ZIMOVANJA 1998 ZIMOVANJA 1998 ZIMOVANJA 1998

Ekipa Rumenih daljnogledcev, {e posebej pa Matja` E. alias [malc, se je zapodila na razli~na zimovanja in s seboj prinesla kup zanimiv sestavkov, ki smo jih razporedili v tokratno veliko reporta`o. Vemo, da bo besedil z zimovanj {e veliko, te pa bomo umestili v prihodnjo {tevilko Tabora.

Eskimskitalismaninavejahrazpolo`enja

Na Obisku Pri Eskimih

Pleme Eskimov iz Rodu Bi~kove skale se je letos utaborilo na vrhu Mrzlice (za tiste nepou~ene, to je tisti vrh, ki gleda iz megle nad Trbovljami). 36 bolj ali manj lovsko razpolo`enih Eskimov je cel teden osvajalo teren, lovilo e.... e.... v glavnem nekak{ne ~udne `ivali s {e bolj ~udnimi imeni in predvsem - iskalo sneg, ki pa ga pri najbolj{i volji niso mogli najti, saj veste: ni zime za Eskime!

Sicer pa se je kak{nih 25 otrok po telesu in kak{nih 10 otro~ajev po du{i imelo skrajno dobro (no ja, vsaj videti je bilo tako, ~e pa so me pretentali, so vra`je dobri igralci). Vreme jim je bojda dobro slu`ilo (ob tak{nem mafijskem stare{ini si {e vreme ni upalo zatajiti), tako da so ve~ino ~asa pre`iveli zunaj, se preganjali po zasavskih hrib~kih, zakurili kak{en ogenj in na oltarju `rtvovali eskimskemu bogu, se igrali raznovrstne igrice in kot krono zimovanja uprizorili "Veliko igro", nekak{no me{anico med "Monopolijem" in "Risikom", le da je bila igralna plo{~a velika 2x2 km. Vsekakor stvar vredna ogleda. No, moram jih na koncu pohvaliti {e za gostoljubje. Dobil sem kavico, mle~ni zdrob, en konkreten ~vek in en prav zelo prijeten ve~er. Ocena: ~ista petica (od 100 seveda ...)!

Gostoljubni Brkini

Medvedki in ~ebelice Rodu sne`ni{kih ru{evcev so skupaj s prijatelji iz koprskega Rodu srebrnega galeba svoje zimovanje tudi letos pre`iveli v idili~nem okolju brkinske vasi Tatre.

Dneve so zapolnili z izvirnim programom, saj so vsak dan posvetili dolo~eni temi. Tako so naprimer raziskali `ivljenje v mestu in na kmetiji, ~love{ko telo in s pomo~jo skrivnostnih fotografij iskali skriti zaklad. Na pustni torek pa seveda brez mask ni {lo in v program pustnega dne so vklju~ili tudi va{ke otroke.

Tatre so nam `e drugo leto nudile gostoljubje in verjamemo, da bodo na{a zimovanja v Brkinih postala tradicija.

NA BO^U VELIKO

Novega

Sicer so se letos taborniki iz rodu

Belega konja hoteli odpraviti na Triglav ali {e kam vi{je, vendar ko so sli{ali, da prve izmene zimovanj niso imele snega, so rekli: "Tabornik je solidaren; ~e se drugi niso smu~ali, se pa tudi mi ne bomo!" In so se odpravili na Bo~. In ker se tisti "tapravi" tabornik kali v najbolj nemogo~ih vremenskih razmerah, so naro~ili {e malo vetra, megle in de`ja. Ni kaj, vsega ob~udovanja vreden pogum!

A ne boste verjeli: spet jim je uspelo! ^etrt stotine zimujo~ih se je spet imelo fenomenalno. Kuhali so gola`, spekli kruh in vra`je trdo pizzo, postavili bivak a' la Empire State Building in v njem tudi prespali (no ja, kolikor so pa~ spali), organizirali ~isto pravo taborni{ko olimpiado in se konkretno bolje odrezali kot na{i {portniki v Naganu. Ja, pa da ne pozabim: imeli so nepozabno, "ful-

Toplosoncejezimujo~eprivabiloven

d-besti~no" pustno rajanje, z maskami in krofi in z vsem, kar pa~ sodi zraven!

V glavnem: otroci so bili pridni, vodniki {e bolj, star{i so bili veseli, da so imeli teden dni miru, Konji~ani pa se {e danes spra{ujejo, zakaj je v tistem tednu na mesto legla tako pomirjujo~a ti{ina.

ZELENI JO[T V ZELENEM MARINDOLU

Dvajset tabornikov Rodu zelenega Jo{ta je leto{nje po~itnice pre`ivelo kar v taborni{kem domu v Marindolu. To, da se je narava v ~asu zimovanja `e za~ela prebujati (namesto da bi bila prekrita z debelo sne`no odejo), ni zmotilo njihovega `e tako nesmu~arsko zami{ljenega programa. Vsi, od najmlaj{ega muren~ka naprej so pisali svojo kroniko zimovanja. Pokukal sem v dnevnik enega izmed medvedkov in prebral, kak{en se je zdel prvi dan zimovanja osemletnemu Janu Grilcu?

Peljali smo se z vlakom v Marindol. Po stoletni vo`nji smo prispeli pred dom. Ogledali smo si sobe in spoznali vodnike. Kasneje smo si poiskali vodov koti~ek. Sledilo je kosilo. Tega sem z veseljem pojedel, ker so bili {pageti. Po kosilu je bil po~itek. Po po~itku smo od{li na pohod. Ustavili smo se pri dru`ini Cvitkovi~ in si ogledali izdelovanje pisanic in tkanje na statvah. Preden smo {li nazaj v dom, smo dobili pomaran~e. V domu je sledil ve~erni program in nato spanje.

V naslednjih dneh se je podobnemu opisu pridru`ilo {e osvajanje ve{~in, ve~erni ogenj, pustovanje in ogled Krajinskega parka reke Lahinje. Zanimivo in pou~no zimovanje bo najbr` udele`encem ostalo {e dolgo v spominu, zanimive opise dogodkov pa bodo zbrali in objavili v rodovem glasilu Krokodil~ek.