Slika 2.10: Vzroki za neuspešno obvladovanje strateško relevantnih sprememb v poslovnem okolju PS

gledajočim) konkurentom doseganje časovne prednosti, ki pa je temelj za spreminjanje oziroma večanje razkoraka med konkurenčnostjo poslovnih sistemov. Scenarij 4

Menedžment PS spremembe v okolju ne zazna, zato do njihove analize in interpretacije (ter posledično morebitnega ignoriranja) sploh ne pride in v PS se ne izvedejo potrebni odzivni ukrepi in projekti. Do zaznavanja sprememb ne pride bodisi, ker menedžment preprosto ne spremlja in analizira sprememb v svojem okolju, ali pa ta proces sicer izvaja, vendar premalo pogosto in/ali natančno (razlog za nenatančnost je lahko tudi v preveč ozkem razumevanju potencialnega vpliva sprememb). Po tovrstnem scenariju lahko govorimo o strateški otopelosti PS. Postavlja se vprašanje, zakaj menedžment ne bi spremljal in analiziral sprememb v svojem okolju. Razlogov za to je lahko več: 1) menedžment zaradi svoje nevednosti in neusposobljenosti enostavno ne ve, da je okolje PS potrebno poznati in spremljati njegovo spreminjanje; 2) menedžment se ne želi soočati s spremembami (ker se jih boji, oziroma se ni sposoben soočiti s spremembami v PS in njihovimi posledicami); 3) v menedžmentu PS, ki ima zelo dober položaj na trgu, se pojavi vzvišenost in občutek superiornosti, iz tega pa izhaja prepričanje, da okolja ni potrebno spremljati, in podobno. Kakršnikoli so razlogi za pojav strateške neaktivnosti PS, je tovrstna lastnost PS za njegovo dolgoročnejšo prihodnost zagotovo usodna.

Slika 2.10: Vzroki za neuspešno obvladovanje strateško relevantnih sprememb v poslovnem okolju PS

Vir: lasten

Skupna posledica vseh opredeljenih možnih scenarijev neuspešnega obvladovanja strateških sprememb je ta, da se PS na pomembno spremembo v svojem okolju ni uspel odzvati. To pomeni, da nevarnost, ki izhaja iz spremembe, ni odpravljena, kar lahko predstavlja za nadaljnji razvoj PS pomembno grožnjo. Seveda pa lahko sprememba v okolju za PS predstavlja tudi strateško priložnost, da bo dosegal rasti ali razvoj PS, kar pa hkrati velja tudi za njegove konkurente. Neuspešno odzivanje na spremembo v tem primeru vodi čez čas do zaostalosti za konkurenti, saj konkurenti (ali vsaj del konkurentov) priložnost izkoristijo in si na daljši rok tako izborijo boljšo konkurenčno pozicijo. Neobvladovanje strateško pomembnih sprememb v okolju PS, bodisi da je to zaradi strateško-projektne neučinkovitosti, strateško-projektne neuspešnosti, strateške necelovitosti ali pa strateške otopelosti, povzroča nastanek strateške krize.

Pravzaprav lahko trdimo tudi drugače – neobvladovanje procesa obvladovanja strateško pomembnih sprememb v okolju PS predstavlja za ta PS strateško (dolgoročno) relevanten problem in torej strateško krizo!