2 minute read

GRAVITACIJSKE LE^E

Prav gotovo je `e kdo izmed vas (globoko) pogledal v kozarec, ko je izpil pija~o do konca. Prazen kozarec je kot le~a, ki lomi `arke oddaljenih svetlih predmetov, in zgodi se, da opazimo v kozarcu kar ve~ slik (naprimer) oddaljenih cestnih svetilk. Ta pojav, da vidimo ve~ slik enega in istega predmeta, sre~amo tudi v astronomiji. Iz fizike vemo, da telesa s svojo maso privla~ijo druga drugo in da je sila, s katero se privla~ijo odvisna od njihove mase. Tej sili pravimo gravitacijska sila ali gravitacija.

Toda gravitacija lahko privla~i tudi svetlobo, saj vemo, da se svetloba obna{a tudi kot snop delcev (fotonov), ki drvijo s svetlobno hitrostjo. @e Albert Einstein je napovedoval v svoji relativnostni teoriji, da lahko ve~ja masa ukloni tudi svetlobo. Torej, ~e se med nami in nekim oddaljenim predmetom, ki ga opazujemo, nahaja nek dovolj masiven predmet, le ta ukloni svetlobo. To pa pomeni, da opazovani predmet sedaj vidimo drugje kot bi moral biti, ali pa ga vidimo celo na ve~ mestih hkrati (samo tam ne, kjer v resnici je). No, kot sem `e zgoraj omenil, mora biti "mote~i" predmet resni~no masiven, ~e ho~emo opaziti u~inek. Naprimer Sonce bi `e lahko uporabili za preizkus. V ~asu son~nega mrka lahko opazujemo polo`aje planetov ali zvezd, ki se navidezno nahajajo blizu, ~eprav so sicer bolj oddaljeni od Sonca. Prav na ta na~in so dokazali

Advertisement

Einsteinovo teorijo, ko so ob son~nem mrku opazovali Merkur, ki je "spremenil" lego natan~no toliko, kot je napovedal Einstein. ^e je "mote~i" predmet

{e masivnej{i (naprimer galaksija ali ~rna luknja), lahko drasti~no spremeni sliko ozadja. En in isti predmet lahko vidimo kar na {tirih ali petih razli~nih mestih. Najbolj znan primer iz astronomije je "Einsteinov kri`", kjer vidimo bolj oddaljen predmet kar na {tirih mestih hkrati, vmes pa se nahaja masivna galaksija.

Okultacija Jupitra

Dne 26. marca bo Luna nekako med 12:40 in 13:40 uro prekrivala planet Jupiter. Temu pojavu pravimo okultacija. Posebej zanimiv trenutek je ponovno odkritje Jupitra in sicer izza temne strani Lune. Na `alost pojav ne bo najbolje viden iz Evrope, saj se bo zgodil podnevi. Luna in Jupiter sta zato vidna le skozi daljnoglede. Pozor! ^e boste omenjeni pojav opazovali, pazite na o~i! Sonca ne smete gledati skozi daljnogled!

KOMET TEMPEL-TUTTLE NAPOVEDUJE

LEONIDE

Komet Tempel-Tuttle je stari znanec. Sonce in Zemljo obi{~e vsakih 33 let. Pravijo mu tudi "o~e" Leonidov, meteorskih rojev nekje s sredine novembra. Ti roji sicer niso tako spektakularni, razen seveda tisto leto, ko zemljino tirnico pre~ka ta komet. Takrat se usuje na tiso~e meteorjev in temu lahko re~emo tudi meteorska "nevihta". Take meteorske "nevihte" so opazovali `e leta 1933 in 1966, vsaki~ torej, ko je zemljino tirnico pre~kal ta komet. Komet je nepri~akovano svetel (9 m), vendar za

ZNANE IZJAVE:

^e bi si ~love{tvo `elelo pravice, bi jo `e davno imelo! (Hazlitt) opazovanje vseeno rabimo vsaj daljnogled. Najbolje je bil viden v januarju in je `e pre~kal zemljino tirnico. Torej se nam v leto{njem novembru obeta pa{a za o~i - naravni ognjemet.

SAJ NI RES, PA JE!

Ve~krat se zgodi, da povezujemo obna{anje ljudi z dogodki v naravi, ki na prvi pogled sploh nimajo nikakr{ne medsebojne povezave. Tako so `e davno povezovali prihod kakega kometa z velikimi spremembami v ~love{ki zgodovini. Kometi so napovedovali vojne, revolucije, ... Vladarji so imeli celo osebne astrologe, ki so za njih iskali komete in na ta na~in sku{ali napovedati izid morebitnih vojn. Za utrinke pa pravijo, da prina{ajo zle duhove na zemljo, ki se naselijo v ~love{ki zavesti. V~asih celo obsedejo koga, da napravi kak{no prav nerazumno dejanje. Naprimer ubije `eno ali otroka. ^e ne to, pa vsaj soseda ali njegovo kravo. V~asih pride tudi do kak{nega posilstva. Za nekatere je to dobro, za druge slabo. Vsaj ~asopisi imajo o ~em pisati ...

This article is from: