Skupnost - 2013 12 31

Tariffa Reg ime Libero: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPO Il cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

34122 Trst, Ul. G. Gallina 5 - tel. 040 639126, fax 040 3474637, elektronska poøta: glasilo-skupnost@libero.it

SKUPNOST

Reka Glinščica: županja oproščena, bivši podpredsednik Dežele FJk še na zatožni klopi LETO XXXVII - ØT. 3

TRST - GORICA - ŒEDAD

DECEMBER 2013

V OSPREDJU

Fulvia Premolin

Dolina Glinščice: steze, narava in razgledne točke, sosledje visokih pečin, ki se pogrezajo v melišča in odkrivajo življenje posebno dragocenega naravnega okolja, samorastno in krepko rastlinstvo, ki se v sončnih dneh združi z modrino neba in bistro vodo njenega edinega površinskega vodotoka, reke Glinščice, ki se vije v sredini doline in predstavlja nepogrešljivo dopolnilo njenih naravnih bogastev. To je delček neoskrunjene narave, kjer zemlja ima še vonj po zemlji in voda po vodi, to pa sta dve komponenti, ki človeka navdihujejo s telesno in duhovno umirjenostjo in nas lahko vodita preko majhnih skritih svetov in nam omogočata, da cenimo čudesa in čarobnost naših krajev.

Iz tega vidika predstavlja naša lepa dolina pomembno dediščino, ki je vsem na razpolago, a želimo, da bi jo naši občani čutili vedno več za svojo, da bi lahko vstopali v rezervat s stalnim občutkom, da jim ta pripada že stoletja, v teku katerih se je skušalo vedno uskladiti zaščito okolja s tradicionalnimi dejavnostmi, ki so od vedno predstavljale bogastvo ali dodano vrednost za krajevno prebivalstvo (kmetijstvo), tudi glede na nove

LETOŠNJI TRADICIONALNI NOVOLETNI SPREJEM SSK BO V PETEK, 24. JANUARJA 2014, ZVEČER V GOSTILNI SARDOČ V PREČNIKU

možnosti zaposlovanja na področju turizma, ki naj odgovarja vedno širši zahtevi skupnosti po naravnih območjih za izboljšanje kakovosti življenja.

Podčrtati je treba, da je važno iskati vedno novih upravnih modelov, ne samo za ohranitev, a tudi za ovrednotenje rezervata in za promocijo rekreativnih in ekonomskih dejavnosti, ki so naravi prijazne, a pri tem ne moremo mimo posegov sanacije in vzdrževanja, ki omogočajo, da lahko pravzaprav živimo na tem delu našega prostora.

Reko moramo nadzorovati V prejšnjem stoletju je Glinščica večkrat narasla do kritičnih razmer in približno vsakih 20-25 let povzročila izredne hidrogeološke razmere.

Gre za dogodke, ki jih navadno kaj kmalu izbrišemo iz spomina, piše Paolo Paronuzzi, geolog in direktor Oddelka za zemeljske vire in prostor na Fakulteti za inženirstvo Univerze v Vidmu, so pa pomembni, ker nas opominjajo, kako se lahko manjši potok tako nenevarnega in slikovitega vide-

pretoku vode zaradi povečane hrapavosti na dnu struge; zmanjšanje učinkovitega vodnega preseka za odtok narasle vode; povzročitev zaustavitve v strugi odnešenega materiala s posledično zamašitvijo rednega odtoka vode.

Neurje leta 2010 Ob priliki neurja meseca septembra 2010 je Srenja iz Boljunca sporočila, da se je zaradi narasle reke v Boljuncu zrušil rob brega in poškodoval zgornjo cesto. Neurje je tudi naneslo znotraj struge drevesa, ki jih je narasla reka izrula na rečnem odseku nad Boljuncem.

Civilna zaščita je bila večkrat opozorjena glede tega stanja. Veliko prošenj za posege čiščenja rastlinja prihajajo in se ponavljajo s strani občanov, predvsem na predelu Gornjega konca.

Končno gre opozoriti, da prav ob priliki pregleda na licu mesta na Gornjem koncu v dnevih, ko je divjala burja (08.02.2012), prav na območju lesene brvi, so Civilna zaščita in občinski urad ugotovili prisotnost vej,

... v zadnjih 10 letih je Glinščica prestopila ” bregove kar trikrat ...,,

za v kratkem spremeni v pretečo naraslo reko, ki lahko uniči in poplavi širša nižinska območja s cestami, strukturami in objekti vred.

Besedam uglednega strokovnjaka bi rada dodala še podrobnost in sicer, da je v zadnjih 10 letih Glinščica prestopila bregove kar trikrat in da se v zadnjih 20 letih ni opravilo potrebnega vzdrževanja zaradi pomanjkanja sredstev in virov.

Pristojni občinski urad je praviloma prosil za vzdrževanje struge ob upoštevanju številnih opozoril in prošenj s tem v zvezi.

Po nalivih leta 2008 so bili na odseku od Gornjega Konca do Boljunca opravljeni razni pregledi na licu mesta in ugotovljena je bila prisotnost številnih zaskrbljujočih primerov neobranjenosti vodnega režima in okoljskega propadanja s prisotnostjo odsekov podvrženih eroziji in rastlinjem, ki se je razraslo v strugi in na bregovih. Prav to rastlinje, v glavnem drevesa in grmičevje, je preprečevalo redni odtok vode, ki bi v slučaju narasle reke lahko privedlo do sledečih posledic: zvišanje gladine vode ob istem

ki so jih polomili sunki, ki imajo na tistem območju posebno močno jakost. Že takrat je bilo takoj poskrbljeno, da se odstrani vse, kar bi lahko predstavljalo grožnjo za javno varnost.

Menilo se je, da je čiščenje reke Glinščice nujno in zato je bil poseg prevencije uvrščen med nujne posege za ureditev vodnega režima deželnih vodotokov v zaščito javne varnosti, z odstranitvijo zaraščenih drevesnic in grmičevja znotraj struge (dež. zakon 64/1986), ki so vključeni med dovoljene posege na osnovi odloka deželnega odbornika za civilno zaščito št.

254 meseca marca 2012.

Zakoni so jasni Podčrtati moram, da je bilo čiščenje struge ne samo potrebno, a tudi osnovano na vrsti nedavnih in starejših zakonskih določil (Zakonska uredba 42/2004, Z.U. 152/2006), iz katerih citiram kak odlomek, predvsem izvleček iz Kraljevega odloka št.

523 z dne 25. julija 1904, ki je že takrat jasno določal sledeče: K peti kategoriji pripadajo posegi, ki služijo predvsem za ZAŠČITO NASELIJ, MEST, VASI IN ZASELKOV pred erozijo vodotokov in pred plazovi.

Zanje poskrbi Občina s pomočjo, ... in tako dalje. Že takrat, torej veliko pred uvedbo Usklajenega besedila krajevnih ustanov in Sodnih razsodb o odgovornosti Župana in Občin na tem področju, je bil predviden poseg Občine.

Stroške … omissis … se lahko razglasi za obvezne, …. ko NA PODLAGI IZKLJUČNEGA MNENJA UPRAVE, gre za preprečevanje HUDE IN RAZŠIRJENE ŠKODE. Danes, kot takrat, je odločitev in določitev ogroženosti, tudi samo potencialne, v pristojnosti Uprave. Poleg tega pa je že leta 1904 Zakonodajalec z zadevnim Kraljevim odlokom v 96. členu pojasnil, da: gre za sledeča dela in poseganja, ki so ABSOLUTNO PREPOVEDANA na javnih vodotokih, njihovih strugah, bregovih in zaščitnih zgradbah: omissis b) nasadi, ki se širijo znotraj STRUG rek, potokov, hudournikov in kanalov, ter zmanjšajo njihov presek, ki je potreben za reden in potreben odtok vode; omissis e) nasad katerekoli vrste dreves ali grmičevja na površini brežin in njihovih podnožij, ob rekah, potokih in plovnih kanalih; omissis

➞

VABIJO na 5. Božični dobrodelni koncert v spomin na dr. Mirka Špacapana

PETEK 10. JANUARJA 2014 OB 20. URI župnijska cerkev sv. Justa v Podgori

Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu »Paliativna oskrba – Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike

2 • SKUPNOST

V novejših časih, brez poglabljanja v posamezne predpise, se lahko navežemo na Zakonsko Uredbo 152/2006, poznano tudi kot “Usklajeno besedilo o okolju”, v kateri berem, da za zagotovitev ohranitve ali ponovne vzpostavitve spontanega rastlinstva v bližini vodnih tokov (tu pa gre podčrtati besedo v bližini in torej ne v strugi vodotokov), se to ohranitev izvaja na način, da se prilagodi potrebam funkcionalnosti struge.

Kot je mogoče ugotoviti, vsi starejši in novejši zakonski predpisi, izpostavljajo potrebo, da struge ostanejo proste in funkcionalne, da omogočijo pretok vode; a tudi v tem pri-

➞

meru je z Zak.Ured. 152/2006 zakonodajalec smatral za pravilno, da v 2. odstavku 115. člena pojasni ... ob upoštevanju tega, kar je predvideno za posege v zaščito javne varnosti, da je izrecna naloga uprav, da prilagodijo potrebo ohranjanja naravnih habitatov, varnosti občanov.

Sistematično zmanjšanje rečnih tokov in prekomerno omejevanje toka vode neizogibno zahteva korenite posege zaščite pred naraslo vodo, ki žal niso vedno dovolj, da bi preprečili velike katastrofe, kot o tem pričajo tudi poročila v zadnjem mesecu v zvezi s poplavami na Sardiniji in drugih predelih Italije.

Marec 2012 Poseg čiščenja struge reke Glinščice je bil izveden dne 24. in 25. marca 2012 in prebivalstvo, ki živi ob reki je bilo hvaležno, kljub vsem

DECEMBER 2013

V tem smislu namerava ta uprava sklicati čimprej izredno sejo občinskega sveta.

Poleg tega združenje ANCI z istim dopisom predlaga usvojitev osnutka dnevnega reda, s katerim se namerava: – zahtevati od vlade, da odstopi od notranjega pakta o stabilnosti za stroške, ki se navezujejo na investicije za zavarovanje prostora in za dela, ki naj ublažijo ogroženost, da v tem smislu predvidi davčne olajšave, da poveča financiranje državnega sklada in da ponovno vzpostavi financiranje deželnega sklada za Civilno zaščito; – zahtevati od vlade, da razširi okvir delovanja prostovoljcev civilne

–

– –

–

zaščite tudi na dejavnosti preprečevanja, ki jih organizira ta občina; zahtevati od Dežel, da dodelijo dejavnostim preprečevanja ogroženosti zaradi ujme, letni prispevek, ki naj znaša vsaj 1 % deželnega proračuna; soudeležiti krajevno skupnost v problematike, ki so vezane na ogroženost, ki je prisotna na občinskem prostoru; pristopiti k pobudi “Città resilienti – Varnejša mesta”, ki jo je sprožilo združenje ANCI na osnovi projekta Združenih Narodov “Naredimo naša mesta varnejša - Making cities resilient”, ki se vključuje v “Mednarodno strategijo omilitve vpliva naravnih katastrof”; pristopiti k pobudi združenja ANCI, da bi se uvedlo “Vsedržavni dan Civilne zaščite”, ki naj se, ob

Danes nam vsi dogodki, povezani s popla” vami, dajejo prav ,,

polemikam, ki so se pojavile v dneh po zadevnem posegu in jih je bilo kar veliko, da so se potem spremenile v kazenski postopek.

Danes nam vsi dogodki, povezani s poplavami, dajejo prav. Tudi združenje občin ANCI meni za potrebno, da se pri dejavnosti preprečevanja soudeleži državljane na vseh institucionalnih nivojih, začenši s krajevnimi skupnostmi, ki vsak dan sobivajo z ogroženostjo svojega prostora. Poleg tega združenje ANCI vabi občine, da skličejo posebno sejo občinskega sveta na tematiko ogroženosti na prostoru vsake krajevne skupnosti ter da namenijo sejnino občinam, ki so jih prizadele poplave.

soudeležbi občanov, obeleži v vsaki italijanski občini.

Varnost je na prvem mestu Vse gre torej v smer nujnega preprečevanja nesreč, to je zaradi varnosti, nikakor ne zato, da bi se uničilo naravno dediščino, ki predstavlja bogastvo prostora, skupaj s kulturnimi dobrinami. Res je, da bomo samo preko uravnovešenega upravljanja, ki mora biti pozorno ne samo na zaščito naravnega bogastva, a istočasno tudi na zaščito javne varnosti in celovitosti javnih in zasebnih struktur, z možnostjo razvoja z zagotovljenimi financiranji, našli skupno pot za skupno bodočnost.

Slovenščina v občinskem svetu Gorice NAØI JAVNI UPRAVITELJI

Julijan Čavdek

Zdelo bo nekoliko pretirano, a vendar se je vprašanje uporabe slovenščine v goriškem občinskem svetu delno rešilo na »puntarski način«. Kljub večkratnim pozivom, ki smo jih Slovenci na različne načine iznesli goriškemu županu Ettoreju Romoliju, se

zadeva ni nikoli premaknila iz mrtve točke. Pravilnik goriškega občinskega sveta namreč dovoljuje, da se slovenščina lahko uporablja le za pozdrav na umestitveni seji, to se pravi enkrat

Damjan Paulin, ki je bil kar nekaj let soudeležen pri upravljanju občine Gorica. Podobno početje se je ponovilo tudi maja 2012, ko so na zasedanju novoizvoljenega goriškega občinskega sveta slovenski svetniki, začenši z Davidom Peterinom, posegli v slovenskem jeziku. Župan Romoli pa je dovolil, da so se posegi zaključili.

Tokrat pa zgleda le drugače, kar daje upati, da odslej ne bo več težav z uporabo slovenskega jezika v goriškem občinskem svetu. Tudi na drugem zasedanju, ki je potekalo v ponedeljek, 25. novembra, so se posegi v slovenskem jeziku zvrstili brez vsakršne težave.

Zadeva je minila brez protestov, žolčnih izbruhov, ” zavračanj ali šovinističnih napadov,,

vsakih pet let. Določilo je že več kot deset let v nasprotju z državnim zaščitnim zakonom 38/01, to pa goriške desno-sredinske upravitelje ni pretirano skrbelo. Nakar se je zgodilo, da je letos poleti občinski svetnik SSk Božidar Tabaj postavil ultimat goriškemu županu in predsedniku goriškega občinskega sveta ter napovedal, da bo na naslednjih zasedanjih svoje posege opravil v slovenskem jeziku.

Rečeno storjeno, na zasedanju, ki se je odvijalo v ponedeljek, 30. Septembra, so trije slovenski svetniki iz vrst SSk, Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj posegali v slovenščini in nato svoj poseg prevedli še v italijanščino. Zadeva je minila brez protestov, žolčnih izbruhov, zavračanj ali šovinističnih napadov.

Nasprotno, odzval se je tudi občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki je spregovoril v furlanščini, in ob koncu je zadovoljstvo izrazil sam goriški župan Ettore Romoli.

Najprej je potrebno prilagoditi občinski statut in pravilnik občinskega sveta v Gorici. Istočasno pa mora goriška občinska uprava poskrbeti, da bo za-

Polstoletni boj ...

Prizadevanja za uporabo slovenščine v goriškem občinskem svetu v povojni zgodovini segajo že do prve seje goriškega občinskega sveta, 13. novembra 1948. Žal so bili vsi poizkusi prekinjeni, skoraj bi rekli zatrti, kot nam lahko potrdi tudi dr.

gotovljeno simultano prevajanje v italijanščino preko pred leti nameščene naprave. Ne moremo namreč pričakovati, da si bodo morali slovenski svetniki svoje posege še naprej prevajati, saj na tak način jim ostane na razpolago samo polovica odmerjenega časa za poseg.

S tem dejanjem pa cilj še ni dosežen v celoti. Treba bo celotno zadevo tudi pravno in strukturno urediti.

Najprej je potrebno prilagoditi občinski statut in ” pravilnik občinskega sveta...,,

Seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu

DECEMBER 2013

6. decembra je v Ljubljani potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki jo je sklicala premierka Alenka Bratušek.

Na seji, ki je bila, kot običajno, namenjena pregledu položaja Slovencev v sosednjih državah, sta bila prisotna tudi predstavnika Slovenske skupnosti Damijan Terpin in Miha Coren.

Deželni tajnik SSk se je v svojem posegu posebej zaustavil na tematiki zastopstva

slovenske narodnosti v italijanskem parlamentu. Glede na to, da je Ustavno sodišče v začetku decembra razsodilo, da je italijanski volilni zakon neustaven je Terpin obnovil zahtevo, ki jo stranka Slovenska skupnost izpostavlja že dalj časa, da se čimprej pripravi nov volilni zakon, ki naj upošteva zastopanost slovenske narodne skupnosti v poslanki zbornici in senatu. To načelo je navedeno tudi v zaščitnem zakonu vendar je Terpin opomnil, da bo pri tem zelo pomembna tudi vloga Slovenije.

Miha Coren je prisotne na seji seznanil z glavnimi tematikami, ki so vezane na Benečijo. Orisal je najprej problematiko dvojezične šole in se s tem v zvezi zahvalil slovenski vladi za vse korake, ki jih je storila, da bi se problem čim hitreje rešil. Ob tem je

izpostavil potrebo po uvajanju dvojezičnega šolstva tudi v Terski dolini in prošnje po trijezičnem študiju (v italijanščini, slovenščini in nemščini) v Kanalski dolini.

V nadaljevanju se je Coren zaustavil še na pomenu čezmejnega sodelovanja na vseh področjih, predvsem kulturnem in turističnem. Pri tem pa je opozoril, da je treba v te skupne čezmejne dejavnosti vključiti vse krajevne uprave, društva in organizacije. Ker je sedaj čas, ko se piše novo načrtovanje na evropskih skladih za obdobje 2014 – 2020, je Coren predlagal ustanovitev delovnega telesa, ki bi vključevalo predstavnike iz Benečije in Posočja.

Ob koncu se je naš predstavnik iz Benečije dotaknil še zelo perečega problema načrtovanja visokonapetostnega elektrovoda Okroglo-Videm. Uresničitev tega projekta, bi imela za Benečijo in Posočje zelo hude posledice, predvsem okoljevarstvene

in krajinske narave. Če je taka infrastruktura potrebna in strateška – je zaključil Coren – potem je torej treba upoštevati alternativne možnosti napeljave, kot je npr. vkop električne trase.

Pozdravni nagovor podpredsednika Deželnega sveta FJk Igorja Gabrovca na svečani akademiji ob 100-letnici goriške gimnazije ØOLSTVO

Igor Gabrovec, v Kulturnem domu v Novi Gorici, 2. oktobra 2013

“Spoštovane dame in gospodje, spoštovani gospod župan, gospod predsednik Republike,

v čast mi je, da smem na nocojšnjemu slavnostnemu zboru prispevati pozdrav s Tržaške, ki je istočasno tudi pozdrav deželne skupščine Furlanije Julijske krajine in pravzaprav prinašam pozdrav vseh, ki slo-

vensko prisotnost zagovarjamo v italijanskih politično-institucionalnih arenah.

Kot Slovenci smo danes tu, v Novi Gorici današnje Slovenije, s pogledom na sto let oddaljen čas, ko je bila Gorica ena in neposredno povezana, tako kot Trst, s svojim najširšim naravnim zaledjem. Brez meja. Kmalu po zgodovinskem političnem uspehu takratnih narodnih voditeljev z dr.

Antonom Gregorčičem v prvi vrsti, so se nad Gorico in pravzaprav nad Evropo zgrnili temni oblaki, ki se jih več desetletij nismo uspeli znebiti. Zdivjala je Prva svetovna vojna in po njenem zaključku ni bilo miru. Nova italijanska oblast je kmalu prepustila prizorišče nastajajočemu fašističnemu gibanju, ki je tu pri nas, simbolično s požigom Narodnega doma v Trstu, že julija 1920, jasno in vse od prvega dne pokazal svojo pravo lice. Le par let kasneje je rimski minister Gentile podpisal šolsko reformo, ki je slovenski jezik izrinila iz šol.

Kmalu je bil slovenski jezik prepovedan vsepovsod, tako v društvih kot na ulici in v cerkvi. Na bazoviški gmajni so septembra 1930 junaško padli prvi slovenski protifašistični borci. V Gorici je še živ in boleč spomin na mučeniško smrt prof. Lojzeta Bratuža, kulturnika in vzgojitelja, v slovenstvo zaljubljene duše.

Politična govorica volilnih lepakov

SKUPNOST • 3

V četrtek, 19. Septembra, je v Ljubljani, na pobudo Krožka Anton Gregorčič iz Gorice in v sodelovanju s Svetovnim slovenskih kongresom, potekalo odprtje razstave plakatov slovenskega političnega in volilnega nastopanja na Goriškem in Tržaškem po koncu 2. svetovne vojne. Razstava je trajala vse do torka, 3. decembra.

Na otvoritvi razstave, katere se je udeležilo lepo število ljudi, so spregovorili časnikar in zgodovinar Ivo Jevnikar, dolgoletni deželni tajnik in svetnik SSk Drago Štoka ter sedanji deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec. Posamezne plakate in skupno postavitev je prisotni publiki predstavil časnikar in član Krožka A. Gregorčič Julijan Čavdek. V njihovih izvajanjih je bilo mogoče izvedeti, kako je leta 1947 v Gorici nastala Slovenska demokratska zveza (SDZ), ki je združevala slovenski katoliški in liberalni duši. SDZ je aktivno nastopala s svojo samostojno listo na lokalnih volitvah, od občinskih do pokrajinskih in izvolila slovenske predstavnike v krajevne uprave. Markanti osebnosti tega večdesetletnega političnega dela sta bila odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je zastopal liberalno strujo in profesor Anton Kacin, ki je zastopal katoliški del.

venska skupnost. Iz tega je na Tržaškem nastala stranka Slovenska skupnost, v katero so se združile vse takratne demokratične politične skupine Slovencev.

Tržaška Na Tržaškem so se prav tako pojavile različne demokratično usmerjene politične skupine, ki so nastopale na raznih volitvah. Priključitev Trsta Italiji ter ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine so bile med glavnimi povodi, da so se vse slovenske demokratične politične skupine začele povezovati in snovati skupno samostojno politično stranko z namenom enotnega nastopanja Slovencev na vseh volilnih preizkušnjah.

Najprej so te povezave zaživele ob volitvah, ko se je v letih 60 začela pojavljati skupna slovenska lista z imenom Slo-

Novo ime in preverjen simbol Slovenska skupnost je tako začela z novim imenom in starim simbolom lipove vejice nastopati na občinskih in pokrajinskih volitvah na Goriškem, skupaj z deželno pa tudi na deželnih, parlamentarnih in kasneje evropskih volitvah. V predstavniške organe je izvolila svoje kandidate, ki so zagovarjali pravice Slovencev in slovenske zemlje. Med mnogimi slovenskimi rojaki, ki so tako ali drugače kandidirali za Slovensko skupnost naj omenimo letošnjega jubilanta prof.

Borisa Pahorja.

Vse to sestavlja bogato politično tradicijo, ki jo lahko spremljamo tudi s pomočjo volilnih in političnih lepakov, ki so nastajali v različnih obdobjih. Ogled lepakov in branje njihovih gesel in sporočil, ki so bila posredovana javnosti, nam kaže, koliko zavzetosti in truda je bilo vloženih v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture tudi prek političnega udejstvovanja v zbirni stranki Slovencev v Italiji.

Spraševali se boste, kaj ima to opraviti s slovensko šolo. Pa vendar smo vedno tam. Ustanovitev goriške gimnazije je bila znak našega vzpona in priznanje naše enakopravnosti v prostoru, ki smo ga bili naselili pred skoraj poldrugim tisočletjem. Ko so nas hoteli zatreti, so najprej udarili v našo kulturo in v naš izobraževalni sistem, odvzeli so nam bili pravico do uporabe materinega jezika in nam razlagali, da je ta manjvreden. Skratka odvzeli so nam najprej dostojanstvo. Ostalo je sledilo.

Sto let kasneje in skoraj sedemdeset let po zaključku druge svetovne vojne ugotavljamo, da sta obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti tako v t.i. zamejstvu kot, po svoje, tudi kot države vezana na kvaliteto zorenja vedno novih narodovih rodov. Da se omejim na slovensko narodno skupnost v Italiji, ne morem ne ugotavljati, da smo večkrat danes premalo pozorni do pomena šole s slovenskim učnim jezikom, ki pa osta-

ja steber našega narodnega obstoja. Ne glede na spremenjene in vedno spreminjajoče se družbene okoliščine, sta po družini prav slovenski šoli v Italiji v dobršni meri zaupana izobraževanje in vzgoja jutrišnjih Slovencev. Tudi organizirana in gosto razpredena mreža slovenskih društev, organizacij in ustanov je odvisna od kulturnega humusa, ki v svoji osnovi nastaja in se zlasti še oblikuje v javnem izobraževalnem sistemu v slovenskem jeziku, od otroških jasli pa do višje srednje šole.

Ohranimo v zavesti načelo, da slovenska šola ni le tečaj slovenskega jezika, temveč kovačnica osebnosti in tudi narodne identitete mladih, ki so ji danes tako kot pred stotimi leti zaupani. Če se bomo tega zavedali, potem nam ni treba se bati za svojo bodočnost. Seme, ki so ga naši predniki – že takrat v pristnem evropskem duhu - tu posejali, bo še naprej obrodilo vedno nove in sočne sadove.”

Izziv enotnosti Potreba po enotnem političnem subjektu se je pokazala tudi na Goriškem in tako je bil 15. februarja 1975 sklican zbor slovenskih volivcev, na katerem je padla odločitev za ustanovitev nove politične stranke, ki bi nadaljevala poslanstvo SDZ. V Katoliškem domu v Gorici je 1. marca 1975 potekal prvi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. 24. maja istega leta sta se tržaški in goriški del Slovenske skupnosti združili v slovensko samostojno deželno politično stranko z imenom Slovenska skupnost.

4 • SKUPNOST

DECEMBER 2013

Občni zbor števerjanske sekcije SSk NOVICE IZ NAØIH SEKCIJ

Marjan Drufovka

krajevnih uprav. Italijanska vlada ne udarja le po Deželah in Pokrajinah, temveč tudi po občinskih upravah. O krčenjih senata in poslanske zbornice pa ni niti besedice. Furlanija Julijska krajina je sicer dežela s posebnim statutom in torej sama odloča o krajevnih upravah in lokalnih upraviteljih, kot se bo zgodilo npr. s Pokrajinami in majhnimi občinami. Prvi znaki, ki kažejo na namere deželnih upraviteljev, niso prav spodbudni za obstoj

je dvojezične dokumentacije in posledično koriščenje le te s strani občanov, otežkočeno in neučinkovito, kar delno izjalovi trud za prevajanje. Tega problema, ki je precej kompliciran, Občina Števerjan ne bo rešila sama, vendar lahko nanj opozarja in mu od blizu sledi. Števerjanska uprava je trdno prepričana, da se splača vztrajno zagovarjati dvojezično poslovanje, vendar je treba upoštevati, da imajo Občine z izvajan-

malih občin. Predsednica Serracchianijeva je v volilni kampanji obljubila reformo in do konca mandata jo bo tudi brez dvoma izpeljala, ne glede na njene posledice. Kljub temu, da je Slovenska skupnost del deželne uprave, se bo ves števerjanski politični živelj trdno boril za obstoj Občine in ohranitev njene samostojnosti. Na to vprašanje stalno opozarjajo števerjanski upravitelji na vseh uradnih srečanjih z deželno upravo.

Dežela Furlanija Julijska krajina ima pristojnosti in nalogo urejevati probleme občin na svojem teritoriju. Pričakujemo torej, da bo deželna uprava pomagala majhnim občinam pri razvoju in ohranitvi samostojnosti, ne pa, da jim bo dan za dnem jemala pristojnosti in jih silila v nesmiselna združevanja. Dobro se zavedamo, da brez aktivnega udejstvovanja vseh političnih subjektov, bo občina Števerjan v dolgem roku težko preživela, a Števerjanci se bomo borili, to lahko obljubimo in zagotovimo.

jem dvojezičnosti ogromno več dela.

Splošni administrativni sistem pri tem ne nudi nobene pomoči in togost celotnega aparata večkrat močno upočasnjuje delo javne uprave, ki ima v primerjavi s privatnim sektorjem nehvaležno razmerje 1 proti 10 v hitrosti postopanja. Naša uprava, v prvi vrsti z odbornikom Milkom Di Battista, ima s tem polne roke dela, veliko neprespanih noči, ki večkrat žal ne

”Števerjanska uprava je trdno prepričana, da se splača vztrajno zagovarjati dvojezično poslovanje...,,

22. novembra je v Sedejevem domu v Števerjanu potekal občni zbor krajevne sekcije stranke SSk. Številne člane, domačine in goste večera je nagovoril tajnik Marjan Drufovka, ki je nato podal bogato in zelo razčlenjeno poročilo o delovanju sekcije od zadnjega občnega zbora, ki je bil 29. oktobra leta 2010.

Za izhodiščno točko svojega posega se je Drufovka navezal na praznovanje 60–letnice ustanovitve Kmečke delavske zveze.

60 let samostojnosti in svobode obletnica ustanovitve Kmečke delavske zveze Današnja družba ne mara obletnic, saj praznovanje le teh ni več v modi. Morda se bo komu res zdelo tako, a ko so udeleženci prireditve v soboto, 26. marca 2011, odhajali s praznovanja 60. obletnice ustanovitve Kmečko delavske zveze v Števerjanu, so imeli občutek, da je takih dogodkov še premalo.

Osrednja tema je bilo prepričanje o pomenu političnega udejstvovanja za narodno dobrobit. Narodna skupnost ne more biti brez politike in lastnega političnega subjekta. Brez neposrednega političnega udejstvovanja se vse skupaj zreducira v folklorni partikularizem, ki je prepuščen na milost in nemilost vodilnih.

In prav v tej zadnji trditvi sem našel svojo izhodiščno točko in trditev današnjega posega! Brez neposrednega po-

Raba slovenskega jezika v krajevnih ustanovah in pri upraviteljih javnih storitev Občina Števerjan je že opozorila paritetni odbor in deželo FJk na nekatera vprašanja, ki zadevajo rabo slovenskega jezika s strani krajevnih ustanov in upraviteljev javnih storitev, ki so dejansko emanacija krajevnih ustanov samih.

Prvo vprašanje zadeva rabo slovenskega jezika v sporočilih, v pripravi lastne dokumentacije (statut, konvencija, listina

”Brez neposrednega političnega udejstvovanja se vse skupaj zreducira v folklorni partikularizem...,,

litičnega udejstvovanja se vse skupaj omeji na folklorni partikularizem, ki je prepuščen na milost in nemilost vodilnih. Danes imamo za sabo solidno, zdravo in vitalno stranko ter svoje ljudi na vodilnih mestih, tako na Občinah, Pokrajinah in Deželi. Ne sedimo v opozicijskih klopeh, ampak smo aktivni del uprave, s katero sodelujemo. Torej ne potrebujemo milost drugih!

Reforma krajevnih uprav Na državni ravni se predvsem v zadnjem letu odvijajo debate o preureditvi

o storitvah, tehnična dokumentacija itd.), pri oznakah in obrazcih, s strani družb, ki so v javni lasti (5. odstavek, 8. člena z.

38/2001) in upravljajo javne storitve. V našem konkretnem primeru se nanašam npr. na družbo za ekološke storitve Isontina Ambiente Srl (Soška okoljska družba).

Naslednje vprašanje zadeva zaželeno preosnovo informatiziranih postopkov, katerim krajevne ustanove obvezno sledijo. S postopki, ki so zasnovani za rabo v samem italijanskem jeziku, je, na ozemlju kjer se izvaja zakon 38/2001, vnašan-

IT52K0892802201010000008300 Zadružna kraška banka

ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI

Statutarni člani odbora: Mihael Corsi, Milko Di Battista, Marjan Drufovka, Martina Grahonja, Orieta Jarc, Gabrijel Komjanc, Florijan Lango, Gianni Mania', Franca Padovan, Robert Prinčič, Edi Skok, Aleksij Soban Člani novega odbora: Hadrijan Corsi, Marilena Corsi, Aljoša Dorni, Rinaldo Dorni, Dario Humar, Dominik Humar, Boris Hladnik, Jurij Hlede, Patrik Komjanc, Ivan Maraž, Darko Miklus, Ivan Muzič, Mirko Mužina, Matej Pintar, Janez Terpin, Ivan Vogrič Nadzorni odbor: Simon Komjanc, Izidor Prinčič, Marjan Terpin

škodo v samem centru vasi oz. zaselkov. Žal smo priča zares izrednemu stanju, na katerega že več let opozarjamo pokrajinsko in deželno upravo.

Res je, da na deželni ravni imamo kar lepo kopico deželnih zakonov in normativ, vendar nad vsemi njimi je dejansko

”Pričakujemo torej, da bo deželna uprava pomagala majhnim občinam pri razvoju in ohranitvi samostojnost...,,

privedejo do zaželenih učinkov in končnih rezultatov.

Pereči problem merjascev in ostale divjadi Števerjanska sekcija je izdala 21. septembra 2008 tiskovno sporočilo, ki se je v skrajšani obliki glasilo takole: Škoda, ki jo povzročajo merjasci na kmečkih površinah je neprecenljiva. Po mnenju števerjanske sekcije Ssk je bilo sklicanih neverjetno število informativnih srečanj in posvetov o problematiki divjih prašičev. Očitno pa rezultati so kar nezadostni, saj se škoda iz leta v leto veča.

Z raziskavo, ki jo je pred dobrima dvema letoma izdelala Goriška pokrajina, torej leta 2006, so ugotovili, da odstrel sam po sebi ne zagotavlja znižanja števila divjih prašičev. Pojasnili so tudi, da je treba divje prašiče odganjati od kmečkih površin z uporabo električnih pastirjev, čeprav so antiestetski in nič kaj turistično privlačni; ocenili so tudi, da se je za uspešno izkazala posebna pena, ki s svojim vonjem odvrača merjasce od njiv in travnikov. Še bi lahko naštevali in debatirali o raznih ukrepih, ki pa so očitno nezadostni. Zakaj pa vztrajamo po slepi poti in odklanjamo povišanje števila odstrela divjih prašičev? Morda bi bilo prav to še najbolj učinkovito. Števerjanski kmetovalci so vedno bolj razočarani in potrebujejo jasne in učinkovite odgovore.

To je bila vsebina v glavnih obrisih tiskovnega sporočila.

Minilo je pet let in nič se ni spremenilo. Ali imamo sploh skupno vizijo, kako priti do uspešnega zaključka tega problema? Preveč časa čakamo na konkretne odgovore. Problem je najbolj pereč v Brdih, a tudi v nekaterih nižinskih predelih. Na zatožni klopi so v prvi vrsti divji prašiči, ki največ škode prizadevajo vinogradnikom, a problem ne zadeva samo kmetovalcev temveč vse občane. Ni namreč več sprejemljivo, da živali povzročajo

urejanje lova podrejeno državnemu zakonu št. 157 z dne 11. februarja 1992. Nujen korak za konkretno reševanje prekomernega širjenja divjih prašičev in divjadi nasploh je torej obnova državne zakonodaje o lovu, ki očitno ni več ustrezna.

Obnovljena sekcija in prihodnje občinske volitve Z občnim zborom se je formalno zaključil mandat članov sekcije. Tajnik Marjan Drufovka in predsednik Milko Di Battista sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem članom odbora za plodno sodelovanje in dobre nasvete, novoimenovanemu odboru pa zaželela še boljše in uspešnejše rezultate. Novo vodstvo mora takoj pričeti z delom, saj bodo v Števerjanu prihodnjo pomlad občinske volitve.

Pomemben bo torej doprinos vseh članov sekcije in vsakega posameznika. Pri tem mora ostati sekcija še naprej soliden in suveren organ, ki preudarno in svobodno presoja ter izbira svoje predstavnike in kandidate na listi za občinske volitve. V zadnjih letih so vsi člani sekcije izkazali veliko zrelosti in poguma, zato bomo gotovo imeli bogato in konstruktivno soočanje. Števerjanska sekcija želi dajati konkreten doprinos pri izbirah in usmerjanju politike naše stranke. Vsak dan se veča število problemov, tematik in zadev, ki zahtevajo odločitve, zato se jih je potrebno lotiti z jasno izdelanimi željami in cilji pod skupnim imenovalcem dogovorjenih strategij.

V Skupnosti je namreč moč!

Kaj pa ostale sekcije SSk? Začetka februarja izide naslednja številka Skupnosti. Pošljite nam čimprej novice o svojem delovanju in o pobudah v raznih občinskih svetih!

Uredniøtvo in uprava: TRST, Ulica G. Gallina 5 SKUPNOST - Reg. na sodiøœu v Trstu dne 22. januarja 1977, øt 509. Odgovorni urednik Alojz Tul. Izdaja druøtvo Skupnost. Poøtni tekoœi raœun: 14739346 Tiska Grafica Goriziana s.a.s., Ulica Anton Gregorœiœ 18, 34170 Gorica, tel. 0481.22116