Moj diabetolog 2022: prim. Milivoj Piletič

® Sergeja Širca

Uredništvo revije Viva je 9. junija že 26. zapored podelilo priznanja nagrajencem akcije Moj zdravnik. Glasovanje je potekalo v 11 kategorijah: izbrali so »mojega onkologa«, hematologa, dermatologa, revmatologa, nevrologa, kardiologa, diabetologa, družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra, zobozdravnika in »mojega specialista«.

»Čeprav velikokrat slišimo očitke glede dela zdravnic in zdravnikov – ti so bili še bolj pogosti med epidemijo in se nadaljujejo tudi po njej –, pa ljudje v našem zdravstvenem sistemu vendarle prepoznavajo tudi posameznike, ki delajo zavzeto, s srcem in v skladu s Hipokratovo prisego. Take, ki so zdravnice ali zdravniki v pravem pomenu besede,« so zapisali v uredništvu. Kdo so nagrajenci akcije Moj zdravnik 2022?

Doc. dr. Dejan Georgiev, dr. med., FEBN, spec. nevrologije, asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. pediatrije, Aljoša Preskar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Nataša Podbregar, dr. med., spec. splošne in družinske medicine, Boštjan Novšak, dr. dent. med., prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja, Julija Tepeš, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, prim. Milivoj Piletič, dr. med., spec. interne medicine, Tamara Levičnik, dr. med., spec. dermatovenerologije, Svjetlana Drljača, dr. med., spec. revmatologije, in Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije.

Ker so bili glasovi porazdeljeni precej enakomerno, tokrat posebnega priznanja Moj zdravnik niso podelili, ampak so si ta naziv zaslužili prav vsi.

Častni gost na prireditvi je bil minister za zdravje Republike Slovenije Danijel Bešič Loredan.

Moj diabetolog je prim. Milivoj Piletič

Predstavljamo zdravnika, ki so mu podelili naziv Moj diabetolog 2022: prim. Milivoja Piletiča, dr. med., specialista interne medicine. »V slovenskem zdravstvu je precej problematična razdrobljena oskrba bolnikov, ki tudi podaljšuje čakalne vrste,« pravi diabetolog prim. Milivoj Piletič. Na sekundarni ravni po njegovem mnenju manjka obravnava pacientov v tako imenovanih svežnjih. »Ko pacient s kompleksnim stanjem pride na pregled v bolnišnico, pogosto potrebuje več slikovnih preiskav in pregled pri več specialistih. Namesto da bi bilo to na podlagi dorečenega protokola urejeno tekoče, se tak bolnik za vsako preiskavo in pregled pri posameznem specialistu postavi v čakalno vrsto in različno dolgo čaka na storitev. Namesto da bi bila celotna obravnava končana v enem ali nekaj dneh, se lahko raztegne tudi na več mesecev,« je poudaril.

Moj diabetolog 2022:

B E N O A L E Š F o t o :

prim. Milivoj Piletič

»O izbiri poklica nisem nikoli podvomil«

Milivoj Piletič se je rodil leta 1958, diplomiral pa leta 1983. Živi v Novem mestu, v hiši, ki jo je zgradil že njegov pradedek. Radoveden je bil že od mladih nog in prav radovednost ga je usmerila v študij medicine, seveda pa je bil že v gimnaziji predvsem naravoslovno usmerjen. »O izbiri poklica nisem nikoli podvomil in sem še vedno zelo zadovoljen, da sem zdravnik,« pravi Piletič. Med študijem sta ga sicer najbolj zanimali nefrologija in hematologija, a je po spletu naključij postal diabetolog in s tem se ukvarja že od začetka svoje zdravniške poti.

Zaposlen je v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je bil vrsto let tudi strokovni direktor, zad-nje leto pa se je spet v celoti posvetil delu z ljudmi s sladkorno boleznijo, kar ga osrečuje. Njegovi pacienti so večinoma prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja, obišče pa ga tudi kdo iz drugih krajev.

Delež umrljivosti sladkornih bolnikov je nižji kot nekdaj, kar »moj diabetolog« Piletič pripisuje tudi številnim preventivnim programom, referenčnim ambulantam in centrom zdravja. Pomembno je namreč, da zdravljenje začnemo čim prej. Sladkor lahko nadziramo, a propada celic ne znamo ustaviti

»Sladkorna bolezen tipa 2, ki je najpogostejša oblika, najbolj ogroža ljudi s čezmerno telesno težo in starejše od 55 let,« pove »moj diabetolog«. Pojasni, da gre pri sladkorni bolezni za postopno propadanje celic, ki proizvajajo inzulin – na žalost je to proces, ki ga danes še ne znamo ustaviti, znamo pa ga obravnavati. Tako Milivoj Piletič svojim pacientom v prvi vrsti predlaga ukrepe, s katerimi vzpostavijo zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, poleg tega pa lahko kot zdravnik izbira v množici zdravil, ki so danes že v uporabi. »Sladkor lahko nadziramo oziroma normaliziramo ter tako zmanjšamo njegov škodljivi učinek, vendar samega procesa propadanja celic ne moremo ustaviti. Gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki se postopoma slabša,« poudarja.

Ves čas se je izobraževal na področju vodstvenih in menedžerskih znanj ter tudi na strokovnih srečanjih, posvečenih zdravljenju sladkorne bolezni. Med drugim je sodeloval pri projektu skupnega ukrepanja na področju kroničnih bolezni

JA-CHRODIS, ki ga sofinancirata Evropska komisija in slovensko ministrstvo za zdravje. Zadnja leta je bil vodja pilotnega projekta v okviru projekta JACHRODIS plus, kjer so skupaj z Zdravstvenim domom Novo mesto razvili model integrirane oskrbe pri osebah s kompleksnimi kroničnimi stanji. Pripravili programe za obravnavanje kroničnih bolezni

»Slovenijo so povabili k sodelovanju pri projektu JA-CHRODIS, največjem programu Evropske komisije na področju zdravstva, ker smo imeli takrat najbolj živ, prepoznan, svež nacionalni program. V skupini smo naredili pristope h kroničnim boleznim – ali drugače: določili smo, kako bi jih obravnavali,« pove Piletič. »Izdelali smo model, ki smo ga nato preizkusili v praksi. V našem pilotskem projektu smo razvili model oskrbe bolnika s kronično rano na nogi, ker potrebuje storitve na več ravneh zdravstvenega varstva in preglede več specialistov.« Ugotovili so, da je večina teh pacientov iz socialno šibkejšega okolja, kar je pomenilo, da so potrebovali storitve tudi zunaj zdravstvenega sistema, saj so bili slabo pokretni, niso vozili avtomobila in bili so odvisni od javnega prevoza. Zato so k temu pristopili zelo kompleksno in kmalu ugotovili, da gre za problem, ki ga zgolj zdravstvo ne more rešiti.

Iskali so deležnike v bolnikovem okolju, ki bi mu lahko pomagali lajšati težave, in prišli do zanimivega sklepa, da je v socialnem okolju, v katerem živijo, zelo veliko teh deležnikov (združenja bolnikov, društvo upokojencev, socialne službe, programi, ki jih imajo občine, prevozi …) in je ta pomoč bolniku že dostopna. Posamezne delčke je bilo trebale povezati. Omenjeni pilotni projekt je med covidom nekoliko zaspal, a ga bodo nadaljevali, saj je Piletič prepričan, da bi bilo treba o bolnikih s kroničnimi obolenji razmišljati v to smer. Pomembna je preventiva

Delež umrljivosti sladkornih bolnikov je sicer nižji kot nekdaj, kar Piletič pripisuje tudi številnim preventivnim programom, referenčnim ambulantam in centrom zdravja, ki delujejo v Sloveniji in imajo programe zgodnjega odkrivanja bolezni. Pomembno je namreč, da zdravljenje začnemo čim prej.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je vseeno pokazala, da je delež bolnikov z neodkrito sladkorno boleznijo še vedno velik. Gre predvsem za bolnike s povečano telesno težo in za tiste, ki so stari več kot 55 let, zato bo treba pri tej populaciji še okrepiti preventivne postopke, je prepričan Piletič.

Poudarja, da je v slovenskem zdravstvu precej problematična razdrobljena oskrba bolnikov, ki podaljšuje čakalne vrste. Na sekundarni ravni ni tako imenovanih paketnih obravnav pacientov, kar pomeni, da nimamo integrirane oskrbe. Ko pacienta sprejmemo v bolnišnico, bi ga moralo zaporedoma sprejeti več specialistov (še posebej bolnike s kroničnimi boleznimi). »To bi bil nekakšen tekoči trak obravnave bolnikov s podobnimi stanji, za katere vemo že vnaprej, da potrebujejo pozornost oziroma storitve več specialistov. Zdaj pa je sistem tak, da pridejo do enega, potem se postavijo v čakalno vrsto za drugega in tako naprej do zadnjega specialista,« poudarja sogovornik.

Dodaja, da v prostem času veliko vrtnari, sicer pa je tudi ljubitelj pohodništva in japonske miselne igre go, ki jo igra s prijatelji ali na računalniku. Prepričan je, da vsaka miselna igra odganja demenco, in verjame, da je odlična preventiva tudi telesna dejavnost.