Naj vam ne bo nerodno

Veliko ljudi vodi svojo sladkorno bolezen tudi tako, da jemlje zdravila in/ali si vbrizgava inzulin. Kaj pa storite, kadar morate vzeti zdravilo ali si vbrizgati inzulin, če ste prav takrat vsem na očeh?

Morda vas skrbi, da vas vsi gledajo. Mogoče se želite izogniti obsojanju. Čeprav to ni vedno preprosto in priročno, je pomembno, da redno jemljete zdravila in da si tudi redno vbrizgavate inzulin, pa čeprav ste na javnem kraju.

Kadar je okrog vas veliko ljudi, je pomembno, da ob jemanju zdravil in vbrizganju inzulina poskrbite za diskretnost in varno okolje. Ne pozabite: ni razloga, da bi vam bilo nerodno.

Pozabite na sram

Pri izvajanju posameznih ukrepov, ki jih zahtevajo obvladovanje krvnega sladkorja z zdravili ali inzulinom, vam ne bi smelo biti nerodno. Res ni potrebno, da vas je celo sram, če morate preveriti raven krvnega sladkorja ali si vbrizgati inzulin na kakšnem javnem kraju.

Da bi vbrizgavanje inzulina preložili na pozneje, se odsvetuje, saj morate narediti vse za kar najboljše vodenje svoje sladkorne bolezni. Mogoče boste deležni čudnih pogledov ali komentarjev, vendar pa se morate zavedati, da je skrb za vaše zdravje najpomembnejša.

Na odziv drugih ljudi ne morete vplivati. Lahko pa prijazno in spoštljivo pojasnite, kaj počnete in zakaj je to pomembno – če vas seveda vprašajo. Nasveti za jemanje zdravil ali inzulina v javnosti

Čeprav vam zaradi jemanja zdravil ali vbrizgavanja inzulina pred drugimi ne bi smelo biti nerodno, želite biti spoštljivi in varni. Poskusite, kar svetujemo v nadaljevanju, in si zagotovite varnost ter preprečite, da bi se drugi počutili neprijetno. 1. nasvet: pripomočke imejte vedno

pri roki

Kadar se odpravljate na javni kraj, preverite, ali imate s seboj vse pripomočke. Najbolje je imeti stalni nahrbtnik ali posebno torbico. Tako boste zagotovo vedno imeli s seboj zdravila ali inzulin. Prav tako se priporoča, da na zdravilih, ampulah inzulina oziroma na vialah ali peresnikih ohranite originalne nalepke in oznake – zaradi lažjega prepoznavanja zdravil. 2. nasvet: bodite pripravljeni na

pojasnjevanje

Bodite pripravljeni pojasniti, kaj delate in zakaj. Če vas kdo iz radovednosti vpraša, kaj počnete, mu lahko preprosto odgovorite: »Imam sladkorno bolezen in si moram vbrizgati inzulin, da lahko obvladujem svoje zdravstveno stanje.« To je preprosto in razumljivo za vsakogar. 3. nasvet: ne pozabite, da je vaša

prva skrb vaše zdravje

Ne dovolite, da vas neprijetnost odvrne od skrbi za zdravje. Zamujanje z odmerkom inzulina ali celo izpuščanje posameznih odmerkov lahko povzroči zvišanje krvnega sladkorja. Vaše zdravje je vaša prva prednostna naloga, in to ne glede na to, kaj si mislijo drugi. Na to nikoli ne pozabite. 4. nasvet: če je le mogoče, naj bo

neopazno

Nekateri ne prenesejo misli ali pogleda na iglo. Poskusite vbrizgavanje izvesti neopazno, da se prisotna oseba ne bo počutila neprijetno. Na javnem kraju je najlažje neopazno vbrizgati inzulin v trebuh. Biti diskreten pomeni, da naj nihče ne opazi, kaj pravzaprav delate. 5. nasvet: poskrbite, da boste na

varnem

Kadar potrebujete inzulin, si ga morate vbrizgati, pa čeprav na javnem kraju. Poskrbite za varno okolje. To pomeni, da je higienično in čisto (če je le mogoče, se izogibajte javnim straniščem). Zagotovite si dovolj prostora, tako da izključite tveganje, da bi vas med vbrizgavanjem kdo dregnil ali spotaknil. Če imate možnost, uporabite ravno delovno površino. Postopek izvajajte počasi in po korakih, kot so vas naučili zdravstveni delavci. 6. nasvet: igle pravilno odložite med

odpadke

Kadar si inzulin vbrizgavate na javnem kraju, bodite posebej pozorni na to, da igle pravilno odvržete med kužne ostre odpadke. Nekateri javni prostori imajo posebne posode za ostre predmete, ki jih lahko uporabite. Če tega ne najdete, potem na iglo ponovno nataknite zaščitno kapico, pospravite na varno in jo doma pravilno odvrzite med vaše ostre odpadke. Uporabljenih igel nikoli ne odlagajte v zabojnike s splošnimi odpadki.

Viri (v angleščini): https://www.diabetes.co.uk/insulin/injecting-insulin-inpublic.html https://prescriptionhope.com/blog-injecting-insulin-inpublic/ https://www.diabeteseducator.org/docs/default-source/living-with-diabetes/tip-sheets/insulin-injections/ insulin _ injection _pro _ tips _ aade.pdf?sfvrsn=6 https://www.diabete.qc.ca/en/living-with-diabetes/careand-treatment/drugs-and-insulin/all-about-injections/ https://clinical.diabetesjournals.org/content/31/1/46

Sladek oddih na Pokljuki

Skupina oseb s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinsko črpalko ali z injekcijami inzulina, so se v spremstvu zdravstvenega osebja diabetološke ambulante udeležili druge kolonije, ki se je ob koncu maja odvijala na Pokljuki. Nekateri so se srečanja udeležili že drugič, za druge pa je bila to čisto nova izkušnja. Kaj je sledilo dobrodošlici in kakšne so bile izkušnje, si preberite v nadaljevanju.

Udeleženci izobraževalnega vikenda za osebe s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinsko črpalko ali z injekcijami inzulina, na Pokljuki.

»Leta 2019 smo se na pobudo naše diabetologinje dr. Jane Komel udeležili prve izobraževalne kolonije za odrasle črpalkarje v Sloveniji.

Kmalu po prvi koloniji smo vedeli, da si takih srečanj želimo še več. Po večkratnih odpovedih kolonij zaradi epidemioloških razmer je prišel dan, ko smo se razveselili ponovnega vabila na drugi izobraževalni vikend za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, ki je tokrat potekal na Pokljuki.

V večernih urah smo prispeli v hotel, kjer smo se po sprejemu odpravili na večerjo. Sledila sta spoznavni večer in večerni sprehod med jelkami.

Naslednji dan je bil namenjen predavanjem, ki so potekala v skupini za začetnike (za tiste, ki so bili na izobraževalni koloniji prvič) in v nadaljevalni skupini. Predavanja so bila sestavljena iz treh sklopov in iz aktivnih odmorov, ki so vključevali telovadbo in daljši sprehod. V nadaljevalni skupini sta dr. Jana Komel in Ajda Cenčič predstavili novosti s področja sladkorne bolezni, obnovili in spoznali pa smo tudi vpliv hrane na krvni sladkor, možne kronične zaplete sladkorne bolezni in se naučili uporabljati odčitke črpalk v vsakdanjem življenju. Ob zaključku vsakega sklopa so potekale delavnice, kjer smo »sladkorčki« preverili svoje znanje.

Vsega lepega pa je hitro konec. Tako je prišel tudi čas, da se poslovimo. Iz izobraževalne kolonije smo odšli z novim znanjem in z novimi izkušnjami, predvsem pa z novimi prijatelji.«

Valentina Šestanj

»Moja diabetologinja, zdravnica Jana Komel, me je povabila v Kolonijo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 na Pokljuko. Cilj kolonije je obnovitev potrebnih znanj s področja prehranjevanja in telesne aktivnosti, da bo zdravljenje še uspešnejše. Ker se trenutno zdravim z injekcijami inzulina in razmišljam, da bi prešla na zdravljenje z inzulinsko črpalko, sem vabilo z veseljem sprejela.

V petek, 20. maja, se je skupina iz koprske diabetološke ambulante odpravila na Pokljuko. Spremljalo nas je vse naše zdravstveno osebje. Večinoma se že zdravimo z naprednimi sistemi MiniMedovih črpalk, ki poleg dovajanja inzulina in s pomočjo sistema za neprekinjeno merjenje glukoze omogočajo uspešno obvladovanje sladkorja v vsakodnevnih situacijah.

Pozno popoldne smo prispeli na prelepo Pokljuko in se namestili v hotelu.

Naslednji dan je zajtrku sledilo prvo predavanje o zdravi prehrani. Spoznali smo, da lahko slabo ocenimo težo živil brez tehnice in se zato zmotimo pri štetju ogljikovih hidratov. Ugotavljali smo, katera živila vsebujejo največ beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Sledil je aktivni odmor in predavanje o »časovnem razporedu aktivnosti ob obroku« s »4 koraki za preprečevanje poznih hipoglikemij po telesni vadbi«. Po kosilu so nas razporedili po skupinah in na plakat smo morali napisati s kakšnimi problemi in izzivi se soočamo osebe s sladkorno boleznijo.

Sledila je predstavitev na temo prednosti uporabe inzulinske črpalke in nove hibridne zaprte zanke. S sistemom MiniMed™ 780G lahko enostavno spremljamo raven glukoze ter si ogledujemo obvestila in opozorila na pametnem telefonu. Časa je ostalo le še za en pohod, popoldansko malico, pozdrav in odhod domov.

Vse je bilo zelo poučno. Vzdušje je bilo sproščeno, dobila sem pomembne informacije od zdravstvenega osebja in tudi od oseb, ki že uporabljajo inzulinsko črpalko. Zelo so me zanimale predvsem osebne izkušnje in reševanje vsakdanjih težav.

Vsi pa so bili enotni: ko se enkrat navadiš na inzulinsko črpalko, si življenja brez nje ne znaš več predstavljati. To mi je vlilo precej poguma, da bom tudi jaz lažje sprejela inzulinsko črpalko.«