Revija Tabor 1998/3

USODA PROJEKTOV V ROKAH URADA ZA MLADINO

V ~asu od novembra lani do konca leto{njega januarja so programske projektne skupine pripravljale projekte, ki jih bodo izvajale v letu 1998. Ker se projekti nana{ajo na delo z otroki in mladimi, smo vodje projektov vzpodbudili, da naloge oblikujejo projektno in pripravijo ustrezno projektno dokumentacijo. Delavnica, na kateri smo vodjem projektov predstavili na~in in pripomo~ke za la`je na~rtovanje, izvedbo in ovrednotenje projekta, je bila zelo uspe{na, saj smo na razpis Urada RS za mladino prijavili 30 projektov - od tega kar 24 programskih.

Po neuradnih podatkih je na urad prispelo ve~ kot tiso~ otro{kih in mladinskih projektov. O potrditvi sofinanciranja in vi{ini dodeljenih sredstev bodo seveda odlo~ali predvsem kriteriji, ki so bili znani `e v samem razpisu. To bodo projekti, usmerjeni k izmenjavi mladih med dr`avami, projekti usmerjeni k vzgoji za nenasilje med mladimi in konkretnimi akcijami za prepre~evanje vseh oblik nasilja. Rezultati izbire in vi{ine financiranja bodo znani predvidoma konec marca, dobili pa jih bodo vsi tisti, ki so z razli~nimi projekti sodelovali pri tem razpisu.

ALI ZNAMO IN ALI ZMOREMO?

STRATE[KI POSVET IO ZTS NA SKOMARJU

Tak{na in podobna vpra{anja so prevevala udele`ence strate{kega posveta izvr{nega odbora ZTS, ki je potekal zadnji januarski vikend na Skomarju. Poleg ugotovitve, da je ~lanstvo v organizaciji `e krepko preseglo {tevilko 10.000 ~lanov (10.770), in da imamo v na{ih vrstah ve~ kot 1.000 {olanih vodnikov, je bil vzpodbuden tudi podatek, da interes deklet v organizaciji raste (trenutno jih je nekaj manj kot pol).

Seveda so bile o~i ~lanov uprte v svetlo prihodnost (vizijo taborni{tva - skavtstva), v kateri naj bi te`ili k usklajenosti taborni{kih na~el in ravnanja (ali je taborni{tvo na~in `ivljenja?), sku{ali zagotoviti zadosten dele` popotnikov, ki bi v okviru organizacije prevzemali vodenje (slu`enje je ena od osnovnih programskih dejavnosti popotnic in popotnikov) in zagotovili kakovostno vodstvo v enotah ({olani vodniki, na~elniki z in{truktorskim te~ajem - ki vsaj tri leta aktivno vodijo rod, dru`ino ali klub). Aktivnej{a vloga rodov v lokalnih okoljih naj bi postala sestavni del programa rodov, dobri zgledi pa naj bi bili vir informacij in motivacija za delo tudi drugim (dobre stvari prena{amo ali pa tudi ne?).

Poslanstvo organizacije naj bi bilo, zagotoviti bolj{e skavtstvo za ve~ mladih v Sloveniji, porajala pa se je tudi dilema, ali smo, glede na poslanstvo, predraga organizacija. Z dodatnimi

izobra`evanji (kako z druga~nimi, motivacija, vzgoja za mir …) bomo sku{ali {iriti interes vklju~evanja mladih v dru`bene procese, s tem pa posredno zagotavljati racionalno razporejanje obveznosti (en ~lovek - ena funkcija).

Za konec pa {e apel: vsak vodja (vodnik, na~elnik, in{truktor) bo postal naro~nik taborni{ke (beri na{e) revije Tabor.

PRIPRAVLJENI V ^ILE

SRE^ANJE VODNIKOV IN VODSTVA

ODPRAVE NA JAMBOREE

Seznanitev s programom in na~inom dela je bila osrednja tema sre~anja vodnikov in vodstva odprave na 19. svetovni jamboree v ^ile. V prijetnem in ustvarjalnem vzdu{ju so ~lani ZTS in ZSKSS po kratkem spoznavanju najprej analizirali dosedanje delo in uskladili opis del in nalog vodnika na jamboreeju.

Sledila je predstavitev programa in `ivljenja v podtaborih, kjer bodo imeli vodniki aktivno vlogo predvsem pri koordinaciji in motivaciji udele`encev za sodelovanje v podtabornem `ivljenju. Po predstavitvi dosedanjih informacij okoli prevoza in bivanja so se pogovarjali tudi o obvezni in priporo~ljivi opremi udele`encev in pripravili osnutek programa naslednjega sre~anja udele`encev, ki bo v O[ Bakovci v Murski Soboti od 24. do 26. junija 98. Organizacijski odbor je na pobudo vodnikov sklenil, da bodo vodniki vklju~eni v delo odbora bodisi direktno na sestankih ali pa preko zapisnikov.

Generalni sekretar WOSM Jacques

Morellion je bil od 4. do 6. marca 1998

na obisku v Sloveniji. Pogovor z njim in kraj{o reporta`o o obisku boste lahko prebrali v aprilskem Taboru.

[e vedno pa velja vabilo vsem, da se nam pri tem enkratnem in neponovljivem dogodku pridru`ite - kot udele`enci ali ~lani mednarodnega osebja. Nadaljnje informacije dobite v pisarni ZTS po telefonu 061/313 180, po po{ti na Parmovi 33 v Ljubljani ali preko elektronske po{te: ZTS @guest.arnes.si.

ZIMOVANJA

Str. 7: Zimovanja 1998

Ekipa Rumenih daljnogledcev, {e posebej pa Matja` E. alias [malc, se je zapodila na razli~na zimovanja in s seboj prinesla kup zanimiv sestavkov, ki smo jih razporedili v tokratno veliko reporta`o.

Str. 11: ZOT '98

Z leto{njega Zimskega orientacijskega tekmovanja so pri{li kar {tirje prispevki, zato smo se temu tradicionalnemu tekmovanju odlo~ili posvetiti ve~ pozornosti, kljub temu, da bi lahko ~rko Z uporabili tudi za Zeleno in ne za Zimsko tekmovanje. Prispevke in fotografije so nam poslali Jasna, Pibi, Jogurtki in ^ips.

Str. 28: Iz{el je IOJ^EK!

Pred mesecem dni {e sam IO ni mogel verjeti, da je to mogo~e, pa se je vseeno zgodilo - novo taborni{ko revijo IOJ^EK imamo! Ker v navezi s Taborom ne bi pri{la do pravega izraza, ni iz{la kot del te obupne revije, temve~ samostojno. Vsi slovenski PP-ji in gr~e jo bodo dobili po po{ti v prihodnjih treh dneh, ostali pa jo bodo lahko nabavili v kioskih in na posebni vro~i liniji.

Str. 34: Z motorjem okoli sveta

Vzame{ motor in se pelje{, bi se dalo povzeti na kratko. Pred tem potrebuje{ malo ~asa, da se organizira{. Prelista{ nekaj zemljevidov, pospravi{ stanovanje, pozdravi{ doma~e in gre{. Prej se za kratek ~as zamudi{ {e s pakiranjem drobnarij, za katere misli{, da brez njih ne gre.

V NASLEDNJI [TEVILKI

OBISK JACQUESA MORELLIONA V SLOVENIJI

Zimske po~itnice so se ravno kon~ale, ko je zapadel prvi leto{nji sneg tudi v ni`inah. Vremenoslovci napovedujejo, da bo tudi ta sneg le muha enodnevnica, saj bo kmalu spet topleje. Velika ve~ina Slovencev je povsem zadovoljna s tako zimo, kot je bila doslej. V zadnjih dneh so pri{li na svoj ra~un {e nabiralci regrata, ki vsak dan sproti izra~unajo, koliko so privar~evali. Regrat je namre~ mogo~e kupiti tudi na tr`nicah (na ljubljanski stane ~etrt kilograma 400 do 500 tolarjev), vendar je veliko slaj{i tisti, ki ga naberemo sami.

Zimske po~itnice ponavadi sicer niso namenjene nabiranju regrata, taborniki pa sploh nimajo veliko ~asa, saj se udele`ujejo zimovanj. V~asih pri programih za zimovanja sploh nismo delali na~rtov B - za zimovanja brez snega, zdaj pa je to obvezno. V zadnjih letih nas je sneg `e tolikokrat pustil na cedilu, da se je treba `e vnaprej pripraviti na druga~ne gozdne {ole in aktivnosti v naravi. Po svoje pa je to celo prav, saj je druga~e vse skupaj lahko eno samo smu~anje in sankanje. To pa se lahko gremo tudi brez tabornikov. Preve~ dragocen je taborni{ki ~as, da bi ga zapravljali samo s sne`nimi radostmi. (No, ja, tudi tako se lahko tola`imo, kajne?)

Zimovanja so vsekakor za nami, rodovi zdaj `e se{tevajo, od{tevajo, mno`ijo in delijo vse pluse in minuse, podobno pa je tudi v uredni{tvu Tabora tik pred zaklju~kom redakcije. Letos so nam zimovanja malce ponagajala, saj smo morali zaradi odsotnosti tistih, ki bi nam lahko kaj napisali, v mar~ni {tevilki izpustiti nekaj novih rubrik (Taborov svet, Oglasna deska komisij, "Ejga, zveza, zakva?"), {e vedno pa nam ni uspelo "{tartati" z rubriko Tabor izbira za vas. Tudi testa naglavnih svetilk ni v tej {tevilki, ker je bil test vetrovk tako obse`en, da zdaj objavljamo drugi del. Upamo, da ne boste preve~ hudi na nas in da boste kljub vsemu na{li kaj zanimivega zase tudi v Taboru {tevilka 3.

Igor Drakuli~

inZadnjirokzaoddajobesedil fotografijzaaprilskiTabor je15.marca1998.

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~

Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Ma~ek

Mnenje Mnenje

Nekaj bole~ih resnic o Beli sledi

Letos se je tekmovanja Bela sled udele`ila tudi na{a ekipa F.I.[. Do`ivela je eno izmed najslab{e organiziranih tekmovanj, na katerih je kdajkoli sodelovala. Ob prihodu pred gimnazijo je ekipa izvedela, da organizator {e nima klju~ev od le-te. [ele po slabi uri ~akanja so tekmovalci lahko pri{li vanjo. Nato pa so si ve~je ali manj{e napake kar sledile. Organizator je razpredelnico s podatki, kdaj ima kak{na ekipa posamezne naloge, obesil na zelo slabo vidno mesto v telovadnici, kjer so tekmovalci spali. Ta razpredelnica pa je visela ~isto na drugem koncu {ole, kot se je odvijalo tekmovanje, zato so tekmovalci neprestano tekali v telovadnico in nazaj v prostore za tekmovanje. Kot da to {e ni bilo dovolj, niti eden izmed organizatorjev tekmovanja ni imel pri sebi napisano, kdaj morajo ekipe opravljati naloge. Dogajale pa so se tudi po ve~ desetminutne zamude s tekmovanjem, ve~erja pa je zamujala skoraj celo uro! To pa je bilo za prvi dan vse.

Drugi dan je bila na vrsti orientacija. Bila je bistveno prete`ka za mlaj{e GG-je, saj so imeli tudi bolj izku{eni tekmovalci kar nekaj te`av pri iskanju kontrolnih to~k. Tudi umik `ivih kontrolnih to~k ni bil po{ten do vseh ekip. Mi smo kot ekipa 114 od{li na pot {ele 104 minute za prvo ekipo, zato smo pri{li prepozno na KT 6 (zaradi tega smo bili ob 100 to~k za najdeno KT, in to~ke, ki bi jih dobili za streljanje!). Organizator bi moral poskrbeti za to, da se za vsako ekipo to~ka odstrani to~no po dolo~enem ~asu in ne za vse ob istem ~asu. Na progi drugih ve~jih nepravilnosti ni bilo, razen tega, da ~asovnica ni bila realna.

Najve~je nepo{tenje pa je organizator napravil prav nam. Ekipa iz rodu Samorastnikov (GG kategorija) je imela v ekipi PP-ja, ~e ne celo gr~e. Zaradi tega smo se trikrat obrnili na organizatorja, ki pa ni storil ni~. Po pravilih, ki so bila objavljena v reviji Tabor, bi morala ekipa tekmovati v starej{i kategoriji, ker pa je tekmovala kot GG, bi jo moral organizator diskvalificirati. Zaradi tega smo pristali na 2. mestu in izgubili te`ko prislu`en pokal.

Kot se lahko vidi iz zgornjega besedila, je bilo tekmovanje Bela sled res slabo organizirano (pozabili smo omeniti, da so deveto KT pono~i ukradli in so jo zato prve PP ekipe zaman iskale - to je bila njihova druga KT). Kaj si organizator misli ob taki slabi organizaciji in nepravilnemu izvajanju pravil, si ne moremo predstavljati. Zagotovo pa se tega tekmovanja vod F.I.[. nikoli ve~ ne bo udele`il in najbr` prav tako noben vod iz na{ega rodu (vsaj dokler se bodo dogajale take stvari).

OGLAS

Neki A. `eli spoznati neko @.

Ponudbe pod {ifro NI^.

Ekipa F.I.[.

Hvala, Coco!

31. januarja, ko smo v Cerknem izpeljali ustanovni ob~ni zbor Dru{tva tabornikov rodu Aragonitnih je`kov (RAJ) (RAJ) (RAJ), smo do`iveli lepo presene~enje. Nekdanji na~elnik RKJ Spodnja Idrija, Jo`e Podobnik - Coco, eden od ustanoviteljev taborni{ke enote (^ete Aragonitnih je`kov) v Cerknem, je svojemu trudu dodal, kakor je sam rekel, piko na “i”. Za darilo nam je prinesel prapor rodu.

Naj se ob tem zahvalim tudi vsem ~lanom RKJ Spodnja Idrija za trud pri ustanavljanju in delu v na{i taborni{ki enoti, hkrati pa tudi RPT Tolmin, v imenu katerega nam je Rok Ur{i~ velikodu{no izrazil pripravljenost za pomo~ v bodo~e.

Klemen

Foto: Andrija Majsen, RKJ Spodnja Idrija

Najdeno, izgubljeno!

Japonski skavt Tetsuya je na svetovnem zletu na Nizozemskem zamenjal kroj s Petro iz dom`alskega Rodu Skalnih taborov. Tetsuya jo prosi, naj mu pi{e na naslov:

Tetsuya Nishimura

Troop 744

533 Osagi-cho Iwakura Sakyo-ku

Kyoto-shi 606

Japan

Najdete nas lahko tudi (`e) na Internetu:

Homepage: Homepage: Homepage: Homepage: Homepage: http://www2.arnes.si/ gngjvege5/raj/

E-mail: E-mail: E-mail: E-mail: E-mail: raj_cerkno@iname.com

DRAGI UREDNIK MALUS! ^epovempopravici,bilahko{evelikododalireviji GOZDOVNIK.

Mislim,dabimoraliimetistran,nakaterobilahko vsipisalisvojeprobleme,kotjerecimovPiluKoti~ekteteJusti,vSmrkljiPetratipomaga,... Poznamvelikotakihljudi,kiimajovelikoproblemov. Nikomur ne zaupajo, zato pa so tudi vedno zamorjeni. Pi{itehoroskope!!!!!<-(Mojnajljub{idel)

Tudi kak{ni testi bi bili v redu. Npr. V PILU NA

ZADNJI STRANI!

NedajemvamPila,kotdamoratebititak{ni,kot jetarevija(Pil).

Samopodobnonajbo,sajtovsimladiradiberejo oz. beremo.

Leposeimejte! Tea

Tea, tvojega pisma sem ze zelo razveselil. V{e~ mi je namre~, ~e bralke in bralci sami poveste, ~esa si `elite v Gozdovniku.

Ko sem pripravljal ta "Tabor za najstnike", sem bil pred te`ko nalogo. Vedel sem, kaj mladi najraje berete, saj sem tudi sam odra{~al ob Pilu. Zato je bila sku{njava, da bi enostavno napravil "taborni{ki Pil" zelo mo~na. Saj ne bi bilo treba kaj posebnega: nekaj intervjujev z zvezdniki, veliko testov in nasvetov ter horoskopov, kaka `ge~kljiva zgodbica - vse to v rahli povezavi s taborniki.

Po temeljitem premisleku pa sem pri{el do sklepa, da to ne bi imelo smisla. Pil je Pil, Gozdovnik pa naj bo Gozdovnik. Zato posku{am pripraviti revijo, ki bi dala tisto, ~esar Pil in druge revije ne ponudijo, GG-ji pa potrebujete, saj za vas ni iz{el {e noben primeren delovni zvezek ali priro~nik.

Dodaten problem je omejeno {tevilo strani - zaenkrat letno izide vsega dvakrat po 24 strani Gozdovnika. Na tak obseg posku{am stla~iti ~im ve~ pou~nega in uporabnega za taborni{ko `ivljenje, predvsem za osvajanje ve{~in.

Obljubljam pa ti, da se bomo vsi, ki ustvarjamo Gozdovnika, zelo potrudili, da bo bolj pester, barvit, {aljiv, zanimiv. Tudi za kak{en test se bo na{el prostor. (Za nasvete pa `e itak skrbi trot Skelo!)

Torej, maja bo iz{el naslednji Gozdovnik in prepri~an sem, da bo bolj po tvojem okusu. Hvala {e enkrat za pomo~.

Tudi ti se lepo imej in pi{i nam {e kaj!

Malus

Prvo Gozdovnikovo stran bomo namenili po{ti bralcev. Takole je pisala gozdovnica:

ZIMOVANJA 1998 ZIMOVANJA 1998 ZIMOVANJA 1998

Ekipa Rumenih daljnogledcev, {e posebej pa Matja` E. alias [malc, se je zapodila na razli~na zimovanja in s seboj prinesla kup zanimiv sestavkov, ki smo jih razporedili v tokratno veliko reporta`o. Vemo, da bo besedil z zimovanj {e veliko, te pa bomo umestili v prihodnjo {tevilko Tabora.

Eskimskitalismaninavejahrazpolo`enja

NA OBISKU PRI ESKIMIH

Pleme Eskimov iz Rodu Bi~kove skale se je letos utaborilo na vrhu Mrzlice (za tiste nepou~ene, to je tisti vrh, ki gleda iz megle nad Trbovljami). 36 bolj ali manj lovsko razpolo`enih Eskimov je cel teden osvajalo teren, lovilo e.... e.... v glavnem nekak{ne ~udne `ivali s {e bolj ~udnimi imeni in predvsem - iskalo sneg, ki pa ga pri najbolj{i volji niso mogli najti, saj veste: ni zime za Eskime!

Sicer pa se je kak{nih 25 otrok po telesu in kak{nih 10 otro~ajev po du{i imelo skrajno dobro (no ja, vsaj videti je bilo tako, ~e pa so me pretentali, so vra`je dobri igralci). Vreme jim je bojda dobro slu`ilo (ob tak{nem mafijskem stare{ini si {e vreme ni upalo zatajiti), tako da so ve~ino ~asa pre`iveli zunaj, se preganjali po zasavskih hrib~kih, zakurili kak{en ogenj in na oltarju `rtvovali eskimskemu bogu, se igrali raznovrstne igrice in kot krono zimovanja uprizorili "Veliko igro", nekak{no me{anico med "Monopolijem" in "Risikom", le da je bila igralna plo{~a velika 2x2 km. Vsekakor stvar vredna ogleda. No, moram jih na koncu pohvaliti {e za gostoljubje. Dobil sem kavico, mle~ni zdrob, en konkreten ~vek in en prav zelo prijeten ve~er. Ocena: ~ista petica (od 100 seveda ...)!

Prava eskimska ~arovnica

GOSTOLJUBNI BRKINI

Medvedki in ~ebelice Rodu sne`ni{kih ru{evcev so skupaj s prijatelji iz koprskega Rodu srebrnega galeba svoje zimovanje tudi letos pre`iveli v idili~nem okolju brkinske vasi Tatre.

Dneve so zapolnili z izvirnim programom, saj so vsak dan posvetili dolo~eni temi. Tako so naprimer raziskali `ivljenje v mestu in na kmetiji, ~love{ko telo in s pomo~jo skrivnostnih fotografij iskali skriti zaklad. Na pustni torek pa seveda brez mask ni {lo in v program pustnega dne so vklju~ili tudi va{ke otroke.

Tatre so nam `e drugo leto nudile gostoljubje in verjamemo, da bodo na{a zimovanja v Brkinih postala tradicija.

NA BO^U VELIKO

NOVEGA

Sicer so se letos taborniki iz rodu

Belega konja hoteli odpraviti na Triglav ali {e kam vi{je, vendar ko so sli{ali, da prve izmene zimovanj niso imele snega, so rekli: "Tabornik je solidaren; ~e se drugi niso smu~ali, se pa tudi mi ne bomo!" In so se odpravili na Bo~. In ker se tisti "tapravi" tabornik kali v najbolj nemogo~ih vremenskih razmerah, so naro~ili {e malo vetra, megle in de`ja. Ni kaj, vsega ob~udovanja vreden pogum!

A ne boste verjeli: spet jim je uspelo! ^etrt stotine zimujo~ih se je spet imelo fenomenalno. Kuhali so gola`, spekli kruh in vra`je trdo pizzo, postavili bivak a' la Empire State Building in v njem tudi prespali (no ja, kolikor so pa~ spali), organizirali ~isto pravo taborni{ko olimpiado in se konkretno bolje odrezali kot na{i {portniki v Naganu. Ja, pa da ne pozabim: imeli so nepozabno, "ful-

Toplosoncejezimujo~eprivabiloven

d-besti~no" pustno rajanje, z maskami in krofi in z vsem, kar pa~ sodi zraven!

V glavnem: otroci so bili pridni, vodniki {e bolj, star{i so bili veseli, da so

imeli teden dni miru, Konji~ani pa se {e danes spra{ujejo, zakaj je v tistem tednu na mesto legla tako pomirjujo~a ti{ina.

Dina

Bo prav odstrigla ali ne?

Prav lepo se da takole zapeti na hrib~ku

Matja` E.

ZELENI JO[T V ZELENEM MARINDOLU

Dvajset tabornikov Rodu zelenega Jo{ta je leto{nje po~itnice pre`ivelo kar v taborni{kem domu v Marindolu. To, da se je narava v ~asu zimovanja `e za~ela prebujati (namesto da bi bila prekrita z debelo sne`no odejo), ni zmotilo njihovega `e tako nesmu~arsko zami{ljenega programa. Vsi, od najmlaj{ega muren~ka naprej so pisali svojo kroniko zimovanja. Pokukal sem v dnevnik enega izmed medvedkov in prebral, kak{en se je zdel prvi dan zimovanja osemletnemu Janu Grilcu?

Peljali smo se z vlakom v Marindol. Po stoletni vo`nji smo prispeli pred dom. Ogledali smo si sobe in spoznali vodnike. Kasneje smo si poiskali vodov koti~ek. Sledilo je kosilo. Tega sem z veseljem pojedel, ker so bili {pageti. Po kosilu je bil po~itek. Po po~itku smo od{li na pohod. Ustavili smo se pri dru`ini Cvitkovi~ in si ogledali izdelovanje pisanic in tkanje na statvah. Preden smo {li nazaj v dom, smo dobili pomaran~e. V domu je sledil ve~erni program in nato spanje.

V naslednjih dneh se je podobnemu opisu pridru`ilo {e osvajanje ve{~in, ve~erni ogenj, pustovanje in ogled Krajinskega parka reke Lahinje. Zanimivo in pou~no zimovanje bo najbr` udele`encem ostalo {e dolgo v spominu, zanimive opise dogodkov pa bodo zbrali in objavili v rodovem glasilu Krokodil~ek.

De`urnim obveznostim se ni nih~e izognil

Gasilska fotografija pred totemom

DOM@AL^ANI NAD HRASTNIKOM

Leto{nje zimovanje je na{ rod organiziral na Kalu nad Hrastnikom, in sicer od 14. do 18. februarja 1998. [tevilo udele`encev se je ob koncu zbiranja prijav ustavilo pri 59. Vodstvo zimovanja smo sestavljali 7 vodnikov in jaz kot zimovodja. Vodstvo je `e pred pri~etkom skrbno pripravilo program zimovanja. Pri pripravi programa sta bili upo{tevani obe mo`nosti - dovolj snega in ni~ snega. Na `alost je obveljala slednja.

Po naporni vo`nji do samega cilja (pot na Kal je avtobus premagoval na meji {e mo`nega) smo se najprej namestili po sobah velikega planinskega doma, nato pa smo si ogledali tudi okolico na{ega novega doma. @e pred za~etkom zimovanja nam je bilo jasno, da bo to bolj spomladovanje, kot kaj drugega. Eden izmed M^-jev je celo ugotovil, da na Kalu verjetno nimajo pravega koledarja, ker so bile temperature previsoke za ta koledarski mesec, v okolici doma pa je `e bujno rastel spomladanski teloh. Program smo tako izvajali po varianti B - brez snega. Na sre~o smo ve~ino ~asa lahko pre`iveli v naravi.

Prvi dan so se udele`enci (M^ in GG) razdelili po vodih, vodniki pa so jih seznanili z na~rtovanim potekom zimovanja. Prvi ve~er je bil namenjen spoznavanju, temu pa naj bi sledil po~itek oziroma spanje. A ker niti GG niti M^ ne vedo, kaj je to ti{ina, je najbolj zagrizene pono~njake spanec premagal {ele okrog tretje ure zjutraj. No, tudi to smo kasneje uredili.

V naslednjih dneh pa je program polno za`ivel. Ukvarjali smo se z osvajanjem ve{~in, imeli smo izlet na bli`njo Mrzlico, kjer smo obiskali tabornike RBS Ljubljana. Uspe{no smo ulovili zaklad. V ospredju pa so bile delavnice, v

katerih so najmlaj{i, pa malo starej{i in {e malo starej{i pokazali razli~ne ro~ne spretnosti. Ob ve~erih so se na vse pretege napenjale male sive celice. Uspe{no smo na{li vse ranjence, skrite v bli`njem gozdu. Nepozaben ve~er je bil, ko smo imeli "ta prave karaoke" z Davorjem Bo`i~em (na{ Davor Bo`i~ je mutiral). Tudi modna revija je bila skoraj bolj zanimiva kot tiste v Parizu ali Milanu. Imeli smo prilo`nost pogovoriti se s pravim lovcem, ki je lovske trofeje postavil v naravno okolje in o vsaki vedel povedati veliko zanimivega. Posamezne drevesne vrste pa smo spoznali ob pomo~i gozdarja. Zadnji ve~er smo zaklju~ili v soju bakel. Podeljene so bile nagrade prizadevnim vodnikom in za najbolj pospravljeno sobo.

Kot zimovodja sem imel nemalo dela pri razdeljevanju obilice po{te, ki so jo star{i in vsa bli`nja in daljnja "`lahta" pisali M^-kom in GG-jem (ta zaresni po{tarji, kje ste bili?!). O napornosti vodenja zimovanja ni nobenega dvoma, saj je potrebno vanj vlo`iti veliko mo~i, iznajdljivosti in neskon~no veliko potrpe`ljivosti. A se izpla~a! Vlo`eni trud je popla~an, ko opazuje{ zadovoljne obraze otrok, ki se polni novih vtisov in novega znanja z novimi prijatelji vra~ajo domov, v objem svojih mamic in o~kov.

Za naslednje leto upam, da bomo imeli pri izbiri lokacije zimovanja bolj sre~no roko (predvsem mislim na gostoljubnost).

Sa{o Jenko

Razdeljevanje po{te

Razgibavanje pred domom na Kalu

ZZOT-a so pri{li kar {tirje prispevki, zato smo se v uredni{tvu Tabora odlo~ili, da temu tekmovanju posvetimo ve~ pozornosti kot obi~ajno. Hkrati se opravi~ujemo Iztoku Utenkarju, ker smo objavili samo njegove fotografije. Iztok nam je poslal le poro~ilo o tekmovanju, ostali trije zapisi pa so bili bolj reporta`nega zna~aja in zaradi tega bolj zanimivi. Hvala vsem!

Uredni{tvo

ZOT=^AGA

To je pisalo na majicah organizatorjev. In {e malo se nismo zmotili. ZOT 98 je bil res ~aga, tako za organizatorje, kot tudi za tekmovalce. Leto{nji ZOTseveda smo ga spet organizirali taborniki Rodu XI. SNOUB - se je dogajal v majhni vasici sredi Pohorja, ki sli{i na ime Tinje. Vasica ima lo~eno {olo in telovadnico. Tekmovalci so spali v telovadnici, tako da jih mi, pozno v no~ modrujo~i organizatorji, nismo motili pri njihovem {e kako potrebnem spancu. V {oli so re{evali TOPO-teste in vrisovali, tam je bil tudi grafoskop, na katerem si si lahko ogledal vse potrebne informacije. Seveda pa ni manjkalo tudi prijaznih snoubovcev, pa tudi tekmovalci so si odli~no pomagali med sabo.

^e je ZOT ~aga, potem tudi ta prava ~aga ne sme manjkati. Le-to smo naredili v eni od u~ilnic za vse tiste, ki niso mogli ali pa hoteli spati. Tako si se lahko po mili volji nanorel ob glasbi "Barbie girl" in "Insane in the main brain".

Naslednji dan je potem {lo zares. Ekipe so tekale sem in tja, vse nervozne, da bi kon~no lahko dvignile sidra in odjadrale ~ez Pohorje. Tako so se morali Pohorci po{teno nazabavati, ko so gle-

dali vrle tabornike, kako ob 8.00 zjutraj "{opajo" po bregu navzgor.

Ko so vsi sre~no prispeli nazaj na cilj in ko je Vol vtipkal {e zadnje podatke v ra~unalnik, se je pri~ela podelitev.

Pet pokalov je `e komaj ~akalo na svojega novega lastnika. In tako je vseh pet veselo odpotovalo na svoj konec Slovenije. In z njimi tudi vse ekipe.

Bilo je super. Vseh 28 ekip, kolikor jih je bilo vseh skupaj, se je potrudilo in bili ste hiperdobri.

^e pa vsega tega ne verjamete, pa vpra{ajte PiBi-ja, ki se je posebej za nas pripeljal iz Postojne in nam delal dru`bo. On vam bo zagotovo povedal, da je bil ZOT res ~aga in vam vsem skupaj priporo~al, da pridete tudi naslednje leto.

Pokali za najbolj{e (Foto: Arhiv XI. SNOUB)

PIBI: "Kak{no Pohorje, snega je za vzorec." (Foto: I. Utenkar)

Jasna V., XI. SNOUB

(Z)eleno (O)rientacijsko (T)ekmovanje 1998

Kon~no petek … konec dolgo~asnega tedna … in napeto pri~akovanje prelepega vikenda. [e zadnji pregled mojega ubogega nahrbtnika in `e avtomobilska kolesa po`irajo kilometer za kilometrom in kraj za krajem. Tako kot `e nekaj petkov, sem se tudi tokrat prebrisano izmaknil tolikokrat preozkemu Trzinu, vsaj kar se ti~e reke plo~evine in jo proti Slovenski Bistrici ucvrl prek Kamnika (tabornik se znajde; o. p.). Prvi preizkus orientacije – nova avtocesta, katerega sem presenetljivo uspe{no opravil in se tako po dobri stari cesti po~asi pripeljal do Slovenske Bistrice in kasneje do majhne, a prisr~ne vasice Tinje, prizori{~a leto{njega ZOT-a.

Organizator, Rod XI. SNOUB, je tako `e tretje leto zapored pripravil orientacijsko tekmovanje, katerega pa se ve~inoma udele`ijo ekipe GG-jev in PP-jev. Tudi leto{nje leto ni bilo izjema. Na tekmovanju je sodelovalo 23 ekip v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalci so morali poleg znanja orientacije prikazati tudi svojo splo{no razgledanost oz. iq-je (npr. na{teti nekaj na{ih vrlih ministrov, pa vedeti naslov prvega filma o agentu 007, itd). Poleg tega jih je ~akala {e signalizacija, pa ciljanje tar~e s kepami in toti test.

Na progo se je podala tudi mednarodna ekipa v sestavi: pilot ^rt, kopilotka Gaby, navigatorka Nata{a, posebni

poro~evalec (avtor sam) in potnik, o katerem sem si na `alost zapomnil le to, da ve~ino svojega ~asa pre`ivi na mircu (oprostite, o.p.).

Saj poznate tisti rek, ‘ura te~e, ni~ ne re~e’ in tako je pri{el tudi ~as za razglasitev rezultatov. Poglejmo si samo zmagovalce v posameznih kategorijah:

Gozdovniki – Zmajev rod

Gozdovnice – Rod II. grupe odredov

Popotniki – Rod Louisa Adami~a

Popotnice – Zmajev rod

Gr~e – Zmajev rod

Gr~ice – jih ni bilo

Bolj podrobne rezultate lahko dobite na i-net strani: http://atlantis.jump.org/ xisnoub.

Kaj {e dodati na koncu? Razen tega, da je bilo prizori{~e zbora ekip malo oddaljeno, je bilo vse ostalo zelo dobro organizirano in tudi izpeljano. [e posebno velja pohvaliti hitrost objave kon~nih rezultatov na internetu, kar bi si lahko vzeli za vzor tudi ostali prireditelji podobnih tekmovanj.

‘Pri{el je ~as slovesa …’ in avtomobilska kolesa so ponovno pri~ela po`irati kilometer za kilometrom in kraj za krajem proti domu.

Primo` Bajec - PiBi

"Ne mrdnem, pa ~e me povozi{!" (Foto: I. Utenkar)

"Hmm, kje je naslednja KT?" (Foto: Arhiv XI. SNOUB)

KAKO SMO GA "BIKSAL" JOGURTKI

"Zakaj skakal bi ~ez plot, ~e zmagat grem lahko na ZOT?". No ja, prav zmagati nam ni uspelo, smo pa dosegli zavidljivo 3. mesto. A kdo ? Ja, ekipa Jogurtki, seveda! Verjetno se zdaj res spra{ujete, kdo za vraga so tile Jogurtki. No, da se predstavimo. Prihajamo iz {tirih razli~nih rodov v Sloveniji, Ego = Ne`a (RBB), [e pa {e = Katja (RSK), Früchte gut = Ana (RBS), Bifidus = Ur{a (RDV), Yovi = Grega (RDV). Res pisana dru{~ina, ni kaj. Skoraj sama dekleta, skoraj ... zaradi Grege pa smo morali vseeno nastopati v mo{ki konkurenci. Kljub vztrajnemu prepri~evanju organizator ni verjel, da je on vendarle Gregorina ... [kandal.

Za~elo se je lepega popoldneva, ko je nabito polna katra letela po {tajerski obvoznici, nato pa se je {la {e hribolazenje do Velikih Tinj, kjer so nas z nasme{kom `e do~akali organizatorji. Vsi smo bili prepri~ani, kako lahko konkurenco imamo, ko so se na lepem iz Ljubljanske kotline priplazili Zmaji ... veliko zmajev. Po kraj{i zmedi smo se odpravili na polno~ni Toti test in vrisovanje, nato pa smo ga divje za`urali ob pravi disko glasbi. Spanje je za vsakega Jogurtka prav posebna zgodba. Od Ur{e, ki je spala kar pet ur, do Grege, ki sploh ni zatisnil o~esa, pa ne, da ne bi hotel. Ostalim je uspelo zaspati v nepri~akovanih 32 minutah ti{ine, do vstajanja, ki je bilo ob 6.15. Takrat smo tudi radostno izvedeli, da imamo start ob 8.40 .

[ele na progi se je za~elo pravo “biksanje”. Sopihanje od KT do KT je nara{~alo, za~injeno s polno atraktivnih Gregovih padcev. Kaj pa se medtem godi s plastenko vode, katere lastnik jo je pozabil zapreti, lahko pove samo razmo~en pulover in milijon drugih mokrih stvari v njegovem nahrbtniku. Signalizacija v “L” res ni na{a vrlina, {e posebej, ko kar naprej sprejema{ n, j, c, e, potem pa sestavljaj besedilo. Da so gozdovi na [tajerskem bolj `ivi kot v Ljubljani , so nam dokazale srne, ki so {vignile mimo nas. Za znamenito KT 5 je na{a vrla domorodka `rtvovala svoje zdravje in zabredla v leden potok v vi{ini vsaj 35 cm. Brrr... ostali nismo videli nobenega drugega `ivega bitja v njem. Do skice smo se uspe{no prerinili, kaj ve~ o njej pa si predstavljajte z naslednjimi pojmi: pi{koti, leden mraz, rokavice, o`emanje di{e~ih nogavic, prebijanje ledu in ni podlage ... NI podlage ...Kaj pa sedaj? Na sre~o je med tekmovalci {e nekaj taborni{kega duha in GG ekipa nam je prijazno posodila pozabljen pripomo~ek. [e enkrat hvala. Nato pa tek prek zadnjih KT v cilj. Da pot ne bi bila popolnoma dolgo~asna, jo je za~inila Ana z letom in pristankom, ki se ga tudi Peterka ne bi branil.

Na cilju smo se premo~eni umili, nakar sta Yovi in Ego naredila sprehod v copatih po vasi. (Slogan sprehoda: Najprej udobje, nato zdravje.) Po odli~nem kosilu in neskon~nem ~akanju smo le dobili rezultate in se zadovoljni odpravili domov s {e bolj nabasano katro.

Za konec bi dejali samo {e to: ZOT je bil kot se spodobi in ni nam `al, da smo se ga udele`ili. Drugo leto se gotovo vidimo, ko bodo Jogurtki "udarli spet". Revan{ je `e dogovorjen.

Grega, Ne`a, Keta, Ana, Ur{a

Se razume kdo je najbolj{i (Foto: I. Utenkar)

"Ekipa Jogurtkov!"

NEKO^ NAJBOLJ BRATSKI, ZDAJ NAJBOLJ ^LOVEKOLJUBNI

Ljubljanski Rod Ro`nik, pri katerem je kot stare{ina {e vedno aktiven tudi Tone Simon~i~, je v svojih najbolj{ih ~asih {tel tudi 500 ~lanov in ve~. Pred razpadom Jugoslavije je bil Rod Ro`nik verjetno pobraten z najve~ enotami izven Slovenije, bratstvo pa je kasneje preraslo v ~lovekoljubnost. Ro`nikovci namre~ `e pet let zapored obiskujejo ljubljanske otro{ke bolni{nice in bolnim otrokom vsaj en dan popestrijo s taborni{kimi dejavnostmi in zabavnimi to~kami. O tem lahko vsako leto preberete reporta`o tudi v Taboru.

Pred pribli`no 10 leti je bil takratni

Odred Ro`nik res velikanski, potem pa je pri{lo zaradi odhoda kar dveh generacij v vojsko do prav tako velikanskega osipa. Vojska jim je namre~ vzela ve~ino vodstvenega kadra, vodilni pa `al niso pravo~asno poskrbeli za podmladek, ki bi prevzel vodenje odreda. Tako so se na vrhu kar naenkrat zna{li komaj novope~eni srednje{olci, vodniki pa so {e ve~inoma obiskovali osnovno {olo in padec ~lanstva je bil neizogiben. Temu se je takrat pridru`ila {e splo{na kriza v taborni{ki organizaciji, ko je ~lanstvo padlo v vsej Sloveniji, tako da so morali Ro`nikovci v za~etku kar krepko poprijeti za vajeti. Glavno breme sta takrat prevzela Ale{ Arko, ki je zdaj pomo~nik rodovega stare{ine, in Sandi Su{nik, malce so jima pomagali {e preostali klubovci, in skupaj jim je uspelo, da ni pri{lo do prevelike krize.

STALNO OBNAVLJANJE KADROV

Zdaj je seveda vse druga~e. Rod Ro`nik {teje 117 aktivnih ~lanov, ki so razporejeni v {est GG vodov, pet M^ vodov, klub PP in klub gr~. V slednjem je takoreko~ kompletna rodova uprava, klub PP z imenom SPS pa tvorijo ~lani vodov Strele, Planike in Sluze. PP-jevci sicer pravijo, da kratica z za~etnicami imen vodov pomeni po latinsko Semel pro Semper (enkrat za vselej). Kakor jim drago, le da se imajo fino in da klub dela.

Dobro pa delata tudi obe dru`iniGG in M^, ~eprav so Ro`nikovci tako organizirani {ele dobri dve leti. Prej so imeli {tiri mo~ne ~ete z ve~ kot 100 ~lani, po reorganizaciji je ostala le {e ena ~eta, tako da so potrebovali kar nekaj ~asa, da so se organizirali "po novem" -

v dru`ine in klub. Rodova uprava zdaj ni~esar ne prepu{~a naklju~ju. V monta`ni hi{ici na Pr`anjski cesti se tako o`ja (stare{ina, na~elnica, na~elniki dru`in in kluba, tajnica in gospodar) kot {ir{a (vsi vodniki) rodova uprava prostovoljno dobivajo vsak ponedeljek, enkrat mese~no pa je udele`ba obvezna.

Ribno '97: izlet M^-jev v Radovljico med taborjenjem

Dru`ini se sestajata {e posebej, na sestankih pa pregledajo delo po vodih, se dogovarjajo za skupne akcije, vse skupaj pa potem uskladijo na seji rodove uprave.

Zaradi slabih izku{enj iz preteklosti zdaj pri Rodu Ro`nik seveda pazijo, da jim ne bo zmanjkalo naslednikov. V rodu imajo `e tri in{truktorje, enega ~aka le {e zagovor osebnega projekta, trije pa so kon~ali temeljni in{truktorski te~aj. Bodo~i in{truktorji se `e kalijo kot namestniki na~elnikov rodu, dru`in in kluba, Ro`nikovci pa seveda ne pozabljajo tudi na vodnike. Vsako leto vzgojijo tri do pet novih, po{iljajo pa jih na

obmo~ne vodni{ke te~aje. Rod Ro`nik sicer ~rpa svoje ~lane na O[ Mi{ka Kranjca, lani pa so tri vode dobili tudi na O[ Koseze. Tudi letos nameravajo rod okrepiti vsaj s tremi novimi vodi, zato pa potrebujejo nove vodnike.

AKCIJE, TEKMOVANJA, STIKI, ... Ro`nikovci sicer ne organizirajo nobenega tradicionalnega tekmovanja, zato pa se udele`ujejo akcij po vsej Sloveniji. Kot sta povedala na~elnica rodu na~elnica rodu na~elnica rodu na~elnica rodu rodu Maja Rozman Rozman Rozman in prej{nji na~elnik prej{nji na~elnik prej{nji na~elnik prej{nji na~elnik na~elnik kluba Rok Su{nik kluba Rok kluba Rok Su{nik kluba Rok imajo eno ekipo popotnikov, ki se na vseh tekmovanjih uvr{~a na eno od prvih pet mest. Ti popotniki skrbijo tudi za tekmovalni podmladek, saj GG-je pripravljajo za razli~ne akcije na internih treningih.

KDO JE KDO V RR

Stare{ina rodu: Tone Simon~i~, 57 let

Na~elnica rodu: Maja Rozman, 22

Na~elnica dru`ine M^: [pela Avsenek, 19

Na~elnik dru`ine GG: Bla` [terk, 21

Na~elnik kluba PP: Jure Bagon, 20

Gospodar: Ga{per Rogelj, 22

Blagajnik: Ale{ Arko, 28

Tajnica: Katju{a Toma{i~, 24

GG-ji `e po~asi nabirajo prepotrebne tekmovalne izku{nje, nekateri pa so se letos `e drugi~ poskusili na dokaj zahtevnem orientacijskem tekmovanju Bela sled.

^lani Rodu Ro`nik radi prisko~ijo na pomo~, saj so lani pomagali pri organizaciji ROT-a in dneva tabornikov, sami pa so priredili Vesela sre~anja za ljubljanske M^-je, ki so bila zelo dobro obiskana, saj je pri{lo kar deset rodov z ve~ kot dvesto udele`enci. V rodu razmi{ljajo o tem, da bi postali tradicionalni prireditelji nekak{nega {aljivega sre~anja za medvedke in ~ebelice, ki ne bi vklju~evalo orientacije, vendar je vse skupaj {e na ravni ideje. Pa ne, da jim orientacija ne bi di{ala, nasprotno - v rodu imajo kar tri specialiste, ki so uspe{no opravili topografski te~aj v Gozdni {oli, interes pa je tudi za te~aj @VN.

Ro`nikovci sicer niso taki, da bi vsak lep konec tedna in vse praznike izkoristili za ve~dnevne akcije, pohode, bivake, kljub temu pa ugotavljajo, da ima - predvsem dru`ina GG - kar lepo statistiko od lani. Vsak GG vod je imel vsaj dva izleta, dru`ina je imela tri skupne akcije, pred novim letom so se ~lani dru`ine GG zbrali na ~ajanki, vodi pa se udele`ujejo tudi internih rodovih tekmovanj v orientaciji in re{evanju drugih nalog. Dru`ina M^ je manj aktivna, zato pa bo letos posku{ala malce o`iviti akcijo Vod vodu. PP-ji so {li med lanskimi prvomajskimi po~itnicami na bivak, letos se bodo udele`ili kolesarskega potepa na ravni MZT-ja, ~akajo pa tudi na povra~ilo gostoljubnosti iz @eleznikov in Izole. Lani so namre~ na lastno pobudo v Ljubljani organizirali sre~anje treh rodov. "Bilo je prav zanimivo, zdaj pa ~akamo, da nas {e oni povabijo," je malce hudomu{no pripomnila na~elnica Maja. Skupnih akcij z drugimi rodovi sicer ne organizirajo,

Vse pa ka`e, da se bodo "spoznali" tudi s svojimi neposrednimi sosedi - katoli{kimi skavti. Naklju~je je hotelo, da jih na Pr`anjski lo~i le ograja, za katero pa so se skupaj odlo~ili, da jo "podrejo", se spoznajo in za~nejo sodelovati. Prvi korak bo menda tabor na travniku pred hi{o Ro`nikovcev, kamor bodo povabili katolike, da pre`ivijo s taborniki en ve~er, v taboru pa naj bi tudi prespali.

zato pa prijateljujejo z ve~ino ljubljanskih rodov, veliko znancev pa imajo tudi v drugih enotah po Sloveniji, je poudaril Rok.

^lani Rodu Ro`nik se pridno udele`ujejo tudi akcij na tujem. Tako so bili njihovi ~lani `e na evropskem in svetovnem jamboreeju na Nizozemskem, udele`ili so se Eurofolka v Avstriji in se na ta na~in spoznali s skavti {irom po svetu, s katerimi vzdr`ujejo redne stike.

Vse pa tudi ka`e, da se bodo "spoznali" s svojimi neposrednimi sosedi -

Prizor z leto{njega zimovanja v Dobrovljah nad Letu{em

Evropski jamboree na Nizozemskem leta 1994: Maja in narisan rodov znak

katoli{kimi skavti. Naklju~je je hotelo, da jih na Pr`anjski lo~i le ograja, za katero pa so se skupaj odlo~ili, da jo "podrejo", se spoznajo in za~nejo sodelovati. Prvi korak bo menda mali tabor na travniku pred hi{o Ro`nikovcev, kamor bodo povabili katolike, da pre`ivijo s taborniki en ve~er, v taboru pa naj bi tudi prespali.

TABORJENJA IN ZIMOVANJA

Glavni taborni{ki akciji sta seveda stalnici v programu Rodu Ro`nik. Z leto{njega zimovanja so se ravno dobro vrnili, imeli pa so kar nekaj te`av. Zapletlo se je tik pred pri~etkom zimovanja, saj so jim nepri~akovano odpovedali gostoljubje v ko~i na Mali planini, potem pa jim je ponagajala {e gripa, ki je povzro~ila, da se je morala tretjina

GLASILO

Dolga leta je za rodovo glasilo Galebe skrbel Tone Simon~i~, ko pa se je on prenehal ukvarjati s tem, so Galebi nekaj ~asa po~ivali. Zdaj jih je prevzel ~lan kluba PP Matic. Iz{le so `e tri {tevilke, Galebi imajo spremenjeno in moderno obliko, vsebina pa je zanimiva, sta povedala Maja in Rok.

otrok pred~asno vrniti domov. Kljub temu so se imeli - tudi brez snega - zelo lepo, 40 zimujo~ih pa je bilo skupaj v Dobrovljah nad Letu{em ne glede na starost. Letos bodo zaradi {tevilne odprave na jamboree v ^ile poskusili organizirati lo~eno zimovanje, najprej za starej{e, potem pa {e za mlaj{e.

Odred Ro`nik + taborjenje = Rovinj. To je bila dolgoletna preverjena ena~ba Ro`nikovcev. Rovinj je bil pravo poletno opori{~e ljubljanskega odreda, saj je bil tabor poln dva meseca. Leta 1991 je potem Rovinj postal mesto v tujini, tamkaj{nji tabor pa so vandali v dveh sezonah povsem izropali, po`gali in uni~ili, tako da so si morali Ro`nikovci najti nov taborni prostor. Tako so bili `e {tirikrat v Ribnem pri Bledu, vmes tudi na Rogli, zdaj pa intenzivno i{~ejo svoj taborni prostor. Taborjenja imajo ponavadi tako organizirana, da

INTERNET

Rod Ro`nik {e nima lastne strani na internetu, zato pa je v sklopu MZTjeve predstavitve objavljen znak Rodu Ro`nik, ime, priimek in naslov kontaktne osebe ter naziv {ole, kjer je njihova "baza".

so 10 dni vsi skupaj, potem se mlaj{i vrnejo domov, starej{i pa {e malo podalj{ajo.

FINANCIRANJE

Tudi Ro`nikovci so se odlo~ili, da letos vstopijo v "klub 5.000", saj bodo letos pobirali ~lanarino v vi{ini 5.000 tolarjev. ^lani rodu bodo s tem dobili vse leto{nje izvode Medota in Gozdovnika, na{itek rodu ter ~lansko izkaznico. Rod ne dobiva nobenih dotacij s strani ob~ine, zato se poleg ~lanarine financira le {e z ostankom tabornine.

Maja in Rok sta ob koncu pogovora povedala, da pogre{ata hitrej{i pretok informacij iz Parmove v rodove, saj se dogaja, da razli~na gradiva v~asih pridejo po po{ti {ele dva dni pred za~etkom pomembnej{ih sestankov.

Motivacijski vikend rodove uprave septembra 1997 na Osolniku

Rogla '96: M^-ji kuhajo juho na taborjenju

Igor Drakuli~ Foto: Arhiv RR

PRIPRAVLJAMO RAZLI^NE AKCIJE

Kaj vse upo{tevamo pri ceni izleta: prevoz, preno~i{~e, prehrano, vstopnine, oglede, predstave, ... Resda je videti cena izleta vi{ja, vendar se izognemo kasnej{emu pobiranju zneskov, iskanju drobi`a, ... Prav je, da ob ceni zapi{emo, kaj vse zajema. Za ve~jo skupino se z oskrbnikom dogovorimo za popuste, prav tako smo dele`ni popustov na rednih avtobusnih, vlakovnih linijah. Za manj{o skupino je primeren tudi kombi (ima ga kar nekaj enot), lahko ga najamemo, vendar bodo morali imeti, kot vse ka`e, tudi vozniki v dru{tvih licenco za prevoz oseb. ^e potujemo s posebnim prevozom, pa obi~ajno hitro prera~unamo ceno prevoza za vsa razpolo`ljiva mesta v avtobusu. ^e ostane prazno le eno samo mesto, je cena na posameznika takoj nekoliko vi{ja. Da se temu izognemo, postavimo nekaj tolarjev vi{jo ceno.

Akcijo je bolje kon~ati ali spremeniti:

Vodnik se na izlet pripravi!

· Preu~imo najbolj{i na~in potovanja.

· Pripravimo se za tiste gozdne {ole, ki jih bomo na akciji vodili.

· [e posebno na prvih izletih na{ih ~lanov se ne zana{ajmo, da bodo imeli vsi vse s seboj. Vedno imamo {e kak{en rezervni del.

· V dobro na{ih ~lanov naj se potepanja s prijatelji kon~ajo ob uri, da bi se zjutraj zbudili spo~iti, sicer bomo utrujeni, in bolje bi bilo, da se izleta sploh ne bi udele`ili.

Vodnikova oprema na izletu:

Na prve izlete vzamemo s seboj nekaj ve~ obla~il, hrane, brisa~o, dokler ~lani ne vedo to~no, koliko in kaj potrebujejo. Vedno pa vzamemo s seboj:

· Pribor za prvo pomo~ (obli`, povoj, ruto, prvi povoj, sredstva za bla`itev bole~in...).

· Vrvico, {otorko, kompas, specialko ali drugo karto, pi{~alko, v`igalice, pesmarico ...

· Baterijo, pribor za {ivanje, lepilni trak, klju~ek za odpiranje konzerv, vre~o za smeti ...

· Dodatno opremo glede na vrsto izleta.

Varnost in odgovornost:

Vpra{anje varnosti in odgovornosti varnosti in odgovornosti varnosti in odgovornosti varnosti in odgovornosti si zastavimo {e pred izvedbo akcije. Od ure, za katero smo se dogovorili s ~lani, pa do prihoda domov, smo odgovorni za njihovo zdravje in varnost. Lahko je to samo kratek sprehod v bli`ini doma ali letno taborjenje. Z na{o akcijo je vedno seznanjen vodja enote. Njegove napotke v celoti upo{tevamo.

· zaradi neugodnih vremenskih razmer (slaba vidljivost, hitri vremenski preobrat, ...);

· neprimerne obutve ali opreme ~lanov;

· nepoznavanja poti (ujame nas no~, vodnika, ki naj bi vodil izlet, ni, hoja po bli`njicah, tavanje v neznanem, razdelitev skupine, panika, ...);

· preslabe telesne in psihi~ne priprave (nerazpolo`enje, nedisciplina, nepazljivost, iz~rpanost, podcenjevanje nevarnosti, ...);

· obolelosti, prehlada, omedlevice, vrtoglavosti, slabosti, dehidracije, pikov mr~esa, po{kodb, ...

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

Naslednji~ ve~ o gozdnih {olah in taborjenju. Poleg obi~ajnega

letnega taborjenja lahko pripravimo {e raziskovalni, potovalni, propagandni, ... tabor.

GRAVITACIJSKE LE^E

Prav gotovo je `e kdo izmed vas (globoko) pogledal v kozarec, ko je izpil pija~o do konca. Prazen kozarec je kot le~a, ki lomi `arke oddaljenih svetlih predmetov, in zgodi se, da opazimo v kozarcu kar ve~ slik (naprimer) oddaljenih cestnih svetilk. Ta pojav, da vidimo ve~ slik enega in istega predmeta, sre~amo tudi v astronomiji. Iz fizike vemo, da telesa s svojo maso privla~ijo druga drugo in da je sila, s katero se privla~ijo odvisna od njihove mase. Tej sili pravimo gravitacijska sila ali gravitacija.

Toda gravitacija lahko privla~i tudi svetlobo, saj vemo, da se svetloba obna{a tudi kot snop delcev (fotonov), ki drvijo s svetlobno hitrostjo. @e Albert Einstein je napovedoval v svoji relativnostni teoriji, da lahko ve~ja masa ukloni tudi svetlobo. Torej, ~e se med nami in nekim oddaljenim predmetom, ki ga opazujemo, nahaja nek dovolj masiven predmet, le ta ukloni svetlobo. To pa pomeni, da opazovani predmet sedaj vidimo drugje kot bi moral biti, ali pa ga vidimo celo na ve~ mestih hkrati (samo tam ne, kjer v resnici je). No, kot sem `e zgoraj omenil, mora biti "mote~i" predmet resni~no masiven, ~e ho~emo opaziti u~inek. Naprimer Sonce bi `e lahko uporabili za preizkus. V ~asu son~nega

mrka lahko opazujemo polo`aje planetov ali zvezd, ki se navidezno nahajajo blizu, ~eprav so sicer bolj oddaljeni od Sonca. Prav na ta na~in so dokazali

Einsteinovo teorijo, ko so ob son~nem mrku opazovali Merkur, ki je "spremenil" lego natan~no toliko, kot je napovedal Einstein. ^e je "mote~i" predmet

{e masivnej{i (naprimer galaksija ali ~rna luknja), lahko drasti~no spremeni sliko ozadja. En in isti predmet lahko vidimo kar na {tirih ali petih razli~nih mestih. Najbolj znan primer iz astronomije je "Einsteinov kri`", kjer vidimo bolj oddaljen predmet kar na {tirih mestih hkrati, vmes pa se nahaja masivna galaksija.

Einsteinov kri` - znameniti primer gravitacijske le~e

Kaj se zgodi, ~e med grad in nas postavimo ~rno luknjo z maso pribli`no enega Saturna

Originalna slika gradu

Gravitacijska le~a pred skupino galaksij

OKULTACIJA JUPITRA

Dne 26. marca bo Luna nekako med 12:40 in 13:40 uro prekrivala planet Jupiter. Temu pojavu pravimo okultacija. Posebej zanimiv trenutek je ponovno odkritje Jupitra in sicer izza temne strani Lune. Na `alost pojav ne bo najbolje viden iz Evrope, saj se bo zgodil podnevi. Luna in Jupiter sta zato vidna le skozi daljnoglede. Pozor! ^e boste omenjeni pojav opazovali, pazite na o~i! Sonca ne smete gledati skozi daljnogled!

KOMET TEMPEL-TUTTLE NAPOVEDUJE

LEONIDE

Komet Tempel-Tuttle je stari znanec. Sonce in Zemljo obi{~e vsakih 33 let. Pravijo mu tudi "o~e" Leonidov, meteorskih rojev nekje s sredine novembra. Ti roji sicer niso tako spektakularni, razen seveda tisto leto, ko zemljino tirnico pre~ka ta komet. Takrat se usuje na tiso~e meteorjev in temu lahko re~emo tudi meteorska "nevihta". Take meteorske "nevihte" so opazovali `e leta 1933 in 1966, vsaki~ torej, ko je zemljino tirnico pre~kal ta komet. Komet je nepri~akovano svetel (9 m), vendar za

ZNANE IZJAVE:

^e bi si ~love{tvo `elelo pravice, bi jo `e davno imelo! (Hazlitt)

opazovanje vseeno rabimo vsaj daljnogled. Najbolje je bil viden v januarju in je `e pre~kal zemljino tirnico. Torej se nam v leto{njem novembru obeta pa{a za o~i - naravni ognjemet.

SAJ NI RES, PA JE!

Ve~krat se zgodi, da povezujemo obna{anje ljudi z dogodki v naravi, ki na prvi pogled sploh nimajo nikakr{ne medsebojne povezave. Tako so `e davno povezovali prihod kakega kometa z velikimi spremembami v ~love{ki zgodovini. Kometi so napovedovali vojne, revolucije, ... Vladarji so imeli celo osebne astrologe, ki so za njih iskali komete in na ta na~in sku{ali napovedati izid morebitnih vojn. Za utrinke pa pravijo, da prina{ajo zle duhove na zemljo, ki se naselijo v ~love{ki zavesti. V~asih celo obsedejo koga, da napravi kak{no prav nerazumno dejanje. Naprimer ubije `eno ali otroka. ^e ne to, pa vsaj soseda ali njegovo kravo. V~asih pride tudi do kak{nega posilstva. Za nekatere je to dobro, za druge slabo. Vsaj ~asopisi imajo o ~em pisati ...

Okultacija Jupitra 26. marca - ure so v zimskem ~asu!

Komet Tempel-Tuttle januarja letos

TEST OPREME

VETROVKE II.

Poglejmo {e nekaj konkretnih primerov oziroma modelov. Pri vseh je napisan proizvajalec, toda `al so nekateri modeli navedeni brez konkretnega imena (pri dolo~enih se z imenom ne obremenjujejo niti trgovci). Vsekakor cena in opis najve~krat dovolj dobro opredelita izdelek. Modeli so razvr{~eni glede na ceno, ki je bolj ali manj okvirna, saj so cene v razli~nih trgovinah razli~ne, hkrati je mo`no ve~ razli~nih na~inov pla~ila (gotovina, ~eki, naro~ilnica, koli~inski popust, sejemske cene, ...).

Napisane cene so povpre~ne, obi~ajne oziroma regularne cene, toda pri ogledu sem zasledil dolo~ene modele celo po polovi~nih cenah.

Trespass Trespass “ anorak” anorak” (cca 7.000 SIT): [kotski proizvajalec ponuja zadevo podobno nekdaj slavnim Adidasovim anorakom iz preprostega nylona (“{u{kavec”). Izdelek nudi verjetno kar solidno za{~ito pred vetrom, gotovo pa s stali{~a vlage uspe zadr`evati le meglo. Ravno tako ne diha. Kaj tak{nega si kupite le kot pomo`no zadevico in jo uporabljajte pri popoldanskem joggingu.

Vaude “anorak” Vaude “anorak” (cca 12.500 SIT): Vaude izdeluje svoje izdelke sicer ve~inoma iz Simpatexa, a konkretni primerek je narejen iz Pertexa, ki je lahek in mo~an material ter tudi precej diha. Model ni namenjen hudim nalivom, temve~ je le bolj{a ina~ica prej{njega primera. Sem `e bolj za, toda {e vedno samo za popoldanski jogging.

Patagonia Pneumatic pullover Patagonia Pneumatic pullover (cca 22.000 SIT): Primerek je anorak za ~ez glavo z activent dihajo~o membrano, ki ni povsem vodoodporna. [e ena zadeva za jogging oziroma za kraj{i izlet v naravo z lahkim nahrbtnikom, kadar nam preti nevarnost kraj{e nevihte.

Helly Hansen G-003 Helly G-003

Helly Hansen G-003 Helly G-003 (cca 25.000 SIT): Helly Hansen izdeluje svoje izdelke iz svojega materiala HellyTech, ki je menda precej soliden. Vedeti moramo, da je Gore-tex membrana po vseh testih dale~ najbolj{a (in najdra`ja), vse ostalo se samo pribli`uje. In HellyTech naj bi bil blizu. Konkretna vetrovka je dvoplastna in videti `e “prava jakna” (ni ve~ anorak). Ugodna cena je kar prepri~ljiv argument.

Mediteranean motion (MM) motion (MM) Mediteranean motion (MM) motion (MM) Mediteranean motion (MM) Double jacket Double jacket (cca 30.000): Dvoplastna vetrovka v kombinaciji z activent membrano, ki pa ni povsem vodotesna, saj {ivi niso varjeni. Zaradi nepopolne vodotesnosti sem proti oziroma bom rekel, da smo spet pri joggingu.

Berghaus Hurricane Berghaus Hurricane (cca 30.000 SIT): Dvoplastna vetrovka z aquafoil di-

hajo~im

premazom nane{enim na nosilni poliester. Preprost in enostaven, zelo lahek gorni{ki model, ki sicer ni videti “prava jakna”, a na poletnih pohodih gotovo nudi ustrezno za{~ito pred mo~o in vetrom. Ime Berghaus pove, da zadeva gotovo ni brez veze - sem za.

Elan Herbi Elan Herbi Elan Herbi Elan Herbi (cca 30.000 SIT): V osnovi je to smu~arska vetrovka z exoterm 8000 dihajo~im premazom in z nosilnim ripstop materialom (dvoplastna vetrovka), vendar bo zadostila tudi potrebam drugih uporabnikov, kot smo npr. taborniki. K vetrovki pripada “flis”, katerega lahko odstranimo. To je verjetno najmo~nej{i argument za nakup Elanovega modela, saj noben drug proizvajalec za tak{no ceno ne ponuja dveh obla~il. Ne vem sicer kaj pomeni Elan na dolgi rok (nekajletna uporaba), vendar je cena dveh obla~il (vetrovka + flis) zelo ugodna - zato sem za.

Salewa Power lite 500 Salewa Power lite 500 Power (cca 30.000 SIT): Izredno lahka vetrovka z vre~ko, v katero jo lahko spravimo. Zadeva je torej v stilu nekdanjih anorakov, hkrati pa diha. Konstrukcija je dvoplastna s PTX-lite membrano z vise~o podlogo, nosilni material je nylon ripstop. Kdor `eli imeti anorak, ki diha, naj kupi Salewa Power lite 500.

Vrh Vetrovka Vrh Vetrovka Vrh Vetrovka Vrh Vetrovka Vrh Vetrovka (cca 30.000 SIT): Dvoplastna vetrovka doma~ega proizvajalca Vrh z bretex membrano s poliestrsko podlogo ter nosilnim ripstop materialom. Sli{i se solidno, toda samo ~as pove, koliko je dolo~en proizvajalec (v tem primeru Vrh) v resnici

Vetrovka ZTS Vetrovka (cca 32.000 SIT): Triplastna vetrovka z Gore-tex membrano in taslan nosilnim materialom se{ita pri doma~em proizvajalcu (ITU) po vzoru Berghausovih modelov. Njena velika prednost je izredno ugodna cena, saj se druge triplastne vetrovke z Gore-tex membrano za~nejo pri 50.000 SIT. To pa zato, pravi Frane, ker je Gore (Gore-tex) dal promocijski taborni{ki popust pri membrani za ZTS, toda menda samo za 130 vetrovk. Pohitite! Glede na ceno je to odli~na stvar - bomo videli, kako bo z uporabo na dolgi rok.

Vrh Vetrovka extreme Vetrovka extreme Vrh Vetrovka extreme Vetrovka extreme (cca 35.000 SIT): Dvoplastna vetrovka doma~ega proizvajalca podobne konstrukcije kot vetrovka brez dodatka extreme v imenu, le da je ta model ponekod dopolnjen {e s kevlarjem. Hkrati je kroj nekoliko bolj “tehni~en” kot pri prej{njem modelu. Soliden model.

Vaude Mont Bago Vaude Mont Bago (cca 35.000 SIT): Model je narejen iz Simpatexa, ki je enolaminat (posebnost), saj je tanek dihajo~ film membrane nane{en direktno na podlogo in ne na nosilni material. Posledica je izredna mehkost in lahkotnost obla~ila. V mehanskem smislu je zadeva ne`na. Kdor zna paziti na obla~ila, naj razmi{lja, drugi pozabite.

Salewa Power jacket Salewa Power jacket Salewa Power (cca 40.000 SIT): Dvoplastna zadeva s powertex premazom in vise~o podlogo. Nosilni material je v osnovi cordura.

Glede na kakovost precej poceni vetrovka, ki je lahka, a hkrati trdna in odporna ter ima triletno garancijo. Menda precej v redu zadeva, katero bi z veseljem priporo~il, ~e ne bi `e nekajkrat sli{al negativne pripombe ~ez Salewo. Mediteranean motion (MM) Alpi- Mediteranean motion (MM) Alpi- Mediteranean motion (MM) Alpi- Mediteranean motion (MM) Alpine jacket ne jacket jacket (cca 50.000 SIT): Vetrovke doma~ega proizvajalca MM so prve slovenske vetrovke z Gore-tex dihajo~o membrano v kombinaciji s colorado/cordura nosilnim materialom (na izpostavljenej{ih mestih cordura, druga~e colorado). Vetrovka je dvoplastne konstrukcije, polna zanimivih dodatkov in z notranjo zadrgo za “flis”, katerega lahko dokupite. MM obla~ila so zelo lepa, ko so nova, toda nekaj mojih gorskih sotrpinov pravi, da ne trajajo dolgo. Nisem navdu{en.

Bailo Evenki Bailo Bailo Evenki Bailo (cca 50.000 SIT): Dvoplastna vetrovka z dermizax premazom nane{enim na nosilni nylon. Dermizax premaz ima lastnost, da se pore pri vi{ji temperaturi bolj odprejo, kar omogo~a izdatnej{e dihanje. Vetrovka je na ramenih okrepljena s kevlarjem. ^e bi se odlo~al med to vetrovko in vetrovko ZTS, bi se verjetno odlo~il za slednjo, saj mi ime Bailo ne vliva posebno velikega zaupanja, hkrati je razlika v ceni ve~ kot o~itna.

Patagonia Storm jacket Patagonia Storm jacket Patagonia Storm jacket Patagonia Storm jacket (cca 54.000 SIT): Dvoplasni laminat s H2 No membrano, ki je namazana na nosilni material. Zna~ilnost modelov Patagonie je izredno asketski videz. Imajo vse, kar ~lovek potrebuje, a ni~ ne “visi navzven”, da bi ga oviralo. Precej{nje nasprotje Berghausa, ~igar modeli so `e na prvi pogled razko{ni. Ta model je sicer predrag za taborni{ki `ep, kak{na skromnej{a Patagonia pa morda ne bi bila (in s tem ne mislim na predhodno navedeni Patagoniin “anorak”).

Berghaus Manaslu extrem Berghaus Manaslu extrem Berghaus Manaslu extrem Berghaus Manaslu extrem (cca 67.000 SIT):Triplastna vetrovka z Gore-tex membrano in z mo~nim ultra TZ nosilnim materialom. Ultra TZ material proizvajalci uporabljajo za izdelavo obla~il, ki so namenjena uporabi pri mo~nih mehanskih obremenitvah (npr. “drgnjenje” po skalah). Zagotovo zelo dobra stvar, a `al predobra za tabornike. Z obi~ajnega taborni{kega stali{~a sem proti - predrago, ~eprav ime Berghaus zagotavlja kakovost tudi na dalj{i rok.

Podobne ekstremno drage (in dobre, toda za obi~ajnega tabornika predobre), kot so vetrovke verjetno pri nas najbolj znanega Berghausa in omenjene Patagonie, so {e vetrovke proizvajalca North face, ki so pa te`je dosegljive, ker trenutno

ni ustreznega uvoznika, toda to `e ni zgodba za Tabor - taborni{ko revijo.

Upam, da ste v pri~ujo~em sestavku zasledili kak{no uporabno informacijo, hkrati pa `elim v bodo~e na taborni{kih akcijah videvati malo bolje za{~itene tabornike. Te`ke in okorne {otorke so stvar preteklosti, seveda tudi Adidasov anorak ni ve~ moderen. Izberite nekaj iz spodnjega srednjega cenovnega razreda (tam okoli 30 tiso~akov), tisti zahtevnej{i posezite malo vi{e in ne bo vam `al. Sre~no!

Albatros

Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije objavlja prosto delovno mesto referenta za splo{ne zadeve za dolo~en ~asnadome{~anje delavke na porodni{kem dopustu.

Pogoji za izbiro:

a) da ima sposobnosti za komuniciranje,

b) da obvlada angle{~ino,

c) znanje strojepisja,

d) poznavanje dela z ra~unalnikom (Windows, Word, Excel),

e) poskusno delo 6 mesecev,

f) da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri ali da je gimnazijski maturant,

g) za`elene delovne izku{nje.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so ali so bili ~lani Zveze tabornikov Slovenije.

Prijave z dokazili po{ljite na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana najkasneje do 30. marca 1998.

POSVET NA^ELNIKOV RODOV

Na~elnice in na~elnike rodov vabimo, da se udele`ijo spomladanskega posveta na~elnikov rodov.

Program posveta

Programski poudarki ZTS v letu 1998

· Join in jamboree (program in oblika);

· na{ tabor prijazen okolju in naravi;

· akcija Vod - vodu.

Lu~ miru

· pregled poro~ila in kratka analiza;

· vloga in identiteta ZTS v akciji;

· predlogi in pobude za realizacijo v letu 1998.

Kampanja proti pitju alkoholnih pija~

· predstavitev kampanje;

· pobude in ideje za krepitev zavesti v ZTS.

Pogovor o aktualnih problemih pri delu v rodovih

Informacijska tr`nica

· prijave na te~aje in seminarje ZTS v Gozdni {oli v Bohinju;

· predstavitev projektov prijavljenih na Uradu RS za mladino;

· dr`avni mnogoboj za M^ v Ilirski Bistrici;

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

· dr`avni mnogoboj za GG in PP v Celju;

· priprave na jamboree v ^ilu;

· mednarodna dejavnost. Posvet bo v soboto, 14. marca 1998, s pri~etkom ob 9. uri v Gozdni {oli v Bohinju (do tja pride{ z avtobusom, voznik pa ti bo na pro{njo ustavil pri Gozdni {oli). Posvet bomo kon~ali do 16. ure.

Se vidimo v Bohinju! Se vidimo Bohinju!

SEMINAR ZA SODNIKE

TABORNI[KIH MNOGOBOJEV

DATUM IN KRAJ

Seminar bo potekal od 3. do 5. aprila 1998 v Gozdni {oli v Bohinju.

NAMEN

Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ki si `elijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko ter pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dr`avnega) ali drugih tekmovanj.

PROGRAM

Seminar bo potekal v dveh skupinah:

· skupina M^ za tiste, ki si `elijo sodelovanja z vejami murnov in M^;

· skupina GG in PP. Izku{nje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi prakti~no, udele`enci pa bodo imeli mo`nost soditi na obmo~nih in dr`avnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri la`ji organizaciji drugih tekmovanj, s sodni{ko izkaznico pa bodo imeli udele`enci pravico soditi tudi na ROT-u.

POGOJA

· M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista;

· GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla.

PRIPORO^ENA LITERATURA

Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci poznajo in prinesejo s seboj, je:

· Delo z M^;

· Priro~nik za orientacijo;

· Tabornikov priro~nik.

MAR '98

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

Navedeno literaturo bo na seminarju mo`no tudi kupiti.

^AS PRIHODA IN ODHODA

Seminar se bo pri~el v petek ob 18. uri (tabornik ne zamuja), kon~ali pa bomo po kosilu v nedeljo okoli 14. ure.

KOTIZACIJA ZA SEMINAR

Kotizacija za seminar zna{a 6.400 tolarjev na udele`enca in vklju~uje bivanje, prehrano, literaturo in priro~nik Mnogoboji.

Kotizacijo je treba nakazati na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu ob prijavi, sicer slednje ne bomo upo{tevali.

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV

[tevilo udele`encev je omejeno na 40 (20 M^ in 20 GG, PP), zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej.

Prijavo na prilo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS Prijavo na prilo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS Prijavo na prilo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS Prijavo na prilo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS ZTS najkasneje do 23. marca 1998 najkasneje do marca 1998 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev in seminarjev G[ 98; TV 12/97).

NOT '98

Skoraj vse pomembne informacije o leto{njem no~nem orientacijskem tekmovanju, ki bo v no~i z 28. na 29. marec, ste lahko prebrali `e v februarski {tevilki Tabora. Manjka vam le {e podatek, KJE bo tekmovanje. Vse, ki ste pridno trenirali v okolici [marja in Meng{a, moramo `al razo~arati, saj bo NOT v okolici Logatca, zbor ekip pa bo v soboto ob 17h na O[ TABOR v Zgornjem Logatcu. Ne pozabite, da je rok za prijave ekip 24. marec 1998, po{ljite pa jih Mateji Oblak, Abramova 19, Ljubljana. Za dodatne informacije pa jo lahko tudi pokli~ete po telefonu 263-490.

S seboj imejte pribor za vrisovanje KT na karto, meter, kompas, baterijo, …, ne pozabite na copate, saj z gojzarji ne boste smeli v telovadnico, pa da imate vsaj taborni{ko rutko, bi se tudi spodobilo.

Pa {e namig: fantje pridno vadite podoknice!

INVAZIJA NA MARIBOR

Taborniki Maribora in okolice, riskirajmo jezo branjevk in trgovcev ter zadihajmo 18. aprila Maribor~anom za ovratnik. Med sobotnim ajnkaufom jim

postavimo prvo oviro `e na Glavnem trgu, kjer jih na{i pionirski objekti tako zmedejo, da pozabijo kupiti paradajz flance na placu. Med bentenjem zaradi flanc jih nato pri~akamo v zasedi pred {tacunami in jim prijazno

pomagajmo kon~ati ajnkauf. Ko bodo po kosilu `e mislili, da so se nas re{ili in da bi se prilegel sprehod po Mestnem parku, pa jih mi ~akamo prav tam - s sve`imi delavnicami, igrami, informacijami ... napadamo jih s splavov na ribniku, na{ dih sega vse bolj za njihove ovratnike ...

IMAMO JIIIIH !

(nadaljevanje v aprilski {tevilki)

Pripis uredni{tva: Odlo~ili smo se, da razpis pustimo v originalni {tajer{~ini, v upanju, da boste, dragi bralci, razumeli vse izraze.

Prvomajski Kolesarski Potep

^e si popotnik, ~e se na tvojem kolesu `e nabira prah, ~e bi rad pre`ivel nekaj dni v dobri stari (ali novi) taborni{ki dru`bi, spoznal Prekmurje do zadnjega koti~ka, gnezdil s {torkljami, te vabim na PKP PKP PKP PKP PKP!

KAJ: Prvomajski Kolesarski Potep.

KDAJ: 25. - 28. 4. 1998.

KAM: Mimo Ptuja, Jeruzalema, preko Mure v Prekmurje. CENA: 6000 SIT (prevoz z vlakom, hrana).

ZBOR: 25. 4. ob 7.15 na @P.

Spali bomo pod milim nebom (v primeru slabega vremena na senikih), zato imej s sabo {otorko, armafleks in romanti~no razpolo`enje. Kuhali si bomo sami (po trije prijavljeni imejte svoj kuhalnik; ~e vas je premalo za eno skupino ali nima{ kuhalnika, pokli~i Majo ali Bla`a).

Dodatne informacije in prijave (do 12. 4.):

tel. 553-832 (Maja)

e-mail: blaz.pirnat @guest.arnes.si

Se vidimo!!!

Borza tabornih prostorov

TABORNI

TABORNI

Rod kra{kih viharnikov iz Postojne obve{~a vse zainteresirane, da je ~asu od 1. 7. ’98 do 20. 8. ’98 mo`no taboriti na tabornem prostoru ob taborni{ki ko~i Ma~kovec.

TABORNI PROSTOR I.

TABORNI PROSTOR I.

PROSTOR I.

PROSTOR I. TABORNI I.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

Prostor je od Postojne oddaljen 6 km, ima urejen dovoz, sanitarije in zmogljivost do 70 tabore~ih. Ob najetju prostora vam je na razpolago tudi taborni{ka ko~a. Cena po dogovoru.

Rezervacije (do 20. 5. ’98) in informacije po telefonu 041/ 672-742 (Ga{per).

TABORNI PROSTOR II. TABORNI PROSTOR II.

TABORNI PROSTOR II. TABORNI PROSTOR II.

Zveza ob~ine Maribor razpisuje proste termine za taborni prostor v Bohinju z zmogljivostjo cca 60 tabore~ih. Taborna oprema je lahko na{a ali va{a, na tabornem prostoru pa je tudi sanitarni vozel v mejah predpisov.

iz`rebajo 4 (ekipa zve za discipline pol ure pred svojo tekmo). Pred pravim tekmovalnim delom pa se ekipe predstavijo s kratko to~ko, ki so si jo prej pripravile (intro; predstavitev ekipe) Opise disciplin in to~kovanje boste dobili na rod, lahko jih preberete na internetu (http:// www.mzt.org/), ali pa se dogovorite po telefonu 061/1420843 (Andrej), da vam jih po{ljemo.

TABORNI PROSTOR III.

TABORNI PROSTOR III.

TABORNI PROSTOR III.

TABORNI PROSTOR III.

Rod Bratov [arh razpisuje proste termine za obmorski tabor v mestu Pagu na Hrva{kem, kjer je na voljo cca 60 do 80 le`i{~ v {otorih ali v skupni spalnici za najmlaj{e po dogovoru. Pag je poznan po izredni klimi in odli~nem kopali{~u za plavalce in neplavalce.

Vse informacije po telefonu 062/104-819, Janez [auperl.

In kdaj se bo vse skupaj zgodilo? Tekmovanje se bo odvijalo v prostorih KS Brod (SZ del Ljubljane) v soboto, 11. 4. 1998, od 10. (kvalifikacije) do 20. ure (finale). Ekipe se lahko prijavijo s prijavnico ali na zgornji telefon do 10. 4. 1998, pi~lih 200 SIT za {tartnino ekipe pa prinesite kar s seboj. Pri~akujte lepe nagrade.

Ker pa impro tekme brez gledalcev ni, so ti {e bolj lepo vabljeni, najbolj{e navija~e pa bomo tudi nagradili.

TABORNI[KA KO^A KO^A

TABORNI[KA KO^A KO^A

Rod kra{kih viharnikov iz Postojne obve{~a vse zainteresirane, da je mogo~e najeti njihovo taborni{ko ko~o. Ko~a se nahaja v gozdu na Ma~kovcu - 6 kilometrov severovzhodno od Postojne.

Ima 14 le`i{~, opremljeno kuhinjo, ve~namenski prostor, sanitarije in veliko prostora za izvajanje programa na prostem.

Informacije dobite po telefonu 041/672-742 (Ga{per).

TVIL - TABORNIK V IMPRO LIGI

Si `e kdaj pomislil na to, koliko improvizacije je v~asih potrebno pri tabornikih, ~e ho~e{, da se kaka stvar obnese. Mi ti tukaj ponujamo ~isto novo obliko improvizacije. Novo sicer ne pomeni, da smo si jo izmislili. Zadevo so si druga~e izmislili Angle`i, gre pa za posebno vrsto gledali{kega {porta, kjer mora biti vsak tekmovalec hkrati re`iser in igralec, pomaga pa mu ob~instvo, ki si sproti izmi{lja teme za njegov nastop. Novo pri vsem tem je to, da je zadeva prvi~ namenjena taborni{kim ekipam, sestavljenim iz 4 - 7 tekmovalcev ali tekmovalk (raje ve~ kot manj). Tekmuje se v 11 disciplinah, od katerih sodniki pred tekmovanjem

TABORNI[KI ROD

JADRANSKIH STRA@ARJEV

IZ IZOLE ORGANIZIRA

BI^IKLETA @UR 98

Izolski taborniki vabimo vse avanture `eljne mlade in stare ter sploh vse tiste, ki bi radi za en dan z gorskim kolesom u{li neznano kam, da se udele`ite 6. BI^IKLETA @URA, ki se bo zgodil 25. in 26. aprila 1998.

Tekmovanje je rekreativno-zabavnega zna~aja in zanj ne potrebujete prekomerne doze kondicije.

Potrebujete le nekaj dobre volje in vsekakor gorsko kolo ter nekaj malenkosti: zra~no tla~ilko, prvo pomo~ ..., ter {e dva ~lana, saj je tekmovanje ekipno (ekipe so lahko me{ane).

Tekmovanja se lahko udele`ijo vsi starej{i od 15 let.

^e ste se torej trdno odlo~ili, da vam vam Bi~ikleta `ur ne zbe`i, pokli~ite do 18. aprila Evelin Kolarec na telefonsko {tevilko 066/645-507, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije.

Ve~ v naslednji {tevilki Tabora!

Te{ky, Ra{i{ki rod

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

TOKA '98

Novoustanovljeni Rod aragonitnih je`kov iz Cerknega organizira akcijo TOKA'98 (Taborni{ka Orientacijska Kolesarska Avantura), ki bo 11. in 12. aprila 1998 v Cerknem. Akcija je namenjena predvsem PP-jem. Z akcijo bi radi naredili tudi nekaj propagande za na{ rod in omogo~ili na{im ~lanom sre~anja s taborniki iz drugih rodov. To je pravzaprav tekmovanje z gorskimi kolesi s prvinami orientacije. Sama proga, ki je dolga dobrih 35 km, poteka po makadamskih in kolovoznih poteh cerkljanskih hribov. Ponuja kar nekaj dolgih vzponov in kar je najpomembnej{e, zelo zanimive spuste. Udele`enci, ki bodo tekmovali v skupinah po 2 ali 3, bodo dobili karto z vrisano potjo in osmimi kontrolnimi to~kami. Vse, kar potrebujete je gorsko kolo, ~elada, kompas ter kar nekaj kondicije. Po `elji udele`encev bo organiziran tudi obisk bazena. Cena udele`be {e ni to~no dolo~ena, bo pa od 2.000 do 2.500 SIT. V ceno so vklju~eni trije obroki (kosilo, ve~erja, zajtrk), nastanitev, obisk bazena ter stro{ki organizacije. Ob prijavi bodo ekipe prejele natan~nej{a navodila, ob morebitnih nejasnostih pa lahko poskusite tudi na telefonu 065/75-140 (Luka).

Prijavite se lahko tudi na e-mail naslov: raj_cerkno@iname.com

Klemen Kenda, Rod aragonitnih je`kov, Cerkno

SO[KA OLIMPIADA V NOVI GORICI

V RODU SO[KIH MEJA[EV smo se odlo~ili pripraviti prvo tradicionalno So{ko olimpiado - zabavni taborni{ki mnogoboj. Na dvodnevni olimpijadi se bomo pomerili v nekaterih standardnih taborni{kih panogah, proble~enih v hudomu{no preobleko.

Za~eli bomo z orientacijo po okoli{kih gri~ih. Da sam pohod ne bo prelahek, bodo udele`ence na kontrolnih to~kah ~akala vpra{anja na temo so{ke fronte, zgodovine solkanskega mostu, poznavanja primorskih pesnikov in pisateljev ter seveda tudi taborni{kih ve{~in. Med potjo bodo tudi hitrostna etapa, iskanje zaklada in {e kak{no presene~enje.

Zve~er bomo pri`gali taborni ogenj, ob katerem se bomo vsi rodovi lahko predstavili, zapeli, se zabavali in lepo imeli. Naslednji dan bomo morali z A-jem premagovati ovire.

Namesto postavljanja {otora bomo postavili en ~len krave, kakor mi pravimo ~lencu. Pripravljenih imamo {e nekaj iger, a prav vsega vam ne smemo povedati. So{ka olimpiada bo potekala v soboto in nedeljo, 16. in 17. maja 1998, v Novi Gorici in njeni okolici. Ekipe iz oddaljenih krajev lahko pridejo `e v petek in tu preno~ijo, vendar se morajo predhodno najaviti. Ekipe {tejejo {tiri ali pet ~lanov. Tekmovale bodo v starostnih skupinah GG, PP in Gr~e, v kategorijah mo{ki, `enske in me{ano.

Nagrade naj za sedaj ostanejo presene~enje.

Podrobnej{e informacije dobite v aprilskem Taboru, {e prej pa na tel.: 065/135-9517 Vi~o ali 065/24-648 Marko ali po{lje{ email na naslov: mejasi@iname.com .

Rezultati - ZOT '98

Rod Rod Rod Rod Ekipa

Gozdovniki Gozdovniki Gozdovniki Gozdovniki

Zmajev rod@BLJ & @BLJ1.

Rod Stane @agar ml.Volkci2.

Rod ukro~ene rekeSpecialci3.

Rod II.grupe odredovMolekule4.

Rod skalnih taborovPlaninski orli25.

Rod vedrih prlekovMafija6. Gozdovnice Gozdovnice Gozdovnice Gozdovnice Gozdovnice

Rod II.grupe odredovBejbe1.

Rod skalnih taborovPlaninski orli12.

Rod dobre voljeMeduze3. Popotniki Popotniki Popotniki Popotniki Popotniki

Rod Louis Adami~Nervus Vagus1.

Rod skalnih taborovCiniki2.

Rodovi SBDSJogurtki3.

Maistrov rodSüvlice4.

Rod stra`nih ognjevJusuf i `oga5.

Rod II.grupe odredovT.N.T.6.

Rod sivi dimAtom~ki7.

Maistrov rodSüvlice II.8.

Rod ~rno jezero[efi9.

Popotnice Popotnice Popotnice Popotnice

Zmajev rodZmajkle1.

Gr~e Gr~e Gr~e Gr~e

Zmajev rodMungo z lepinjo1.

Rod Stane @agar ml.Tu{ke2.

Planinska zveza SlovenijeCepin~ki3.

Rod II.grupe odredovPenzionisti4.

Ekipa Ekipa Ekipa Mesto Mesto Mesto Mesto

OGLASNA DESKA ZA KOMISIJE

KOPR

POSVET NA^ELNIKOV DRU@IN M^, GG IN KLUBOV PP

V ~asu od lanskega novembra do konca leto{njega januarja so programske projektne skupine pripravljale projekte, ki jih bodo izvajale v letu 1998. Ker se projekti nana{ajo na delo z otroki in mladimi, smo vodje projektov vzpodbudili, da naloge oblikujejo projektno in pripravijo ustrezno projektno dokumentacijo. Poleg tega je IO ZTS na posvetu sprejel programske poudarke v letu 1998, ki so:

- program pridru`i se (Join in jamboree)

- na{ tabor prijazen okolju in naravi

- akcija Vod - vodu

Zato vabimo na~elnike dru`in M^ in GG in klubov PP, da se kot sestavni del izvajanja programa udele`ijo spomladanskega posveta na~elnikov dru`in in klubov. Program posveta bo v rodove poslan po po{ti.

Posvet bo v soboto, 28. 3. 1998, s pri~etkom ob 9. uri v Osnovni {oli Tabor v Zgornjem Logatcu, posvet pa bomo kon~ali do 16.ure. V nadaljevanju bo na istem mestu No~no orientacijsko tekmovanje.

KOJA

CD ROM: SKAVTSTVO NA SLOVENSKEM Skupina za izdelavo zgo{~enke o skavtstvu na Slovenskem v okviru Komisije za odnose z javnostmi pri IO ZTS - VABI K SODELOVANJU - ~lane organizacije in druge, ki `elijo sodelovati pri nastajanju zgo{~enke o skavtstvu na Slovenskem.

1. Kandidati morajo upo{tevati okvirno vsebino zgo{~enke, ki jo je pripravila KOJA, in ima naslednja poglavja; zgodovina, taborniki danes, {ege in navade, program organizacije, kako se otroci lahko vklju~ijo v organizacijo, informacije o reviji Tabor in Zadrugi ZTS ter zabavno poglavje ...

2. Ra~unalni{ki program s pripadajo~o vsebino ne sme biti ve~ji od 650 MB, delovati mora na ra~unalniku s pentium procesorjem (90 MHz), min. lo~ljivostjo (640x480), zvo~no kartico (program naj bi lahko uporabljali tudi brez zvo~ne kartice), enoto CD-ROM s 4x hitrostjo.

3. Avtor mora biti lastnik originalnih programov, v katerem bo projekt zapisan in imeti mora pisna dovoljenja avtorjev na zgo{~enki uporabljenih fotografij, ilustracij in besedil.

4. Dodatne informacije lahko dobite na naslovu: Miha Ma~ek, C. 27. aprila 45, 1000 Ljubljana, tel.: 061/225236 oziroma v pisarni ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, tel.: 061/313-180 (Frane).

Vsi zainteresirani morajo svoj koncept (oblikovna ideja, struktura programa, vmesniki, ...) oddati najkasneje do 4. maja 1998 na naslov ZTS-KOJA, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

Kam te~ejo vode duhovnosti?

KODU

V reko projekta razvoja duhovne vzgoje v ZTS se stekata dva potoka. Tiha sta {e in skrita pogledom. Na pomlad, ko bodo trate cvetele, bosta o`ivela. Napajati ju bodo za~ele sve`e ideje, nove misli, zagon prebivalcev ob njima.

Enega od njiju usmerja koncept lai~ne duhovnosti; v njem se `e ~istijo in bogatijo misli strokovnjakov.

V drugem, {e skritem med gorami, pa se premikajo prvi kamen~ki mozaika struge. Na svoji poti bo poto~ek tr~il ob marsikatero korenino dejavnosti; tistih za M^, za GG, PP. Sre~al bo projekt “Vzgoja za mir”- delavnice za vodnike in tiste, `eljne novih dimenzij. Svoje vode bo sve`il z vsebinami za vodni{ke in in{truktorske te~aje. Morda bo na poti naletel na ...

Brez katerega izmed teh dveh potokov, reka ne bi bila taka

kot je: za mnoge vir, za mnoge osve`itev, mnogim prepreka. ^e

tvoja pot te~e vzporedno s (po)tokom, ~e se prepleta z njegovo

potjo: predvidoma bo poto~ek sre~al reko 3. in 4. marca 1998.

Prisluhni klicu gozda in ... bodi tam.

Lrga

izredno resna rubrika

za dru`abno kroniko in druge nor~ije

Brez komentarja!

IO IO IO IO IO J^EK J^EK J^EK J^EK J^EK [ [ [ [ [t t t t t. . . . 1 1 1 1 1

noro:

IO IO IO IO IO

RESNIVO

AFERA IGOR DRAKULI^ - Vse kar je prevzel je pokopal

USTAIMO MALUSA! - Sarkasti~ni cinik ru{i na{e vrednote

INTERVJU ZANDREJEM - "Ljubim katoli{ke skavtinje in skavte!"

MILKO V AKCIJI ZA VARNO VO@NJO - "Premagal sem vse."

GLASUJMO O NOVEM TABOROVEM LOGOTIPU - 16 varijant

IZ[EL IOJ^EK !!!

IZ[EL JE IOJ^EK !!!

IZ[EL JE IOJ^EK !!!

IZ[EL IOJ^EK !!!

IZ[EL IOJ^EK !!!

Pred mesecem dni {e sam IO ni mogel verjeti, da je to mogo~e, pa se je vseeno zgodilo - novo taborni{ko revijo IOJ^EK imamo! Ker v navezi s Taborom ne bi pri{la do pravega izraza, ni iz{la kot del te obupne revije, temve~ samostojno. Vsi slovenski PP-ji in gr~e jo bodo dobili po po{ti v prihodnjih treh dneh, ostali pa jo bodo lahko nabavili v kioskih in na posebni vro~i liniji.

Zanimivo in kvalitetno branje zagotavljajo vrhunski ustvarjalci, zbrani ob IOJ^KU. Direktorica Lrga ter odgovorni urednik in lektor Emil sta k sodelovanju pritegnila {e Milka (rubrika Vro~e strani), Matejo (Nasmejmo se), Blondija (Iz tujega tiska), Darkota (Konceptualne dileme), Andreja (Za sprostitev), Jo`eta (Da bo vse po predpisih), Bla`a (Stric Bla` vam soli pamet) in Petra (Strankarski utrip).

Nadobudnim ioj~kom `elimo {e naprej obilo ustvarjalne vneme in od srca upamo, da jih druge naloge IO ZTS ne bodo ovirale pri delu na podro~ju, ki ga najbolj obvladajo - novinarstvu.

VEDNO PRAVA POT

Nov dan se je prebudil. Z jutranjimi meglicami umit, z ne`nim ivjem posut. Prvi son~ni koraki se `e plazijo izza neskon~no oddaljene preproge zelenih gri~ev. Prve ptice so oznanile svojo radost. Zgodilo se je ... novo rojstvo.

Nekje izpod odeje sem na svetlo potegnila tiho `eljo. Danes grem med visoke bukve in {eleste~e listje. Danes bom pre`ivela ~udovit dan v objemu z Lepoto in Enostjo narave. Danes bom `ivela svoje stopinje. Danes bom Popolnost in Harmonija!

Te~em. Nekaj v meni me `ene naprej in naprej. Drevesa se premikajo proti meni; spretno se mi umikajo. Noge kar same i{~ejo prave stopinje. Moj pogled be`i pred menoj. Misli se zaletavajo ob drobne vejice. Ubirajo isto pot kot moje izginjajo~e sledi. Te~em ...

Kar naenkrat - bum - se zaletim v drevo, ki se mi je nastavilo na pot. Presene~ena sem. Sedem na rjave barve listja. Prvi~ se ozrem naokrog; pa kje sploh sem!? Nemir se naseli vame. Kaj naj storim?

Solze mi privrejo v o~i. Nemo~na obsedim. Opazujem gozd. Ne morem umiriti misli. Z vsako izgubljeno solzo pa ~utim, da se moja du{a dviga vi{e in vi{e. Postajam lahka in izpraznjena. Umirim se. Po~asi za~ne vame kapljati zavest, da je bil ta tek divji beg pred nejasnimi mislimi.

Vstanem. Z mo~jo, kar je premore moje telo, zakri~im v svetel dan.

^rne misli se razblinijo. Napolni me ob~utek mo~i. Kar je bilo {e pred kratkim videti na glavo obrnjeno, dobiva svojo pravo podobo, svojo pravo ostrino. Nekaj mi je postalo jasno!

Vse to pa ni le zgodba son~ne januarske nedelje. Ve~ je! So trenutki, ki se ponavljajo; vsaki~ v druga~ni preobleki. So trenutki, ko sem preve~ zaposlena s pesmimi razuma. Takrat me melodija v mojem Bistvu zmami in privede do kak{ne bukve, kjer {ele za~utim, da sem `ivela prazno, mimo sebe. Vem, da me tihe te`nje, izkopane v jutranjih rjuhah, vodijo do mojih skritih koti~kov notranjega bogastva. Vem, da pogosto presli{im klic iz svojih globin. Mimo mene gre tista intuitivna pot, ki je vedno prava.

Vendar pa: hitro se u~im! In vse manj je glasov, ki bi odzvanjali v prazno! Vedno ve~ imam Sebe ...

Na steni moje sobe pa v o~i bode tale misel:

“Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral biti.

In ni~esar ti ni treba storiti.

Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral imeti.

In ni~esar, kar bi moral vedeti. Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral postati.

Vendar pa. Pomaga, ~e razume{, da ogenj gori in da postane zemlja mokra, kadar de`uje ...” Lrga

GLASILA Sledi, glasilo Rodu

zelenega @irka (@iri), januar 1998

TIGRI NEKO^ IN DANES

Od prave razli~ice Tigrov sva "pre`ivela" samo {e dva - Pivk in jaz. Od prave razli~ice pravim zato, ker marsi-kdo misli, da so Tigri tudi Klemen, I`evc, De-

jan, Sandi, ... Taborni{ko `ivljenje ~lanov voda Tigri sega tja v leto 1987 in celo v leto 1986. Ime TIGRI smo dobili po prenehanju delovanja voda M@G.

Takrat je na{e zbegane poti za~el usmerjati Alko. [telo se je leto 89 in sedeli smo v baraki (Klemencovi), nakar je dal Alko predlog za ime Tigri. Ne da bi se povsem zavedli tega, se je takrat za~ela v @ireh nova doba taborni{tva. Nadobudni taborni~ki Pjozdi, Maki, Pivk, Gluhi in jaz smo dobivali nove prijatelje oziroma nove ~lane voda: Tonha, Boxarja, Ventil~ka, Tineta in nazadnje {e Burjeka ter Sa{a.

Bili smo neustra{en vod. Izkazali smo se kot dobri pevci (zimovanje Ermanovc), kot "dobri" stra`arji zastave in tabora (rezultat: ukradena zastava in jambor). Vedno smo bili prvi, kjer je {lo kaj narobe, zato smo pridno nosili vodo na Planini. Tudi spali nismo radi in smo no~ za no~jo kradli zastavo. V~asih uspe{no, drugi~ ne.

Sledila so tekmovanja, bivaki, orientacije, minila so taborjenja in zimovanja, mi pa smo pod budnim Alkovim nadzorom veselo u`ivali. Na koledarju je bilo napisano leto 1992. Vod je za~el svoje poslanstvo. Najprej Tine in Boxar z novim vodom, nato jaz z Vikingi in na koncu {e Pivk z Vikingi, jaz pa z Arli. Med tem kriti~nim obdobjem smo v "hudem boju" izgubili nekaj svojih mo`. Leta 1996 postane ~lan Tigrov druga glava RZ@-ja in tako je {e danes. Dva pre`ivela, dva izku{ena in dva neustavljiva; to je ostalo od legendarnega voda TIGRI.

Pozdrav zgodovini

ZIMSKA

Zjutraj ob desetih smo vstali in na pot smo se podali. Cele ure smo hodili in se zimovanja veselili. Ob enih smo prispeli in takoj u`ivati za~eli.

Ves dan dobro jemo in po gozdu se podimo, zve~er pa pridno vsi zaspimo.

Zjutraj sre~ni na orientacijo odhitimo in gola`a se veselimo.

Lahko bi vam povedal {e in {e, toda sami veste, da smeh in sre~a sta nam vse.

IZVIÐA^

Bilten Zveze tabornikov Srbije

V uvodniku glavnega urednika lahko preberemo, da je glasilo premagalo prve porodne kr~e in da je po enem letu izhajanja na dobri poti, da ta mese~nik postane glavni vir taborni{kih informacij v Srbiji.

IZ VSEBINE

* Pohod po sledeh tabori{~nikov v Ni{u (tradicionalni 15 km dolg pohod v spomin na preboj tabori{~nikov iz zloglasnega tabori{~a na Rde~em Kri`u pri Ni{u).

* Ve~ reporta` o zimovanjih (na kratko povzemamo desetdnevno zimovanje tabornikov iz Bijeljine, ki je bilo zdru`eno z vodni{kim te~ajem. Poudarek je bil na delu v naravi, na pohodih in na izobra`evanju malo starej{ih tabornikov za vodnike. Opravili so tudi dve dalj{i orientaciji, dolgi 11 in 25 km, tako da so si vsi ~lani tega zimovanja na koncu pridobili mnoga nova znanja iz orientacijskih ve{~in.).

* AKCIJA [AR PLANINA ’98, 27. 2.1. 3. (tridnevno akcijo organizirata Zveza tabornikov Srbije in Zveza tabornikov Kosova in Metohije. Nekak{no zimsko tekmovanje v Prizrenu je pohod na smu~eh ali s sankami. Na progi morajo re{evati razli~ne naloge, poleg tega pa se preizkusijo tudi v smuku, slalomu na sankah, metanju kep v tar~o, izdelovanju figur iz snega in podobnih ve{~inah.

Pavle

Dragi bralci, danes me je moj sicer bogat dar govora nekoliko zapustil. Trenutno nimam nobene pametne ideje, kam naj vas poskusim usmeriti na izlet oziroma, kaj naj vam svetujem. In temu je v precej{nji meri krivo vreme. Zakaj? @e mesec in pol je minilo od zadnjih padavin, ves ~as je v glavnem jasno, le temperature nihajo gor in dol. To pa je prelepo, da bi {e dolgo trajalo. In tako se lahko dogodi, da vam danes (16. 02. ’98) za~nem pisati o lepih pomladnih sprehodih sredi cveto~e narave, ko pa boste vi prispevek brali, bo zunaj nenehen de` ali celo meter snega.

Tistemu taborniku oziroma taborni{ki enoti, ki si je v blagi leto{nji zimi privo{~ila zimsko spanje, ni pomo~i. Vsem ostalim ~estitam za budno delovanje ter uspe{na zimovanja in vam v nadaljevanju ponujam nekaj kraj{ih (raznovrstnih) prebliskov za pomladne akcije.

BLEJSKI VINTGAR

Soteska Vintgar le`i {tiri kilometre severno od Bleda v Triglavskem narodnem parku. Vintgar je 1600 m dolga slikovita soteska, katero je izdolbla odtekajo~a voda iz ledenodobnega jezera. Skozi sotesko te~e reka Radovna. Leta 1891 je `upnik Jakob @umer iz vasi Gorje to naravno znamenitost predstavil svetu, `e dve leti kasneje je bila urejena prva sprehajalna pe{pot.

^e si `elimo ogledati Vintgar, moramo do Bleda z avtobusom, nato pe{ do vasi Zasip (z Bleda sprva proti Pokljuki, kasneje desno) pribli`no slabo uro hoda. Sprehod skozi sotesko nam bo vzel najmanj pol ure in se kon~a v vasi Sp. Gorje, kjer smo spet pri avtobusu.

POSLAVLJA? ALI SE ZIMA

POKLJU[KA SOTESKA

Tudi Poklju{ka soteska je nastala z odtekanjem vode, in sicer z neko~ poledenele planote Pokljuke. Voda je izkopala do 40 metrov globoko strugo, dolgo okrog kilometer. Za razliko od Vintgarja je Poklju{ka soteska ve~inoma suha.

Do Poklju{ke soteske pridemo tako, da z Bleda krenemo po cesti proti Pokljuki, nato pa nas pri vasi Krnica ustrezno usmerijo ka`ipoti. Pot skozi sotesko je markirana in nam bo vzela pribli`no pol ure.

Ogleda Vintgarja in Poklju{ke soteske lahko zdru`imo v en sorazmerno nenaporen taborni{ki izlet, primeren tudi za mlaj{e ~lane.

NEKAJ ZANIMIVOSTI V OKOLICI LJUBLJANE

Naslednjih nekaj vrstic ni namenjenih zgolj Ljubljan~anom. Prebivalci prestolnice vse preve~krat drvimo v oddaljenej{e kraje in tako marsikdaj ne vidimo lepot neposredno pred nosom. Ravno tako lahko marsikatera oddaljenej{a taborni{ka enota priredi izlet za najmlaj{e z obiskom prestolnice ter ogledom ene izmed {tevilnih naravnih znamenitosti v neposredni bli`ini glavnega mesta.

Naj danes samo na hitro omenim le nekatere izmed njih. Ljubljansko barje je prav gotovo ena ve~jih znamenitosti ljubljanske kotline. Toda prav redkokdaj pomislimo nanj kot na nekaj posebnega, kar bi bilo vredno ogleda in

“Vhod v Logarsko dolino” (obla~en poletni dan julija 1997)

obiska. Ljubljan~ani in okoli~ani se lahko semkaj odpravite kar s kolesom, drugi izberite kak{no drugo varianto. Seveda so tak{ni izleti zanimivej{i ob predhodni skrbni teoreti~ni pripravi.

I{ki Vintgar in Pekel sta dve v strma pobo~ja zajedajo~i se soteski na ju`nem obrobju Ljubljanskega barja. Vsaka posebej je vredna ogleda. Zanimiv je recimo pohod, katerega pri~nemo v I{ki vasi, kamor nas pripelje avtobus z ljubljanske avtobusne postaje. Od kon~nega postajali{~a nadaljujemo do Doma v I{kem Vintgarju. Nato se vrnemo do zadnjega mosta pred domom in pre~kamo potok I{ka ter nadaljujemo po markirani poti na drugi strani. Kasneje, `e globoko v soteski, se na razpotju usmerimo levo in se povzpnemo do vasi Krvava Pe~. Izlet kon~amo v Trubarjevi Ra{~ici (ogled Trubarjeve doma~ije), kamor pridemo preko Roba.

Na tem mestu velja omeniti {e podpe{ko Jezero, jezero na Rakitni in recimo {e jami Velika in Mala Pasica pri Gornjem Igu.

LOGARSKA DOLINA

Logarska dolina je tipi~en primer ledeni{ke doline. Z gora nad dolino polze~i ledeniki so ustvarili dolino z zna~ilno obliko U. Dandanes je v pomladnem ~asu pogosto ob~utiti pojav zadr`evanja hladnega zraka v dolini. ^e se recimo peljemo z avtomobilom od Lu~ proti Logarski dolini, lahko marsikdaj pred vstopom v dolino opazujemo cveto~e pomladne cvetlice. Ko pa prevozimo ozek vstopni kanjon v dolino, nahajajo~ se za Sol~avo, se nenadoma znajdemo v objemu snega in leda. Kopica vodotokov levo in desno v robnih pobo~jih doline pozimi pogosto zamrzne v veli~astne sinje trakove. Najmogo~nej{i je seveda slap Rinka na koncu doline.

Obisk Logarske doline lahko zelo lepo kombiniramo z vzponom na Ol{evo in z ogledom znamenite Poto~ke zijalke.

AVTOBUSNI IZLET V ZAMEJSTVO

Taborni{ki program naj bi bil zelo pester in razgiban. Z malo domi{lije lahko dose`emo, da akcija akciji ne bo niti malo podobna, kaj {ele enaka. Spreminjamo lahko cilj izleta (gore, jame, gozdovi, ...), na~in transporta (pe{, s kolesom, s ~olnom, z avtobusom, ...), vsebino izleta, letni ~as (enaki izleti so razli~ni v razli~nih letnih ~asih), itd ... Rad bi samo rekel: “Manevrskega prostora je dovolj, sprostite le svojo domi{ljijo.” In tako lahko recimo kdaj organizirate tudi avtobusni izlet v zamejstvo z ogledom kulturnih znamenitosti, povezanih z na{im narodom. Nekdaj smo tak{ne izlete kombinirali {e z obveznim “{opingom”, kar sicer danes ni ve~ potrebno. Ali pa? Morda lahko zadevo zdru`ite s poldnevnim smu~anjem ...

PRVOMAJSKE AKCIJE

Res je {ele marec, a prvomajske po-

~itnice se bli`ajo s svetlobno hitrostjo. Kdor `eli takrat imeti dobro taborni{ko akcijo, mora pri~eti delati sedaj. Lansko leto sem vam ponudil ve~ razli~nih mo`nosti. ^e so pri{le prepozno, vas sedaj opominjam nanje (Tabor 3/97 in 4/ 97) ter dodajam {e eno idejo - Kolesarski izlet po Prekmurju ski izlet po Prekmurju Prekmurju. Priznam, da je Prekmurje v mojih ~lankih precej odrinjen konec Slovenije. Opozoril bi rad, da je Prekmurje izredno primeren cilj za prvomajsko potepanje s kolesom, ko {e nismo ravno “ukolesarjeni” ter se `elimo izogniti ve~jim vzponom.

Slovenija je lepa in razgibana. Toliko raznolikih mo`nosti kot se nam za izlete ponuja tu, se verjetno nikjer drugje na svetu ne (vsaj ne v tako skoncentrirani obliki). Hkrati smo taborniki pripadniki organizacije, ki nas v na{i ustvarjalnosti glede izvajanja zastavljenega si programa, skorajda ne omejuje. [iroko polje razli~nih mo`nosti zahteva nenehno razmi{ljanje ter ustvarjanje. Nikar ne spite. V roke karto, atlas, vodnike, telefon, ... in hopla - “zre`irajte” kak{no dobro akcijo (potem pa pi{ite v Tabor).

Slap Palenk v Logarski dolini, ujet v led (konec februarja 1997)

Z MOTORJEM OKOLI SVETA

Samotno potovanje

Vzame{ motor in se pelje{, bi se dalo povzeti na kratko. Pred tem potrebuje{ malo ~asa, da se organizira{. Prelista{ nekaj zemljevidov, pospravi{ stanovanje, pozdravi{ doma~e in gre{. Prej se za kratek ~as zamudi{ {e s pakiranjem drobnarij, za katere misli{, da brez njih ne gre.

Sedaj se `e nekaj mesecev potikam po cestah de`ele, kjer sem sklenila svoje predzadnje potovanje. V Ameriki. Tokrat je Aljaska ostala dale~ na zahodu. Meglice in toplo, vla`no poletje vzhodne ameri{ke obale so me gostoljubno zadr`ali. Ravno dovolj ~asa, da sem se nau~ila nekaj lekcij. Ena izmed njih, o koli~ini stvari, potrebnih za `ivljenje. Z malenkostnim odstopanjem je enaka ni~li. Jaz pa tovorim ve~ino stvari s seboj v upanju in `elji, da jih ne bi potrebovala: rezervno to, rezervno tisto in ono ...

NE NA^RTUJ!

Potovanje z motorjem okoli sveta. Lekcija {tevilka X: ne na~rtuj. [koda je ~asa za razmi{ljanje o tem, kam bi {la. Ko napo~i ~as, stopi na cesto, poglej levo in desno in se odlo~i za bolj simpati~no smer. Bodisi zaradi lep{ih barv, zaradi ve~ ovinkov ali zaradi notranjega glasu, ki ga prav dobro ne razume{, zakaj ho~e prav tja. Gotovo bo tam kaj zate. Torej, za nosom!

Za ~as, ki sem ga porabila v te namene, imam sicer opravi~ilo (a {e vedno sem ob ~as). Ko so kopice novinarjev in zalo`nikov Guinnessove knjige rekordov pred za~etkom potovanja rinile vame z ne{tetimi vpra{anji, sem pa~ od-

govarjala. Priznati moram, da se posebej rada pogovarjam s tistimi, ki so se potrudili vsaj za hip podo`ivljati `ivljenje, ki me je ~akalo. Potovanje okoli sveta danes res ni ve~ "big deal". Malo druga~e je sicer, ~e se odpravi `enska sama, za dru`bo pa vzame 650-kubi~nega prijatelja na dveh kolesih. Moj sli{i na ime BMW. Potem pa {e re~e, da se vrne z novim tiso~letjem ... V o~eh opazovalcev in poslu{alcev se je od ne{tetih dejstev kar iskrilo.

Jaz pa nikoli nisem `ivela od isker. Zmeraj je bilo nekaj povpre~nega in `ivljenju prijaznega. ^e mi je bilo v{e~, sem pa~ imela. Cilji niso vedno dosegljivi na mah in velikokrat potrebujejo kaj energije v oporo (tudi {otor potrebuje palice). Tokrat me je zamikalo, da bi po~ela, kar sedaj res po~nem. Potovala, pisala in do`ivljala `ivljenje. Ne da ono do`ivlja mene, ko me obi{~e vsak dan z istimi {tosi in peripetijami.

HVALA BOGU ZA VAKUUM

In tako se je za~elo ... majica {tevilka ena v prvo vre~ko. Kratke hla~e v drugo zip vre~ko, iz katere se da lepo iztisniti zrak in privar~evati nekaj dragocenih kubi~nih milimetrov prostora. Tako je {lo naprej, do ne vem katere prozorne vre~ke. Juhuhu, {e za adidaske sem pridelala z vakuumskim pakiranjem. Pravi luksuz pa je, da imam rezervne motoristi~ne {kornje, ~e se prvi zmo~ijo. [e vedno je nekaj mestne razvajenke v meni, zelo rado me namre~ zebe v noge. In da ne bom potem krivila ljudi, de`el in obi~ajev, da me zebe, sem se oskrbela z rezervo. V eni {katli je omara z nekaj kosi obleke, zapakirane v sendvi~ vre~ke. Za dve leti bi moralo biti dovolj. Malce te`av je sicer s podnebji in letnimi ~asi. ^e potuje{ prehitro, pa~ potrebuje{ kopalke in kapo z rokavicami naenkrat. Vse v isti omari, veliki eno dvajsetino kubi~nega metra.

Mama mi je za slovo na ruto narisala zemljevid. Za vsak slu~aj, da se ne bi izgubila!

In tu je druga {katla - shramba. Omara za ~evlje, lekarna in mehani~na delavnica. Zveni grozno? Je pa resni~no! Naj omenim, da je tukaj "prostora" {e za knji`nico. V zadnji {katli je pisarna. Ra~unalnik, fotoaparat, diktafon in malenkosti, ki jih v pisarni obi~ajno ne najdemo (recimo rezervne zra~nice). Tu je {e obe{alnik (ki ni obe{alnik), kamor ob prihodu domov obesimo obleke, da se prezra~ijo.

Skoraj bi pozabila, da na sede`u pred menoj sedi hi{a. Zlo`ljiva hi{a, ki se ji re~e, kako druga~e kot {otor. Po stari skavtski navadi, ki so mi jo vcepili `e pred desetletji, je potujo~a hi{a del nujne opreme. In postelje, seveda! Svilene rjuhe in potovalne pernice sli{ijo na ime spalna vre~a (in termarest). Vse na{teto pohi{tvo sem magi~no zlo`ila v nahrbtnik, ki ga lahko uporabim {e za kako prilo`nost (recimo, da grem v hribe in vanj pospravim malico).

BELA RJUHICA

Bratstvo in so`itje boste razumeli le, ~e sli{ite zgodbo o beli rjuhi. Ta re~, ena sama in ne prevelika, je nujno potrebna za preno~evanje v cenenih Youth Hostlih. Zraven spalne vre~e zahtevajo (po tolikih letih in izku{njah {e zdaj pravzaprav ne vem, zakaj) tudi rjuho. Pozabila sem jo vzeti doma, nanjo sem se spomnila {ele v New Yorku. Tam sem na kupu odpadnih cunj na{la belo pregrinjalo oziroma rjuho z v{ito gumo ob robu. ^uden otip mi je pravil, da je nepremo~ljiva. Dobra stvar, vendar tovorjenje zato, da jo potrebuje{ enkrat mese~no ali redkeje, je neumnost. Potem sedem na vro~e sonce in za~nem razmi{ljati o beli rjuhici. Zraven mene je tiho sopihal ubogi BMW. Le kako mu mora biti vro~e ... Opla, kaj pa moja bela rjuhica? Odlo~itev je bila na dlani, jaz pono~i, on pa ob de`ju in pripekah. In rjuha se je pridru`ila karavani potu-

jo~ih pripomo~kov, ki motociklirajo z menoj okoli sveta.

Tako sedaj potujemo. Vsi smo veseli in zadovoljni, ko sije sonce, in manj ko de`uje. Takrat pa~ kombiniramo in kompletiramo, prirejamo urnik in aktivnosti naravi bolj kot kdajkoli prej. Veselim se drobnih pozornosti neznancev. Vedno se najde kdo, ki verjame vate in te podpira. Tako ali druga~e.

PROMOCIJA

Son~no, nedeljsko jutro v Novi Angliji mi bo za vedno ostalo v spominu. Ustavila sem se v restavraciji, pred katero je bilo parkiranih na stotine motociklov. Harleyi, japonci in redki BMW-ji. Seveda ni bilo dvoma, da se ne bi ustavila. Bilo je sre~anje, kot so mi povedali kasneje, zbirali{~e somi{ljenikov, ki se pripeljejo od blizu in dale~. Da poklepetajo, za~nejo dan z dobrim zajtrkom, s prijatelji odpeljejo kak krog in naredijo nekaj za lepo nedeljo.

Moj rde~i motor je bil dele`en veliko pozornosti. Ne zaradi rde~e barve, ampak zaradi registrske tablice. Gledali so me kot vesolj~ka, ~eprav sem snela ~elado, in hiteli spra{evati, od kod prihajam. Tega vpra{anja sem se po dveh mesecih `e zasitila. Kaj bo po dveh letih, si lahko samo predstavljam. Sicer pa bom dostavila promocijski ra~un tistim, ki dobijo precej denarja iz prora~una v promocijske namene na{e de`ele. Je ni bolj{e reklame, vam re~em, kot da se pojava pripelje z eksoti~no tablico. V dobri uri je kakih tristo ljudi vedelo, kje je Slovenija in kak{na je dr`avna kratica. Kar po mikrofonu so povedali, da so mi olaj{ali delo. Medtem ko sem klepetala z radovedne`i, so mi mnogi prina{ali pija~o, na-

lepke in na{itke v spomin na Marcus Dairy v Danburyju v dr`avi Connecticut.

Ko se ustavim tako ob cesti, da se spo~ijem, se velikokrat obesim na najljub{i izum tehnike - telefon. V Ameriki visijo na vsakem vogalu. Toliko ljudi, kot sem jih letos spoznala preko telefona, mi jih ni uspelo v vsem mojem dosedanjem `ivljenju. "Lu{tno" izku{njo sem imela tudi z motociklisti~nim klubom `ensk iz Wisconsina. Zanimala me je mese~na revija, ki ni v prosti prodaji. Je zanimiva me{anica izku{enj od tukaj in tam izpod peres `enskih ljubiteljic motorjev. Pa sem jim bila tako v{e~, da so v podporo mojemu potovanju in ideji poslale samolepilno darilce, na katerem je pisalo: "Woman I like rides.Please drive carefully". Kon~ala je na zadnji strani kov~ka namesto sponzorske nalepke Perutnine s Ptuja. Ko jo bodo prebrali, vem, da mi bodo oprostili ...

(se nadaljuje)

Samotno potovanje. Le kaj bo prineslo?

Bernarda B. Pulko

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

... IN OD DRUGOD

RODOV IZLET NAJMLAJ[IH TABORNIKOV

V soboto, 24. januarja 1998, je Rod gorjanskih tabornikov organiziral za najmlaj{e tabornike kraj{i izlet v okolico Novega mesta. Izleta so se udele`ili tudi medvedki in ~ebelice iz ~ete Pore~ani, [mihel in se pridru`ili ostalim ~lanom RGT. Na parkiri{~u pred stadionom se nas je zbralo 67 murnov, medvedkov in ~ebelic ter njihovih vodnikov. Krenili smo proti Portovalu. Sprehodili smo se po gozdu ob reki Krki. Ob robu gozda smo naredili tudi kraj{i postanek in pomalicali. Starej{i taborniki so na jasi zakurili ogenj in nam skuhali hrenovke. Malica nam je teknila, saj smo prehodili kar nekaj poti. Izlet je bil popestren tudi z raznimi igrami. Na jasi smo se igrali predvsem lovilne igre, da smo se v mrzlem sobotnem dnevu ogreli. Igrali smo se Kdo se boji ~rnega mo`a?, Potres, Atom~ke in druge igre. Ob igrah smo se vsi prav prijetno razvedrili.

Pre`iveli smo lepo mrzlo januarsko sobotno dopoldne v bli`ini na{ega Novega mesta, ki nam bo ostalo v prijetnem spominu.

Besedilo in fotografije: Helena Murgelj, ^eta Pore~ani, [mihel, RGT Novo Mesto

Zbor na parkiri{~u pred stadionom

Po~itek

POPOTNIKI IN POPOTNICE, KJE STE?

Ja, to~no tako - KJE STE? Ta poziv se nana{a na POTNI LIST ZA EVROPO. Kak{no zvezo ima to z mano, se verjetno spra{ujete. Veliko zvezo! ^e {e ne veste, je projekt POTNI LIST ZA EVROPO, ki po Evropi te~e `e sedem let, od lanskega zleta v Velenju prisoten tudi v Sloveniji. Vsi tisti, ki ste bili na zletu PP-jev, ste ga morali opaziti, ali pa ste pri{li na predstavitve

POTNEGA LISTA ZA EVROPO. Takrat sva vam obljubila, da bova imela v za~etku 1998 predstavitve po rodovih. No, in zdaj spet kli~eva - PP-ji, KJE STE?

Novoletno praznovanje je `e zdavnaj mimo in `e je ~as, da ponovno za~nemo z delom. V sredini decembra lanskega leta smo vsem na~elnikom rodov poslali dopis, ki naj bi ga dobili v roke na~elniki klubov PP. V tem dopisu sva hotela na~elnike klubov PP malo spodbuditi in jih spomniti na zanimiv projekt in na na~in, kako naj bi predstavitve po rodovih potekale. Do sedaj odziv ni bil prav velik, lahko bi rekli, da odziva sploh ni bilo, zato se sedaj obra~ava neposredno na vas, popotniki in popotnice.

Od va{ega na~elnika zahtevajte, naj vam predstavi dopis, ki jim je bil poslan. ^e dopis zaradi neznanih vzrokov ni pri{el do njega, so vam na voljo telefonske {tevilke in elektronska naslova Klare Nahtigal (061/824-181, klara.nahtigal@kiss.uni-lj.si) ali Vojka Vi~i~a-Vi~a (065/135-95-17 ali 22-160, mejasi@iname.com), kjer lahko zahtevate nov dopis. Vsa vpra{anja glede

predstavitev lahko po{ljete tudi na email passport @geocities.com.

Za konec {e majhno opozorilo ali pa nasvet: ~e {e ne veste ali bi se udele`ili projekta POTNI LIST ZA EVROPO ali ne, naj vam poveva, da je v Evropi za ta projekt velik interes in so vsi skavtski centri precej zasedeni. Zato bi bilo

idealno, ~e bi se za predstavitev odlo~ili ~imprej, da bi lahko tudi interesenti za projekt ~imprej za~eli z izbiro in pripravo na cenej{i potep po Evropi. @eliva si, da se ~imprej vidimo in da bomo kmalu "po`igosali" POTNI LIST ZA EVROPO. Klara Nahtigal, Vojko Vi~i~-Vi~o

DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (3)

TA TIP, KI ODKUPUJE NEPRODANE IZVODE TABORA, SE MI ZDI ZELO SUMLJIV.

PO IMENU SODE^ JE MUSLIMAN. V TEJ VILI STANUJE - GREVA SI JO OGLEDAT. VRATA SO KAR ODPRTA ...

MALDER, BODI OPREZEN!

PRAV TI JE, [^ENE ZABITO! NE POZNA[ KOSTI ZA OMAMLJANJE, KAJ?! ZDAJ TI

POKA@EM!

MALDER, NEHAJ. POGLEJ RAJE, KAJ PI[E NA OVRATNICI.

PORKADU[, SAJ TO JE ROBOTEK! HM, TINA B. ... SEVEDA, BOGATAJ!

TINA BOGATAJ?! JA, IZ TABORA.

V REVIJI VELIKO PI[EJO O NJEJ. NEKAJ LET JE BILA NA^ELNICA ZTS, POTEM PA SE JE PRESELILA NA TAHITI.

^E JE PSI^KA NJENA, KAJ POTEM PO^NE TUKAJ?!

OB^UTEK IMAM, DA TA VILA SKRIVA VELIKO SKRIVNOST

HM, SPET NIKOGAR ... TJALE POGLEJ!

GREMO [E ENKRAT, LENUHI!

ALI TIP ZBIRA OBLEKE ALI PA ...

SKALI, V KLET! MISLIM, DA SLI[IM GLASOVE!

Vosr~ju Bele Krajine, dobre tri kilometre od Dragatu{a, le`i krajinski park Lahinja. Velik del parka (okoli 120 ha) zavzemajo skrbno obdelovane njive, ostale povr{ine (80 ha) pa so naravno ohranjene kot gozd, mo~virja in vla`ni travniki.

Naravno najbolj ohranjeno je izvirno obmo~je reke Lahinje, ki je zavarovano kot naravni rezervat Lahinjski Lugi. Nekoliko ve~je mo~virje so Nerajski Lugi, ki so prava botani~na zakladnica in ob visokih vodah dajejo vtis jezera. V parku presene~a vrsta manj{ih izvirov in kra{ka jama Zjot. Na sprehodu po parku boste sre~ali vrsto redkih in ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst. Park ponuja tudi prijetno snidenje z mlinarjem Klepcem v mlinu in ogled `age Venecijanke na okljuku reke Lahinje v Pustem Gradcu, ki je eden redkih ohranjenih neposeljenih prazgodovinskih naselij v Evropi. Sredi okljuka je pode`elska cerkev Vseh svet-

KRAJINSKI PARK LAHINJA

nikov z zvonikom na preslico. Ker park ponuja veliko zanimivih naravnih utrinkov in le`i v neposredni

bli`ini Marindola, bo ogled tudi v okviru programu Evrokorak.

MITREJ PRI RO@ANCU

^e se boste na izlet v Krajinski park Lahinja podali z avtom ali avtobusom, lahko spotoma obi{~ete {e eno naravno dedi{~ino. Med Semi~em in ^rnomljem le`i vasica Ro`anec. V gozdu Judovje pod cerkvijo sv. Jurija (cca 10 minut vzpona preko `eleznice) je vrta~a. Ta na prvi pogled deluje zelo zapu{~eno, a je vendar nekaj posebnega. Na notranjem robu vrta~e je v skalo na steni vklesan relief boga Mitre. Mitrov kult je bil najbolj raz{irjen v vzhodnem delu rimskega cesarstva, rimski legionarji pa so ga prinesli tudi v na{e kraje. Mitrej je bilo prilo`nostno sveti{~e ob rimski cesti, ki je vodila po dolini Krke do ^rnomlja. Motiv mitreja je zna~ilen za vse mitreje; prizor boga Mitre, ki ubija bika, po perzijski legendi prvo ustvarjeno `ivo bitje. Sveti{~e je nastalo v tretjem stoletju na{ega {tetja. V Sloveniji je najve~ mitrejev v okolici Ptuja.

PUGY

@ivjo!

DVANAJST O@IGOSANIH (3)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:------------------------------------------------

Ne vem ali naj “navdu{enje” bralcev Tabora nad Dvanajst o`igosanimi pripi{em pomladanski utrujenosti ali zimski zaspanosti ali, najbolj verjetno, javnemu mnenju o rubriki. Kakorkoli `e, mar~ni O`igosani predstavljajo hit (enega izmed {tevilnih) na{e, no, vsaj moje, mladosti. Hkrati pa je zgodba o Hazardu {e ena tistih o staranju in vinu. Ob koncu sedemdesetih, ko se je skupina pojavila, smo namre~ vsi "cool" mulci poslu{ali Pink Floyd in Doorse, se malo spogledovali s punkom in hard rockom, Hazard pa so z rahlo solznimi o~ki poslu{ale na{e pridne so{olke, o katerih prav zaradi tega nismo imeli ne vem kako dobrega mnenja. Z dana{nje perspektive, skoraj dvajset let kasneje, so rockovski klasiki {e zmeraj nenadkriljivi, Hazard pa s kakovostnimi besedili, glasbo in aran`maji postaja osve`ujo~e odkritje na, s povpre~ne`i in slabo glasbo preplavljeni, slovenski pop sceni.

N N N N N AJLEP[E P AJLEP[E P AJLEP[E P AJLEP[E P AJLEP[E PESMI

(H ESMI (H ESMI (H ESMI (H ESMI azar azar azar azar azar d) d) d) d) d)

D

Ljubiti resnico, ~astiti lepotoe

mar isto ni to, A

je dano poetu iskati kdaj v svetu, D kar je lepo?

D

Prera{~amo mite, navdih Afrodite e

{e pena ve~ ni, G A

so zla in krivice edine resnice

D A

za zgodbe teh dni.

D G

So najlep{e pesmi `e napisane, e A D A

so se vse ljubezni `e enkrat dogajale, D G

so vse sladke sanje `e obstajale,

(ali THE BEST OF …)

DVANAJST O@IGOSANIH by

Na dveh prispelih kupon~kih je en glas pripadel Jagodam in ~okoladi, drugi pa Pri~i o Vasi Lada~kom, ki si torej delita nadvse vneto februarsko taborni{ko popevanje. Novosti tega meseca sta Brown eyed girl in Zadnja ve~erja. Slednjo smo objavili `e januarja 1996 in sodi, pri tabornikih, med najbolj priljubljene komade La~nega Franza. Za prvo novost pa velja, tako kot za vse ostale in {e neobjavljene, da bo objavljena v enem od prihodnjih Taborov.

1. 1. 1. 1. Jagode in ~okolada (Rok'n'Band) Jagode in ~okolada (Rok'n'Band) in ~okolada

2.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)

4.Uhvati ritam (Parni Valjak)

5.Hotel California (Eagles)

6.Najlep{e pesmi (Hazard)

7.Brown eyed girl (Van Morison)

8.Zadnja ve~erja (La~ni Franz)

9.Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

10.Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

11.Zobar (^uki)

12.One (U2)

e A D A

kam usmerjena teh ~asov vzgoja bo srca? D G

So najlep{e pesmi `e napisane, E A D A vse besede ne`ne plehke in obrabljene, D G so mladostne igre `e pozabljene, e A D A se ustavlja ~as za ~ar, ki se prebuja v nas?

Je blizu stoletje, ko vigredi cvetje ve~ vzklilo ne bo, naj zvoki, besede, le stiske in zmede v balade nam stko?

Je konec iskanja, bo te`a spoznanja pregnala nemir, naj kislo de`evje skoz golo vejevje skali vsak izvir?

So najlep{e pesmi `e napisane …

Rade

Rok'n'Band Rok'n'Band

EE JAM

PICARQUIN

pi{e, fotografira in raziskuje PUGY

CENTRALNA ARENA (Central arena - Potrero) je sredi{~e dogajanja na jamboreeju. Povr{ina zna{a 17.500 m 2 in ima vhod s {tirih strani, kar omogo~a prihod vsem udele`encem v 30 minutah.

CENTRALNI TRG je kolobar okoli centralne arene. Prostor je predviden za proste - walk in aktivnosti (Central plaza - Parron).

GLOBALNA RAZVOJNA VAS (Global development village - Aldea mundial de desarrollo) je zdru`ena v treh podsklopih, in sicer:

· DELAVNICE - WORKSHOPS

· SVETOVNI SKAVTSKI CENTER - WORLD SCOUT CENTRE

· CENTER MEDNARODNIH ORGANIZACIJ - INTERNATIONAL ORGANIZATIONS CENTRE

V sklopu razvojne vasi bo {e trgovina s spominki, skavtsko opremo in prehrambenimi izdelki.

PREDSTAVITVENI PROSTORI ODPRAV (Headquarters - Llaveria) se nahajajo v delu kro`nega prostora okoli arene. Povr{ina enega modula je 25 m 2 . Namenjen je predstavitvi dr`av in skavtstva, slu`il pa bo tudi kot “pisarna” za posamezne odprave (sestanki vodnikov, osebja, vodstva, …).

NASELJA (villages - pueblos) in PODTABORI (subcamps - subcampos); Organizator bo udele`ence razporedil v tri naselja s po 8 podtaborov z imeni plemen, ki so v preteklosti `ivela na tem podro~ju. V vsakem podtaboru bo prostor za 25 enot z najve~ 40 udele`enci. Enote so praviloma sestavljene iz 4 vodov iz iste dr`ave, v primeru, da {tevilo vodov posamezne odprave ni deljivo s 4, pa me{ane z vodi drugih dr`av. Organizator predvideva, da bodo v vsakem podtaboru udele`enci iz pribli`no 20-30 dr`av udele`enk.

OBISKI bodo mo`ni samo s predhodno najavo - vsi obiskovalci morajo biti ~lani nacionalnih skavtskih organizacij. Obiski bodo vodeni, in to po dolo~enem delu prostora jamboreeja - video predstavitev in nato sprehod na hrib (na fotografiji), kjer je razgled na cel prostor. Na dan je predvidenih 1200 obiskovalcev, ~as obiskov pa je med 10. in 17. uro.

TURNIRSKE IGRE (Tournament - Torneo) se bodo dogajale ob in na jezeru (povr{ine cca 1 km 2 ), ki so ga umetno ustvarili za potrebe jamboreeja. Na delu jezera bo mo`no kopanje.

OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE OD LETALI[^A DO SANTIAGA

V ^ilu je zaradi velikih razdalj obi~ajno, da ima vsako ve~je mesto svoje letali{~e. Kjub temu pa je edino mednarodno letali{~e, na katerega prihajajo letala iz Evrope, ravno v Santiagu (Arturo Merino Benitez). Letali{~e je kak{nih 25 km severovzhodno od centra, kljub temu pa `e po nekaj kilometrih poti naletimo na strnjena predmestja tega {estmilijonskega mesta. @e na letali{~u vas pri~aka mno`ica taksistov, ki ponuja prevoz do mesta. Ponudba je na za~etku zelo visoka (okoli 20 USD), vendar se da, kljub njihovem slabem znanju angle{~ine dogovoriti, da vas prepeljejo za polovi~no ceno. V tem primeru bodo taksisti izbrali tudi najkraj{o pot do centra Santiaga. Druga varianta je taksimeter, vendar bo prevoz v vsakem primeru dra`ji, pa {e na kraj{i ogled mesta vas kot nevednega turista znajo popeljati. Na splo{no pa ^ilenci v ve~ini primerov slovijo kot po{teni ljudje.

ren na~in predstaviti obe organizaciji in Slovenijo. Organizacijski odbor si `eli kar najbolj u~inkovite predstavitve, zato zbira zanimive predloge in s tem vabi vse ~lane, vode, dru`ine, klube in rodove, da sodelujejo pri skupnem oblikovanju svoje zunanje podobe na jamboreeju.

Za predstavitev imamo na razpolago 25 m 2 , panoje, mize, CD kasetofon, videorekorder in televizor. Edina omejitev je prevoz v ^ile (pripomo~ki morajo biti lahki in ne preveliki, po mo`nosti zlo`ljivi).

ZNAK IN SIMBOLIKA

ZNAKA SLOVENSKE ODPRAVE

POKA@IMO SVETU SVOJO PODOBO

SKAVTSTVO LAHKO

NA JAMBOREEJU V

^ILU PREDSTAVIMO SKUPAJ

Slovenska odprava bo imela na jamboreeju na voljo tudi svoj predstavitveni prostor. Na njem imamo mo`nost na ~im bolj privla~en in mladim prime-

GRADIMO MIR SKUPAJ tudi na tak na~in. Ideje in predloge sporo~ite takoj, ko se jih spomnite (lahko po telefonu, elektronski po{ti, faxu, po{ti ali osebno, samo da ~im prej pridejo do nas). Snovalce vseh koristnih predlogov bomo povabili na drugo sre~anje udele`encev (24. - 26. junij 98), kjer bodo predloge tudi predstavili (pripravili demonstracijo). Vse, ki nam bodo na kakr{enkoli na~in pomagali pri pripravi, bomo nagradili s prakti~nimi nagradami odprave.

Elementi znaka slovenske odprave so sonce (rumeno), metulj (temno moder) in nebo - morje (svetlo modro). Simbolika je izra`ena v vsakem elementu posebej: sonce simbolizira poletje (v ^ilu je v ~asu jamboreeja poletje), metulj izra`a so`itje z naravo in svobodo v mislih in dejanjih mladih, nebo, ki je hkrati lahko tudi morje, pa ponazarja nevidno mejo med severno in ju`no zemeljsko poloblo (relativno gledano je ju`na polobla spodaj).

[e posebej je simbolika izra`ena v povezanosti (verigi) vseh treh elementov, ki ponazarja mo~ - zdru`eni smo mo~nej{i, nana{a pa se na slogan jamboreeja “Gradimo mir skupaj”.

JAMTABOREE 4

V NASLEDNJI [TEVILKI: NASLEDNJI [TEVILKI:

V NASLEDNJI [TEVILKI: NASLEDNJI [TEVILKI:

- PREDSTAVITEV ^ILA – TRANSPORT

V ^ILU

- NASVETI ZA POPOTNIKE - ^IM CENEJE SPATI IN JESTI

- PRED MIKROFONOM – ANDREA

OPAZO, DIREKTORICA ZA KOMUNIKACIJO IN PROMOCIJO

NAJ USTVARJALNOST NAJDE PROSTOR POD VRO^IM ^ILSKIM SONCEM!

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

Skavtstvo ne pozna meja. To dokazuje tudi stalno ve~anje {tevila dr`av ~lanic tega gibanja. Gruzija je po novem letu postala 147. ~lanica, Slova{ka 148., v kratkem pa se jima bo pridru`ila {e Belorusija. V Evropi tako izven WOSM-a ostajajo le {e Bosna in Hercegovina ter Bolgarija, ki se `e pospe{eno pripravljata na vstop, in pa Albanija.

GRUZIJA

Po osamosvojitvi leta 1991 so se v Gruziji mladi za~eli zdru`evati v razli~nih interesnih skupinah in tako je bila na pobudo {tudentov medicine v Tbilisiju leta 1992 osnovana prva skupina skavtov. Ob izdatni pomo~i Scouts de France in svetovnega skavtskega biroja je bila v januarju 1994 ustanovljena Gruzijska skavtska organizacija (Sakartvelos skauturi modzraobis organizatsia). Danes {teje nekaj ve~ kot tiso~ ~lanov v enajstih dr`avnih okro`jih (glavnina v Tbilisiju, Kutaisiju in Kvareliju).

SLOVA[KA

Skavtstvo ima na Slova{kem `e dolgoletno tradicijo, saj korenine segajo `e v leto 1913, ko je skupaj z Mad`arsko tvorila takratno Avstroogrsko monarhijo. Po ustanovitvi ^e{koslova{ke republike leta 1918 je slova{ko skavtstvo postalo del ^e{ke skavtske organizacije – Junak. ^e{koslova{ka skavtska federacija je bila tudi ena od ustanoviteljic Svetovne skavtske organizacije. Po za~etku druge svetovne vojne je bilo delovanje prekinjeno, vendar samo do konca vojne. Vendar je delovanje leta 1948 prepovedala komunisti~na oblast. To se je za dve leti, v ~asu Pra{ke pomladi (1968) zopet postavilo na noge, vendar do dokon~nega padca komunizma leta 1989 ni obstajalo.

1. februarja 1990 je bila ustanovljena ^e{ko-slova{ka federacija, ki je z delitvijo dr`ave na ^e{ko in Slova{ko januarja 1993 za~ela svojo samostojno skavtsko pot kot Slova{ka skavtska organizacija (Slovensky

skauting). V organizacijo, ki je ~lanica WOSM-a in WAGGGS-a, je vklju~enih 4.500 ~lanov (WOSM) in 3.000 deklet (WAGGGS) ter tako predstavlja naj{tevil~nej{o mladinsko organizacijo na Slova{kem.

BELORUSIJA

Kljub temu, da so bile prve neformalne skavtske skupine v Belorusiji oblikovane `e leta 1909, se je zaradi ruskega komunisti~nega re`ima skavtstvo za~elo intenzivno razvijati {ele po letu 1989 s pobudo WOSMa in UNESCO-ja, da skavti pomagajo pri pomo~i otrokom, preseljenih zaradi jedrske nesre~e v ^ernobilu. Zaradi razli~nih interesov v razli~nih delih Belorusije je pri{lo do razhajanj v pogledih na skavtstvo, posledica tega pa je bila, da so uspeli Belorusko skavtsko organizacijo (Belaruskaya natsianalnaya skautskaya asatsiyatsia) ustanoviti {ele leta 1997 v Minsku. V treh starostnih vejah od 8-17 let imajo okoli 7.500 ~lanov, ve~ina enot pa je v ve~jih mestih kot so Minsk, Mogilev, Vitebsk, Brest in Grodno. Belorusija bo po preteku uradnega trimese~nega roka postala uradna ~lanica 18. 3. 1998.

16. EVROPSKA SKAVTSKA KONFERENCA

Od 2. do 7. maja 1998 bo v Luksemburgu potekala 16. evropska skavtska konferenca. Poleg poro~ila o delu Evropske skavtske regije v preteklem obdobju bodo udele`enci dr`av ~lanic nekaj ~asa posvetili pripravam na 3. svetovni skavtski mladinski forum in 35. svetovno skavtsko konferenco, ki bo poleti 1999 v Ju`ni Afriki. V ospredju bodo seveda volitve novega evropskega skavtskega komiteja, ta pa bo po potrditvi pripravil regionalni na~rt dela za obdobje 1998-2001. Liste kandidatov zaenkrat

{e nismo prejeli, rok za prijave pa je potekel konec februarja. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ZTS ne bo prijavila nobenega kandidata, konference pa se bo udele`ila {est~lanska delegacija.

20. INTERAMERI[KA SKAVTSKA KONFERENCA

Na ameri{kih tleh, to~neje v Mehiki, pa bo od 22. do 27. marca 1998 potekala konferenca interameri{ke skavtske regije. Gostitelji bodo dogodek izkoristili za predstavitev MOOT-a. ki bo leta 2000 na njihovih tleh, ~ilska skavtska organizacija, prirediteljica 19. svetovnega jamboreeja, pa bo {e zadnji~ predstavila program svetovnega zleta in na ta na~in sku{ala zbrati {e zadnje prijave za udele`bo s tega konca sveta.

Pripravil Pugy

Slovenija je bila v WOSM sprejeta 17. septembra 1994, na~elnik ZTS Milko Okorn pa je listino prevzel na sve~ani podelitvi na 34. svetovni skavtski konferenci v Oslu julija

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral naziv dveh akcij, ki ju organizira isti rod.

1. Asteroid 3753 je znan po tem, da: P P P P P - je na njem `ivel Mali princ, ^ ^ ^ - ima nenavadno tirnico gibanja zaradi Zemlje, E E E E E - je najve~ji asteroid v na{em Oson~ju.

2. Prednost Gore-texa pred nylonom je v tem, da: G G G G G - je precej bolj odporen na mehanske vplive, II I - v eni smeri prepu{~a vlago, v drugi pa ne, S S S Sga je mo`no izdelovati v veliko ve~ barvnih odtenkih.

3. RAJ je kratica za: E E E E E - Rod aragonitnih je`kov, D D D D D - dru{tva radioamaterjev Jugoslavije, O O O O O - Rod An~ke Jeraj.

4. Taborni{ki {tudentski klub deluje v: ^ ^ ^ ^ ^ - Mariboru, R R R R R - Kranju, V VLjubljani.

5. Katera trditev ni pravilna? F F - v okviru ZTS smo kon~no aktivirali skupino za delo z druga~nimi, M M M - ZTS se je odrekla programu ve{~in, ker nikakor niso za`ivele, [ [ [ [ - v za~etku marca je bil na obisku v Sloveniji Jacques Moreillon, generalni sekretar svetovne skavtske organizacije.

6. Najcenej{i na~in izdelave rodovega glasila je: JJ J - tiskanje s pripravo strani na poliestrske paus folije, C C C - tiskanje s pripravo strani na filme, O Ofotokopiranje s pripravo strani na zrcalo.

7. Zadnji popolni son~ni mrk v tem tiso~letju: L L L - je bil 26. februarja letos, R R R R R - bo avgusta 1999, N N N N N - je bil pred petimi leti.

8. Kaj imata skupnega Pablo Neruda in Gabriela Mistral? K K - oba sta bila stare{ini ^ilske skavtske zveze, A A A - oba sta Nobelova nagrajenca za knji`evnost, @ @ @ - oba sta bila `e generalna sekretarja Organizacije zdru`enih narodov.

9. Letos se je dr`avam, ki organizirajo Evrokorake, pridru`ila tudi Slovenija: M M M M M - z Gozdno {olo v Bohinju, ^ ^ ^ - s taborni{kim domom v Ljubljani, L L L L - s skavtskim centrom v Marindolu.

10. Kaj naredi svetovni skavtski komite z organizacijami, ki ne pla~ujejo ~lanarine? Z Z Z - redno jih opozarjajo, naj to vendarle store, N N - izklju~ijo jih iz svetovne organizacije, H H H H H - ~lanarino izterjajo po pravni poti.

11. Na svetu je {est regionalnih skavtskih organizacij. Pred kratkim je za~ela s svojim delom: B B B - evrazijska regionalno skavtska organizacija, A AInterameri{ka regionalna skavtska organizacija, T T T T T - Arabska regionalna skavtska organizacija.

12. Lisca je vrh: II I - v [kofjelo{kem hribovju, S S S - v Posavskem hribovju, V V V V V - na Pohorju.

13. Iz{el je nov priro~nik ZTS z naslovom: U U U U U - Topografski znaki, B B B BPomagajmo ohraniti svet, D D D - Moj vod - miselni vzorci.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2/98: POKAL ZLATA @ABICA NA ROGLI

Civilno slu`enje voja{kega roka je bilo v ~asu nekdanje JLA nekaj povsem nepojmljivega. "Civilce" je tudi okolica gledala nekako s pomilovanjem, ~e{, glej ga, ta {e za vojsko ni sposoben, kako bo pa branil domovino, ~e nas bodo napadli sovra`niki. JLA je zdaj le {e v nekje tam dale~ na Balkanu, civilno slu`enje pa je dobilo brezpogojno domovinsko pravico tudi v Sloveniji.

RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA

Torej, za kaj gre pri tem? Fantje, ki jih ~aka voja{ka suknja, se lahko negativno opredelijo do no{enja oro`ja in se odlo~ijo za civilno slu`enje. In ker je slu`enje zapisano tudi v programu Zveze tabornikov Slovenije, je mogo~e vojsko pre`iveti tudi na Parmovi 33. Ta naloga seveda ni prete`ka, razen, kadar je treba od vhoda do pisarne ZTS prenesti kak{ne te`je pakete. Sicer pa se civilnim slu`iteljem ni treba podrejati takemu redu in disciplini kot tisti, ki so v voja{nicah. Ni jim treba vstajati ob 5. uri zjutraj, ni jim treba ~istiti oro`ja in streljati, ni jim treba poslu{ati

ukazov strogih ~astnikov. Ob 8. uri popijejo prvo kavico in pojejo prvi krof, potem pa se predajo slu`enju. Slu`ijo pri prena{anju paketov in po{te, slu`ijo pri prepisovanju prispevkov za Tabor, slu`ijo Pugyju, Franetu, Ivu in Sovi. Slednji imajo dela ~ez glavo, zato si zaslu`ijo kak{nega civilnega vojaka, ki slu`i zase in njim. Poleti bodo slu`ili v Gozdni {oli in na taborjenjih, ampak vse skupaj je kar lepo, sploh ~e si tabornik. Tako lepo, da bi Zveza lahko kar precej zaslu`ila, ~e bi se odlo~ila za uvedbo kak{ne pristojbine, ki bi jo morali pla~ati tisti, ki bi hoteli civilno slu`iti voja{ki rok na ZTS. Saj vestekot {olnina, {tartnina ali te~ajnina. Nobeno znanje ni poceni. Va{ stric Volk

Re{itve so:

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 3

Re{evalec:

PRODAJALNA VRVI

SAMOGLAS. KRI@ANKA: FRANCI PAV[ER,ML. ENAKI ^RKI NAPOVED

100 POJAV NA VODI SLADICA

IN NE ON OLEG POPOV DEDECENKA

OZNAKA VRSTE GORIVA

“TABOR”NASPROTJE DURA

MORJEPLOVEC

MED. VEDA (KOSTI...) @U@ELKE

OSEBNI DOHODEK GORSKI PTI^

UREDNI[TVO TV DNEVNIKA

ALE[ PAGON MITOLO[KI LETALEC

KO[ARI PODOBEN PRIPOMO^EK KONT. TO^KA

PREOSTANEK BOHINJKA IN DOLINKA @. IME

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 3

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 47 bralcev TABORA, pravilne re{itve so PARIZ, ALIGATOR, KRAVA, STOLP in KARO, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejel Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Orgoli~ iz ^ren{ovcev. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Miha Koprivnikar Miha Koprivnikar Miha Koprivnikar Miha Koprivnikar Koprivnikar iz Mislinje, Alojz Alojz Alojz Alojz Jeraj Jeraj iz Hrastnika in Alenka Krenker Alenka Alenka Krenker Alenka Alenka iz Velenja, tri DROGINE majice pa so prejeli Petra Filipi~ Petra Petra Filipi~ Petra iz @irov, Katju{a Makori~ Makori~ Katju{a Makori~ Makori~ iz Portoro`a in Luka Kri`nik Luka Kri`nik Luka Kri`nik Luka Kri`nik Kri`nik iz Ljubljane. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo

Mi{a Sav~i~a Mi{a Sav~i~a Mi{a Sav~i~a Mi{a Sav~i~a Mi{a Sav~i~a iz Bre`ic, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo

{el Uro{ Slabe Uro{ Slabe Uro{ Slabe Uro{ Slabe iz @irov.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. aprila 1998 najkasneje do 15. aprila 1998 najkasneje do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.