Skupnost - 2012 05 01

Tariffa Regime Libero: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPO Il cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

Posebna Izdaja volitve Devin - Nabrežina 34122 TRST, Ul. G. Gallina 5 - Tel. 040639126, fax 0403474637, elektronska poœta: glasilo - skupnost@libero.it

LETO XXXVI. - ŠT. 2

TRST - GORICA - ¯EDAD

april 2012

NI DRUGE IZBIRE KOT TA, DA ZMAGAMO! Primarne volitve v devinskonabrežinski obµini so bile zaµetka marca praznik ljudske udeležbe in novega zagona, ki smo ga, bodimo iskreni, dolgo let priµakovali. Podatek o izredno visokem odzivu lahko beremo kot znanilec nove pomladi v obµinski stvarnosti, ki je v minulih vsaj petnajstih letih doživela kar nekaj hladnih prh, posledice pa so žive še danes v obliki zamer, predsodkov in nezaupljivosti. Volilna kampanja, ki je trajala le kakih deset dni, je potekala umirjeno in brez nepotrebnega trošenja denarja. Vsak od treh kandidatov je sam ali skupaj s sodelavci na svoj naµin nagovarjal volivce, ki so se v nedeljo v nadpovpreµno velikem številu odzvali na vabilo in oddali svojo preferenco.

Volivci so izbrali Vladimirja Kukanjo, po domaµe Vlada, in mu svojo naklonjenost dejansko enakomerno potrdili po vsem obµinskem teritoriju. Ljudje so izbrali politiµno nov in neobremenjen obraz za dobo, ko ni µasa, da bi se preveµ ozirali nazaj. V to se velja zamisliti. Izbrali so umirjeno in zmerno osebo, ki pozna družbeno raznolikost obµinskega ozemlja. Izbrali so po svoje tehnika, ki se je ves µas delovne dobe posvetil vodenju birokratsko-upravnega obµin­skega stroja in ga torej do potankosti ob-

vlada. Ostala dva kandidata, Skerkova in Gotter, nista bila poražena, prej nasprotno: koalicija bo moµna, uµinkovita in zlasti še uspešna le z aktivno podporo in prizadevanjem prav vseh. To je duh in smisel primarnih volitev!

Pred nami pa je napornejši del poti, ki se je z uspehom primarnih volitev šele zaµel. 6. in 7.

obµin­ski svet. Zmeda je servirana na zlatem pladnju z vsemi prikuhami zraven.

Mi pa ne smemo imeti nobenega dvoma. Edini naš možni kandidat je domaµin Vladimir Kukanja.

Le z njim imamo možnost, da za krmilom obµinske uprave po µetrt stoletnem premoru ponovno stopi pošten in sposoben µlovek, ki je

maja bomo obµanke in obµani poklicani, da izberemo novega župana in 16-µlanski obµinski svet, ki bo Obµino upravljal v naslednjem petletju. Županskih kandidatov je kar šest. List, ki jih podpirajo, kar trinajst in preko sto petdeset kandidatov za

Slovenec in kot tak edini med vsemi aktivno obvlada oba jezika obµinskega ozemlja, s polnimi pljuµi diha razliµne potrebe, z zaostrenim posluhom lahko posluša in spremlja raznolike potrebe.

Glas za listo Slovenske skupnosti je istoµasno glas za župa-

na Kukanjo. Na razkošno in razsipno volilno kampanjo desnice odgovarjamo s skromnostjo in konkretnostjo, ki sta nam prirojeni in hkrati spoštljivi do težkih µasov, ki jih živi naša družba.

Svoj glas zaupajmo tudi kandidatu ali kandidatki za obµinski svet.

Teh je na slovenski listi dvanajst.

Lepo število. Med njimi beremo že dobro znana in tudi µisto nova imena. Ženske in moški. Izkušeni in µisto mladi. Študentje, delavci, podjetniki in univerzitetno izobraženi. Ljudje, ki s svojo življenjsko držo in vsakdanjim delom odražajo energijo naše skupnosti, ki se težavam navkljub bori, ki ustvarja, ki se nikdar ne vda, ki se stalno presnavlja. Slovenski glas za vsako našo vas.

Teh nekaj tednov, ki nas loµi od volilnega vikenda, bo kljuµnega pomena. Kandidatom in kandidatkam bodimo ob strani in vsak naj se v svojem malem potrudi, da družinske µlane, sosede, prijatelje in sodelavce nagovori in prepriµa, da gredo na volišµa in s svojim glasom omo­ goµijo, da bo na proµelju županstva že 8. maja zaplapolala nova zastava.

Vsak glas je pomemben, vsak glas je lahko odloµilen.

Verjemimo z vsem srcem, da bomo uspešni!

Igor Gabrovec

Prispevajmo za devinsko-nabrežinsko volilno kampanjo svoje stranke: ·

·

z banµnim nakazilom na tekoµi raµun Slovenske skupnosti pri Zadružni kraški banki - IBAN: IT 52 K 08928 02201 010000008300 Kot razlog napiši: VOLILNA KAMPANJA DEVIN-NABREŽINA pri strankinih krajevnih predstavnikih Vsak najmanjši prispevek pomeni velik dar.

2 ● skupnost Edvin Forµiµ Sem nosilec liste SSk ,ki skupaj z ostalimi silami leve sredine podpira enotnega županskega kandidata Kukanjo.

V istekajoµi se mandatni dobi sem µlan obµinskega sveta na listi Skupaj/ Insieme in istoµasno predstavnik SSk. Po poklicu sem bil do nedavne upokojitve uradnik pri Acegas, diplomiral sem

april 2012 mno prežet s številnimi lepotami, ki pa preveµkrat tvegajo izginotje in pusto preobrazbo v korist neµemu, ki ga nekateri zlahka prekrivajo s pojmom razvoja. Tak odnos pa se ne bo nikomur obrestoval, še posebno ne daljnoroµno.

Zato se moramo zoperstaviti nenehnim nagovarjanjem v prid izmaliµenju zemlje in skrbeti moramo, da se vsak od nas zaveda vrednosti, ki jo ima prst pod našimi nogami. Velike vrednosti je tudi tako kulturna kot športna organiziranost na teritoriju, katero sem že od zgodnjih let spoznala s svojim udejstvovanjem v dejavnostih razliµnih društev in katere, kolikor je v moji moµi, skušam še vedno podpirati in v njih aktivno sodelovati. Z veseljem s svojo kandidaturo podprem stranko in županskega kandidata v katera vlagam svoje zaupanje; svoj trud bomo vsakodnevno vlagali v upravljanje naše obµine.

Aleš Brecelj na tehniµnem zavodu A. Volta. Doma imam manjšo kmetijo,ukvarjam se z vinogradništvom in oljkarstvom in sem µlan konzorcija DOC Collio- Kras.

Verjamem in delam za enotnost leve sredine,s posebnim poudarkom na µimveµje in kakovostno sodelovanje z vsemi slovenskimi predstavniki. Odhajajoµa uprava je vsem veliko obljubljala, delovala pa skoraj izkljuµno na obmoµju med Sesljanom in Ribiškim naseljem.Vsi smo enakovredni obµani zato je treba razdeliti sredstva in delovanje po celotnem obµinskem ozemlju.

Poleg razvijanja novih projektov bi morala obµina z rednimi programiranimi posegi vzdrževati ceste ploµnike zelene površine in ostalo premoženje . Spoštovati in razvijati moramo dvojeziµno podobo obµine na vseh podroµjih, kot je napisano v obµinskem statutu .Važna je vidna dvojeziµnost, kakor tudi dvojeziµno poslovanje obµine v pisni in ustni obliki. Takoj moramo postaviti dvojeziµne uslužbence na µelo ali na odgovorna mesta v vseh obµinskih uradih, saj imamo pravico in moralno dolžnost, da uporabljamo svoj jezik. Spodbujati moramo študij slovenšµine tudi v italijanskih šolah in pri formaciji raznih obµinskih kadrov.

Finanµne krize ne sme obµina reševati samo z višanjem davµnih indeksov ampak mora prej pogledati kje so nepotrebni stroški in kje se da kaj prihraniti z boljšo organizacijo dela.

Naša bodoµnost so mladi, zato bi morala obµina skrbeti in kot kvalificiran posrednik pomagati vkljuµevati mladino iz naše obµine v delovna mesta na obµini, kakor tudi v vse dejavnosti,ki so prisotne na našem teritorju.

Tanja Peric Zelo mi je pri srcu naša slovenska kultura in nasploh obstoj nas Slovencev v Italiji. Obenem pa mi tudi ni vseeno kako se na obmoµju, kjer živimo, dela in upravlja z njim. Teritorij, na katerem se razprostira naša obµina, je nedvo-

Menim, da je treba posebno v teh kriznih µasih natanµno vedeti, kako javne ustanove obraµajo denar davkoplaµevalcev.

Zato je nujno zavzemati se za µim veµjo transparentnost v delovanju naše obµinske uprave in za objavo njenega vsakoletnega proraµuna tudi na spletu.

Vsako zapravljanje je posebno v tem trenutku ne samo škodljivo, ampak tudi nemoralno. Tako družine kot posamezniki v italijanski državi so že veµ kot dovolj obdavµeni in zato bi bilo tudi zelo umestno, da bi obµina upoštevala µim manjši možni koeficient pri izterjatvi novega davka na nepremiµnine IMU, še zlasti pri obdavµitvi t.i. prve hiše.

Starejši smo bolj kot kdajkoli prej od-

govorni za to, kakšno naravno okolje bomo zapustili svojim potomcem. Zato moramo ravnati z njim zelo pazljivo.

Tako se je treba odloµno potegovati za trajnostni razvoj tudi našega teritorija, ki je že po svoji naravi velika dragocenost.

V tem smislu je nujno zavzemati se za ohranitev njegovih zelenih površin, vendar ne tako, da bi jih njihovi lastniki ne smeli niti µistiti. ¯išµenje je potrebno že zaradi tega, ker služi kot preventiva proti požarom, ki so na Krasu kar pogosti. Za nego nekega teritorija je bistven tudi uravnovešen razvoj kmetijstva. Ni pa dopustno hromiti to primarno dejavnost z nesmiselnimi omejitvami. Pri nas smo namreµ prišli do absurda, kakor je bilo to nedavno slišati med kmetijsko oddajo Radia Trst A, da si mora, kdor hoµe posaditi npr. nov vinograd, priskrbeti veµ dovoljenj, kot jih je treba za gradnjo veµnadstropne hiše.

K negi okolja spada tudi kar ­najveµja možna odprava one­snaževanja. Med najveµjimi one­snaževalci je avtomobilski promet in naše podroµje je z njim zelo obremenjeno. Na avtocesti A 4 je npr. odloµno preveµ težkega prometa, ki je še posebno onesnažujoµ. Zato bi bilo zelo primerno v povezavi z drugimi obµinami na Tržaškem, s tržaško pokrajino in z deželo FJk doseµi prenos vsaj del tega prometa na železnico, ki je premalo izkorišµena. Promet po avtocesti povzroµa tudi hudo zvoµno

onesnaževanje. Sama avtocesta je bila speljana po ozemlju naše obµine že pred desetletji. Kljub številnim opozorilom pri obµinski in tudi pri deželni upravi niso upravitelji te izredno važne prometne žile še danes namestili zvoµnih pregrad v vseh naseljih ob njeni trasi.

To stanje se mora nemudoma konµati.

Teritorij pa je tudi last nekoga. Pri nas je veµinoma še v rokah domaµinov – Slovencev, ki so ga negovali dolga stoletja. To naj bo jasno vsakomur, ki se mudi v teh krajih. Eden od naµinov, da se to doseže, je uveljavljanje vidne dvojeziµnosti. Zato je povsem naravno prizadevanje, da se postavijo italijansko-slovenski cestni napisi povsod tja, kamor sodijo. Ni mi jasno, zakaj je to za nekatere tako moteµe. Italijani, Slovenci, Furlani, Nemci in drugi smo namreµ vsi v Evropski uniji, ki je zanimiva prav zato, ker je narodnostno in jezikovno tako pestra. Zakaj naj bi to prikrivali?

Niko Pertot Sem Niko Pertot, živim v Slivnem, sicer pa vodim družinsko železnino v Nabrežini. Ne bi se posebno predstavljal, saj sem to storil že ob priliki kandidature na pokrajinskih volitvah. Raje bi bralce in volivce spomnil na izredno važnost te obµinske volilne preizkušnje, saj gre tokrat konkretno za naše vasi, za naše vsakdanje življenje. Komu bomo zaupali svoj glas, da bo naše stvari najboljše upravljal? Ga bomo zaupali tistemu, ki se pobere iz dvorane, ko zasliši slovensko besedo? Tistemu, ki bi nas posul s cementom in z vrstnimi hišami? Tistemu, ki nam sedaj, kot vedno tik pred volitvami, ponovno obljublja košµek zazidljivega zemljišµa?

Ali pa se bomo potrudili in se zazrli v

prihodnost ter oddali svoj glas naši stranki, ki skrbi, da bi naš teritorij rešila pred novimi špekulacijami, da bi nudila kmetom možnost razvoja, da bi v ta razvoj vkljuµila obrtnike, trgovce in tako skušala tudi turistiµno ovrednotiti našo obµino? Osebno nimam dvoma in zato sem kandidiral. Kajti bistvo turistiµnega in sploh gospodarskega razvoja ne tiµi v novih gradnjah in megalomanskih naµrtih, ampak v ovrednotenju tega, kar imamo in ki je µudovito. Kaj, ko bi se lotili naµrtnega obnavljanja in ovrednotenja starih zapušµenih domaµij, ki so že dolgo let lahek plen takih ali drugaµnih grabežev? Kaj, ko bi se potrudili in podpirali mlade domaµine in pare, ki si želijo ostati v domaµi vasi?

Glas za Slovensko skupnost je v tem smislu dobro vložen glas!

Boris Legiša Doma iz Cerovelj, sem poroµen in oµe dveh hµera. Imam tudi malo vnukinjo in vnuka. Postal sem sreµen nono, saj mi ta otroka razveseljujeta življenje. Sem pristaniški delavec v pokoju. Veliko svojega µasa preživljam danes z delom v domaµi kmetiji in z urejanjem vrta.

Sicer pa sem predsednik Jusa Cerovlje in aktiven pri gibanju NO TAV, ki se že

vrsto let upira nerazsodnemu naµrtu za hitro železnico. Vmes se je vpletel še spor s podjetjem Terna, ki nas je na novo oškodovalo s spremembami na trasi elektovoda. Svoj oseben program

bomo osredotoµil le na nekaj bistvenih toµkah in prepriµan sem, da je tudi naši obµini nujno, da uprava ponovno prisluhne željam in potrebam obµanov.

Davµni urad, ki danes sploh ne posluje v našem jeziku, mora npr.obvešµati obµane o morebitnih neporavnanih davkih v µim krajšem roku in ne po petih letih, ko stroški hudo narastejo. Razna javna dela bi morala Obµina izvajati enakovredno v vseh vaseh in ne le na t.i. obmorskem pasu oz. pod železnico.

Sem proti privatizaciji doma za ostarele, ker bi to povzroµilo dodatne težave ostarelim in njihovim družinam, ki se že itak sooµajo s težkimi razmerami.

Mitja Terµon Nedvomno se je v preteklih letih v naši obµini veliko gradilo. Ne mislim tu samo na javna dela (ki so naµelno hvalevredna), ampak zlasti na veµje ali manjše privatne posege, od razvpitega Portopiccolav in obnove bivšega hotela Evrope, do cele serije vrstnih hiš, ki spreminjajo našo obµino v en sam urbanistiµni aglomerat. Ta trend naj bi se z zadnjo varianto prostorskega naµrta, ki jo je predstavil sedanji obµinski odbor, nadaljeval tudi v bodoµe. ¯e se bodo uresniµili vsi posegi, ki jih predvideva predlagana varianta, se bo videz naše obµine popolnoma spremenil. Oddaljujemo se od podobe biserµka med morjem in Krasom, a vendar smo le taki zanimivi za turiste od blizu in od daleµ. Vsi lahko opazimo, da ostaja veliko novih poslopij nepro-

danih, zato so brezobzirne gradnje že pravi nesmisel, ki iznakazi teritorij. Raje pomislimo na obnovitev starih vaških jeder, saj vemo, da je mnogo hiš praznih in v propadajoµem stanju. Kot primarna ustanova pri naµrtovanju teritorija mora naša obµina odigrati aktivnejšo vlogo in spodbujati – tudi preko korišµenja javnih sredstev – obnavljanje zapušµenih poslopij.

Prizadevati si moramo za veµjo ekološko osvešµenost obµanov: uvesti moramo dosledno loµeno zbiranje odpadkov, namestiti fotovoltaiµne panoje na veµja obµinska poslopja (šole, telovadnice).

V obµinske urade je potrebno zaposliti predvsem domaµine, ki obvladajo oba jezika teritorija in so nanj tudi vsestran-

skupnost ● 3

april 2012 sko navezani. Obµina mora odigrati aktivnejšo vlogo pri gospodarskem razvoju. Vprašajmo se, kakšen uµinek so imeli pri zaposlovanju domaµinov in pri poslovanju naših obrtnikov vsi tisti posegi, ki sem jim prej omenil. Na našem ozemlju so veliki obrati, kot papirnica, vodovodno podjetje, bivši sanatorij: obµinska uprava se mora zavzemati, da iztrži od njih µim veµ za korist svojih obµanov, saj je prisotnost takih objektov za teritorij vsekakor obremenjujoµa in zato mora obµinska skupnost prejeti nekaj v zameno.

Vasilij Pipan Rojen sem v Gorici leta 1978. Diplomiral sem za tehnika mehanske industrije na poklicnem zavodu Jožef Stefan v Trstu, živim pa v Mavhinjah. Tu aktivno sodelujem pri Jusu Mavhinje, ki mu trenutno predsedujem, ter pri ŠKD Cerovlje -Mavhinje. Oµe me je kot podjetnik in kmetovalec že v mladih letih vpeljal v svet dela, kjer sem se kmalu zaµel sooµati s težavami okolja in birokracije.

Kdor me pozna ve, da sem po znaµaju zelo praktiµen: najraje ne besediµim in si takoj zaviham rokave. Dobro se zavedam, da so problemi našega µasa sila resni in da se jih ne da zlahka rešiti, vendar to še ne pomeni, da se jih ni vredno lotiti. Prepriµan sem, da je treba zaµeti pri osnovi in to korak za korakom. Tudi na obµinski ravni se da veliko narediti in izboljšati vsakdanje življenje obµanov.

Nabrežina in podpredsednik Agrarne skupnosti, ki združuje juse iz celotne tržaške pokrajine. Po izobrazbi je mehanski inženir in zaposlen je kot tehniµni uradnik oz. naµrtovalec pri zasebnem podjetju. Športno se je udejstvoval tudi kot jamar pri mavhinjskem društvu Grmada. Politiµno angažiran je od 25. leta dalje in od takrat je vedno deloval v stranki Slovenske skupnosti. Bil je že kandidat tudi na prejšnjih volilni preizkušnjah, ko mu je le za las ušla izvolitev v obµinski svet. Rade volje je ponovno sprejel kandidaturo tudi na letošnjih upravnih volitvah, ker to predstavlja naravno nadaljevanje njegovega druž-

beno politiµnega delovanja. Zanima ga predvsem ohranitev in ovrednotenje teritorija in ljudi, ki živijo na njem. Tu ima v mislih predvsem jusarsko problematiko in potrebo, da µimprej pride do udejanjanja že dogovorjene poravnave med Obµino in jusarji, za kar si bo v prvi vrsti prizadeval.

Prepriµan, da bo lahko naredil še kaj dobrega za naše ljudi, poziva vse, naj mu zaupajo svoj glas.

izdajati vsem obµanom, ne pa le tistim, ki za to zaprosijo. Devinski portiµ je pravi turistiµni biser, vendar povsem zapušµen, da skoraj razpada. Nova uprava ga bo morala obnoviti in urediti, v uporabo domaµinom in številnim turistom. Vsakdo, ki pride v naš kraj pa bi moral dobiti takoj obµutek, da smo tu doma Slovenci, na svoji zemlji.

Roberto Brišµak Izziv kandidature na letošnjih upravnih volitvah v Devinsko-nabrežinski obµinski svet sem sprejel na povabilo sovašµana. Glavni vzvod te odloµitve je bil priložnost, da s svojim doprinosom vplivam na krajevno delovanje javne uprave. Trenutno gospodarsko stanje zahteva nujno spodbujanje in pomoµ domaµim podjetjem, obrtnikom in kmetovalcem. Vse je treba voditi k µim veµjemu korišµenju možnosti delovanja in to v sozvoµju s spoštovanjem lastnosti tukajšnjih obiµajev ter v sozvoµju s smotrno uporabo naravnih virov. S tega vidika mora lokalna javna uprava kot prva v najveµji možni meri sodelovati z domaµimi podjetji in obrtniki. Pomemben in vpliven dejavnik morajo postati vaški odbori kot tudi odbori jusov, kajti le ti podrobno obvladajo vaške potrebe in zahteve.

Rojen sem v zavedni slovenski družini, kjer je vzdrževanje tukajšnje kultu-

V mislih imam npr. izboljšavo obµinskih storitev, od izdajanja gradbenih dovoljenj do drugih vsakodnevnih stikov z obµani. Ti morajo biti pravilno seznanjeni in soudeleženi pri upravljanju teritorija in javne dobrine. V obµinski hiši se razliµne politiµne stranke sooµajo med sabo in odloµajo o marsiµem, kar zadeva našo vsakdanjost in bodoµnost naših društev, okolja in investicije javnega denarja. Slednjega je namreµ vedno manj, usmerimo pa ga lahko za kiµasto gredico ali za prepotrebno ureditev igrišµa v otroškem vrtcu.

Prepriµan sem, da so na pravice vezane tudi dolžnosti. Zato se moramo tudi sami prvi potruditi, da izboljšamo svet v katerem živimo. Naša obµina se razteza na µudovitem obmoµju, obdarjenem z dragoceno favno, floro in enkratnim podzemljem. Ta teritorij potrebuje stalno redno in izredno vzdrževanje, na mesto tega pa ga smo ga dejansko že nasiµili z elektrovodi, naftovodom, cestnimi in gradbenimi infrastrukturami.

Prava politika mora skrbeti za resno in dolgotrajno ovrednotenje teritorija ter sloneti na obnovitvi in vzdrževanju enkratne zgodovinsko-arhitektonske zakladnice. Dela je veliko in bistveno je, da se nekje resno lotimo!

Danijel Suligoj Domaµin iz Preµnika, rojen v Trstu leta 1971, Danijel Suligoj je dober poznavalec našega teritorija in ljudi. Vse od leta 1995 se zanima za jusarsko problematiko, danes je tajnik jusa iz Preµnika ter koordinator jusov z obµine Devin-

praksah obµin na Južnem Tirolskem, kjer imajo poleg dobro organiziranega socialnega varstva, zlasti na šolskem podroµju, tudi zgledno dvojeziµnost.

Dvojeziµne izkaznice bi morala obµina

mišljene v tesnem sodelovanju z okoliškimi obµinami in tudi s pogledom na potrebe celotnega obmejnega pasa.

Rezultat tega bo poveµana kvaliteta storitev in njihova varµnost. Tudi vlaganje v turizem naj bo zamišljeno v širšem kontekstu promocije ozemlja med Krasom in morjem, saj nismo osamljen otok. Na novo gre premisliti ponudbo javnih prevozov in vzajemno dopolnjevanje ponudbe železnica-avtobus, saj je vse to trenutno nesmotrno urejeno.

Kar zadeva športne objekte pa velja razmisliti o ideji izgradnje športnega bazena, ki bi služil potrebam širšega prostora med Trstom in Tržiµem, pa tudi obµin na slovenski strani meje.

Sidonja Radetic Sidonja Radetic, letnik 1977, je kmetijska podjetnica mlajše generacije in upravlja uspešno kmeµko-turistiµni obrat v Medji vasi. S tem nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je od vsega zaµetka nadgradila z visokošolsko pridobljenim znanjem, saj je diplomirala iz enologije na videmski univerzi.

Ponudba domaµih proizvodov, ki gredo

Lucia Lavrenµiµ Po poklicu sem uµiteljica, pouµujem na osnovni šoli v Romjanu. Diplomirala sem tudi iz klavirja na konservatoriju Tartini v Trstu, trenutno pa pouµujem glasbeni pouk na šoli Emil Komel.

Izhajam iz glasbeno angažirane družine iz Doberdoba, kjer sem tudi sama aktivna kot pevka in korepetitorka pri zboru Hrast. Že skoraj 25 let vodim otroški pevski zbor Veseljaki, zadnja leta pa tudi šolski zbor v Romjanu.Sem mati dveh otrok, ki obiskujeta osnovno šolo v Devinu. Z možem sva se preselila v ta kraj pred šestnajstimi leti. Ugotovila sem, da je prav, da se oba, kakor tudi najina otroka, aktivno vkljuµiva v novo okolje. Z možem sva se vkljuµila v vaško življenje, predvsem v okviru cerkvenega pevskega zbora v Devinu, hµerka in sin pa sta aktivna v domaµem kraju na glasbenem in športnem podroµju.

S politiko se doslej nisem ukvarjala v prvi osebi, sem pa redno spremljala politiµno dogajanje v obµini in v zamejstvu nasploh. Naše obµinske uprave bi se morale zgledovati po dobrih upravnih

kategorijami. Urbanistiµna politika mora sloneti na potrebi po ovrednotenju že obstojeµih vaških jeder s posebno pozornostjo do ovrednotenja arhitekturne izvirnosti naših krajev.

Obµinske storitve naj bodo vse bolj za-

re in obiµajev nekaj samoumevnega.

Kot eden od mnogih prostovoljcev v domaµih društvih si prizadevam, da bi se društva ohranjala in razvijala kot živ in zanimiv družbeni steber.

Pozivam vse volivce in volivke k µim veµji udeležbi na letošnjih upravnih volitvah, kajti ponuja se konkretna možnost, da bo obµina Devin-Nabrežina ponovno v rokah domaµe slovenske uprave.

Joško Okretiμ Letnik 1959, rojen v Grudnovi Nabrežini, sreµno poroµen in oµe dveh otrok, Joško Okretiµ je po poklicu podjetnik v trgovskem sektorju. Od vedno je družbeno angažiran, trenutno kot odbornik ŠD Sokol in kulturnih društev SKD Igo Gruden in Cerovlje-Mavhinje. Za sabo ima športno aktivno izkušnjo kot nogometaš pri klubih Krasa in Zarja.

Prviµ kandidira na listi Slovenske skupnosti, kjer se je sooµil s prijaznim in vsestransko odprtim tako µloveškim kot politiµnim okoljem. V nagovarjanju volivcev in volivk izpostavlja potrebo po ponovni vzpostavitvi popolne enakopravnosti slovenskega jezika v obµinskem aparatu. Dvojeziµnih obµinskih uslužbencev je vse manj, kar se jasno kaže v vsakem stiku z javno hišo.

Obµinska uprava mora na novo premisliti svoj odnos do kraških vasi in njihovih potreb, saj je bila pozornost županstva predolgo usmerjena izkljuµno s »pogledom na morje«. Prav tako mora nova uprava vzpostaviti stalno omizje s prostovoljnimi društvi in gospodarskimi

od vina in mleµnih ter mesnih izdelkov do zelenjave, pri Radeticevih sloni na pojmu pristnosti in okolju prijaznega kmetijstva. Paša živine na odprtem od pomladi do jeseni je tako povezana z vzdrževanjem zelenih površin okoli vasi. Kmetijstvo in enkratna podoba Krasa, ki nam jo vsi zavidajo, je sad simbioze med ne vedno prijazno naravo in marljivostjo domaµega µloveka.

Od tu pravi nesmisel in pravzaprav škodljivost utesnjujoµe interpretiranih naravovarstvenih zakonov in norm, ki v naµelih šµitijo naravo, dejansko pa se sprevržejo v opušµanje kmetijskih dejavnosti in torej negovanja teritorija.

Nekontrolirano zarašµanje, požari in neobdelane rodovitne površine so sad tega negativnega pristopa. Potrebe in priµakovanja novih generacij uspešnih kmetovalcev in domaµinov Sidonja zagovarja tudi v okviru Kmeµke zveze, kjer ji je bila zaupana vloga podpredsednice.

4 ● skupnost

april 2012

SLOVENSKI GLAS ZA VSAKO NAŠO VAS Nekaj programskih smernic Svetovna gospodarska kriza moµno pogojuje naš vsakdan.

Stanje v Italiji je še posebno hudo tudi zato, ker je zadnja desnosredinska vlada dolgo µasa zavestno prikrivala dejansko stanje. Ko se je država pred nekaj meseci znašla na robu bankrota, je tedanji italijanski premier moral odstopiti tudi pod pritiskom domaµe in svetovne javnosti. Italija je namreµ postala problem za finanµno stabilnost Evropske unije in svetovnega gospodarstva.

Dejstvo je, da si je omenjeni ministrski predsednik dovolil marsikaj, kar je bilo za državnika nedopustno. Vztrajno je mešal javne interese s svojimi privatnimi in si poleg tega v osebnem življenju predajal razvratnim razvadam. Da bi omejili odmev tega škandaloznega poµetja, so njegovi strankarski pristaši in njegovi politiµni zavezniki disciplinirano glasovali v rimskem parlamentu tako, da je tudi oµitna laž postala resnica. To in sprejetje veµ zakonov, ki so mu bili pisani na kožo, je med drugim še bolj paraliziralo delovanje italijanskih sodišµ, bodisi kazenskih kot civilnih. Sprejeti so bili namreµ takšni zakoni, ki so nalašµ ovirali delo sodnikov, tako da bi kazniva dejanja, zaradi katerih je tekel sodni postopek proti bivšemu premierju in nekaterim njegovim ožjim sodelavcem, zastarala.

Kadar se je vse to dogajalo, je bilo v desnosredinskem taboru slišati bolj malo kritiµnih glasov, in to ne samo v Rimu, ampak tudi na periferiji. Ni jih bilo veliko tudi

med pripadniki desne sredine na krepostnem italijanskem Severovzhodu, torej niti v naši deželi, niti v naši pokrajini in tudi ne v naši obµini.

Poleg tega Slovenska skupnost kot stranka, ki se dosledno zavzema za pravice Slovencev v Italiji, ugotavlja, da so desnosredinske uprave na državni, deželni in krajevni ravni zavirale uveljavljanje µrke in duha zašµitnega zakona iz leta 2001. V zvezi s temi pravicami slovenske narodne skupnosti je sedanji devinsko-nabrežinski žu­pan­ski kandidat Ljudstva svobode npr. zagovarjal v Tržaškem pokrajinskem svetu odklonilna stališµa do njih, kar je v nasprotju s tem, za kar se vsaj formalno zavzema kot podžupan naše obµine.

Zaradi vsega navedenega je tudi na krajevni ravni zelo težko sodelovati z desnimi politiµnimi silami. Slovenska skupnost se je µisto naravno tudi tokrat povezala z levosredinskimi politi­µnimi gibanji in strankami, saj ta imajo veµji posluh za želje in potrebe slovenskega prebivalstva ter nudijo veµje garancije za praviµno upravljanje naše obµi­ne.

KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI SE OBVEZUJEJO Po vsem povedanem menimo, da je treba posebno v teh kriznih µasih natanµno vedeti, kako javne ustanove uporabljajo

denar davko­plaµevalcev. Zato se bomo izvoljene in izvoljeni stranke Slovenske skupnosti v naši obµini vsekakor zavzemali za µim veµjo transparentnost v delovanju uprave in za objavo vsakoletnega proraµuna na spletu. · Zavzemali se bomo nadalje za µim manjši možni koeficient pri izterjatvi novega davka na nepremiµnine IMU. · Potegovali se bomo za trajnostni in uravnovešeni razvoj teritorija, tako da spodnji del obµine ne bo privilegiran v primerjavi z zgornjim. · Zavzemali se bomo za ohranitev zelenih površin, a ne tako, da jih njihovi lastniki ne bi smeli niti µistiti. · Zavzemali se bomo za spodbujanje razvoja kmetijstva in za µrtanje ali vsaj zaznavno zmanjšanje neverjetnih omejitev, ki so jim danes podvrženi kmetijski podjetniki tako kot upravitelji manjših kamnolomov in drugih obrtniških dejavnosti. · Glede vprašanja priznanja starodavnih pravic vaških jusov bomo še naprej prepriµano vztrajali na poti dokonµne in popolnoma zadovoljive rešitve še odprtih nedoreµe­nosti v odnosih z obµinsko upravo. · Prizadevali si bomo za ovrednotenje kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. · Zavzemali se bomo za primerno postavitev javne razsvetljave. · Tudi po ozemlju naše obµine je bila že pred desetletji speljana avtocesta A4, vendar njeni upravitelji niso še danes, kljub številnim opozorilom, namestili zvoµ­nih pregrad v vseh naseljih ob njeni trasi. To stanje se mora nemudoma kon­µa­ti. · Na avtocesti je odloµno preveµ težkega prometa, ki

med drugim moµno onesnažuje okolje. Zato se bomo v povezavi z drugimi obµinami na Tržaškem prizadevali za prenos µim veµ tega prometa na železnico, ki je premalo izkorišµena. · K trajnostnemu razvoju teritorija spada tudi energetska varµnost hiš in drugih zgradb.

Zato si bomo prizadevali za poenostavitev birokratskih postopkov pri njihovem preurejanju in pri uporabi obnovljivih energetskih virov. · Zavzemali se bomo za zaposlitev domaµe delovne sile v ustanovah in podjetjih, ki so prisotna na našem ozemlju. · Prizadevali si bomo za uvedbo socialno koristnega dela za brezposelne v naši obµini. · Zavzemali se bomo za µim širše µezmejno sodelovanje. · Trudili se bomo, da ne bo obµinski statut glede spoštovanja slovenske narodne skupnosti v naši obµini ostal le mrtva µrka, ampak da se bodo uresniµile vse obveze, ki jih vsebuje. V tem smislu bomo dosledno zahtevali uporabo sloven­šµine v vseh obµinskih javnih aktih in v poslovanju še zlasti vseh tistih uradov, ki so neposredno v stiku z javnostjo. · Zavzemali se bomo za dosledno vidno dvojeziµnost in za postavitev italijansko-slovenskih cestnih napisov, pa naj jih znani neznanci še naprej mažejo, kot se je to zgodilo prav te dni z novimi tovrstnimi napisi od državni cesti št.

14 med Devinom in Štivanom. · Redna sreµanja obµinskih upraviteljev po vaseh, z društvi in stanovskimi organizacijami, ki so znaµilna za volilni µas, naj se spremenijo v novo metodo dela in otipljiv znak pozornosti obµinske uprave do teritorija.

Uredniœtvo in uprava: TRST, Ulica G. Gallina 5 SKUPNOST - Reg. na sodiœµu v ­Trstu dne 22. januarja 1977, œt. 509. ­Odgovorni urednik Alojz Tul. Izdaja dru­œtvo ­Skup­nost. Poœtni tekoµi raµun: 14739346. ­Ti­ska Graphart Printing s.r.l. - Ulica Josip Ressel 5, 34018 Dolina (Trst), tel. 040/8325150.

VOLIMO TAKO, DA PREKRIŽAMO SIMBOL LIPOVE VEJICE IN ZRAVEN NAPIŠEMO ENO SAMO PREFRENCO, se pravi priimek kandidata ali kandidatke Slovenske skupnosti za obµinski svet.

Ime županskega kandidata Vladimirja Kukanje je že natisnjeno levo od simbola naše stranke.