MOŽNE PSIHOLOŠKE TEŽAVE

Pripravili: doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, spec. klin. psih., in Megie Krajnc, mag. psih.

Nosečnost in rojstvo otroka spremenita dinamiko, potrebe, strukturo in vloge vseh družinskih članov. Z nosečnostjo in rojstvom otroka se odnosi v družini, ki so obstajali prej, hitro menjajo in zahtevajo prilagajanje v partnerstvu, med starši in starimi starši, v odnosu do že rojenih otrok in med njimi ... Čeprav gre za relativno kratko obdobje, je zanj značilna velika čustvena nabitost za vse, ki so vpleteni.

Večina nosečnic se v tem obdobju dobro počuti in večina nosečnosti poteka normalno, večina porodov se srečno konča in kasneje se večina otrok normalno razvija.

A nekatere ženske in družine se tudi v tem obdobju srečujejo z neprijetnimi občutki, stresom in žalostnimi dogodki. Za lažje razumevanje psihičnega dogajanja pri nosečnici razdelimo nosečnost na trimesečja.

Prvo trimesečje

V prvih treh mesecih nosečnosti se ženska sooča z dejstvom, da je noseča. To jo lahko preseneti, razveseli ali plaši, doživlja hitre spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju, srečuje se z zdravstvenim osebjem, ki v tem času skrbi zanjo in jo včasih potiska v podrejen položaj.

Mešani občutki do nosečnosti so za prvo obdobje nosečnosti običajni, le kadar je ta razdvojenost premočna, se lahko izrazi v psihosomatskih zapletih, kamor po izključitvi organskih vzrokov prištevamo različne krvavitve in izcedke, patološko bruhanje, hipertenzivne bolezni, grozeč splav, grozeč prezgodnji porod ter različne motnje v začetku in trajanju poroda.

Ženska mora nosečnost sprejeti, se fizično in psihično pripraviti na porod, razmisliti, kakšna mati želi postati in katerim napakam svojih staršev se želi izogniti. Razmisliti mora tudi, v kakšnem partnerskem odnosu je, ali ostaja z otrokom sama, kako bodo novonastale okoliščine vplivale na njeno delo in kariero, na prihod novorojenca mora pripraviti starejšega otroka, če ga že ima.

Prav tako se z mešanimi občutki ukvarja tudi bodoči oče: sprašuje se, ali si nosečnosti želi ali ne, ali bo stal partnerki ob strani; tudi tisti, ki so nosečnost načrtovali in se je razveselijo že takoj, se sprašujejo, kako bo nosečnost vplivala na ženo, na njun odnos, ali se bo treba odreči spolnosti, ali bo zmogel zagotoviti ustrezno čustveno, socialno in materialno varnost za svojo družino.

Vse, kar se odvija med staršema, se izraža tudi pri plodu, saj prek pretoka krvi do njega ne pridejo le hranilne snovi in kisik, temveč tudi hormoni, imunobiološke snovi, nevrotransmiterji, droge in zdravila, ki jih mati uživa v tem času, kar vse sporoča plodu materino fizično in psihično stanje.

Drugo trimesečje

Drugo trimesečje nosečnosti velja za najmirnejše obdobje, čeprav sta v tem času v ospredju vprašanji, ali bo z otrokom vse v redu in kako bo med porodom. Anksiozno (tesnobno) in depresivno razpoloženje, ki se v prvem trimesečju pogosto okrepita, v tem obdobju navadno upadeta in se spet v nekoliko blažji obliki pojavita v zadnjem trimesečju, ko postaja nosečnost že fizično naporna, tako da si ženske kljub strahu pred porodom na koncu tega želijo in so pripravljene, da se srečajo s svojim otrokom na drug način.

Zadnje trimesečje

Porod se je iz domačega okolja zaradi varnosti za žensko in otroka prenesel v porodnišnico. Dobra priprava na porod je koristna zaradi manjše potrebe po uporabi analgetikov in anestetikov, manjšega števila operativnih posegov in večjega zadovoljstva z rojevanjem.

Pri večini porodov je v Sloveniji navzoč tudi otrokov oče. Ženske so za partnerjevo podporo pri porodu hvaležne, očetom pa doživetje rojstva lastnega otroka izredno veliko pomeni. V zadnjem času vse pogosteje partnerjevo vlogo pri porodu dopolnjuje dula, laična in plačljiva spremljevalka pri porodu. Če čutite velik strah pred porodom, svetujemo, da se o tem pravočasno pogovorite z izbranim ginekologom, ki vas bo seznanil z različnimi možnostmi, kako strah obvladati.

Po porodu

Prvi stik med materjo in otrokom takoj po porodu je izredno pomemben za razvoj čustvenega navezovanja med njima, medtem ko dojenje v prvi uri po porodu vpliva na uspešnost kasnejšega dojenja. Za zdrav socialni in čustveni razvoj mora otrok razviti navezanost vsaj na eno stalno osebo, ki skrbi zanj.

Ta spoznanja so botrovala spremembam dela že v porodni sobi; sodobne porodnišnice omogočajo sobivanje otroka in matere ves čas hospitalizacije. Mati je tudi čim prej vključena v nego otroka. Če je potrebna ločitev otroka in matere zaradi bolezni, nezrelosti ali kakšne drugačne prizadetosti, ko otrok potrebuje intenzivno zdravljenje, pa spodbujamo obiske staršev pri otroku in omogočamo dodaten telesni stik z njim s »kengurujčkanjem«.

Sodobna razvojna psihologija ne govori več o navezi mati-otrok, temveč o navezi mati-oče-otrok. S tem od vsega začetka upoštevamo tudi očeta, in to ne le v odnosu do otroka, ampak tudi njegov vpliv na žensko in njeno materinstvo. Če ženska čuti, da ima v partnerju dobrega moža zase in dobrega očeta za svojega otroka, je to zaščitni dejavnik pred številnimi psihičnimi težavami žensk v reproduktivnem obdobju.

Psihološke težave

Včasih je nosečnost veljala za obdobje sreče, ki ščiti pred psihičnimi motnjami, danes pa vemo, da ni tako. Depresija je prepoznana kot najpogostejša bolezen med nosečnostjo. Uveljavlja se izraz Obporodna depresija, saj se v več kot polovici primerov poporodne depresije izkaže, da so se težave začele že med nosečnostjo.

Depresija in anksioznost prizadeneta petino nosečnic in žensk po porodu. Ker nezdravljena depresija škodljivo vpliva na zdravje nosečnice, razvoj ploda in po porodu na odnos matere z otrokom, vse druge odnose v družini in otrokov nadaljnji razvoj, je treba depresijo preprečevati, pravočasno prepoznati in ustrezno zdraviti, zato vas bo ginekolog večkrat vprašal tudi o psihičnem počutju.

Če gre za srednje globoko ali hudo depresijo, je potrebno tudi zdravljenje z zdravili, seveda takimi, ki jih ženska lahko uživa tudi med nosečnostjo in dojenjem, vedno pa ponudimo tudi svetovanje in psihoterapevtsko pomoč ženski in družini.

Poporodna depresija vključuje širok spekter razpoloženjskih motenj, od poporodne otožnosti do poporodne psihoze. Poporodna otožnost označuje čustveno labilnost v prvih dneh po porodu, za katero so značilna obdobja joka, razdražljivosti, občutljivosti, zmedenosti in tesnobe. Je zelo pogosta in jo do neke mere izkusi večina žensk. Izzveni sama po sebi in ne zahteva posebnih ukrepov z izjemo socialne podpore in pomoči družinskih članov. Pripisujejo jo predvsem hormonskim spremembam in stresu poporodnega obdobja. Če poporodna otožnost traja več kot dva tedna, se verjetno razvija resnejša oblika razpoloženjskih motenj po porodu.

Najbolj dramatična poporodna duševna motnja je poporodna psihoza, ki se običajno pojavi v prvem mesecu po porodu in je največkrat le poslabšanje že prej obstoječe resne duševne motnje. Je redka in prizadene eno do dve ženski na tisoč porodov. V tem primeru je potrebno takojšnje zdravljenje v bolnišnici.

Depresija v poporodnem obdobju se najpogosteje pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu. Ženska je vsaj dva tedna depresivno razpoložena ali ne kaže interesov, izraža pa se lahko tudi s spremenjenim apetitom, motnjami spanja, upočasnjenostjo, utrujenostjo, občutkom manjvrednosti, motnjami pozornosti in koncentracije, samomorilnimi mislimi. Pogoste so tudi težave z dojenjem, ambivalentna čustva ali pomanjkanje ljubečih čustev do otroka, občutek neustreznosti v vlogi matere ter pogosto bedenje ob otroku. Resnost simptomov vodi v slabše socialno, storilnostno in miselno funkcioniranje matere. Čeprav imajo psihični stresorji veliko vlogo pri nastanku obporodnih psihičnih motenj, vsaka ženska, ki doživlja hude strese, ne razvije psihične motnje. Genetska predispozicija in biološke spremembe, ki se dogajajo v času nosečnosti in dojenja, lahko pripomorejo k nastanku ali poslabšanju že obstoječe psihične bolezni ali motnje. Večje tveganje za razvoj depresije v tem obdobju imajo ženske, ki so že v preteklosti imele depresijo ali anksiozne motnje, so samske in brez podpore v socialnem sistemu, če so v zadnjem letu doživele hud stres, imajo slab partnerski odnos, če je bila nosečnost nenačrtovana. Depresija v obporodnem obdobju se pogosto povezuje tudi z drugimi psihičnimi motnjami in težavami, kot so anksioznost, motnje hranjenja, kajenje, zloraba drog, nasilje v družini …

V poporodnem obdobju se pojavlja vrsta anksioznih in s stresom povezanih motenj, ki so pogosto neprepoznane. Do neke mere je anksioznost konstruktivna in pripomore k temu, da ženska prilagodi življenje nosečnosti, se pripravi na porod in ustrezno poskrbi za otroka. Pretiran strah za otrokovo zdravje in varnost, nočno bedenje in preverjanje, ali otrok še diha, pa vodijo v pomanjkanje spanja pri materi. Obsesivne misli se nanašajo na strašljive predstave o poškodovanju otroka. Okrog pet odstotkov žensk trpi zaradi

Potravmatske stresne motnje po porodu s simptomi napetosti, nočnih mor, vdiranja spominov na travmatski dogodek in pretiranega avtonomnega vzburjenja, ki lahko trajajo več tednov ali mesecev in se včasih povrnejo ob koncu naslednje nosečnosti, kar lahko vodi tudi v patološki strah pred porodom.

Oče v obporodnem obdobju največ stori za svojega otroka, če dobro poskrbi za njegovo mamo.

Pri vseh psihičnih težavah, ki trajajo več kot dva tedna, svetujemo posvet s strokovnjakom. V tem razvojnem obdobju družine je priložnost za terapevtsko pomoč in preventivo kasnejših težav velika, saj je želja uspeti v starševstvu in partnerstvu pogosto večja kot pozneje. V družinskem življenju ima mati središčno vlogo in ob njenem zlomu trpijo prav vsi, zlasti pa otroci. Zato si moramo vsi prizadevati za duševno zdravje ženske in družine za dobro naslednje generacije.

Obporodna depresija prizadene tudi 10 odstotkov moških, ostaja pa večinoma neprepoznana in se kaže z drugačnimi simptomi, kot so nemoč in negotovost, umik od družinskega življenja, cinizem, jeza, družinsko nasilje, težave v partnerstvu, neustrezno starševstvo, zatekanje v alkohol in droge, telesni simptomi …

 Več o obporodnih stiskah in izkušnjah drugih mamic s tem lahko preberete v članku Ko se

mamica znajde v stiski na http://vsebovredu.triglav.si/ druzina/ko-se-mamica-znajde-v-stiski.