Page 1

Tariffa Reg ime Libero: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPO Il cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

SKUPNOST

Rajonski sveti v Gorici in Slovenci: deželni svet popravil krivico iz leta 2011 34122 Trst, Ul. G. Gallina 5 - tel. 040 639126, fax 040 3474637, elektronska poøta: glasilo-skupnost@libero.it

Deželni svet je na predlog poslanca SSk Igorja Gabrovca v okviru večnamenskega zakona sprejel popravek k zakonu št. 1 iz leta 2011, ki bo po novem Občini Gorica omogočal, da začrta do največ šest rajonskih svetov. Deželni parlament je s sprejetjem Gabrovčevega amandmaja priznal načelo, da ima Gorica zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti pravico do odstopanja od splošnih parametrov, ki veljajo za druge občine. »Na osnovi le teh bi imela Gorica pravico do enega rajonskega sveta vsakih 10.000 prebivalcev. Spričo prisotnosti slovenske narodne skupnosti pa odslej velja, da lahko Gorica začrta en rajonski svet s štirideset odstotnim ‘popustom’, se pravi vsakih 6.000 prebivalcev, kar zaokroženo odgovarja 6 rajonom. Operacija je uspela s tretjim poskusom, saj v minulih letih kar dvakrat ni bilo političnih pogojev, da bi deželni parlament sprejel tovrstni ukrep. Dokaz torej, da načelnost in vztrajnost vselej poplačata«, je z zadovoljstvom ocenil deželni svetnik Gabrovec.

LETO XXXVII - ØT. 2

Številni politični predstavniki in izvoljeni upravitelji Slovenske skupnosti so si v minulih letih na vseh nivojih prizadevali za ohranitev pomembne krajevne institucije, ki od vsega začetka odigrava povezovalno vlogo med ljudmi, njihovimi potrebami in osrednjim županstvom. Žal so se na tej poti našli tudi taki, ki so utemeljevali nepotrebnost rajonskih svetov in poudarjali nepomembnost elementa narodne in jezikovne skupnosti, ki pa je na Goriškem nesporna danost. »Kot slovenska stranka smo se bili naposled odločili tudi za zelo zahtevno in zapleteno sodno pot, ki pa smo jo v minulih mesecih nekako prestavili na stranski tir in se, spričo novih pogojev, z vsemi močmi posvetili političnemu delu v odnosu do koalicijskih partnerjev« je še povedal deželni svetnik Igor Gabrovec in se s tem tudi izrecno zahvalil za prizadevanja strankinim voditeljem odv. Damijanu Terpinu in odv. Petru Močniku, ki sta skupaj z valdostanskim kolegom odv. Robertom Louvinom izoblikovala pravno obrambno osnovo.

TRST - GORICA - ŒEDAD

»Doseženi popravek k deželnemu zakonu št. 1 iz leta 2011 lahko odslej uporabljamo kot stvaren dokaz pomena prisotnosti slovenske narodne skupnosti, ki je na zgodovinskem naselitvenem ozemlju obravnavana kot subjekt s posebnimi potrebami in neodtujljivimi

pravicami« zaključuje deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je upravičeno zadovoljen za priznanje goriškim rojakom, obenem pa gre dosežek obravnavati kot pomemben precedens pri bodočih razpravah o reorganizaciji ureditve krajevnih uprav v Furlaniji Julijski krajini.

poveličevanje prve svetovne vojne sta bili naravni povod k vsemu temu. V novi deželni zakon smo vnesli načela enakovrednega obravnavanja in spoštovanja dostojanstva vseh padlih vseh narodov in na vseh frontah, tako kot posebno pozornost namenjamo tudi bolečim posledicam za civilno prebivalstvo zlasti v zaledju bojnih prizorišč. Zato je v zakonu omenjena podpora raziskavam in študijam, ki so namenjena odkrivanju tudi vseh zamolčanih poglavij. Predvideno je vzdrževanje starih spominskih obeležij in tudi postavitev novih, saj je znano, da so bili bojevniki in padli v avstro-ogrskih uniformah še posebej

pri nas le redkokdaj deležni spomenika. Zakon spodbuja skupno načrtovanje in uresničevanje kulturnih pobud in turistične ponudbe tako med javnimi in zasebnimi subjekti v naši deželi kot tudi s sosednjimi regijami in državami. Podpore bo deležno ovrednotenje nekdanjih vojaških objektov, jarkov, jam in utrdb. Zakon ureja tudi strokovni profil izvedencev za prvo svetovno vojno. Začetni budget za uresničevanje zakona znaša poldrugi milijon evrov letno za 2014 in 2015, kar niso mačje solze! V prihodnjih mesecih bodo deželni uradi (in pristojna deželna komisija) pripravili in objavili pravilnike, ki bodo določali pogoje za uresničevanje v zakonu predvidenih ciljev in torej koriščenje predvidenih finančnih prispevkov. Stoletnico prve svetovne vojne lahko resnično spremenimo v priložnost za kulturni in gospodarskih razvoj tega prostora, ki ga je bila vojna vihra vsestransko in trajno prizadela.

Deželni svet sprejel “vojni” zakon, ki pa je mirovniško in evropsko zasnovan

Igor Gabrovec

Deželni svet je v zelo kratkem času in dejansko skoraj soglasno pred dnevi sprejel nov zakon o zaščiti in ovrednotenju zgodovinsko-kulturne zakladnice prve svetovne vojne, ki ureja posege v okviru spominskih svečanosti ob stoletnici začetka prve velike morije dvajsetega stoletja. Zakonski predlog, na katerem smo delali že v zadnjih mesecih prejšnje zakonodajne dobe, je lahko v novih političnih okoliščinah pridobil na evropskem duhu in ga zaznamuje izrazito

mirovniški pečat. Že v prvem členu smo izrecno poudarili, da je zakon usmerjen v utrjevanje kulture miru in sožitja med narodi. Sam sem si posebej prizadeval, da so v zakonu izrecno navedene pobude za pošteno in torej objektivno branje tistega časa, ki se je v italijansko zgodovinopisje vse do danes zabeležil dokaj neuravnovešeno. Tudi v svojih posegih v deželni zbornici sem posebej izpostavil krvavo rdečo nit, ki je zaključek prve svetovne vojne povezal z vzponom fašizma in nato z novimi grozotami druge svetovne vojne. Trst je imel v tem kar nekaj žalostnih primatov: julija 1920 je gorel Narodni dom, septembra 1930 so na Bazovski gmajni padale prve žrtve evropskega antifašizma in v nekdanjem srednjeevropskem mestu je Mussolini proglašal rasne zakone. Italijansko nacionalistično mitiziranje in

NOVEMBER 2013

Str an ka Sl ov en ske s kup n os ti æ el i v sem œl a n om in œl a n ic am b l agos lov lj en Boæiœ in sr eœn o ter u sp eøn o N ovo l eto 2014


2 • SKUPNOST

Ukinimo Pokrajine: kaj pa potem?

15. novembra 2013 je deželni odbor dežele Furlanije Julijske krajine odobril zakonski osnutek, ki predvideva ukinitev Pokrajin oziroma (prehodno) njihovo preosnovo v upravne drugostopenjske ustanove. Na podlagi deželnega zakonskega osnutka, ki ga je pripravil odbornik Paolo Panontin, ne bo več neposrednih volitev, temveč bo pokrajinske organe določila skupščina županov in občinskih svetnikov. Stranka Slovenska skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj te reforme krajevnih avtonomij, saj sploh

ni jasno, kako naj bi bilo pri tem zagotovljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v novih pogojih. Vtis imamo, da predstavlja predlog korak nazaj na poti uveljavljanja pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta in načelnik svetniške skupine SSk Maurizio Vidali je bil ob objavi novice o odobritvi osnutka deželnega zakona za ukinitev pokrajin zelo jasen. Dejal je, da začetek zakonodajnega postopka za ukinitev pokrajin v FJK kaže na dejanje, ki ni v skladu z evropskimi priporočili, kot je npr. priporočilo št. 337/2013 Sveta Evrope, ki ne upošteva razsodbe italijanskega ustavnega sodišča št. 220 z dne 3. julija 2013 in ne zagotavlja predstavništva slovenske narodne skupnosti v FJK, ki bi morala veljati na podlagi mednarodnih sporazumov, državnih in deželnih zaščitnih zakonov. Vtis imamo, da predlagana reforma ne bo bistveno pripomogla k zmanjševanju stroškov za politiko, zna pa hudo osiromašiti možnost zastopanja Slovencev v Italiji.

V oktobru je bila v Benečiji v okviru združenja Blankin ustanovljena nova slavistična skupina. Njen namen je spodbujati ohranitev in napredovanje slovenskega jezika in kulture v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. V skupini so mladi strokovnjaki, skoraj vsi so že magistrirali, nekateri se pripravljajo na doktorski študij. V začetku novembra so bili na znanstvenem izletu po Nediških dolinah pod vodstvom predsednika društva Blankin Giorgia Banchiga so si ogledali Barnas, Bijače, Landarsko jamo, italijansko kostnico v Kobaridu in ostanke prve svetovne vojne na Livku ter na Kolovratu ter cerkvico sv. Miklavža v Jagnjedu. Ob koncu meseca bodo mladi slavisti obiskali tudi Kanalsko dolino, Rezijo in Terske doline.

Časopis Dom je v skoraj petdesetih letih zbral veliko gradiva na področjih, kot so zgodovina, jezikoslovje in navade na območju videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Potrebno je, da se vso to gradivo zbere, uredi in digitalizira, da bo lahko uporabno. Mladi slavisti upajo, da bodo s svojim delom lahko pomagali k rasti zanimanja do slovenske manjšine v videmski pokrajini in tudi k razvoju raziskovanja na tem področju. Poudariti je treba, da je ideja po ustanovitvi skupine zbudila veliko zanimanje. Skupina je nedvomno velika pridobitev za Slovence v videmski pokrajini, saj bo pripomogla k strokovnemu delu za rast slovenskega jezika in kulture. Želeli bi, da bi bilo takih mladih navdušencev v vsaki pokrajini še več.

Mlada slavistična skupina v Benečiji

Iz Visca spodbudne nov ice

NOVEMBER 2013

Pred kratkim so iz Rima prišle spodbudne novice, ki se tičejo ureditve vprašanja nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu. Naj spomnimo, da je pisatelj Boris Pahor ob priliki počastitve svoje stoletnice na to nerešeno vprašanje spomnil uradne oblasti, pa tudi predsednico slovenske vlade mag. Alenko Bratušek. Tudi podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec je v preteklih letih večkrat posegel v ta namen. Že leta 2008 je v interpelaciji takratnemu predsedniku Dežele Renzu Tondu spraševal, zakaj se deželna uprava ne aktivira v bran območja, ki ga je tamkajšnja Občina hotela kratkomalo spremeniti v veleblagovnico. Ob izvolitvi je

predsednici dežele FJK Debori Serracchiani poslal obširno spomenico in jo prosil, da se nova deželna uprava takoj zavzame za pravilno ovrednotenje območja v vzgojno-didaktično središče zlasti za mlade generacije. »Nekdanje fašistično taborišče za civilne ujetnike z območij od Slovenije do Črne gore je treba primerno zaščititi, predvsem pa ovrednotiti v duhu ohranjanja zgodovinskega spomina na vojna fašistična grozodejstva«, je prepričan Igor Gabrovec. Slovenska narodna skupnost in celotna demokratična družba lahko torej upravičeno pričakuje, da bodo načelnim obljubam hitro sledila konkretna dejanja.

Deželni politiki takoj po izvolitvi uspešno prestali prvi pomemben izpit

Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta

S sprejetjem reforme zakonodaje, ki ureja plačo in dotacije deželnih svetnikov in svetniških skupin, je Deželni svet še pred poletnim premorom uspešno prestal prvi pomemben izpit v novi zakonodajni dobi. Številke so dovolj jasne: strošek, ki ga ima javna uprava za deželnega svetnika, je v razmerju s prejšnjim sistemom dejansko razpolovljen. Dokončno je bila ukinjena zloglasna preživnina (it. vitalizio). Finančne dotacije za delovanje svetniških skupin so bile znižane za približno 90 %. Čista

plača deželnega svetnika brez dodatnih funkcij bo po novem znašala nekaj več kot štiri tisoč euro, čemur gre prišteti forfetarno določeno povračilo stroškov, ki bo po novem vseobsegajoče (potni in reprezentančni stroški, hrana, politične pobude) in torej zaključeno. Grobo izračunan prihranek za deželne blagajne znaša za ves mandat približno 40 milijonov euro. S sprejetimi ukrepi sodi danes Deželni svet FJk daleč med najbolj varčne zakonodajne skupščine v Italiji. A ni še dovolj. Spoštovanje in verodostojnost do politike, ki je v zadnjih letih v javnem mnenju nedvomno dosegla najnižjo raven, si moramo zaslužiti dan za dnem, z resnim in doslednim delom tako v dvoranah deželnega sveta kot zlasti še s tesnim stikom z ljudmi. Zakon o znižanju stroškov za deželno politiko je skupščina sprejela z neobičajno široko večino, ki je zaobjela levo in desno sredino. Podoben konsenz bo nujno potreben tudi pri iskanju možnih rešitev na hude gospodarske in socialne težave, za katere smo in bomo itak že v veliki zamudi.


SKUPNOST • 3

NOVEMBER 2013

11. Generalna skupščina Evropske svobodne zveze v Meranu

ZA SVOBODO

Julijan Čavdek

Meran, bivša prestolnica Tirolske in sedanje elitno turistično središče, je bil posrečen kraj, kjer se je od 11. do 13. aprila odvijala letošnja 11. Generalna skupščina Evropske svobodne zveze (EFA – European Free Alliance), ki združuje evropske manjšinske stranke in avtonomistična gibanja. Gostitelj je bilo južnotirolsko gibanje Südtiroler Freiheit, ki ga vodi znana borka za južnotirolsko neodvisnost Eva Klotz. Koliko sta g.a Klotz in njena stranka prepričani v samoodločbo, je bilo razvidno že pri vhodu v kongresni center Kurhaus, pred katerim je stal napis »Süd-Tirol ist nicht Italien!« in da gre za resno stvar je potrjevala stalna prisotnost policije in orožnikov... Letošnje 11. Generalne skupščine ESZ se je udeležila velika večina članic in tistih gibanj, ki se pripravljajo na redno članstvo oziroma so pridobile status opazovalca. Skupščino je vodil Flamec, prof. Eric Defoort, ki je tudi predsednik ESZ, ob njem sta bila še vodja bruseljskega urada ESZ Günther Dauwen in politična tajnica Eva Bidania Ibargutxi. Pri uvodnem sprejemu sta vse udeležence pozdravila najprej g.a Eva Klotz in župan iz Merana Günther Januth, ki pripada stranki SVP. Pri tem je g.a Klotz na kratko predstavila prisotne članice ESZ in označila, kaj je bilo za vsako od njih značilnega v preteklem letu. Omenjeni sta bili tudi koroška Enotna lista in njeno prizadevanje za dvojezične napise ter stranka Slovenska skupnost, pri kateri je bilo podčrtano delo za ohranitev pokrajin in rajonskih svetov.

dnevnega reda predstavil proračunske dokumente. Za leto 2013 je predvidenih € 543.407,48 prihodkov in € 530.018,00 stroškov, vse pa bo odvisno od subvencije s strani Evropskega parlamenta, ki je glavni vir prihodkov ESZ. Subvencija pa je odvisna od števila registriranih strank v Evropskem parlamentu, trenutno se še ne ve, ali bo registrirana 14. stranka. Za leto 2014 pa ESZ računa, da bo od Evropskega parlamenta prejela € 519.410,76. Generalni tajnik ESZ Günther Dauwen je predstavil opravljene dejavnosti v letu 2012 in programirane dejavnosti v letu 2013, pri tem je pozval članice, naj predlagajo dodatne dejavnosti, saj je še nekaj časovnih terminov in finančnih sredstev na razpolago. V popoldanskem delu je Generalna skupščina ESZ najprej izvolila nov izvršni odbor ali t. i. EFA Bureau. V EFA Bureau so bili za poln mandat izvoljeni Eric Defoort (predsednik,

Češki republiki je podčrtala zahtevo, da se odpravi volilni vstopni prag, ki pogojuje predstavništvo v izvoljenih telesih in pa obsodila postopno zmanjševanje demokracije in avtonomije na Moravskem in moravski Šleziji. Južnotirolska STF se je zavzela za priznanje pravice po svobodi in po samostojnosti za narode Evrope. Katalonska Esquerra Repubblicana de Catalunya (ERC) je s svojo deklaracijo pozivala na podporo demokratičnemu prizadevanju za samostojnost Katalonije. Kot šesto deklaracijo je bil

Evropske volitve 2014

Drugi dan zasedanja Generalne skupščine ESZ je bil v znamenju evropskih volitev 2014. Prisotnim delegatom avtonomističnih strank in gibanj je bil predstavljen EFA Manifesto

”Politični dokument je zahteval dolgo obravnavo in več

usklajevanj, dotika pa se evropske širitve in vstopa novih narodnih skupnosti v EU ter prilagoditev oziroma zvišanje standardov demokratičnega predstavništva.

obravnavan in sprejet skupen dokument strank ERC, PSM-Entesa Nacionalista, Bloque Nacionalista Galego, Eusko Alkartasuna, Aralar, Chunta Aragonesista in Partido Andalucista, v katerem sta bila podčrtana potreba po zaščiti narodnih jezikov v Španiji in poseben šolski sistem. Sedmo deklaracijo sta predložila Eusko Alkartasuna in Aralar in je obsojala preganjanje in zapostavljanje njihovih aktivistov s strani španskih obla-

”Omenjeni sta bili tudi koroška Enotna lista in njeno pri-

zadevanje za dvojezične napise ter stranka Slovenska skupnost, pri kateri je bilo podčrtano delo za ohranitev pokrajin in rajonskih svetov. Nieuw-Vlaamse Alliantie), Jordi Solé (podpredsednik, Esquerra Catalunia), François Alfonsi (blagajnik, član Partitu di a Nazione Corsa), Karolina Gottberg (Alands Framtid), Fabrizio Comenzini (Liga Veneta Repubblica), Lorena Lopez de Lacalle (podpredsednica, Eusko Alkartasuna), Gustav Alirol (Partit occitan), Ian Hudghton (Scottish National Party), Rhodri Glyn Thomas. Delni mandat pa bodo opravljali Douwe Bylsma, Olrik Bouma, Florian Weber, Davyth Hicks, Ana Miranda in Miguel Martínez Tomey. Sledila je predstavitev novega logotipa ESZ in nove spletne strani. Med predstavitvijo spleta pa je prišlo do zanimive razprave glede jezika, v katerem bodo objavljene vsebine. Pre-

Sicilije, obenem so Sardinci še zahtevali več pravic za narodne in jezikovne manjšine v Italiji. V letu 2014 bo Generalna skupščina ESZ zasedala v Galiciji, na skrajnem zahodu Španije.

,,

sti. Zadnjo, osmo deklaracijo je predstavila sardinska stranka Partito Sardo d’Azione, v kateri je zahtevala posebno volilno okrožje za Sardinijo za evropske volitve, saj je dosedanje okrožje vedno izvolilo le poslance iz

,,

2014. Politični dokument je zahteval dolgo obravnavo in več usklajevanj, dotika pa se evropske širitve in vstopa novih narodnih skupnosti v EU ter prilagoditev oziroma zvišanje standardov demokratičnega predstavništva. Posebno poglavje zadeva preseganje finančno-gospodarske krize, ki je udarila tudi po narodnih skupnostih, kot tudi je precej pozornosti namenjeno evropski energetski politiki, kmetijstvu in evropski kmetijski politiki, ribolovu ter izzivom za ovrednotenje kulturne in jezikovne raznolikosti. Generalna skupščina ESZ se je zaključila s predstavitvijo delovanja Centra Maurits Coppieters, ki ima svoj glavni sedež v Bruslju, in raznih podružnic na področju narodnih manjšin v Evropi. Glavno delovanje je osredotočeno na raziskovalno delo, ki je obrodilo več predstavljenih publikacij. Tematike knjižnih izdaj so seveda zadevale različna družbena področja in njihov vpliv na manjšinske in jezikovne skupnosti v EU in izven nje.

Literarni natečaj "Grmada v pristanu"

”Med predstavitvijo spleta pa je prišlo do zanimive razprave glede jezika, v katerem bodo objavljene vsebine.,,

Generalni skupščini so bile nato predstavljene nove prošnje za članstvo, ki sta jih naslovili stranki Bloc Nacionalista Valenciá in Nueva Canarias. Redno članstvo je prejela stranka Schleswig Partei, ki je prava posebnost, ker deluje na čezmejnem področju med Nemčijo in Dansko ter združuje nemško manjšino na Danskem in dansko manjšino v Nemčiji. Skupščina ESZ pa je tudi vzela na znanje prenehanje dveh njenih članic, sicilijanske MIS in savojske Ligue Savoisienne.

Dostojne proračunske zmogljivosti

Evropski poslanec, Korzičan François Alfonsi je pri naslednji točki

dlog, da bi prevladala angleščina, je naletel na številna nasprotovanja. Objavljanje v vseh jezikih pa bi pomenil prevelik finančni zalogaj. Končna odločitev je bila poverjena novemu izvršnemu odboru.

Zanimive resolucije

Zelo zanimiva je bila naslednja točka dnevnega reda Generalne skupščine, kjer so bile obravnavane in sprejete deklaracije, ki so jih predložile razne članice ESZ. Flamska narodna stranka FNP je v svoji resoluciji obravnavala potrebo po ustanovitvi enotne flamske pokrajine kot upravne enote. Stranka Moravané, ki predstavlja moravsko skupnost v

Skupini Mladi za Prihodnost in Mladi Slovenske skupnosti sta ponovno objavili literarni natečaj namenjen dijakom slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki nosi ime po znamenitem delu pisatelja Borisa Pahorja. Pobudo, s katero želijo mladi počastiti stoletnico pisatelja Borisa Pahorja, so na sedežu deželnega sveta FJK v imenu skupin predstavili deželna tajnica Giulia Leghissa, tržaški pokrajinski tajnik Matija Mosenich in koordinator natečaja Simon Peter Leban. Na predstavitvi je bil prisoten tudi Igor Gabrovec, ki je pohvalil to pobudo in vztrajnost mladih. Natečaj, ki ga bo ocenjevala skupina profesorjev slovenščine, je namenjen dijakom višjih srednjih šol. Za vse informacije in prijavo je na voljo elektronski naslov mladizaprihodnost@slovenskaskupnost.org. Rok za oddajo prispevkov zapade 28. februarja 2014.


Zaščita odvisi od nas samih

4 • SKUPNOST

Igor P. Merkù

Odkar je bivši senator Miloš Budin izrekel ta stavek, sem ga odslej že večkrat navedel kot spodbudo in tudi kot opomin. Veliko ljudi se namreč pritožuje nad pomanjkljivostmi zaščitnega zakona št. 38/01, ki po dvanajstih letih še ni popolnoma zaživel. In brez dvoma je prav in tudi nujno, da ustanove, ki v naši deželi

krat je bil to prof. Monti), ministrico za notranje zadeve Cancellierijevo, na predsednika in direktorja zavoda INPS. V vednost pa so dobili pismo tudi predsednica Paritetnega odbora, predsednika SSO-ja in SKGZ-ja, senatorka Tamara Blažina in seveda nekatere državne institucije Republike Slovenije. V tem svojem pismu sem navedel tri težave oz. probleme, s katerimi se slovenski človek sreča v svojem vsakdanu: primer družbe Esatto, ki za tržaško Občino vodi plačila za šolsko refekcijo; primer INPS-a, kjer je za očetovski dopust iz zakona št. 53/2000 mogoče predstaviti vlogo samo še po spletu; dvojezična izkaznica, ki nosi dve črki in šest številk, medtem ko ima italijanska dve črki in sedem številk. 1. Esatto je v preteklosti pošiljala na šole pisma oz. navodila za plačanje šolske refekcije izključno v italijanskem jeziku. Šele na izrecno zahtevo in z nekajdnevno zamudo smo starši prejeli pismo v dvojezični obliki. Po

”Po letih vztrajnega prizadevanja in velike pomoči s strani občinskega svetnika Igorja Švaba družba Esatto danes pošilja pisma v dvojezični obliki...,,

zastopajo Slovence ali pa so tako ali drugače poklicane, da se izrečejo o stvareh ali ukrepih, ki so pomembni za slovensko narodno skupnost, izpostavljajo –žal, vedno znova!- pomanjkljivosti, nedorečenosti in stvari, ki so še danes povsem prezrte. Hvaležen sem vsem ustanovam in izvoljenim, ki se zavzemajo za naše pravice, ki pozivajo državo in krajevne uprave k njihovemu izvajanju. Še posebno pa sem hvaležen vsem posameznikom dobre volje, ki žrtvujejo čas, sredstva in tudi dobro mero živcev v boju za lastne pravice, ki so navsezadnje pravice vseh nas.

Z majhnimi koraki do trajnih rezultatov

Rad bi navedel nekatere primere take zavzetosti, zato da bi nakazal, kako imajo tudi manjše geste lahko določen uspeh, medtem ko je v drugih primerih potrebno veliko potrpljenja in vztrajnosti, da dosežemo rezultat. Prva zgodba je sicer, vsaj za zdaj, zgodba z delno neuspešnim potekom - sicer pa ni še zaključena. Pred letom dni sem se namreč obrnil na predsednika republike, predsednika vlade (ta-

letih vztrajnega prizadevanja in velike pomoči s strani občinskega svetnika Igorja Švaba družba Esatto danes pošilja pisma v dvojezični obliki in sicer tako, da je slovensko besedilo sivo podloženo, kar omogoča enostavno branje samo slovenskega besedila. 2. Na spletnem obrazcu za očetovski dopust je seveda potrebno navesti anagrafske podatke odgovarjajočega otroka. Spletna aplikacija potem primerja davčno številko z imenom in priimkom, ki ga prosilec vnese v primerna polja. Če pa otrokovo ime vsebuje črko s t. i. strešico, spletna aplikacija to zavrne kot napako, jo samostojno spremeni v odgovarjajočo črko brez diakritičnega znaka in predlaga, naj vlagatelj “potrdi predlagano ime”. 3. V zvezi s težavami z dvojezično osebno izkaznico smo v preteklosti lahko brali v raznih medijih več zgodb ljudi, ki so imeli take in drugačne težave z njo. Osebno sem doživel, da mi je bila šestkrat zavrnjena kot neveljavna; zadeva se je uspešno zaključila šele po večkratnem posegu posrednika, dveh faksih in 40-minutnem prigovarjanju po telefonu ...

IT52K0892802201010000008300 Zadružna kraška banka

S temi tremi primeri sem seznanil zgoraj navedene naslovnike pisma. Da se stvari ne uredijo čez noč, je vsem jasno, kot tudi to, da so potrebna nekatera denarna sredstva. Da se pa po vseh teh letih taki in podobni problemi ne rešujejo ali rešujejo samo po dolgem in vztrajnem prizadevanju (npr. Esatto), je skrajno hudo. Kar pa pri tej zadevi še najbolj jezi in razočara, je mogoče dejstvo, da na svoje pismo sploh nisem prejel nobenega odgovora.

Vztrajanje poplača!

In še zgodba o uspehu: Naša slovenska športna društva so vpisana tudi v pristojno vsedržavno zvezo, zato da lahko sodelujejo pri raznih tekmah in prvenstvih. Ne vem, če bi bilo upravičeno zahtevati dvojezične vpisne obrazce, prav gotovo pa je utemeljeno, da se ime in priimek vpisanega športnika (in tudi naziv društva) napišejo točno tako, kot je treba oz. kot je otrok vpisan v matični knjigi, v našem primeru seveda s šumevcem. Naslov pa mora biti po odloku predsednika republike z dne 12. septembra 2007 v dvojezični obliki. Že pred kakim letom sem zahteval, da te podatke napišejo pravilno, tako pač, kot sem jih jaz navedel na vpisni poli. Predsednik društva si je prizadeval, se pogovoril s predstavniki zveze, a žal, zadevi nismo prišli do dna. Še enkrat sem poskusil in letos smo imeli več sreče: italijanska vsedržavna košarkarska zveza je sprejela popravek in sina vpisala z imenom in priimkom kot je treba, s šumevcem. Predsednik ŠD Kontovel, g. Marko Ban, je s svojim prizadevanjem in na mojo vztrajno spodbudo

NOVEMBER 2013

Slovence na Tržaškem in širšo javnost je pred kratkim močno prizadela nenadna smrt prof. Davorja Pečenka. Prof. Pečenko, po izobrazbi elektronski inženir, je dolgo let poučeval elektroniko in sisteme na slovenskem tržaškem Državnem izobraževalnem zavodu Jožef Stefan, kjer je bil zelo priljubljen med dijaki, saj ga je odlikoval jasen in poglobljen način poučevanja in čuteč odnos do mladostnikov. Bil je priznani šolnik, ki se je vedno zavzemal za pravice slovenske šole, in v tem smislu je za šolske zborne organe tudi večkrat kandidiral in bil izvoljen na listi Sindikata slovenske šole. Bil je tudi aktiven pri društvu Edinost. športnem društvu, ki ima sedež v statutarno dvojezični občini Zgonik: zagotovili so mi, da bodo v prihodnje bolj pazljivo preverili, kaj piše zveza na izkaznice športnikov, torej da bo v bodoče spoštovan že zgoraj omenjeni odlok predsednika republike o vidni dvojezičnosti. Naj še enkrat povzamem: prav je, da ustanove in izvoljeni predočijo težave in neizvajanja zaščitnega zakona. Seveda ne sme ostati samo pri opozarjanju, gre tudi za stvarno sodelovanje in predlaganje morebitnih izboljšav. Prav tako si moramo tudi sami občani prizadevati za svoje pravice: v prvi vrsti mislim seveda na naša imena in priimke, na slovenski jezik v vseh sporočilih, ki jih izdajo javne ustanove, javna uprava in družbe, ki izvajajo javne usluge. Sicer pa se lahko to zahteva tudi pri podjetjih in zlasti pri spletnih straneh to ni nemogoče. Tudi vrnitev izvirne oblike imena oz. priimka je stvar posameznika. Mislim še na nazive in reklamne napise naših podjetij. Nismo vsi don Kihoti ali Samo Pahor in nimamo vsi istih težav ali pričakovanj. Prepričan pa sem, da če bi si vsakdo prizadeval vsaj za eno stvar, bi si namesto peščice ljudi prizadevala množica;

”...da specifika slovenskosti ni hiba, ampak značilnost,

vredna poudarka in da je treba stalno opozarjati na specifiko slovenskosti in smisla, da si v tej vlogi tudi tvorec rasti vsega, kar je našega, slovenskega...

,,

prebil led: zdaj zveza ne more več reči, da ničesar ne ve ne o šumevcih ne o Slovencih. Lahko bi rekli, da je to uspeh v duhu besed, ki jih je na Primorskem dnevniku zapisal prof. Ivan Peterlin, predsednik ZŠSDI-ja: da specifika slovenskosti ni hiba, ampak značilnost, vredna poudarka in da je treba stalno opozarjati na specifiko slovenskosti in smisla, da si v tej vlogi tudi tvorec rasti vsega, kar je našega, slovenskega - torej tudi naših pravic, si upam dodati. Podobno sem si prizadeval tudi pri

množice pa ne more prezreti ne javna uprava, ne javna ustanova, ne družbe, ki izvajajo javne usluge. Enkrat na mesec si vzemimo čas in namesto da bi ponovno gledali že poznani film na televiziji, pišimo raje pismo kakšni javni upravi ali pojdimo h kakšnemu okencu in zahtevajmo dopis ali obrazložitev v slovenskem jeziku. Zavihajmo si rokave, stopimo iz sence, dvignimo glavo! Ne bo takoj vse prav in lepo. Več nas bo, bolj bomo vidni in slišni. Tako kot pravi moj moto: Nekje moraš začeti!

Uredniøtvo in uprava: TRST, Ulica G. Gallina 5 SKUPNOST - Reg. na sodiøœu v Trstu dne 22. januarja 1977, øt 509. Odgovorni urednik Alojz Tul. Izdaja druøtvo Skupnost. Poøtni tekoœi raœun: 14739346 Tiska Grafica Goriziana s.a.s., Ulica Anton Gregorœiœ 18, 34170 Gorica, tel. 0481.22116


Skupnost - 2013 11 29  

News about slovenian minority in Italy.

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you