Rod sivih jel{ Trebnje

Tokrat Tabor pravzaprav ni bil na obisku, temve~ je bil obiskan. ^lani Rodu sivih jel{ so namre~ obiskali mo`ne taborne prostore za letno taborjenje in tako smo se sre~ali s trojico njihovih izvidnikov –Nata{o, Rozi in Zoranom. S Trebanjci smo se za obisk dogovorili `e na mednarodnem taboru Techuana in ga tokrat tudi uresni~ili.

^lanstvo rodu

Nata{a, na~elnica rodu, o kadrovanju: "Nekaj ~asa (tri leta) smo bili brez kvalificiranih vodnikov. Pa smo se kar zna{li, nekaj knjig smo imeli `e od prej, nekaj smo jih kupili in pre{tudirali pa je bilo. Vodniki, ki so {li prvi~ na vodni{ki te~aj, so si pridobili prve izku{nje. Moram re~i, da so bili ti vodniki kljub svojim dvanajstim, trinajstim letom in brez kakega posebnega znanja zelo zavzeti in uspe{ni pri svojem delu z vodom; in so {e vedno. Letos pa smo se dogovarjali za vodni{ki te~aj vodnikov gozdovnikov in gozdovnic v okviru dolenjskega obmo~ja. Te~aj naj bi bil v prvomajskih po~itnicah, vendar {e ni~ ne vemo, kako in kaj. Tako zaenkrat tudi {e nimamo vodnikov GG."

"Glede in{truktorskih te~ajev pa imamo ve~ji problem. Sama sem se lani udele`ila in{truktorskega temeljnega

Udele`ba na vodni{kem te~aju

LETO LETO LETO LETO LETO KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ [T. UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV [T. UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV UDELE@ENCEV

1999Zre~e 3 3 3 3 3 (6. ,7. razred)

2000Zre~e 4 4 4 4 4 (6., 7., 8. razred, 2. l.)

2001^ate` 2 2 2 2 2 (5., 6. razred) te~aja pa sem ga kmalu zapustila zaradi zdravstvenih te`av. @al imamo zelo malo kandidatov za in{truktorski te~aj, saj starej{i ~lani nimajo ~asa zaradi slu`benih ali {tudijskih obveznosti, mlaj{im pa {ola v~asih zagode. Upam, da bo letos ve~ sre~e. Do sedaj smo imeli delegiranega na~elnika - Primo`a Badovinca, na~elnika na{ega obmo~ja, ki je sicer ~lan Rodu gorjanskih tabornikov. Prizadevamo si, da bi vsako leto pridobili vsaj enega novega vodnika. Zaenkrat nam to {e uspeva. Te~ajnino poravna rod, zlete in mednarodne tabo- re si pla~ajo udele`enci sami oziroma si poi{~ejo sponzorje, le majhen del sredstev pa prispeva rod."

"^lanarina za {olarje in {tudente zna{a za leto{nje leto 3500,00 tolarjev, za tiste s slu`bo pa 5000,00 tolarjev. Pobirajo jo vodniki oziroma blagajni~arka in sicer na dolo~en datum. Vedno se najde kak{en, ki pla~ilo zamudi ali pa nanj pozabi, potem pa dolo~imo {e kak izredni datum, ali pa ~lanarino poravnajo na skupnih akcijah. Tako, da je do novoletne ~ajanke ~lanarina pobrana."

Rod zdru`uje pribli`no {estdeset ~lanov, razdeljenih v devet vodov. V Trebnjem deluje {est vodov, v Nem{ki vasi deluje dru`ina, ki jo sestavljajo vodi Pume, Pande in X Spajderji.

IME VODA IME VODA VODNIK VODNIK [T. [T. [T. [T. KAT. KAT.

PUMEBla` Rajar5M^

PANDESamo Dra`umeri~4M^

HUDI^KIAn`ej @u`ek7M^

SVIZCIAljo{a Hribar4GG

X PANKRTINika Lavrih in7GG

Tadej Marin~i~

X SPAJDERJIJernej Uhan8GG

YOUNGTIMERJINatalija Marin~i~7PP

ZAPOZNELESamo Dra`umeri~5gr~e

PIKAPOLONICE

PERBITI TERMITIMiha Kro{l8gr~e

KATEGORIJA KATEGORIJA

M^316

GG319

PP17 gr~e210

SKUPAJ955

Rodova uprava

STARE[INA RODUBo{tjan Kovi~

NA^ELNICA RODUNatalija Marin~i~

NA^ELNIK KLUBA GR^Mihael Kro{l

NA^ELNIK DRU@INE v Nem{ki vasiJernej Uhan

GOSPODARZoran @abkar

BLAGAJNI^ARKARozalija Juvanc

TAJNICAJolanda Leni~

PROPAGANDISTKAAndreja Ponikvar

Naslov:

Dru{tvo tabornikov Rod sivih jel{

Gub~eva 16a, 8210 Trebnje http://rsj.rutka.net/ e-mail: rsj@rutka.net

Nekaj iz zgodovine...

Odred sivih jel{ je po razpadu leta 1989 ponovno za`ivel leta 1996, takrat kot rod. Ob ponovni ustanovitvi sta za~ela delovati dva kluba in sicer klub PP in klub gr~. Ustanovitelji so bili predvsem starej{i taborniki. Vlogo stare{ine je prevzel Franc Petelin, ki je imel na za~etku kar veliko dela, saj je hkrati prevzel tudi funkcijo blagajnika, tajnika, skratka bil je tabornik za vse. Po enem letu delovanja se je {tevilo ~lanov vidneje pove~alo. Pridru`ili so se predvsem mlaj{i - osnovno{olci. Za~etki so bili dokaj te`ki, kot verjetno povsod, saj se je rod spopadal s pomanjkanjem denarja, prostora, opreme, vodnikov (predvsem tistih z opravljenim vodni{kim te~ajem) in navsezadnje s konkurenco katoli{kih skavtov. Pri opremi so nam pomagali novome{ki taborniki. Kljub vsem te`avam pa je {tevilo aktivnih ~lanov po~asi nara{~alo. V zadnjih dveh letih odhajajo stari in prihajajo novi ~lani, tako da ostaja {tevilo ~lanov enako. V lanskem letu se je pove~alo {tevilo tabornikov v Nem{ki vasi, zato smo tam ustanovili dru`ino. V Nem{ki vasi imamo sedaj tudi skladi{~e, na voljo pa imamo tudi u~ilnico v O[ Nem{ka vas. V Trebnjem pa imamo le eno manj{o sobico. Doslej smo {e vsako leto organizirali zimovanje, letno taborjenje in najmanj dva propagandna tabora letno.

Dolenjsko obmo~je

Kraj{i analiti~ni pregled Primo`a Badovinca, na~elnika dolenjskega obmo~ja, o delovanju dolenjskih rodov. Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je naj{tevilnej{i in najuspe{nej{i rod na Dolenjskem. Zelo uspe{no je organiziral `e ve~ dr`avnih akcij, med drugimi dr`avni mnogoboj in ROT. Letos rod obele`uje 50 let ustanovitve in ob tej prilo`nosti bo organiziral razstavo v Dolenjskem muzeju ter zaklju~il praznovanje s slovesnostjo 25. maja na Gorjancih.

V Trebnjem deluje Rod sivih jel{, ki zadnja leta zelo napreduje, ima mo~no vodstvo, ki uspe{no dela z mlaj{imi. Delo v okviru dru`in {e ne poteka, ker so {tevil~no premajhni, tako da vse akcije izvaja cel rod. Pred~asen odhod na~elnice z in{truktorskega te~aja zaradi bolezni jim je prepre~il, da bi bili letos lahko registrirani brez delegiranega na~elnika.

Rod mirne reke iz sosednje Mirne ima tudi `e dolgo zgodovino. Do`iveli so tako vzpone kot padce, vendar rod raste zaradi vztrajnosti vodstva. So skoraj edini rod na Dolenjskem, ki se redno udele`uje mnogobojev in ima zelo uspe{no lokostrelsko ekipo, ki osvaja visoka mesta na tekmovanjih. @al pa jim je zadnje taborjenje odpadlo zaradi premalo prijav, se je pa 12 GG-jev udele`ilo mednarodnega tabora Techuana.

Rod sivi dim iz Kr{kega je edini rod, ki deluje v Posavju. Zadnja leta zelo napredujejo, kar gre pripisati zelo motiviranemu vodstvu. Zadnji dve leti zelo uspe{no izvajajo akcijo Lu~ miru, ki je naletela na zelo velik odziv tamkaj{njega prebivalstva. ^lani vodstva poleg Novome{~anov tudi sodelujejo pri pripravi obmo~nega vodni{kega te~aja.

V [entjerneju se ponovno prebuja

Rod samotnega hrasta, ki je pred ve~ kot desetletjem `e uspe{no deloval. Za registracijo {e ne izpolnjujejo pogojev, vendar so trdno odlo~eni, da rod spet postavijo na noge, saj so `e pridobili nekaj vodnikov z uspe{no opravljenim vodni{kim te~ajem.

@al pa je Rod zelene Krke iz Stra`e zadnji dve leti popolnoma zamrl, tako da bo v prihodnosti potrebno najti re{itev, kako delo rodu ponovno obuditi.

Celjsko - zasavsko obmo~je

V prej{nji {tevilki smo predstavili Rod divjega petelina iz [entjurja in hkrati celjsko - zasavsko obmo~je v {tevilkah. Objavljena tabela {tevila ~lanov posameznih rodov je bila sicer res uradna, a zastarela (februarski podatki). Zaradi tehni~nih te`av smo namre~ ~lanek objavili mesec dni pozneje, kot je bilo predvideno. Zato {e enkrat, tokrat novej{i, aprilski podatki {tevil~nega stanja rodov.

ROD GORJANSKIH TABORNIKOVNOVO MESTO184181181181

ROD ZELENE KRKE **STRA@A

ROD SIVEGA DIMAKR[KO353579

ROD MIRNE REKEMIRNA65757272

ROD SIVIH JEL[TREBNJE61585251

ROD SAMOTNI HRAST **[ENTJERNEJ

Podatki za leto{nje leto veljajo za mesec april. Rodova z dvema zvezdicama nista bila registrirana.