4.1.3 Oblikovanje vprašalnika

- popolna avtomatizacija vprašalnika, kjer že vnaprej definiramo vse preskoke in sklope, na katere odgovarjajo posamezni anketiranci; - osnovne frekvence lahko naročnik dobi že 1 uro po koncu anketiranja (čas, potreben za celotno bazo, pa je odvisen predvsem od zapletenosti vprašalnika in števila odprtih odgovorov); - izničen vpliv vrstnega reda, saj je možno naključno mešanje vprašanj in odgovorov; - enostavno spremljanje in določanje kvot: od enostavnih (npr. po številu zaposlenih), kjer glavni računalnik skrbi za to, da pošilja anketarjem samo številke, katerih kvote še niso zapolnjene, do bolj zapletenih (npr. po starosti, spolu ipd.), kjer se sestava vprašalnika sproti prilagaja kvotam; - boljša kontrola anketarjev, poleg direktnega poslušanja pogovora anketarja z anketirancem, lahko prek glavne postaje spremljajo enako sliko, kot jo vidi anketar; - popolna evidenca vseh klicev anketarjev, s čimer se lahko bolj natančno analizira delo anketarjev in njihovo učinkovitost.

V dogovoru z izvajalcem anketiranja smo zaradi izbora telefonskega načina anketiranja nekoliko zamenjali vrstni red vprašanj, tako da so se prva vprašanja nanašala na bolj splošna in glede zaupnosti manj občutljiva vprašanja. Izvajalec je tako vnesel izvirni vprašalnik v modificirani obliki (zamenjan vrstni red vprašanj) v sistem CATI, izvedel anketiranje in pripravil čiste podatkovne baze (SPSS), v katerih so priložili tudi identifikacijske podatke o podjetju (davčno številko) ter podatke o številu zaposlenih, prihodkih od prodaje in sredstvih podjetja.

S tovrstno izvedbo anketiranja smo dosegli naslednje prednosti:

- izognili smo se ročnemu vnašanju podatkov in preprečili možne napake pri tem; - anketirance smo z direktnim kontaktom »prisilili« k korektnemu odgovarjanju na zastavljena vprašanja; - porabili smo manj časa, kot bi ga s poštno ali elektronsko izvedbo; - časovno obdobje, v katerem smo zbrali podatke, je bilo precej krajše, kot pri drugih alternativah; - lahko smo natančno spremljali, katera podjetja so odgovorila, tako da lahko na osnovi identifikacije poljubno dopolnjujemo bazo s potrebnimi bilančnimi podatki o njihovem poslovanju tudi za namen morebitnih nadaljnjih raziskav; - omogočeno je bilo ažurno spremljanje poteka izvedbe.

4.1.3 Oblikovanje vprašalnika

Vprašalnik je nastal v večfaznem procesu, ki se je pričel s proučevanjem teorije in pregledom dosedanjih empiričnih raziskav ter oblikovanjem raziskovalnih vprašanj in hipotez. Na podlagi tega je bil pripravljen širok nabor dejavnikov in določene potrebe po podatkih. Sledilo je oblikovanje prvega osnutka vprašalnika z množico vprašanj, ki smo jih preizkusili na treh vzorčnih podjetjih. Celoten nadaljnji postopek je temeljil na zmanjševanju števila vprašanj in poenostavljanju besedila ter osredotočenju na ključne podatke. Vmes smo vprašalnik večkrat preizkusili. Načinu izvedbe anketiranja in želenemu visokemu odzivu smo prilagodili tudi oblikovanje vprašalnika. Ta ni vseboval odprtih vprašanj, ki so pogost vzrok za slab odziv (Ticehurst in Veal, 2005), saj smo želeli zagotoviti enostavnost izpolnjevanja. Kot že povedano, smo spremenili vrstni red vprašanj in smiselno združili v skupine tudi vprašanja, ki so imela enak tip načina odgovarjanja. Tako smo anketo začeli s selektivnim vprašanjem o tem, ali je oseba, s katero govorimo, iz vrhnjega menedžmenta podjetja in sicer bodisi glavni direktor oz. predsednik uprave, funkcijski direktor oz. član uprave, namestnik direktorja oz. predsednika uprave ali vsaj menedžer oz. vodja na srednjem nivoju.