TABORNIKI NEKO^ IN DANES 50 let taborni{tva v Kranju

Za uvod kratka zgodba. Neko~ je bilo zasajeno drevo. Kmalu je pognalo korenine in za~elo rasti. Po nekaj letih je `e rodilo prve sadove in ti so nadaljevali `ivljenje. Pa si predstavljajte to drevo ~ez 50 let - z razvejano kro{njo in globokimi koreninami. Listi in plodovi so mladi neke generacije, ki so gonilna sila rasti v enem letu. Vsak list je za drevo pomemben prav tako kot je posameznik pomemben za tabornike. Pa vendar {ele vsi skupaj zagotovijo drevesu dovolj energije in mu dajejo videz, kakr{nega poznamo (uvodni del govora stare{ine RSO, Mateja Torkarja).

Jure Megli~

Kranjski taborniki praznujemo v leto{njem letu 50 let organiziranega in neprekinjenega delovanja. Ob tej prilo`nosti smo v mesecu marcu pripravili vrsto prireditev, ki so se pri~ele s praznovanjem kulturnega praznika in nadaljevale z dosedaj najve~jo ~istilno akcijo na podro~ju Kranja. V soboto, 6. aprila, pa je minilo natanko 50 let, odkar je bil v prostorih kranjske gimnazije ustanovljen rod Stra`nih ognjev, prvi izmed danes {tirih delujo~ih rodov v Kranju. ^astnega ob~nega zbora, ki je bil na vrtu gradu Kishlstein, so se udele`ili `upan MOK g. Bogataj, pod`upan g. Kadoi~, stare{ina in na~elnik Zveze tabornikov Slovenije, delegacija SIH-a (Savez izvida~a Hrvatske), nekdanji in sedanji taborniki ter drugi vabljeni gostje. Skoraj 500 gostov je v dobri uri trajajo~i slavnostni prireditvi prisluhnilo kratkemu orisu razvoja taborni{kega gibanja, slavnostnim govornikom in pesmim, ki smo jih peli neko~ in jih pojemo {e danes kranjski taborniki.

Na osrednji slovesnosti je uradno predstavitev do`ivela tudi knjiga knjiga

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spo-

TABORNI[TVO – zgodovina in spomini mini mini mini mini, katere prvi izvod je prejel kranjski

`upan, g. Mohor Bogataj, ki se je v svojem nagovoru spominjal let, ki jih je pre`ivel kot tabornik. Objavljamo del nagovora: "Ve~ina ljudi moje generacije je bila tesno povezana z naravo in bogastvom `ivljenja. Kot mnogi drugi sem bil tudi sam dolga leta aktiven tabornik in to obdobje je v meni pustilo ogromen pe~at. Nisem se nau~il le spo{tovati in ljubiti naravo, pridobil sem si bogate izku{nje, ki jih danes s pridom uporabljam. Vrednote, kot so po{tenost, spo{tljivost, vljudnost, ob~utek za naravo in soljudi sem si pridobil kot tabornik. Sodobne tendence vsakdanjega `ivljenja pa so vse preve~ usmerjene k drugim vrednotam."

Ob tej prilo`nosti pa smo kranjski taborniki odprli tudi razstavo razstavo

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes

TABORNIKI – neko~ in danes, ki je nastala pod vodstvom Mihe Knfica in kustosinje Mire Gra{i~ iz muzeja NOB iz Maribora. Razstava prikazuje razvoj skavtske in gozdovni{ke organizacije na Slovenskem med obema vojnama in razvoj nove, taborni{ke organizacije, kot naslednice slovenskih skavtov in gozdovnikov po drugi svetovni vojni. Razstava je na ogled od 6. aprila do predvidoma 11. maja, v prostorih Gorenjskega muzeja (grad Kishlstein, Tom{i~eva 44).

Vsekakor pa je bila osrednja slovesnost tudi prilo`nost, da smo lahko po- vedali o svojih na~rtih v prihodnosti. V Kranju nameravamo taborniki v naslednjem petletnem obdobju zgraditi sodoben taborni{ki center, ki bi nam nudil zavetje in pogoje za nemoteno delo v prihodnosti. Na~elnik ZTS pa je predstavil na~rte, da naj bi leta 2011 v Sloveniji gostili najve~ji svetovni skavtski dogodek – JAMBOREE. Na zletu skavtov iz vsega sveta se zbere okoli 30.000 udele`encev, ki v desetdnevnem bivanju spoznajo dr`avo gostiteljico, njene ljudi in lepote in ponesejo ime dr`ave v {irni svet. Sicer pa slike povedo ve~ kot besede in ob tej prilo`nosti vas vabim na ogled posebnih internet strani na naslovu www-zto-kr.org/50-letnica www-zto-kr.org/50-letnica www-zto-kr.org/50-letnica, kjer lahko teko~e spremljate dogajanje in dogodke kranjskih tabornikov. Vabljeni!

"Avgusta leta 1951 je Stare{inska uprava ZTS v Bohinju priredila prvi vzorni tabor (tabor ^rnega mrava), po katerem naj bi se ravnali vsi drugi. Tri tedne je prebivalo v platneni vasici 30 udele`encev, po ve~ini iz Ljubljane, pa tudi iz Maribora, Hrastnika, Kamnika, Sevnice in [martna ob Paki. Disciplina na taboru je bila vzorna, udele`enci jako prizadevni in so se z veseljem u~ili tehnike `ivljenja v prirodi. Postavljali so {otore, kurili ognje, delali vozle, signalizirali in se u~ili brati zemljevide, urili so se v orientaciji itd. Vsi so na koncu polo`ili izpite iz tehnike taborjenja. Lahko re~emo, da je dal ta tabor na{emu Zdru`enju 30 dobrih tabornikov , bodo~ih vodnikov."

Vestnik Zdru`enja tabornikov Slovenije 3/51

Rod ^rnega mrava je za dolgoletno aktivno delo in prispevek k razvoju taborni{ke organizacije prejel Zlato plaketo ZTS, ki jo je stare{ini rodu Robertu Golav{ku izro~il predstavnik Zveze tabornikov Slovenije, Ivo [tajdohar. Temu je sledila {e otvoritev razstave na kateri smo lahko skozi razli~ne zbirke taborni{ke opreme, dokumentov in drugih predmetov sledili odtisom prehojene poti mo{~anskih tabornikov.