Slika 2.4: Različni pogledi na proces razvoja krize PS

Podobno tudi Hauschildt (2006) razvršča krize na strateške, iz njih izhajajoče operativne in finančnolikvidnostne krize ter končno nesolventnost. Tale pogled razširi z vidika latentnosti (prikritosti) oziroma manifestativnosti (vidnosti) krize (slika 2.4).

Slika 2.4: Različni pogledi na proces razvoja krize PS

Vir: prirejeno po Hauschildt (2006)

Za našo nadaljnjo obravnavo kriz je pomembna opredelitev krize v življenjskem ciklusu oziroma življenjski krivulji PS. Na sliki 2.5 tako prikazujemo življenjsko krivuljo PS, ki jo prikažemo v diagramu odvisnosti med izbranim kazalcem rasti in časom ter krivuljo večanja krize, ki je značilna za PS pred reševanjem krize. Nakazana je odvisnost med porastom krize in potekom življenjske krivulje PS. V času uspešnega razvoja PS do neke točke t1 ni v krizi, zato tudi v zgornjem delu slike ni kriza nakazana. V neki točki A se v PS zaradi različnih možnih vzrokov prične pojavljati strateška kriza, ki pa je še prikrita (črtkani del krivulje razvoja krize).

Kot smo že opredelili, se operativna kriza pojavi takrat, ko prične upadati intenziteta rasti po izbranem kazalcu, ki ga zasledujemo16. V diagramu prikaza življenjske krivulje PS je to točka, ko krivulja preide iz progresivne rasti v degresivno rast (točka B na sliki 2.5). Matematično lahko to točko opredelimo z izničenjem drugega odvoda funkcije, ki jo predstavlja izbrani kazalec rasti.

V točki A se začne strateška kriza, v kateri PS v obdobju od trenutka t1 do trenutka t2 (od točke A do točke B) operativno posluje zelo dobro in se njegova krivulja rasti strmo dviguje, kljub temu pa je to tudi obdobje, v katerem se začne razvijati kriza v PS. Od trenutka t2 naprej (od točke B proti točki C) PS še vedno raste, vendar je rast vse počasnejša, dokler ne doseže vrhunca rasti – trenutek t3 (točka C). Matematično lahko opredelimo tudi to točko in sicer z izničenjem prvega odvoda funkcije, ki jo predstavlja izbrani kazalec rasti.

16 Pri tem moramo upoštevati, da se PS ob svojem poslovanju neprestano srečujejo s kriznimi nihanji (Hauc 2007), ki pa niso »prave« krize, se pa v njih lahko razvijejo. Zato je ob opredelitvi kriznega stanja potrebno upoštevati dimenzijo časa, v katerem opazujemo upad uspešnosti in primerjati različne kazalce rasti.