico in potrjeno zdravni{ko izkaznico.

PANOGE za skupino IX. (starej{e gr~e): Vodja tekmovanja in organizacijski odbor so v sredo 6. 3. 2002 iz`rebala naslednje panoge:

• postavljanje {otora

• signalizacija Morse – zvo~no

• ciljanje z `ogico

[TARTNINA za ekipo: za ekipo: za ekipo: za ekipo:

• murni10.000 SIT

• skupina I – M^ in II – M^12.750 SIT

• skupina III - M^ in IV – M^16.500 SIT

• GG, PP16.500 SIT

• gr~e14.000 SIT

• spremljevalci in dodatni ~lan2.300 SIT

Zaklju~ek tekmovanja bo v nedeljo 23. 6. ob 14. uri.

Zaklju~ek tekmovanja v 23. 6. ob 14.

Zaklju~ek tekmovanja bo v nedeljo 23. 6. ob 14. uri.

Zaklju~ek tekmovanja v 23. 6. ob 14. 23. 14.

NAMESTITEV NAMESTITEV NAMESTITEV: spanje bo v {otorih, zato morajo ekipe s seboj prinesti svoje {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo, ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.

TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI: na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75 % vseh to~k (ostale ekipe M^ lahko tekmujejo v posameznih panogah). Na dr`avni mnogoboj vabimo tudi vse ekipe GG, PP in gr~e (tekmovanje je odprto).

TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE so naslednje:

• murni (rojeni do leta 1996)

• skupina I - M^ (rojeni leta 1995 in 1994)

• skupina II - M^ (rojeni leta 1993)

• skupina III - M^ (rojeni leta 1993)

• skupina IV - M^ (rojeni leta 1991)

• skupina V - mlaj{i GG (rojeni leta 1990 do 1989)

• skupina VI - starej{i GG (rojeni leta 1988 do 1987)

• skupina VII - PP (rojeni leta 1986 do 1982)

• skupina VIII- GR^ICE in GR^E - mlaj{i (rojeni leta 1979 do 1972)

• skupina IX - GR^ICE in GR^E - starej{i (rojeni leta 1971 in prej)

PRAVILA PRAVILA PRAVILA PRAVILA PRAVILA: veljavna pravila mnogoboja lahko najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji (ZTS, april 1999).

V {tartnino so vklju~eni stro{ki organizacije mnogoboja, prehrane udele`encev in na{itka za 5 ~lansko ekipo. Za spremljevalca in morebitnega {estega ~lana je potrebno dopla~ilo. Ekipe, ki imajo samo enodnevno tekmovanje (murni, M^-I, M^-II in gr~e) lahko ostanejo do nedelje, vendar je {tartnina v tem primeru vi{ja (16.500 SIT). [tartnino naka`ite najpozneje do petka, 14. junija 2002 14. junija 2002 na `iro ra~un Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana ({t.`iro ra~una: 50101-678-47184

50101-678-47184 - sklic na {t 1132 za murne in M^ ter 1133 za GG, PP in gr~e + {ifra rodu) . Za zamudnike bo {tartnina zna{ala 21.000 tolarjev. [tartnine organizator ne vra~a. [tartnine ne [tartnine organizator ne vra~a. [tartnine ne

ROK PRIJAV ROK PRIJAV PRIJAV: vse prijave mora organizator prejeti najpozneje do petka, 14. junija 2002; petka, 14. junija 2002; petka, 14. junija 2002; petka, 14. junija 2002; petka, v nasprotnem ne bomo mogli zagotoviti ustreznega {tevila materiala in prehrane za ekipe. Prijava je veljavna samo ob prilo`enem potrdilu o pla~ani {tartnini - fotokopija polo`nice. Brez prilo`enega potrdila o pla~ilu {tartnine prijave ne bomo upo{tevali.

Obrazec za prijavo bo objavljen v PORODU in na RutkaNETu. Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, tabornikov Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, tabornikov Slovenije, tabornikov Parmova 33, 1000 Ljubljana. 33, 1000 Ljubljana. 1000 Ljubljana.

INFORMACIJE NA INTERNETU INFORMACIJE NA INTERNETU INFORMACIJE NA INTERNETU INFORMACIJE NA INTERNETU INTERNETU: www.rutka.net

tomaz.strajnar@rutka.net

[TPM 2002

Rod Jezerskega zmaja vas vabi na taborni{ko tekmovanje [ [

ekip ekip bo ob 9. uri v Velenju 9. uri Velenju Velenju (to~en kraj bo znan naknadno).

Udele`i{ se ga lahko z me{ano pet ~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah. Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-a, ki jih je izdal

RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k:

Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1985 – 1988, Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1984 in starej{i.

Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (`enska ekipa = +250 to~k).

Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Oprema Oprema Oprema Oprema Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM [TPM za [TPM [TPM za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, za`elen je tudi glasbeni in{trument…

Tudi letos podeljujemo pokal FERKO pokal FERKO pokal FERKO pokal FERKO FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledih – pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip.

[tartnina zna{a 10.000 SIT [tartnina zna{a 10.000 SIT [tartnina zna{a 10.000 SIT [tartnina zna{a 10.000 SIT [tartnina na ekipo na ekipo na ekipo na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (sendvi~ in pija~a na kontrolni to~ki v soboto, ter sestavine za pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe.

ROLTA - ROLA TABORNIK?

Se rola tebi? Se rola tvojim prijateljem? Se nam rola vsem? Kakor komu, organizirano pa se nam bo v soboto, 14. septembra ob 10.00 uri, v Zalogu pri Cerkljah. Na lepi asfaltni progi, dolgi 6 km se bo odvijalo prvo pravcato taborni{ko tekmovanje v rolanju. Na rolarjih seveda. In kdo vse bo rolal?

Kdor ima rolarje ali pa nemara celo kotalke, po mo`nosti starej{e kot je on sam. Rolali bomo v petih kategorijah in lo~eno po spolu: M^ – GG – PP – GR^E – DRU@INE.

V individualnih kategorijah {tejejo najbolj{i ~asi, v dru`inski kategoriji pa najbolj{i ~as otroka in enega star{a. Poleg hitrosti bo veliko veljalo tudi znanje. M^-ji in GG-ji bodo prevozili en krog oziroma 6 km, PP in Gr~e pa dva oziroma

12 km. Proga ni zahtevna z vzponi in je za to primerna tudi za najmlaj{e, za varnost pa bo poskrbljeno tudi s pomo~jo prometne policije in intervencijske enote prve pomo~i. Prihod in prijava tekmovalcev sta za`elena do najpozneje

9.30 ure pred osnovno {olo v Zalogu. Urejeni in ozna~eni bodo parkirni prostori v Cerkljah, nato pa organiziran prevoz s kombijem na mesto tekmovanja.

[tartnina zna{a 500 tolarjev na tekmovalca oziroma 1000 tolarjev za tekmovanje v dru`inski kategoriji, prijaviti pa se je potrebno najpozneje do 1. 9. 2002 vodji tekmovanja Nini Derlink, Kalin{kova 16, 4000 Kranj (gsm: 040 201425) ali pa po elektronski po{ti ninaderlink ninaderlink ninaderlink ninaderlink @ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com. Pla~ilo {tartnine bo na kraju tekmovanja, vsak udele`enec pa bo prejel ob pla~ani {tartnini tudi malico.

"Zadn cajt, da se nam ~ist zrola!"

Prijave po{ljite do 10. maja 2002

Prijave po{ljite 10. 2002

Prijave po{ljite do 10. maja 2002

Prijave po{ljite 10. 2002

Prijave 10. 2002 na naslov: Primo`

Vrabi~, [ercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail: primoz.vrabic@uni-mb.si), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije.

V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe.

Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro ra~un {t.: 52800 –678 – 82037, sklic na {t.: 00. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internetni strani: rjz.rutka.net

VABILO

Nina

Derlink

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

na vodni{ki te~aj za vodnike M^ in GG

Verjetno se vsi strinjamo, da je postati vodnik ena izmed najve~jih prelomnic v posameznikovi taborni{ki poti.

Pomembno je, da ga prehod med vodnike navda s samozaupanjem in mu da osnovne smernice v znanju in ideji taborni{tva nasploh, kar bo kot vodnik potem lahko uspe{neje prena{al na mlaj{e.

Potrudili se bomo, da bomo v desetih dneh vodni{kega

izobra`evanja bodo~emu vodniku ponudili ~imve~ osnovnega znanja za na~rtovanje in izvajanje osnovnega programa.

Celotno delo bo potekalo po vodih, za zahtevnej{e teme pa bomo povabili najprimernej{e predavatelje. Poudarek bo na samostojnem delu pri na~rtovanju in izvedbi vodovega sre~anja, celoletnega programa, mnogoboja, vse skupaj pa bo popestreno z delavnicami, igrami in pristnim taborni{kim vzdu{jem.

Te~ajniki se bodo poleg tega seznanili tudi z `ivljenjem v naravi, delom z druga~nimi, pionirstvom, ekologijo, {egami in navadami, z metodami in oblikami dela, taborni{ko organizacijo in ~ez cel te~aj v igri ustvarjali izmi{ljeni rod…

In {e nekaj podatkov: Te~aj bo potekal v Marindolu od 20. do 30. avgusta 2002 Marindolu 20. 30. avgusta 2002 Marindolu od 20. do 30. avgusta 2002 Marindolu 20. 30. avgusta 2002 20. 2002, cena te~aja bo 15.000 SIT 15.000 SIT 15.000 SIT 15.000 SIT na udele`enca. Denar naka`ite na @R ZTO Kranj: 51500-678-83611, @R ZTO Kranj: 51500-678-83611, @R ZTO Kranj: 51500-678-83611, @R ZTO Kranj: 51500-678-83611, najpozneje do 15. avgusta 2002. Prijavnice po{ljite na naslov: Simona Simona Mravlje, Janka Puclja 5, 4000 Kranj Janka Puclja 4000 Kranj Janka 4000 najpozneje do 21. 6. 21. 21. 6. 21. 2002 2002 2002 2002 2002.

Informacije o opremi in odhodu bodo te~ajniki dobili naknadno na doma~e naslove skupaj z vpra{alnikom “zakaj bom vodnik”.

Za dodatne informacije sva vam na voljo: Davorin - ^mru 040 283 960 (cmru cmru cmru cmru @ rutka.net rutka.net rutka.net) ali Simona - Logi 040 322 364 (simona.mravlje simona.mravlje @ email.si email.si email.si email.si email.si)

^e se bodo va{i ~lani udele`ili te~aja, je zelo za`eleno, da prispevate tudi predavatelje – teme bomo dolo~ili naknadno (njegovo ime, priimek in telefon ~imprej sporo~ite Logi ali ^mrlu).

V primeru premajhnega {tevila te~ajnikov si pridr`ujemo pravico do odpovedi te~aja.

Z naravo k bolj{emu ~loveku! vodja te~aja

Simona Mravlje Logi, RSO

[TPM 2002

Si GG, PP ali gr~a, ki ima{ preve~ energije?

Pa ne ve{ kam z njo?

Se tudi ti ob sobotah in nedeljah dolgo~asi{?

Si `eli{ dogodov{~in in nepozabnih trenutkov?

Si na vsa {tiri vpra{anja odgovoril z da? Potem beri dalje:

Rod jezerski zmaj iz Velenja organizira dvodnevno orientacijsko tekmovanje v okolici Velenja... kjer bo{ lahko dokazal kaj zna{ in kaj zmore{... hkrati pa spoznal nove prijatelje, pa {e "fajn" se bo{ imel ... Te je za~elo zanimati? No, potem pa res preberi do konca:

Novosti Novosti Novosti Novosti za letos: prva novost je `e ta, da tekmovanje traja samo dva dni in sicer od 25. 5.-26. 5. 2002 – DATUM JE DATUM DATUM JE DATUM SPREMENJEN SPREMENJEN in zdaj ~isto fiksen ... Druga novost, ki je predvsem pomembna za tekmovalce, pa je ta: cena tekmovanja je 10.000 SIT 10.000 SIT 10.000 SIT. Vendar ne za vse! Za tisti rod, ki bo imel dve ali ve~ ekip, bo imel popust na vsako ekipo 2.000 SIT, kar pomeni, da se ekipam zni`a {tartnina na borih 8.000 SIT!!! 8.000 SIT!!! 8.000 SIT!!! 8.000 SIT!!! 8.000 SIT!!! To je `e res sme{no nizka cena za dvodnevno tekmovanje ... za to ceno pa dobite: na{itek na{itek na{itek na{itek tekmovanja + majico, nagrade in pokali za najbolj{e tekmovanja + nagrade in pokali za najbolj{e tekmovanja + majico, nagrade in pokali za najbolj{e tekmovanja + nagrade in pokali za najbolj{e in ... , kosilo, malica na KT-ju, zajtrk

Tretja novost: nove atraktivne naloge na kontrolnih to~kah...npr. ...... pridite in boste videli, kaj smo vam pripravili ...

Torej se vidimo na [TPM 2002!

Za {e ve~ informacij glejte stran: www.rjz.rutka.net www.rjz.rutka.net www.rjz.rutka.net www.rjz.rutka.net www.rjz.rutka.net , kjer lahko najdete razpis razpis razpis, pravila, prijavnice ... in nasploh vse ... in nasploh vse prijavnice ... in nasploh vse ... in nasploh vse prijavnice ... in nasploh vse o tekmovanju ... tekmovanju ... o tekmovanju ... tekmovanju ...

Ali pa na naslovu: primoz.vrabic primoz.vrabic primoz.vrabic primoz.vrabic @ uni-mb.si uni-mb.si uni-mb.si uni-mb.si uni-mb.si, lahko pa tudi na tej {tevilki: 031 674 955.

REZULTATI NOT-a 2002

Popotniki Popotniki Popotniki Popotniki

UvrstitevEkipa Ime roduSkupaj

1109Rod Svobodnega Kamnitnika1482

2113Rod Puntarjev Tolmin1415

3112Rod Srnjak1397

4104Rod Sivega volka1355

5106Rod Kra{ki viharniki1242

6105Ra{i{ki rod1147

7114Rod Sne`ni{kih ru{evcev808

8107Rod druge grupe odredov808

9103Rod Svobodnega Kamnitnika776

10102Rod Louis Adami~750

11108Rod Modri val696

12111Rod Srebrni krti628

13101Rod Samorastniki394

14110Rod Kranjskega jegli~a343

Popotnice Popotnice Popotnice Popotnice

UvrstitevEkipa Ime roduSkupaj

1206Ra{i{ki rod1224

2207Rod Sivega volka746

3204Rod Kranjskega jegli~a730

4201Rod Svobodnega Kamnitnika639

5202Rod Louis Adami~274

6203Rod Srebrni krti225

7205Rod Srnjak191

Gr~e Gr~e Gr~e Gr~e Gr~e

UvrstitevEkipa Ime roduSkupaj

1308Rod Severni kurir2048

2313Rod Svobodnega Kamnitnika1946

3311Rod Stra`nih ognjev1776

4319Rod Franc Le{nik1726

5312Rod Sivega volka1713

6320Rod Tr{ati tur1685

7305Rod Stane @agar ml.1623

8322Rod Dveh rek1620

9318Ra{i{ki rod1619

10301Maistrov rod1589

11306Rod Skalnih taborov1571

12304ZTO [kofja Loka1397

13321PD [o{tanj1326

14302Rod Sne`ni{kih ru{evcev1300

15317Rod Severni kurir1211

16315Rod Dobre volje1153

17309Rod Mirne reke1144

18303Severnoprimorska OO1117

19310Rod Sivi dim1104

20316Rod Veseli veter964

21323In{truktorski team964

22324Rod Aragonitnih je`kov935

23307Rod Bi~kova skala908

24314Rod Kra{ki viharniki771

25325Rod Gorjanskih tabornikov549

Gr~ice Gr~ice

UvrstitevEkipa Ime roduSkupaj

1405Rod Sivega volka1545

2408Rod Sne`ni{kih ru{evcev1445

3409Ra{i{ki rod1301

4403Rod Louis Adami~1277

5401Rod Severni kurir1208

6406Rod Stra`nih ognjev1204

7402Rod Aragonitnih je`kov1152

8411Rod Svobodnega Kamnitnika1072

9407Rod Dobre volje873

10404XI. SNOUB721

11410Rod Bistri{kih gamsov578

12412Rod Mirne reke482

Korenine Korenine Korenine Korenine UvrstitevEkipa Ime roduSkupaj

1501Rod Stra`nih ognjev1547

Rodovi Rodovi

1Rod Sivega volka5359

2Ra{i{ki rod5291

3Rod Svobodnega Kamnitnika5139

4Rod Sne`ni{kih ru{evcev3553

5Rod Severni kurir3256

6Rod Stra`nih ognjev2980

7Rod Louis Adami~2301

8Rod Aragonitnih je`kov2087

9Rod Dobre volje2026

10Rod Kra{ki viharniki2013

11Rod Franc Le{nik1726

12Rod Tr{ati tur1685

13Rod Mirne reke1626

14Rod Stane @agar ml.1623

15Rod Dveh rek1620

16Maistrov rod1589

17Rod Srnjak1588

18Rod Skalnih taborov1571

19Rod Puntarjev Tolmin1415

20ZTO [kofja Loka1397

21PD [o{tanj1326

22Severnoprimorska OO1117

23Rod Sivi dim1104

24Rod Kranjskega jegli~a1073

25In{truktorski team964

26Rod Veseli veter964

27Rod Bi~kova skala908

28Rod Srebrni krti853

29Rod druge grupe odredov808

30XI. SNOUB721

31Rod Modri val696

32Rod Bistri{kih gamsov578

33Rod Gorjanskih tabornikov549

34Rod Samorastniki394

Elektronski kompas NOMAD

NOMAD je ro~ni elektronski kompas namenjen pohodnikom, tabornikom, alpinistom, kolesarjem in ljudem, ki se veliko gibljejo v naravi. Je lahek in vodoodporen. Na grafi~nem zaslonu prikazuje pravo smer s pu{~ico in z analognim izpisom v stopinjah in kardinalne to~ke (sever, jug itd). Ena od funkcij omogo~a, da vam poka`e smer vrnitve na izhodi{~e.

S pomo~jo funkcije "SET AND STORE" (dolo~i in shrani)

NOMAD vodi pohodnika v izbrani smeri in s potemnjenim obmo~jem in odstopanjem v stopinjah prikazuje odstopanje od planirane smeri. Za la`jo orientacijo v mraku in pono~i ima vgrajeno osvetlitev.

Nastavitev lokalne magnetne deklinacije je v obmo~ju +69 stopinj, kar omogo~a, da kompas lahko uporabljate kjerkoli na zemeljski obli. Dodatno varnost zagotavlja senzor magnetnih motenj, ki opozori, da se nahaja v podro~ju ve~jih motenj, ki vplivajo na to~nost.

To~nost:+- 5 stopinj

Izpis:1 stopinja

Hitrost bele`enja sprememb:1 sek

Baterija:1 kos, CR2032, 3V

Trajanje baterije:500 ur brez osvetlitve, 30 ur z osvetlitvijo

Temperaturno obmo~ij:-18 do +60 stopinj C

Dimenzije:89x61x23 mm

Te`a:113 g

Velikost zaslona:38 mm

NOVICE

V delo vlo`eno veliko znanja in truda

Predstavitve projektov bodo~ih vodij

Konec aprila je potekala predstavitev projektov te~ajnikov lanskih poletnih te~ajev za vodje (in{truktorskih te~ajev). Udele`ilo se je je ve~ kot polovica te~ajnikov (10 z nadaljevalnega in 25 s temeljnega te~aja), ki so ali bodo v kratkem zaklju~ili svoje projekte vezane na delo v rodu ali na obmo~ju.

Vsebinsko so projekti predstavljali popestritev in izzive na podro~ju izvajanja programa, vzpostavljanje ali {irjenje organizacijske strukture, motivacijo za delo, re{evanje konkretnih problemov ali pa pripravo kak{ne akcije ali zimovanja.

Te~ajniki temeljnih te~ajev se bodo ve~inoma `e v leto{njem letu udele`ili tudi nadaljevalnega te~aja, zato velja opozorilo, da se na te~aje prijavite ~im prej. Letos so mo`ne tudi elektronske prijave na strani znanje.rutka.net, tam pa dobite tudi vse podrobne informacije v zvezi s te~aji, ki jih ZTS in obmo~ja ponujajo v leto{njem letu.

Pugy

Nina

8. svetovni skavtski forum mladih

Gr~ija 2002

V Gr~iji bo letos julija potekal svetovni skavtski forum mladih, na katerem se bodo delegati s celega sveta pogovarjali o pere~ih temah skavtstva. Vsi udele`enci bodo stari med 18 in 26 let in bodo tako predstavljali "glas ljudstva". Njihovi (oziroma na{i) sklepi bodo imeli veljavo priporo~ila na svetovni skavtski konferenci, ki bo slab teden po forumu mladih. Ker pa naj bi delegati predstavljali mnenja svoje organizacije oziroma njenih ~lanov, smo se v ZTS odlo~ili, da najprej organiziramo Forum mladih doma. Na tem forumu, Moj glas smo ga imenovali, naj bi na{i PP-ji in gr~e povedali, kaj menijo o temah, o katerih bova morala slovenska delegata Nina in Tine odlo~ati na svetovnem forumu. @al je slovenskim tabornikom popolnoma vseeno, kaj se v njihovem imenu odlo~a v tujini, zato je Moj glas potonil v aprilskem de`evju.

Tu pred vami zdaj predstavljam 5 tematskih podro~ij, s katerimi se bomo ubadali na svetovnem forumu. ^e vam katero od podro~ij porodi kak{no misel ali imate o dolo~enih vpra{anjih `e ustvarjeno mnenje, nam ga lahko tudi sporo~ite na nina.jerenina.jerenina.jerenina.jerenina.jere@ kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si. Pi{ite nam tudi, ~e imate zgolj kak{no vpra{anje.

Tema Foruma mladih je neposredno povezana z razvijanjem strategije skavtstva. Prav to strategijo naj bi sprejeli na poznej{i svetovni konferenci. Namen strategije je uresni~evanje ciljev izjave o poslanstvu skavstva, ki so jo sprejeli na prej{nji svetovni skavtski konferenci v Durbanu leta 1999.

Forum se bo osredoto~il na dve podro~ji te strategije, ki sta najbolj povezani z mladimi: najstniki in sodelovanje mladih v odlo~anju (aktivna participacija ). Osredoto~ili se bomo na vpliv, ki ga lahko ima skavtstvo na dru`bo, in na na~in, s katerim lahko mlade pripravimo na poznej{o aktivno vlogo v svoji skupnosti.

Ena od najinih nalog bo tudi predstavitev prakti~nih primerov: kak{en je videti na{ program za najstnike in kak{en vpliv ima skavtstvo/taborni{tvo v Sloveniji na dru`bo, na svojo okolico. Na kak{en na~in sodelujemo z lokalno skupnostjo, s katerimi organizacijami se povezujemo ... Vse to naj bi predstavila na prakti~nih primerih, zato vas prosiva za pomo~, za fotografije z izletov, za naslove doma~ih strani vodov in klubov, za opise va{ih akcij, skratka, za poro~ila o va{ih akcijah za najstnike, ki so bile za ~lane zanimive, in za vse akcije, za katere menite, da so vplivale na va{ odnos s skupnostjo.

Pet glavnih tem svetovnega mladinskega foruma

Vpliv

Ali spreminjamo dru`bo? Ali spreminjamo dru`bo?

Namen skavtstva je prispevati k razvoju dru`be. To dosegamo tako, da mladim nudi edinstveno prilo`nost za njihov razvoj na vseh podro~jih njihove osebnosti, tako da lahko bolje slu`ijo skupnosti. Na forumu bomo raziskali, na kak{en na~in skavtstvo prispeva k izgradnji bolj{ega sveta in kaj bi {e lahko oz. moralo storiti za to.

Uporabniki

Kje so mladi? Kje so mladi? Kje so mladi? Kje so mladi?

Upad ~lanstva je eden izmed najresnej{ih problemov, s katerim se danes skavtstvo soo~a v mnogih dr`avah. Najbolj zaskrbljujo~ je upad ~lanstva med gozdovniki in popotniki. Tako skavtstvo vedno bolj postaja otro{ka organizacija v nasprotju z B.P.-jevo `eljo, da bi bila namenjena najstnikom. Na forumu bomo razpravljali o potrebah in pri~akovanjih mladih danes in kako dose~i, pritegniti in zadr`ati mlade v organizaciji.

Orodja

Proces

Ali uporabljamo skavtsko metodo? Ali uporabljamo skavtsko metodo?

Skavtska metoda je niz med seboj tesno povezanih elementov, ki ob pravilni rabi zagotavlja, da so mladi sami gibalo lastnega razvoja. Na forumu bomo poiskali odgovore, kako elemente skavtske metode prilagoditi specifi~nim potrebam mladih danes. Raziskali bomo tudi tradicionalni simbolni okvir za to starostno skupino, znano kot popotni{tvo (rovering), in njegovo ustreznost v dana{njem ~asu.

Rezultati

Ali mlade pripravljamo za aktivno vlogo v dru`bi?

Ali pripravljamo za aktivno v aktivno

Vloga skavtskega gibanja je zagotoviti, da so mladi, ko zapu{~ajo gibanje, opremljeni z znanjem, ve{~inami in nazori, ki jih potrebujejo, da postanejo zadovoljni in koristni ~lani lokalne, dr`avne in mednarodne skupnosti. V skavtskih organizacijah {irom sveta obstaja mnogo izku{enj povezanih s to temo in forum bo prilo`nost za izmenjavo idej in izku{enj med udele`enci. Potrebujemo konkretne ideje, uporabne v praksi, ki resni~no delujejo in v `ivljenjih mladih pomenijo druga~no pot.

Ali je skavtstvo privla~no za mlade?

Ali je privla~no za mlade?

Ali je skavtstvo privla~no za mlade?

Ali je privla~no za mlade? je privla~no

Zanimiv program za mlade nad 15 let je klju~nega pomena, ~e jih `elimo zadr`ati v organizaciji in zaklju~iti njihov vzgojni proces v skavtstvu. To pomeni, da kvaliteto programa lahko ovrednotimo {ele takrat, ko se mladi vklju~ijo v dru`bo kot aktivni in predani dr`avljani. ^e tega ne dose`emo, pomeni, da nismo dosegli poslanstva na{ega gibanja. Na forumu bomo razpravljali, kako narediti program mladim bolj privla~en.

Skavtstvo se bli`a svoji stoletnici in skoraj po vsem svetu je opazen upad ~lanstva, zato se bomo na forumu in konferenci trudili najti na~ine, kako bi na{e gibanje spet pribli`ali mladih, zaznali njihove potrebe in `elje. Ker pa je to svetovno sre~anje, bodo morale biti smernice zastavljene bolj splo{no, kot bi si morda `eleli. Vendar le tako lahko zaobjamemo cel svet. Dol`nost nacionalnih skavtskih organizacij pa je, da te splo{ne smernice potem preoblikujejo v konkretne metode dela in prakti~na navodila. Boste pripravljeni sodelovati vsaj pri tem?

Prevod opisa tem foruma : Blondi in Lrga

PRENOVA

Pugy

Prenova izobra`evalne sheme v ZTS

Program in vzgoja kadrov - z roko v roki

@e nekaj ~asa poteka proces prenove programa v ZTS. Po oblikovanju Izjave o vzgoji kot temeljnega vzgojnega dokumenta oblikovanja programskih izhodi{~ in pa podro~ij osebnega razvoja, je pred nami oblikovanje vzgojnih ciljev posameznih vej in izbora aktivnosti, ki bodo te cilje dosegale. Seveda bi bila prenova programa nesmiselna, ~e ne bi usmeritvam sledila tudi druga podro~ja delovanja. Vzgoja in izobra`evanje je kot podpora izvajanju programa lansko jesen za~ela s predstavitvijo vizije prenove izobra`evalne sheme. Ta je bila po predstavitvi na decembrskem stare{instvu obravnavana tudi v Izobra`evalnem svetu in Komisiji za vzgojo in izobra`evanje odraslih, ki je dala konec marca zeleno lu~ za za~etek izvajanja procesa prenove.

Prenova izobra`evalne sheme ne bo enkraten dogodek ampak proces, ki bo ob upo{tevanju temeljnih dokumentov na{e in svetovne skavtske organizacije (Izjava o poslanstvu skavtstva, Izjava o vzgoji v ZTS, Svetovna politika vzgoje in izobra`evanja ~love{kih virov) spreminjal namen in cilje, pristop, na~in dela - organiziranost in odnos do usposabljanja in izobra`evanja.

Vodilo prenove bo tako:

• zadovoljevanje interesa posameznika po nabiranju novih znanj

• kraj{i ~as za funkcionalno usposabljanje in mo`nost izpopolnjevanja ob delu (podpora)

• bolj u~inkovita raba ~love{kih virov (modularno)

• mo`nost na~rtovanja izobra`evalne poti in vrednotenja napredka

• prevzemanje individualne odgovornosti (iniciative) posameznih ~lanov za lastni razvoj

Na prenovo bo vplival tudi vedno ve~ji pomen neformalne vzgoje in izobra`evanja v dru`bi. Kot prostovoljni in dopolnjujo~i - soodvisni - element for-

malni vzgoji, skozi delovanje v taborni{ki organizaciji pove~uje zaposljivost mladih, vzpodbuja delovanje na podro~ju civilne dru`be in demokracije ter promovira u~enje kot vse`ivljenjski proces.

Zakaj prenova izobra`evalne sheme?

•zaradi posameznikov (manj ~asa na razpolago, `elja po lastnem na~rtovanju usposabljanja in izpopolnjevanja)

•zaradi bolj u~inkovite organizacije (ciljno usmerjeno usposabljanje, osnovno usposabljanje in izpopolnjevanje ob delu)

•zaradi trendov v dru`bi (pridobivanje znanj za bolj{e mo`nosti, zaposljivost)

•zaradi globalnih trendov (~im bolj enoten sistem izobra`evanja, ki bo priznan po celi Evropi)

Damjan Habe

na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS Kako bo prenova izobra`evalne she- izobra`evalne she- Kako bo prenova izobra`evalne she- izobra`evalne sheme vplivala na usposabljanje in izo- me vplivala na usposabljanje in izobra`evanje kadrov v ZTS? bra`evanje v ZTS?

Izobra`evanje bo postalo bolj mobilno, to pomeni da bo ponujenih ve~ kraj{ih programov (modularno), ve~ bo mo`nosti za vklju~evanje, upo{tevali bomo predhodno formalno in neformalno pridobljeno znanje, vzpodbujali bomo na~rtovanje izobra`evalne poti; hkrati pa bo v njem zaradi strukture in razli~nih nivojev svoje prilo`nosti na{lo ve~ ljudi.

Kdaj bodo vidni prvi rezultati? Kdaj bodo vidni rezultati?

Kdaj bodo vidni prvi rezultati? Kdaj bodo vidni rezultati?

@e s tem, ko smo ob prenovi programa razmi{ljali tudi o prenovi izobra`evalne sheme, smo naredili pomemben premik, rezultati pa se bodo pokazali na vseh podro~jih delovanja na{e organizacije.

Vrisovanje kontrolnih to~k

Zbirka prakti~nih nalog s podro~ja vrisovanja

Vrisovanje kontrolnih to~k na karto je del nalog, ki jih sre~ujemo predvsem na taborni{kih in tudi planinskih orientacijskih tekmovanjih. Je osnovno znanje, ki ga mora imeti vsaka tekmovalna ekipa, hkrati pa tudi vodnik, ki svoje ~lane na tekmovanja {ele pripravlja.

Delovni zvezek, ki ga je v obliki zgo{~enke na podlagi zbiranja nalog z razli~nih tekmovanj pripravil Marko Ranzinger iz Rodu jezerski zmaj iz Velenja, predstavlja zbirko osnovnih razlag kartometrije, trigonometri~nih operacij in prakti~nih nalog s podro~ja vrisovanja to~k na karto.

Datoteka na zgo{~enki je v Word formatu tako da jo lahko stiskamo na papir (nastane skripta), prilo`eni pa so tudi izseki kart, ki pa pri tiskanju niso preve~ uporabni, tako da je bolje poiskati originalne karte (ali pripraviti podobne naloge na kartah, ki jih imamo v rodu).

"V gradivo, ki sem ga zbiral ve~ let po raznih orientacijskih tekmovanjih, je vlo`enega veliko teoreti~nega znanja in prakti~nih izku{enj, zato si `elim, da bi ga taborniki s pridom uporabljali", je avtor {e zapisal v uvodu zgo{~enke, ki jo lahko naro~ite na spletni strani www. www. efenkova.com efenkova.com efenkova.com efenkova.com efenkova.com.

Rado Malnar

Brus - tak{en ali druga~en.

COMET, tovarna kjer spozna{ mojstre bru{enja in izdelovalce brusov. Tam izdelujejo ve~inoma bruse za strojno bru{enje. Toda taborniki, ki slovimo po preprostosti, iznajdljivosti in predvsem improvizaciji, lahko pri ogledu take tovarne spoznamo veliko uporabnih re~i. Gospod Vodopivec si je prijazno vzel ~as in za vse nas razkril nekaj brusilnih skrivnosti.

Pri bru{enju gre pravzaprav za postopke odrezovanja obdelovanca. Z bru{enjem dosegamo veliko natan~nost dimenzij, lahko zelo zgladimo povr{ino in obdelujemo zelo trde materiale. Nas trenutno najbolj zanima ostrenje orodij. Ali prepozna{, da za ostrenje potrebuje{ kar cel skupek prej na{tetih del? Dobro je vedeti tudi to, kdaj lahko nek material sploh prepozna{ in uporabi{

kot brusno orodje? Razmi{ljaj! Bi nabrusil no` z leskovo palico? Kaj pa s kamenjem? Vsak otrok pozna odgovor! S palico ne gre, medtem ko o kamnu `e lahko razpravljamo. No, pa dajmo! ^e in ko najdemo pravo sestavo kamna, `e lahko govorimo o naravnem brusu. Prava sestava pa je re{itev na{ih ugibanj. ^e je v brusu glede na namen uporabe ustrezno razmerje trdih delcev,

pravimo jim abrazivna zrna in ~e so med seboj dovolj trdno sprijeta oz. vezana je uspeh pri delu zagotovljen. Torej ~isto naravni kamni so lahko pravi brusi, toda takih v Cometu ne delajo in ne i{~ejo. Imajo pa tehnologijo, kjer zelo natan~no za potrebe in na `eljo strank izdelujejo umetne bruse. Dandanes je dru`ina brusov ogromna (bakalit rezalke, kerami~ni , diamantni in magnezit-

ni brusi). Nam so verjetno najbolj zanimivi in uporabni le kerami~ni brusi. Jaz bi pri diamantnih brusih pobiral samo diamante. O magnezitnih brusih pa je dobro vedeti le to, da so pove~ini veliki "mlinski kamni", na katerih v tovarnah rezil obdelujejo osnovno obliko rezila. Take bruse uporabljajo, ker se pri obdelavi rezilo manj greje in se s tem ne posega v lastnosti in strukturo jekla.

Nastajanje nam doma~ega kerami~nega brusa pa je slede~. Preprosto povedano, v posodi se zame{a abrazivna zrna (elektrokorund ali silicijevi karbidi) in kerami~no vezivo ( zmes gline kaolina, `ivca in drugih materialov). Razmerje med vezivom in abrazivnimi zrni in seveda sama velikost zrn je odvisna od namena brusa. Zmes se zatem ule`i, oblikuje, se pre{a , pe~e v pe~i. Kmalu, ko izdelek prestane {e kontrolo kakovosti, se `e lahko znajde v tvoji orodni omarici. ^e kerami~ni brus uporabljamo vpet v brusni stroj, velja izredno poudariti varnost pri delu. Poleg obi~ajnih postopkov za varno delo s strojem sodi {e previden prevoz, skladi{~enje in delo z brusom. Kerami~en brus se ob udarcih lahko za na{e oko nevidno po{koduje. Po~en brus se pri hitrem vrtenju lahko razleti in o posledicah raje ne govorimo. Torej pred name{~anjem na stroj si vedno vzemite ~as za temeljiti pregled. Proizvajalec toplo priporo~a {e zvo~ni preizkus. Brus naj prosto visi. Po njem rahlo udarimo z lesenim kladivcem. Po{kodovan brus bo zamolklo zazvenel, nepo{kodovan pa bo imel jasen zvok. Veliko bolj varne in preproste za uporabo so brusne pile. ^e jih {e nimate, jih boste v trgovinah zlahka prepoznali po pravokotnih oblikah, razli~nih velikostih, zna~ilne pa so predvsem bela, zelenkasta, roza ali ~rna barva.

ZANIMIVOST

Tudi kerami~na posoda je v sili lahko brus.

Primo`

Kar pet planetov na zahodni strani ve~ernega neba

Spet se nam nudi prilo`nost za ve~erno opazovanje planetov. Saj ne, da se jih ne bi dalo opazovati tudi sicer, ampak ko so na kupu se nekako la`je spravimo k opazovanju in privle~emo na dan {e kak{en daljnogled ali manj{i teleskop. Najve~krat nimamo pogleda v no~no nebo na vse strani, tako da nam pride prav, da teleskopa ni potrebno stalno prestavljati z enega mesta na drugo. Kakorkoli `e, taki trenutki so v astronomiji relativno redki in so vredni opozorila.

ZNANE IZJAVE

Najbolj{i nasvet je IZKU[NJA, … toda ta nasvet pride vedno prepozno. (Amelot de la HOUSSAY)

V ve~erni zarji se bo najprej pojavila Venera. Pravimo ji tudi Ve~ernica, saj naznanja ve~er, otroci pa ji lahko re~ejo tudi "Zvezdica zaspanka", saj uide spat kmalu za Soncem. Naj ponovim za tiste, ki to {e ne vedo, da to v resnici NI zvezda ampak planet, ki je po velikosti le malo manj{i od Zemlje in prav tako kro`i okoli Sonca, le da mu je malo bli`je. [e bli`je Soncu kro`i Merkur. Ta je `e tako blizu, da ga lahko zelo redko vidimo. Ve~ino ~asa se namre~ nahaja bodisi pred ali pa za Soncem, kar pomeni, da vzhaja in zahaja skupaj s Soncem. Sonce pa je, ko je na nebu, tako svetlo, da drugega sploh ne vidimo, razen ~e ga sem in tja kdaj ne pokrije Luna, kar je pa {e bolj redko. Merkur torej lahko opazujemo samo takrat, ko je navidezno najbolj "levo" ali "desno" od Sonca. Ta mesec bo na ta na~in mo`no v ve~erni zarji opaziti tudi Merkur, posebej {e, ker si bomo pri iskanju lahko pomagali z Venero.

No, obstaja {e ena mo`nost opazovanja Merkurja in Venere podnevi in sicer takrat, ko pre~kata son~evo ploskev. Merkur bo pre~kal son~evo ploskev natanko ~ez eno leto. Nazadnje se je to zgodilo pred devetimi leti. Venera pa bo pre~kala son~evo ploskev ~ez dve leti, kar pa se bo zgodilo prvi~ po letu 1882, torej prvi~ po sto-dvajsetih letih. Te dogodke bomo seveda v Taboru {e predhodno napovedali in opisali.

S pomo~jo Venere lahko najdemo tudi planeta Mars

Saturn, saj se v za~etku maja navidezno nahajata v njeni neposredni bli`ini. Mars se trenutno nahaja na drugi strani Sonca kot Zemlja in zdale~ ni ve~ tako svetel, kot je bil na primer pred pol leta, ko je bil bli`je Zemlji. Saturn s svojimi obro~i, ki so v tem ~asu najbolj obrnjeni k Zemlji in ji ka`ejo svojo ju`no stran pa je {e vedno vreden ogleda, saj obro~e opazimo `e z manj{im teleskopom. Najvi{je na zahodnem nebu je Jupiter in njegovi {tirje (Galilejevi) sateliti, ki so `e tudi vidni z daljnogledom ali manj{im teleskopom in bodo krasili zahodno nebo {e pozno v no~.

in Zahodno nebo {e v ve~erni zarji dne 7. 5. 2002 - okoli tega datuma bomo lahko opazovali vseh pet planetov

Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1) navidezno v dru`bi z znamenito Andromedino galaksijo

Komet C/2002 C1 Ikeya-Zhang

Komet je `e od za~etka marca viden s prostimi o~mi. Seveda je veliko bolje, ~e ga pogledamo skozi daljnogled ali teleskop. 29. aprila se je najbolj pribli`al Zemlji, vendar ni ve~

LUNINE MENE

Zadnji

tako svetel, kot je bil v za~etku aprila. Trenutno je dobro viden visoko na jutranjem severovzhodnem nebu. Komet je z Zemlje najbolje viden s severne poloble, torej tudi iz Slovenije. Za opazovanje priporo~am uporabo daljnogleda.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 5.Vzhod: 5:49Zahod: 20:10

15. 5.Vzhod: 5:30Zahod: 20:27

1. 6.Vzhod: 5:15Zahod: 20:45

15. 6.Vzhod: 5:10Zahod: 20:55

1. 7.Vzhod: 5:15Zahod: 20:57

15. 7.Vzhod: 5:25Zahod: 20:50

Poletje se za~ne 21. junija ob 15:22

Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1), fotografija F. Rodriguez s Kanarskih otokov je brez teleskopa posnel to ~udovito sliko kometa nad glavnim mestom Tenerife 19. marca 2002

Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1) na jutranjem nebu

Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1), s teleskopom posneta fotografija D. Bergerona iz Quebec-a (Canada) 13. marca 2002

Kak{en GPS kupiti?

O sistemu dolo~evanja svoje lege s pomo~jo satelitov, s kratico poimenovanem GPS sem v Taboru pisal `e ve~krat. Tokrat se odzivam na pobudo, naj opi{em tudi nekaj o samih sprejemnikih in o tem, katerega naj si kupimo za svojo uporabo.

Pa bom pobudnike `e takoj na za~etku razo~aral. GPS sprejemnike so z nara{~ajo~im zanimanjem v svetu za~ela izdelovati razli~na podjetja in vsako nam ponuja paleto razli~nih izdelkov, ki se med seboj razlikujejo tako po zunanjem videzu, po vgrajenih funkcijah in seveda po ceni. Izbira bo torej na koncu vedno prepu{~ena kupcu, ki se bo moral potruditi in med razli~nimi ponudniki izbrati sprejemnik, primeren njegovim potrebam, `eljam in zmo`nostim. Da pa bo odlo~itev vendarle nekoliko la`ja, podajam nekaj bistvenih lastnosti, ki jih je s stali{~a funkcionalnosti dobro upo{tevati. Na~ela delovanja so pri vseh GPS sprejemnikih podobna, saj vsi na osnovi prejetih signalov satelitov in izra~unanega ~asa potovanja signalov dolo~ijo koordinate lege

sprejemnika v izbranem koordinatnem sistemu. Najprej lahko sprejemnike lo~imo na enostavne in cenene »amaterske« modele, ter na mnogo dra`je in tudi ve~je "profesionalne" modele, namenjene npr. natan~nim meritvam v geodeziji. Za gibanje po terenu in za osebni nakup so zaradi cene ter tudi enostavnosti uporabe zanimivi le prvi, ki pa nas lahko presenetijo z najrazli~nej{imi mo`nostmi obdelave podatkov. Natan~nost dolo~itve polo`aja ni zelo pomemben kriterij. Praviloma vsak sprejemnik brez dodatnih popravkov omogo~a dolo~itev lege z natan~nostjo pod 15 m, kar ustreza natan~nosti karte v merilu 1:25000 in je torej povsem uporaben za postavljanje to~k za tekmovanja. Tako tudi mo`nost sprotnega sprejemanja popravkov, ki jo ne-

kateri modeli nudijo, za gibanje po terenu ne prina{a dodatnih prednosti. Za uporabo na terenu so pomembne predvsem lastnosti, ki jih je bolje kot iz tehni~nih navodil preveriti v praksi: kako dobro sprejema antena signale v gozdu, kako hitro se porabijo baterije, ali je ob~utljiv na terensko uporabo, koliko ~asa prete~e od vklopa do trenutka, ko sprejemnik izpi{e koordinate in seveda, kako prijazen je za uporabnika sistem menijev.

Za kakr{nekoli resnej{e analize svoje poti pa je dobro izbrati sprejemnik, ki omogo~a izmenjavo podatkov z ra~unalnikom. Glede na velikost spomina lahko v tak{en sprejemnik predhodno vnesemo mre`o poti in drugih poljubnih objektov in spremljamo svoje gibanje po njih, lahko pa tudi izmerjene

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

poti prenesemo v ra~unalnik, z njimi popravljamo karte, izdelamo profile ipd. Tak{en sprejemnik nam lahko v avtu ali na kolesu nadomesti avtokarto! Lo~ljivost zaslona pri tem ni nepomembna, saj moramo pri slab{i lo~ljivosti opazovati "karto" v ve~jem merilu in zato ve~krat premikati izsek.

Podatek o smeri (azimut) GPS ra~una iz izmerjenih koordinat dveh to~k, kar pomeni da se moramo premikati ~im hitreje, ~e ho~emo dobiti bolj natan~en rezultat. Nekateri GPS sprejemniki imajo vgrajen tudi magnetni kompas, vendar osebno menim, da je {e vedno bolje uporabljati navadni kompas na plo{~ici. Pri dolo~anju vi{ine se sprejemniki spet razlikujejo. Vsak sprejemnik ob vidnosti vsaj {tirih satelitov poleg horizontalne lege dolo~a tudi elipsoidno vi{ino to~ke. Ta se v Sloveniji od nadmorske vi{ine razlikuje za slabih 50 m, pa tudi natan~nost tako dolo~ene vi{ine je okoli 30 m. Mnogo bolje je, ~e ima sprejemnik vgrajen tudi barometri~ni vi{inomer in upo{teva pri izrisu profila tako izmerjeno vrednost.

Glavni problem za mnoge uporabnike v Sloveniji pa ostaja `e kar nekajkrat opisana razlika v koordinatah slovenskih kart in tistih koordinatah, ki jih poka`e GPS sprejemnik. Navkljub obljubam trgovcem, da lahko kak{en sprejemnik prika`e lego v "res katerihkoli koordinatah" se zavedajte, da je pretvorba med svetovnimi koordinatnimi sistemi in na{ima koordinatama x in y narejena le za "interno" uporabo na osnovi 18 to~k, izmerjenih v obeh sistemih in da je za prera~un potrebna 7-parametri~na transformacija, katere nisem zasledil {e pri nobenem izmed uporabljanimi sprejemniki pri nas. Zato je pri uporabi najbolje izbrati izpis lege v UTM koordinatah (koordinati E in N), dolo~eni v datumu WGS 84. V primeru uporabe listov karte 1:50000 lahko UTM koordinate neposredno od~itate s karte, saj tako karta, sestavljena iz Atlasa Slovenije kot tudi nova DTK 50 vsebujeta poleg x in y tudi mre`o koordinat projekcije UTM. Druga~e pa je pri uporabi karte v merilu 1:25000 (DTK 25), kjer lahko od~itamo le koordinati x in y. V splo{nem velja za celotno ozemlje Slovenije razlika y – E = 365 m ± 40 m ter x – N = 1050 m ± 30 m. Mnogo bolj natan~no pa bomo lahko dolo~ili svojo lego na karti tako, da bomo pred uporabo na znani to~ki, katere koordinati x in y od~itamo s karte, z GPS izmerili koordinati E in N. Pri nekaterih sprejemnikih lahko to razliko kar vnesemo in tako dobimo kot rezultat dejansko koordinati x in y, sicer pa nam tudi pri{tevanje razlik ob vsaki meritvi ne bi smelo vzeti poguma pri uporabi GPS.

U~inkovine

Eteri~no olje, mineralne soli, ~reslovine

Uporaba

Uporablja se kot naravno pomirjevalo, zni`uje krvni pritisk in zvi{ano telesno temperaturo psihi~nega izvora, bla`i kr~e pri menstruaciji, pospe{uje izka{ljevanje, pomaga pri senenem nahodu, pomagamo si z oljem, uporabljamo ga kot za~imbo, za juhe, prikuhe, solate, ribje jedi.

Recepti

Majaronovo olje

Pe{~ico majaronovih cvetov kuhamo pol ure pri nizki temperaturi v 5 `licah doma~ega olivnega olja. Kuhano olje precedimo skozi gosto bomba`no ali laneno krpo ter ga spravimo v dobro zaprto posodo.

Zoper trdovraten seneni nahod olje nama`emo pod nosnico in ga vdihavamo.

Majaronova omaka

Potrebujemo: 2 `lici olja, 2 `lici moke, pol `lice majarona, juho, 1 `lico kisle smetane, limonin sok, sol.

Priprava: moko in majaron rahlo prepra`imo na olju, zalijemo z juho in pokuhamo, precedimo, dodamo `lico kisle smetane in okisamo z limoninim sokom. Omako ponudimo h kuhani govedini, pe~eni koko{i ali pe~enim ribam.

Koruzna juha z majaronom

Potrebujemo: 40 dag sladke koruze v zrnju, 1 liter juhe, 3 dag sesekljanih sve`ih listov majarona, sol, poper.

KOSOBRIN

Majaron Majorana hortensis

Moench

Je grmi~asto razraslo do 20 cm visoko zeli{~e, ki je lahko trajnica ali enoletnica. Tanko steblo je {tirirobo in rahlo dlakavo. Listi so jaj~asti, celorobi, nasprotno name{~eni, sivkasto zelene barve. Porasli so z ne`nimi dla~icami. Cvetovi so bledo ro`nati in zdru`eni v glavi~aste klase na koncu poganjkov. Cveti od meseca junija do oktobra. Raste kot gojena rastlina v vrtu, raste tudi podivjano po travnikih, ob cesti{~ih.

Zakaj na Te~aj spoznavanja in uporabe rastlin za prehrano in zdravje?

Priprava: koruzno zrnje do mehkega skuhamo. V me{alniku zme{amo kuhano koruzo z nekaj `licami juhe, nakar to pretla~imo skozi sito v kozico. Dolijemo preostalo juho, pokrijemo in pustimo 5 minut po~asi vreti na zmernem ognju. Na koncu vme{amo majaron, po okusu osolimo in popopramo ter po~asi kuhamo {e 5 minut.

Sirni namaz

Potrebujemo: sirni namaz Tamar, olivno olje, 1 skodelico drobno narezanega majarona.

Priprava: sirni namaz stresemo v ve~jo posodo, dodamo sesekljan majaron, dobro preme{amo.

Dobljeni masi dodamo {e olivno olje, da se bolj{e ma`e.

• ker bo{ izvedel, kaj vse lahko naredi{ iz navadnega regrata (celo kosilo)

• ker bo{ po te~aju lahko prepoznal in uporabljal {tevilne rastline za prehrano in zdravje

• ker bo{ rastline spoznaval in uporabljal pod budnim o~esom mentorja in prijaznih predavateljev

• ker te~aj ni namenjen samo vegetarijancem

• ker bo te~aj potekal v prelepem okolju zre{kega Pohorja

• ker ti bodo znanja, ki jih bo{ dobil na te~aju, koristila tudi v vsakdanjem `ivljenju.

Te~aj spoznavanja in uporabe

rastlin za prehrano in zdravje

Zre{ko Pohorje, od 20. do 27. julija 2002

MEDNARODNE

Dragi popotniki in popotnice!

Ste `e sploh kdaj razmi{ljali, od kod izvira va{ naziv – morda iz glagola POTOVATI? ^e menite, da je to zgolj nekak{en slovenski izum, naj vam namignem, da se vam v tujini re~e ROVERS, kar po Gradu pomeni "klate`, potepuh, vagabund, potepin" in, seveda, "starej{i skavt (nad 17 let)". Za dekleta je uveljavljen naziv RANGER, kar spet pomeni "potepuh, klate`, popotnik" in pa "skavtinja (tabornica) starej{a od 16 let" (Grad je tu spet usekal mimo, saj gre za isto starostno skupino). Se vam `e kaj svita, kaj naj bi bilo va{e poslanstvo? Ali naj vas raje kar preimenujemo v zape~karje in zape~karice?

10. dr`avni zlet/savezna smotra, Jugoslavija

Med 18. in 28. julijem vas Jugoslovani in ^rnogorci vabijo v Nik{i~, ^rna gora, na 10. dr`avni zlet. Organizatorji `e pospe{eno pripravljajo taborni prostor pri Krupa~kem jezeru. Starostne omejitve za udele`ence ni, predvidevajo pa, da se bo zleta udele`ilo najve~ skavtov, starih med 14 in 18 let. Moto zleta je Uresni~imo sanje in sam zlet bo bolj ekolo{ko usmerjen. Med aktivnostmi omenjajo klasi~ne taborni{ke aktivnosti (orientacija, topografija, signalizacija, pionirstvo, vozli …), vodne aktivnosti, delavnice na temo duhovnost (tudi obiski svetih krajev v bli`ini), delavnice na temo zdravje (prva pomo~, AIDS, zloraba drog …), delavnice na temo ekologija, psiho-socialne podporne aktivnosti (izobra`evanje za mir, strpnost, vloga odraslih, enakopravnost spolov …), kulturne aktivnosti in medkulturno u~enje, tehni~ne aktivnosti (IT, internet …), pustolovske aktivnosti (plezanje, planinarjenje, potapljanje, jadranje, re{evanje …), {portne aktivnosti. Cena udele`ebe je 80 EUR, vklju~uje pa hrano, na{itek, vodi~a, majico in rutko. ^e vas udele`ba zanima, pi{ite Marku Petrovi~u na ztpbginv@eunet.yu.

Sre~anje sredozemskih skavtov

Solidarnost in strpnost sta gesli sre~anja sredozemskih skavtov, ki se ga lahko med 24. in 31. julijem udele`ite v Ma-

roku. Taborni prostor je pribli`no 12 kilometrov od glavnega mesta Rabat. Za pribli`no 1.000 udele`encev (15 do 18 let) pripravljajo razli~ne aktivnosti, med drugim Sredozemsko ulico, fe{tival kultur in {tevilne druge. Cena 200 oz. 150 USD vklju~uje tudi hrano. Priporo~eno je vsaj osnovno znanje francoskega jezika, ve~ informacij pa dobite pri maro{kih skavtih (Scoutisme Hassania Marocain, Rabat) na shmshmshmshm@ iam.net.ma iam.net.ma iam.net.ma.

23. azijsko-pacifi{ki / 13. japonski jamboree

V Osaki, ki je kandidatka za olimpijske igre leta 2008, so se odlo~ili svoje organizacijske sposobnosti preizkusiti na podro~nem jamboreeju, ki se ga lahko udele`ite od 3. do 7. avgusta. Tema jamboreeja je Ujemimo veter nove dobe in seveda bo na voljo spet precej zanimivih aktivnosti (izbirne aktiv-

nosti, predstavitve dr`av, otvoritvena in zaklju~na ceremonija …). Zanimivo za goste iz tujine bo zagotovo bivanje v vodu japonskih skavtov, na voljo pa je tudi home hospitality. Udele`enci naj bi bili stari med 12 in 15 let, vsi starej{i pa se lahko pridru`ijo mednarodnemu osebju. Cena jamboreeja je 240 USD, za to vsoto pa dobite hrano in aktivnosti. Prevoze si pla~ate sami, s seboj pa prinesite {otore. Ve~ informacij najdete na www.scout.or.jp/13nj/e/index.html www.scout.or.jp/13nj/e/index.html www.scout.or.jp/13nj/e/index.html, med jamboreejem pa se lahko pogovarjate z njimi tudi preko radijske postaje na frekvenci 8J3BSJ.

Tabori v Veliki Britaniji

V Veliki Britaniji, zibelki skavtstva, vsako poletje organizirajo skorajda nepregledno mno`ico taborov. Tokrat predstavljamo 3 z razli~nih koncev te dr`ave.

Salopia 2002

V Shropshireu organizirajo mednarodni tabor Salopia 2002 za tabornike, stare med 10 in 15 let. Med 27. julijem in 3. avgustom se bo pribli`no 1.000 udele`encev podilo po tabornem prostoru blizu Pradoeja in u`ivalo v raznovrstnih aktivnostih. Ve~ informacij pri Franku Mossu na 106413.322 106413.322 @ compuserve.com compuserve.com compuserve.com.

Camjam 2002

Skorajda ~isto blizu Cambridgea, blizu mesta Peterborough, bodo angle{ki skavti med 4. in 11. avgustom organizirali tabor z mednarodno udele`bo Camjam 2002. Udele`enci naj bi bili stari med 10 in pol in 18 let, vsi starej{i so dobrodo{li kot ~lani mednarodnega osebja. Cena tabora za udele`ence je 75 angle{kih funtov, za vodnike pa 50 funtov, `al pa ne vklju~uje hrane, s seboj morate imeti tudi svoje {otore. Za osebje je zanimiv podatek, da osebju ni treba pla~ati tabornine, ampak samo hrano, in sicer zajtrk in ve~erjo, kar znese 40 funtov za 1 teden. Zadnji rok prijav je 17. junij. Ve~ informacij na www.camjam.ukf.net www.camjam.ukf.net www.camjam.ukf.net www.camjam.ukf.net www.camjam.ukf.net.

Mednarodni vodov jamborette na posestvu Blair Atholl

Tudi [koti letos ponujajo skavtski tabor, in sicer med 15. in 26. julijem, na posestvu Blair Atholl. Za 1.000 udele`encev, starih med 13 in 16 let, organizirajo med drugim tudi izlete v hribe, oglede mest, vodne {porte in pionirstvo. Cena tabora je 150 angle{kih funtov, vklju~uje pa tudi hrano. Na voljo imate {e home hospitality, za ve~ informacij pa pi{ite [kotom na admin admin admin admin admin @ scouts-scotland.org.uk scouts-scotland.org.uk scouts-scotland.org.uk scouts-scotland.org.uk scouts-scotland.org.uk.

POPOTOVANJA Pakiranje se nadaljuje

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Spakirati moramo {e zdravila in prvo pomo~, opremo za kampiranje, hrano in drobne, a ne nepomembne stvari. Pri zdravilih so na prvem mestu vedno obli`i – te imej vedno s seboj, saj ti `ulj recimo lahko zagreni dan, {e posebej, ~e te obli`i ~akajo v li~ni vre~kici v nahrbtniku v hotelu nekaj ur pro~. Od prve pomo~i s seboj vzemi {e: sterilno gazo, antiseptik za posipanje (npr. Bivacin) ter navadni in elasti~ni povoj. Od zdravil pa imej nekaj za laj{anje bole~in, zbijanje temperature, nekaj proti prebavnim motnjam in antibiotik. ^e potuje{ po de`elah z malarijo si priskrbi tudi antimalarike. Ti imajo mnogo stranskih u~inkov, tako da jih mnogi popotniki ne jemljejo. Moje osebno mnenje pa je, da se jih na kraj{em potovanju spla~a jemati (saj jih dolgo ~asa niti ne sme{ jemati).

Midva na nobenem od potovanj nisva imela huj{ih zdravstvenih te`av: zvini gle`njev in ne prehude prebavne motnje so bili najhuje, kar se nama je pripetilo. Vendar pa je na potovanju tudi to neugodno.

Kamping oprema je nujna le, ~e namerava{ kampirati. V razvitem svetu je to {e vedno najcenej{a mo`nost preno~evanja, pomeni pa dodatno te`o. In to precej dodatne te`e, saj se {otor pod 2 kg te`ko dobi, spalka ima vsaj pol kg, armafleks prav tako. Lahko si sicer re~e{: "To je {e vedno le dodatne 3 'kilce'. Toliko bom pa {e zmogel." Seveda bi zmogel, ~e bi bilo to vse. Pozablja{, da ima{ `e brez tega nahrbtnik nabito poln in te`ak vsaj 10 kg. In pozablja{, da

cena za kamping opremo raste {e bistveno hitreje, kot njena te`a pada. Kar pomeni, da bo{ za ultra lahko spalko pla~al bistveno ve~ kot za enako, vendar nekaj te`jo. ^e se odlo~i{ za kampiranje, premisli, ali bo{ vzel tudi kuhalnik. To sicer {e dodatno obte`i nahrbtnik, vendar znatno razbremeni denarnico.

Ne glede na to ali namerava{ kampirati ali ne, pa ti priporo~am, da iz higienskih razlogov s seboj vzame{ rjuho se{ito v obliki vre~e. Zaradi pomanjkanja denarja sem do sedaj skoraj vedno spala v najnajnajcenej{ih preno~i{~ih, h katerim so nemalokrat spadale tudi blago re~eno umazane sobe. In ne glede na to, da se mi med potovanji higienski normativi mo~no zni`ajo, se mi je ob pogledu na posteljo ve~krat skoraj obrnil `elodec. Z rjuho je postalo spanje la`je izvedljivo.

Druga taka priporo~ljiva stvar pa je pribor, to je vsaj `lica (s to si lahko pomaga{ bolj kot z vilico) in obvezno no`. Po mojih izku{njah je najbolj{i ve~na-

menski {vicarski `epni no`. Paziti mora{ le, da ne bo imel predolgega rezila, saj bo{ v tem primeru lahko imel nemalo te`av pri najrazli~nej{ih varnostnikih za~en{i s tistimi v muzejih, da onih na letali{~ih niti ne omenjam.

Hrane seveda ne vzamem za en mesec (kaj {ele za celo leto), vendar imam nekaj stvari vedno s seboj. In to so 1 ali 2 ribji konzervi, prav toliko juh v vre~ki in obvezno cedevito. Ribe in juho imam za vsak slu~aj. Za bolj{i ob~utek. ^e sem v nerazvitem svetu in jih ne porabim, jih pred koncem potovanja komu podarim, cedevita pa je moja mala potovalna razvada. Same vode ne maram in, ko mi zmanjka cedevite, vedno uspem najti kolikor toliko ustrezno nadomestilo.

Narodni park Great Smokey Mountains v Zdru`enih dr`avah Amerike. Po treh dneh trekinga se vra~ava v dolino. Po~asi se za~enja mra~iti. Midva sva sicer `e na cesti, ki vodi iz parka, vendar je do najinega kampa {e nekaj ur hoje. V tistem trenutku se vlije. Zavetje si poi{~eva na z drevjem pora{~enem hrib~ku poleg ceste. Kaj sedaj? [otor imava s seboj in Tja` predlaga, da preno~iva kar tam, vendar jaz na vsak na~in ho~em priti do kampa. Sredi `e precej `ol~ne debate zasli{iva hrup avtomobila. Tja` zdrvi navzdol in v zadnjem hipu nerodno sko~i pred avto, ki se ga v velikem loku ogne. In odpelje naprej; Tja` pa oble`i sredi ceste. Njegov gle`enj se kmalu napihne do zavidljive velikosti.

V kamp sva kljub temu pri{la isti ve~er. @enska v avtu se je

Tja`a tako prestra{ila (mislila je, da je Tja` pobegel zlo~inec), da je takoj poklicala rangerja - gozdna ~uvaja, ki sta naju temeljito izpra{ala in po dolgem pojasnjevanju in prepri~evanju, v katerem sva se za las izognila pla~ilu kazni, odpeljala v kamp.

V omenjenem kampu sva zaradi gle`nja ostala dodaten teden dni.

Kljub upo{tevanju razli~nih nasvetov: obloge iz ledu, kisa ali ilovice, je oteklini resni~no pomagal le po~itek

V Ameriki s kuhanjem privar~uje{ marsikateri dolar

Na trekingih {otori pridejo {e kako prav

TRENUTKI Tvegaj!

Na kolo za du{o in telo

V vidni zadregi sem blodil med vsaj navidez neskon~nimi policami doma~e knji`nice. Tam so me prijazne knji`ni~arke verjetno `e vajene prav v vseh mo`nih razpolo`enjih in se zato ni~ hudega slute~ samo smehljajo, ko me v soboto navsezgodaj zjutraj spet zagledajo v njihovem hramu. Hudi~ je namre~, ~e te pri tako prijetnem opravilu kot je brskanje za dobro knjigo, preganja ~as.

Polovica navdu{enja, ki me navdaja, ko z novo zalogo knjig mirno stopam proti domu, je v tem, da sem se do knjig dokopal sam. Skorajda kot `ival – nagonsko. Tudi tokrat se mi je nasmehnila sre~a. Zadnji hip, preden so knji`nico zaprli, je na polici ob meni tiho zaje~ala od mno`ice dlani razcvetela knjiga. Pa te imam in sva {la.

Tomo Kri`nar Tomo Kri`nar Tomo Kri`nar Tomo Kri`nar Tomo Kri`nar, se spomnite, je `e bil gost teh strani. ^eprav stremim k temu, da se avtorji ne bi ponavljali, mi ni `al, da spet beremo du{o, `ivljenje, filozofijo, prigode in nezgode tega sila nenavadnega mo`a. Da je diplomirani ekonomist, strojni in`enir, popotnik, kulturni delavec in novinar vse v eni osebi, naj vas ne zavede preve~, ker res ni pomembno. Prisluhnimo raje njegovemu Iskanju ljubezni Iskanju ljubezni Iskanju ljubezni Iskanju ljubezni ali zgodbi z za nas smrtnike ~udnim podnaslovom Z biciklom okoli sveta Z biciklom okoli sveta Z biciklom okoli sveta Z biciklom okoli sveta Z biciklom okoli sveta. To ni samo potopis, ni zgolj dnevnik in ni le pripovedovanje nekega ~udaka, ki se je nekega dne spomnil zajahati kolo in jo mahniti proti Dalmaciji. Ko bi se najve~ji vztrajne`i verjetno ustavili {e pred ^rno Goro, jo Tomo mahne naprej do Beograda, v Bolgarijo, Tur~ijo in {e naprej ~ez ozko kopensko grlo, ki

Je` svetuje, vi preberete:

Tomo Kri`nar, O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta

nas Evropejce lo~i od matere Azije. S kolesom in veliki srcem. Ne {teje prevo`enih kilometrov, on i{~e ljudi, i{~e ljubezen, mir in svobodo. Sprva s kan~kom dvoma, nato pa z vse ve~jo zavistjo in zanimanjem sledimo njegovim valovom navdu{ujo~ih ~ustev ter notranjih nemirov hkrati. Sledimo krajem, spoznavamo ljudi. Pi{e preprosto, teko~e, a nadvse domiselno. Lahko mu re~ete ~udak, Don Kihot, iskalec, izgubljenec…karkoli, toda ob branju boste za~utili, da je iskren in zato prepri~ljiv. On verjame.

Kam so ga gnale noge, kod je hodil, kaj je do`ivel, kaj je iskal in kaj je na{el? Ne dajte si dvakrat re~i. Hitro na kolo in potrudite se vsaj do knji`nice. Po {e eno noro knjigo.

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1. Delegacija ZTS je obiskala: R R R R R - obrambnega ministra, O O O O O - ministrico za {olstvo in {port, P P P - predsednika republike.

2. Katero slovensko mesto je ~istilo skoraj 300 tabornikov?

II II I - Celje, O O O O O - Kranj, H H H H H - Ljubljano.

3. Koliko odpadkov so nabrali v tem mestu? Z Z Z Z Z - 10 ton, L L L L40 kubi~nih metrov, U U U U U - 150.000 litrov.

4. V aprilu je Ale{ obiskal: E E E E E - Rod divjega petelina, S SRod dveh rek, [ [ - Kvedrov rod.

STRIC VOLK

5. Na katero tekmo vabijo {entjurski taborniki? C C C C C - ko{arkarsko, M M M - nogometno, T T T T - baseballsko.

6. Prekmurci so zimovali zelo: T T T - zasne`eno, JJ - nesne`eno, A A A - de`evno.

7. V katerem parku se dogaja Taborni{ki fe{tival? R R R R R - Tivoliju, E E E E E - parku Zvezda, L L L L L - parku Francoske revolucije.

8. Koliko ciljnih podro~ij ima regionalna politika EU? II II Itri, U U U U U - {tiri, N N N N N - pet.

9. Katera ve{~ina taborniku ne pomaga pri urejanju glasila? U U U - vodov kronist, M M - poro~evalec, H H H - plavalec.

10. Kateri vrsti aktivnosti smo spoznali v prej{nji Taborovi potuhi? Z Z Z Z Z - intenzivne in spro{~ene aktivnosti, JJ J - resni~ne in simulirane aktivnosti, A A A A A - stalne in spremenljive aktivnosti.

LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

PEVKA KOVA^I^ AFORIST PETAN

NAGRADNA KRI@ANKA

SOZVO^JE TONOV MONGOLSKI VLADAR

ELEKT. DEL AVTOMOBILA OSEBA,[MINKAKI

PLOD BUKVE

KANTAVTOR [IFRER

RDE^I KRI@

TE@A OVOJNINE PRIPRAVA ZA RISANJE

MARIJAN SMODE STROGA [OLSKA KAZEN

CESTA VIJUGA OTOK ^AROVNICE KIRKE

VULKANSKI IZVLE^EK IGRALEC RANER NA[A PEVKA (T. K.) VOGAL

SIN

ZMEDAPERJE PRI REPI ETIKA

SILOVIT TROPSKI VETER

PUSTOLOV[^INA

RIMSKI HI[NI BOGOVI

REZKANJE OZEK KOS TKANINE

Nagrajenci

KATJA LEVSTIK MERSKA ENOTA

RUDOLF MAJSTER MIRAN ALI[I^ PODTALNA DEJAVNOST

GLASBENIK CLAPTON

LICE

VRATA TE@KA KOVINA (Cu) SMU^. NA POHORJU

Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 23 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: VLADO KRESLIN, VLA@ILNIK, SKRAJNOST, ZOT in STRNAD.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril [pelo Vodo- [pelo Vodopivec pivec iz Novega mesta, DROGINO nagrado prejme Ema Ema Lapajne Lapajne Lapajne Lapajne iz Novega mesta, Ana Kresevi~ Ana iz Ilirske Bistrice dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Jo`ica Heber Jo`ica Heber Jo`ica Heber Jo`ica Heber iz

VODNA @IVAL NEKDANJI RUSKI VLADAR

SESTAVIL: F.KALAN

OLIVER GROS STRELNO ORO@JE S PU[^ICO

POJAV NA VODI KAREL O[TIR

in nagradni razpis {tevilka 05-6

Dravogada, na omlete v gostilno Lieber pa bo {la Tja{a Ja- Tja{a Ja- Tja{a Ja- Tja{a Janovljak novljak iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 3 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do maja maja maja maja maja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na na