USTNO ZDRAVJE

Pripravil: dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva

Velika večina otrok se rodi brez izraslih zob. A to še ne pomeni, da se vam z zobmi in zdravjem ust vašega bodočega otroka do poroda ni treba ukvarjati. Otrokovo zobovje se namreč začne razvijati že v šestem tednu nosečnosti. Velik del razvoja mlečnih zob, pa tudi znaten del razvoja stalnih, tako poteka že pred rojstvom. Tudi zato je pomembno, da nosečnica vodi zdrav življenjski slog, vključno s skrbjo za kakovostno zdravo mešano prehrano (glej str. 16−17).

Še več. Zdravje ust staršev oziroma primarnih skrbnikov je dober kazalnik zdravja otrokovih ust. Zgodnja naselitev otrokove ustne votline z določenimi vrstami bakterij, ki so ustnemu zdravju škodljive, je povezana z zgodnjim razvojem kariesa. Starši oziroma primarni skrbniki pa so glavni vir »okužbe« otrokove ustne votline s temi bakterijami; te se v otrokova usta lahko prenašajo z oblizovanjem žličk, dud ali cucljev oziroma z vedenji, pri katerih se izmenjuje slina. Zato je izjemno pomembno, da starši že pred porodom kot tudi po porodu in v času izraščanja otrokovih zob dobro skrbijo za svoje ustno zdravje, predvsem za dobro ustno higieno.

Izraščanje zob

Izjemno redko se otrok rodi z izraslim zobom, čeprav so pretežni deli zobnih kron mlečnih zob ob rojstvu že izgrajeni. Vrstni red izraščanja zob je dokaj predvidljiv, časi izraščanja pa so zelo raznoliki. Prvi izraščajo mlečni sekalci, običajno najprej prva spodnja sekalca, največkrat med četrtim in dvanajstim mesecem. Za vsemi mlečnimi sekalci praviloma izraščajo prvi mlečni kočniki, nato mlečni podočniki in nazadnje drugi mlečni kočniki, tako da ima otrok do konca drugega ali tretjega leta starosti izrasle vse mlečne zobe.

Čeprav so prepričanja med ljudmi pogosto drugačna, je izraščanje zob povsem fiziološko dogajanje, ki samo ne more biti povezano z resnimi bolezenskimi znaki, kot so visoka vročina, driska, bruhanje ali izpuščaji. Takšni znaki se sicer lahko pojavijo sočasno z izraščanjem zob, vendar je njihov vzrok najpogosteje katera od infekcijskih bolezni, ki jo je treba pravilno razpoznati.

PODOČNIKI SEKALCI

KOČNIKI

MLEČNI ZOBJE

KOČNIKI

PODOČNIKI

SEKALCI

71 2

9

18

14

PRIBLIŽNI MESEC RASTI

6 7 20

16 12

Oba starša naj že pred porodom kot tudi po porodu in v času izraščanja otrokovih zob dobro skrbita tudi za svoje ustno zdravje, predvsem za dobro ustno higieno.

Ustna higiena

Ustno higieno pri otroku je treba začeti izvajati takoj, ko začne izraščati prvi zob, in to z ustrezno zobno ščetko in zobno pasto. V nasprotju z raznimi gazami, krpicami ali naprstniki je zobna ščetka res učinkovit pripomoček, omogoča tudi dobro odmerjen nanos zobne paste in podobno kot druge predmete jo otrok te starosti praviloma z veseljem vstavi v usta. V zadnjih desetletjih so se proizvajalci še posebej posvetili izdelavi varnih in učinkovitih zobnih ščetk za majhne otroke. Oznaka, za katero starostno skupino je posamezna zobna ščetka najbolj primerna, je lahko v pomoč pri izbiri.

Ključnega pomena za ohranitev otrokovega ustnega zdravja je redno čiščenje zob dvakrat na dan. Ob tem se je treba zavedati, da je za majhnega otroka igra z zobno ščetko res samo igra in da pravo otrokovo ustno higieno seveda izvajajo starši. S pozitivno naravnanostjo in prizadevnostjo starši lahko dosežejo, da je čiščenje zob dovolj temeljito, hkrati pa otroku prijetno vsaj toliko kot kopanje ali previjanje. Z leti otrok prevzema vse večjo vlogo pri svoji ustni higieni, vendar vsaj do starosti pet ali šest let ni mogoče pričakovati, da bi bil pri tem sam lahko dovolj spreten, vztrajen in temeljit, zato je prav, da čiščenje zob vsakokrat dokončajo starši.

Zdravo prehranjevanje

Materino mleko je najboljša hrana in pijača v prvem obdobju življenja. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev, zatem pa hranjenje s prehransko ustrezno in varno dopolnilno hrano ob nadaljevanju dojenja do starosti dveh let ali več.

Dojenje ni pomembno le kot vir materinega mleka, temveč tudi kot eden od pomembnih dejavnikov za pravilen razvoj čeljusti, ustne votline in obraza. Pri dojenju so zelo dejavne številne mišične skupine in njihovo usklajeno delovanje usmerja rast in razvoj v pravo smer. Čeprav na prvi pogled morda ni zlahka razvidno, so pri pitju po steklenički s cucljem položaji in premiki ustnic, jezika in drugih delov ustne votline ter obraza bistveno drugačni, zato ni mogoče izenačevati teh dveh načinov hranjenja: dojenje ima nesporno prednost.

Tudi pravilna drža mirujoče ustne votline prispeva k njenemu pravilnemu razvoju: razen kadar otrok je, pije ali govori, naj bi bil vzpostavljen ustnični stik ter stik konice jezika s trdim nebom in korena jezika z mehkim nebom. Jezik tako zapolnjuje pretežni del ustne votline in s svojimi številnimi mišicami vzpostavlja ravnotežje z mišicami ustnic in lic ter s tem pravilno usmerja rast in razvoj.

Nasprotno pa dolgotrajne razvade, kot so sesanje prsta, dude ali cuclja ter drža odprtih ust, ki ji je lahko pridruženo dihanje skozi usta namesto skozi nos, praviloma privedejo do nepravilnosti medčeljustnih razmerij in položaja zob.

Uporaba stekleničke s cucljem in dude nikakor ni nujna in neizogibna. Dokler se otrok izključno doji, stekleničke seveda ne potrebuje, prav tako pa je ne potrebuje ob uvajanju dopolnilne prehrane, saj se presenetljivo hitro nauči piti iz skodelice ali kozarca ter piti in jesti po žlički. Potrebo po sesanju pa

Za ohranjanje ustnega zdravja so najpomembnejši ustna higiena, zdrava prehrana in fluoridi, v pomoč pri tem pa so tudi pravočasni in redni obiski zobozdravnika.

dojenček pogosto poteši že z dojenjem.

Eden od temeljev učinkovitega preprečevanja kariesa je način hranjenja in pitja, ki zagotavlja, da vnos razgradljivih ogljikovih hidratov (sladkorjev) ni prevelik, predvsem pa ne prepogost ali dolgotrajen. Pitje sladkih tekočin po steklenički s cucljem je najpogostejši vzrok hudega kariesa zgodnjega otroštva (»steklenične zobne gnilobe«). Glede števila obrokov se je smiselno držati splošnih prehranskih priporočil, pomembno pa je zagotoviti, da v času med obroki ni sladkih prigrizkov in napitkov. Mnogi starši se pri tem žal ne zavedajo, da večina pijač (sokov, nektarjev, gaziranih pijač, vod z okusi, čajev ipd.) vsebuje veliko sladkorjev, tudi če niso dodatno slajene. Najbolje je, če otrok za žejo pije vodo.

Fluoridi

Zadnja desetletja so raziskave potrdile, da je za obvladovanje kariesa najpomembnejši lokalni učinek fluoridov, torej je potrebna ustrezna in kar najbolj stalna prisotnost fluoridov v ustni votlini v neposredni okolici zob, saj tako fluoridi zavirajo kislinsko razgrajevanje trdih zobnih tkiv in spodbujajo ponovno vgrajevanje mineralnih snovi vanje.

Priporočila za uporabo fluoridov, ki jih vključujejo sodobne smernice, so odvisna od koncentracije fluoridov v pitni vodi, ta pa je v Sloveniji zelo majhna. Smernice za uporabo fluoridov Evropske akademije za otroško zobozdravstvo kot temeljni način uporabe fluoridov priporočajo uporabo zobne paste z ustrezno koncentracijo fluorida dvakrat na dan od starosti šest mesecev dalje oziroma od izrasti prvega mlečnega zoba. Ker majhen otrok pogosto znaten delež zobne paste zaužije, je pomembno, da otrokom, mlajšim od šest let, starši nanesejo na zobno ščetko dovolj majhno količino zobne paste, to je v velikosti zrna graha, kar najlaže dosežejo tako, da jo nanesejo na ščetko prečno, ne pa vzdolžno. Splakovanje z vodo po čiščenju zob ni priporočljivo, dobro pa je, da otrok izpljune, ko to že zna.

Nenadzorovani domači uporabi ustnih vod s fluoridi in gela z veliko koncentracijo fluoridov se je treba pri otrocih, mlajših od šest let, izogibati. Nanos fluoridnega premaza pri zobozdravniku pa je dobro nadzorovan in priporočljiv, ko otrokovo sodelovanje to omogoča.

OBISK PRI ZOBOZDRAVNIKU

Prvi obisk zobozdravnika (specialista otroškega in preventivnega zobozdravstva) je priporočljiv že pred otrokovim prvim rojstnim dnem.