AKTIVNOSTI Z DOJENČKOM

Pripravila: dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, tudi mama treh otrok

 Če imate vprašanje, mi lahko pišete na anja.radsel@mf.uni-lj.si

Jennifer Worth, babica v povojnem Londonu, je zapisala: »Novorojenčki so vedno čudoviti. Ob njih nam srce zaigra, saj še tako preprost obraz sije z vznemirljivo obljubo.« Ali bo ta obljuba zaživela v svojem polnem obsegu, kar je želja vsakega starša, je odvisno od otrokovega genetskega zapisa in okolja, v katerem se bo otrok razvijal. Na okolje, sploh v prvih mesecih in letih otrokovega življenja, imamo starši velikanski vpliv. Mamam (ali v nekaterih primerih očetom) je pri nas v prvem letu otrokovega življenja omogočeno, da smo razbremenjene delovnih obveznosti in se lahko popolnoma posvetimo dojenčku, kar velja resnično izkoristiti, saj se vsak kakovostno preživet skupni trenutek na dolgi rok obrestuje.

Za ukvarjanje z dojenčkom ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov ali organiziranih vadb, ampak le aktivno pozornost v času, ko je dojenček buden in spočit. Pri vseh aktivnostih vedno pazite na pravilno ravnanje z dojenčkom (glej strani 32−37). Pestrost in intenzivnost aktivnosti s starostjo stopnjujte, vedno pa pri tem sledite dojenčku. Takoj ko začne kazati prve znake neugodja, prenehajte in naj se dojenček spočije. Novorojenčki se utrudijo zelo hitro, lahko že po nekaj minutah. Z njimi ravnajte posebno nežno, brez nenadnih gibov. Pomembno je, da starši izberete le toliko aktivnosti, kolikor jih zmorete sproščeno in z veseljem izvesti: bolje, da jih je manj in da se jim resnično posvetite, kot pa da so vse izvedene nestrpno in v hitenju. Pogovor« z dojenčkom spodbuja razvoj

socialnih veščin (govora, opazovanja, empatije). • Dojenčka, ležečega na hrbtu, si namestite v naročje na privzdignjena kolena, tako da gleda proti vam. Novorojenčki in dojenčki v prvih mesecih še slabo vidijo, zato naj bo vaš obraz sprva na razdalji približno 20–30 centimetrov. • Dojenčka v kratkih presledkih ogovarjajte, in ko se začne odzivati, na njegove glasove izmenično odgovarjajte. Spreminjajte ton glasu. Dojenčki bolje slišijo visoke tone. • Ponavljajte različne grimase, ki se jih bo trudil posnemati. Pri približno šestih tednih starosti bo začel ugodje izražati sprva z nasmeški, nato z glasnim smehom. Enako glasovno kombinacijo/ gesto/grimaso ponavljajte nekajkrat zapored. • Pojte mu pesmice in se igrajte prstne igre (ob ritmičnem deklamiranju besedila s prsti ritmično skačite/božajte/se sprehajajte po njegovem telesu). • Po tretjem mesecu se dojenček začne zabavati ob igri »ku-ku«. Pri tem lahko z rokami prekrijete svoj obraz ali pa njegovega z dlanmi ali s pleničko, ki jo nato hitro umaknete. • Od devetega meseca dalje postaja dojenček motorično zadosti spreten, da začne z rokami izvajati preproste geste (kazanje na predmete, »pa-pa«). Takrat lahko začnete uporabljati znakovni jezik za dojenčke, tako da posameznim besedam dodajate znake, ki jih bo

• dojenček v naslednjih mesecih začel postopno posnemati in samostojno uporabljati. Znaki so za dojenčka orodje, s katerim lahko zelo uspešno že zelo zgodaj sporoča svoje potrebe, želje in opažanja ter denimo pove, da je lačen/ žejen, kaj bi želel jesti, kaj vidi, kako se počuti …

Igre na tleh spodbujajo gibalni razvoj, omogočajo raziskovanje in pomagajo pri izgubi nelagodja pred odprtim prostorom. Dojenčku v bivalnem okolju uredite igralni kotiček na tleh z večjo, centimeter do dva debelo nedrsečo blazino in nekaj kontrastnimi predmeti, ki jih lahko obesite na stojalo nad njim. Najbolje je, da sta podloga in stojalo čim bolj enostavna in omogočata nameščanje posameznih predmetov, v katere lahko dojenček ciljano usmerja svojo pozornost in zanimanje. Dojenček naj bo čim več časa bos ali v nogavičkah, da lahko dobro občuti podlago in prosto giba s stopalom in prsti. Tudi kasneje, ko shodi, naj bo veliko bos, obuvala pa naj imajo tanek mehek podplat, ki omogoča gibanje stopala v vse smeri, v sprednjem delu pa širok prostor, ki ne omejuje prstov. • V legi na hrbtu z dojenčkom tudi na blazini na tleh izvajamo vse pogovorne aktivnosti. V tem položaju bo dojenček imel priložnost gibati z vsemi okončinami in krepiti mišice. • Dokler sam še ne zmore ciljano posegati v prostor, primemo njegove roke in z njegovimi dlanmi drsimo po svoji glavi in obrazu navzdol, tako da nas z razprtimi dlanmi boža in občuti podlago. • Že novorojenčka za krajši čas, dokler mu je udobno, nameščamo tudi na trebušček v položaj »pasenja kravic«. Predenj položite kak zanimiv predmet. Da lažje obdrži glavico nad podlogo, mu sprva pomagajte s pridržanjem komolcev navpično pod rameni. • Dojenčka nikoli ne nameščajte v posamezne položaje, na primer v sedenje, stojo. Ko določen položaj že sam nakazuje, mu ga lahko pomagate speljati do konca, začeti pa mora vedno sam. Pestovanje, zibanje in ples so koristni za

otrokov čustveni, motorični in kognitivni razvoj, pomirjajo, spodbujajo občutek za koordinacijo, ritem in glasbo. Zibanje in materina bližina sta dojenčkom blizu že iz materničnega okolja. Dojenčka zibajte na rokah, lahko pa ga nosite pravilno nameščenega v ergonomski nosilki. Nošenje in zibanje lahko nadgradite s »plesom« v naročju v ritmu glasbe. Poskrbite, da je dojenček vedno varno in udobno nameščen v enega pravilnih položajev za pestovanje, izogibajte se nenadnim gibom in tresenju.

Kopanje in plavanje (potem ko se posuši popek) spodbuja občutenje telesa in nadzor gibanja, saj dojenčki v vodi lahko izvajajo gibe, ki jih na kopnem še ne zmorejo. Vodo imajo dojenčki običajno radi, saj jim je znan medij. Pri kopanju dojenčka vedno čvrsto držite, da vam ne zdrsne iz rok. Nikoli ga v vodi, tudi če je je malo, ne puščajte samega. Novorojenčka sprva najlaže okopate v zanj prirejeni kadi na stojalu. Pustite mu čas, da se sprosti in občuti vodni medij. Ko se novorojenček navadi kopanja, postaja v kadi vse bolj gibalno živahen. Postopno mu natočite več vode, da občuti tudi občutek lebdenja v vodi. Po nekaj tednih se z dojenčkom lahko skupaj kopate v družinski kadi, ali pa vanjo namestite napihljiv bazenček, v katerem se igra z vodo. Z dojenčkom se že od začetka lahko tudi tuširate, pri čemer pazite, da je curek vode sprva zelo nežen.

Vodne aktivnosti lahko nadgradite z vključitvijo sprva v strokovno podprt program banjanja, ko pa dojenček dopolni nekaj mesecev, z vodno vadbo za dojenčke v bazenu. Najbolj naravna je vadba brez vsakršnih plavalnih pripomočkov, ki ne sili v neustrezne drže in položaje (obroči za plavanje dojenčkov se z razvojnega stališča odsvetujejo), dojenček pa v prijemu starša občuti največjo varnost.