4.1.2 Vir in metoda zbiranja podatkov

4.1.2 Vir in metoda zbiranja podatkov

Za izvedbo empiričnega dela raziskave smo splošne podatke o podjetjih črpali iz javno dostopnih baz in sicer smo se, da bi se izognili morebitnim metodološkim razlikam pri urejanju in preračunavanju podatkov v njih, osredotočili samo na eno bazo podatkov, to je GVIN.

Prvi primarni cilj našega zbiranja podatkov je bil zagotoviti ustrezno velikost vzorca, kar je v našem primeru pomenilo med 130 in 140 podjetij. Prva faza zbiranja podatkov je bila usmerjena v zbiranje podatkov iz velikih podjetij, torej tistih, ki imajo več kot 250 zaposlenih. Ker je že pred pričetkom zbiranja podatkov bilo jasno, da ustrezne velikosti vzorca zaradi omejene odzivnosti podjetij ne bomo uspeli zagotoviti samo z velikimi podjetji, smo predvideli tudi drugo fazo zbiranja podatkov med srednje velikimi podjetji, torej tistimi, ki imajo več kot 50 in manj kot 250 zaposlenih. Zbiranje podatkov v drugi fazi je potekal na način, da smo se najprej usmerili na največja srednje velika podjetja ter v nadaljevanju postopoma v vse manjša srednje velika podjetja, vse dokler ni bil zagotovljen ustrezno velik vzorec. Pri zbiranju podatkov smo opredelili še nekaj dodatnih robnih pogojev za izbor podjetij in sicer, da morajo za izbrano podjetje biti javno dostopni popolni podatki o številu zaposlenih, prihodkih in sredstvih ter dobičku oziroma izgubi. Zbiranje podatkov se je tako zaključilo s pridobljenimi podatki iz 136 podjetij, med katerimi je v največjem bilo 3758 zaposlenih, v najmanjšem pa 101. Drugi primarni cilj zbiranja podatkov pa je bil zagotoviti ustrezno kvaliteto podatkov, torej pravilnost in verodostojnost odgovorov anketirancev. Naša raziskava je usmerjena v analiziranje strateškega načrtovanja v podjetjih, uresničevanja strategij in aplikacije projektov pri uresničevanju strategij, vlogo inovativnosti pri strateškem in projektnem delovanju podjetij in podobno: to so področja, ki so primarno v domeni najvišjega menedžmenta podjetij. Zato smo seveda želeli podatke pridobivati neposredno od njih.

Pri tem smo pričakovano trčili na temeljno težavo, ki se pojavlja pri izvajanju vseh raziskav, katere skušajo zbrati primarne podatke o poslovanju podjetij – kako zagotoviti čim večji odziv. Dodatno velja v našem primeru specifičnost tematike, ki posega na zaupna področja strateškega načrtovanja in obvladovanje notranjih procesov. Število povabil podjetjem k sodelovanju v najrazličnejših raziskavah in posredovanju podatkov v različnih oblikah se iz leta v leto povečuje in največ jih je naslovljenih prav na najvišji menedžment podjetij. Najpogosteje uporabljen način zbiranja podatkov so običajno po pošti poslani anketni vprašalniki. Ker izvedba resnih in kakovostnih raziskav, ki jih izvajajo posamezniki in različne institucije, zahteva veliko podatkov, lahko vodilnim sodelovanje vzame precej dragocenega časa. Zato nekateri, ne glede na to, kdo izvaja raziskavo, kakšen je njen namen in kaj podjetjem prinaša, ne želijo sodelovati. Drugi skrbno izbirajo, na kaj se bodo odzvali in na kaj ne. Tako smo že pred začetkom raziskave pričakovali nizek odziv.

Potreba zagotoviti čim večji odziv je bila glavna smernica pri vseh aktivnostih priprave in izvedbe raziskave. Tako smo se odločili, da za operativno izvajanje zbiranja podatkov najamemo za tovrstna dela specializirano institucijo. Odločali smo se med dvema možnima načinoma izvedbe anketiranja, in sicer elektronskim anketiranjem ter telefonsko (CATI) alternativo. Predhodno testiranje vprašalnika je nakazovalo, zlasti zaradi njegove dolžine in zahtevnosti vsebine, relativno nizko stopnjo odzivnosti (po izkušnjah raziskovalnih institucij stopnja odzivnosti elektronskih vprašalnikov, kljub dodatnemu telefonskemu spodbujanju, ne preseže 10 %). Po predhodnem testiranju, ki je pokazalo, da bo povprečen čas izvedbe anketiranja cca. 30 minut, smo se odločili za telefonsko (CATI - Computer Assisted Telephone Interviewing) izvedbo. Prednosti računalniško podprtega telefonskega anketiranja so:

- hitrejša in cenejša izvedba raziskave – zaradi večje avtomatizacije in predhodnega testiranja vprašalnika;