2.7 POVZETEK POGLAVJA

2.7 Povzetek poglavja

- Verjetnost nastanka krize v PS je velika. Med PS, ki se soočijo z velikimi ali trajnimi težavami, je bistveno večji delež takšnih, ki propadejo, kot pa takšnih, ki se uspešno rešijo. Upadanje kazalnikov uspešnosti ter pojav nesolventnosti ali nelikvidnosti kažejo praviloma samo vrh »ledene gore« – krize; število PS, ki se ob tovrstnih težavah soočajo še s strateškimi težavami, težavami pri implementiranju strateških projektov in drugimi podobnimi težavami, ki prav tako postopno vodijo do vidnih težav v poslovanju PS, je še bistveno večje. - Z vidika celotnega procesa razvoja krizo opredeljujemo kot časovno omejen proces, ki se začne z nastajanjem pogojev, da se poslabša obstoječe stanje ali prepreči doseganje nekega želenega stanja v obravnavanem sistemu, in se nadaljuje s postopnim slabšanjem stanja in/ali odstopanjem od želenega stanja. Po doseženem vrhuncu slabšanja oziroma odstopanja stanja se ob izgrajevanju ustreznih ukrepov prične ponovno vračanje sistema v novo oziroma želeno stanje, s čimer se proces krize zaključi. - Krystek (1987) razvršča krize glede na raven ciljev PS, ki so ogroženi, in sicer na: o strateške krize (napačno zaznavanje in predvidevanje sprememb v okolju in na tej osnovi napačno zastavljene strateške usmeritve in njihovo uresničevanje); o krize uspešnosti (merila uspešnosti in učinkovitosti); o krize likvidnosti (podjetje ni sposobno pravočasno poravnavati zapadlih obveznosti, zato sledi insolventnost in likvidacija).

- O strateški krizi govorimo, če so glede na spreminjanje poslovnega okolja PS njegove dolgoročne možnosti za uspeh že izrabljene ali pa so resno v nevarnosti, medtem ko nove, ki bi jih bilo mogoče dolgoročno uporabljati, še niso bile ustvarjene. To pomeni, da PS v obdobju strateške krize zamuja s pripravo in implementacijo potrebnih strateških prilagoditev svojega poslovanja glede na spremembe svojega zunanjega in notranjega okolja.

- Proces obvladovanja strateške krize zahteva: (1) zaznavanje (potencialne) spremembe, (2) dojemanje potenciala teh sprememb in njihovega vpliva na nadaljnje poslovanje PS, (3) sprejetje ustreznih odločitev o odzivu na spremembe ter (4) učinkovito izvedbo teh odločitev. - Strateške krize v PS lahko razvrstimo glede na: o stopnjo strateške nevarnosti oziroma stopnjo strateške priložnosti za PS, ki izhaja iz spremembe v njegovem poslovnem okolju, o vpliv PS na razvoj nevarnosti oziroma priložnosti, o velikost časovnega pritiska za izvedbo ustreznega odziva PS na nevarnost oziroma priložnost, o nabor možnosti odzivanja PS na nevarnosti oziroma priložnosti. - Operativna kriza je pogosto posledica predhodno nastale strateške krize, ki se v nekem trenutku razvije do te mere, da se njeni negativni učinki že pričnejo kazati v tekočem poslovanju. Spregledana ali nerešena strateška kriza čez čas povzroči nastanek operativne krize.

- Med nastopom strateške krize in med zaznavanjem težav na osnovi najpogosteje uporabljanih kazalnikov, ki kažejo uspešnost poslovanja, ter ustreznim ukrepanjem prihaja do velikega časovnega zamika.

- Krizni simptomi imajo praviloma lastnost, da kažejo na položaj PS iz »ex-post« perspektive. Samo njihovo poznavanje in analiziranje ni zadostno (je sicer koristno), da bi uspešno obvladovali krize, saj je za to potrebno poznati in analizirati vzroke, ki vodijo do kriz PS. Seveda pa se krize lahko odkrijejo v različnih fazah njihovega razvoja. Izkušnje PS, ki prepoznavanju simptomov težav posvečajo ustrezno pozornost, kažejo na to, da pravi izziv ni le prepoznavanje nastajajoče krize, pač pa njeno pravočasno prepoznavanje. - Simptomov strateške krize pravzaprav ne moremo prepoznati. Opredelitev, ali neki PS je v strateški krizi ali ne, je možno s popolno gotovostjo ugotavljati šele takrat, ko le-ta preide v začetek operativne krize.

- Ker simptomov strateške krize ni mogoče dovolj natančno opredeliti, da bi predstavljali osnovo za merjenje in ugotavljanje strateške krize, se je smiselno skoncentrirati na presojo vzrokov, ki vodijo do krize in poskušati obvladovati te, tako da do krize sploh ne pride. Tako tudi problem, da ne zmoremo zaznavati simptomov strateške krize, pravzaprav več ni problem. - Potencialne zunanje vzroke krize je mogoče uspešno odpravljati s spremembami (prilagoditvami) znotraj PS. Ob analiziranju vzrokov kriz v PS, ker pogosto ni zadosti samokritičen, menedžment precenjuje zunanje vzroke in podcenjuje notranje.

- Osredotočenost pri iskanju načinov za obvladovanje strateških kriz je potrebno usmeriti v analiziranje in obvladovanje vzrokov nastanka strateške krize. - Probleme obvladovanja strateških kriz lahko delimo v dve skupini: a) procesni problemi pri obvladovanju strateških kriz, ki se nanašajo na proces prepoznavanja in obvladovanja relevantnih sprememb; gre za: (1) zaznavanje, analiziranje in interpretiranje sprememb, ki se vršijo v poslovnem okolju PS in imajo relevanten vpliv na izvajanje obstoječih procesov in prihodnost PS, in za (2) oblikovanje in izbor ter uspešno in učinkovito realizacijo ustreznih ukrepov, potrebnih, da bi ohranjali ali izboljšali konkurenčnost PS glede na spremembe (nevarnosti ali priložnosti) v poslovnem okolju; b) sistemski problemi obvladovanja strateških kriz, ki se nanašajo na lastnosti PS, da z ustrezno organizacijo, kadrom ter načinom delovanja in razmišljanja podpira procesno obvladovanje strateških kriz; gre za (1) celovitost delovanja in zadostno upoštevanje povezav in soodvisnosti med posameznimi ukrepi in pojavi in za (2) ustrezno mero predanosti ter potrebne kreativnosti, inventivnosti in inovativnosti vseh, ki sodelujejo bodisi v kontinuiranih procesih PS ali pa v projektnih procesih.

- Neobvladovanje procesa obvladovanja strateško pomembnih sprememb v okolju PS predstavlja za

PS strateško (dolgoročno) relevanten problem in torej strateško krizo! - Pri iskanju rešitev za obvladovanje strateške krize se je smiselno oddaljiti od vsebinske obravnave strateške krize, ki je stvar subjektivne interpretacije (in je ni mogoče zagotovo niti potrditi niti ovreči, oziroma bo to mogoče šele v prihodnosti, ko se bodo pokazala dejstva), in se namesto tega usmeriti v vnaprejšnjo sistemsko in procesno obravnavo.

- Z razmejitvijo strateških kriz na sistemske strateške krize in na poslovne strateške krize so vzpostavljeni pogoji za celovito procesno opredelitev razvoja kriz v PS, prikaz povezav spreminjajočih se vzrokov in simptomov, ki se pojavljajo v tem procesu ter podana podlaga za oblikovanje modela obvladovanja strateških kriz.