Slika 2.1: Osnovne pojavne oblike kriz PS

Slika 2.1: Osnovne pojavne oblike kriz PS

Vir: prirejeno po Vrečko (2002) Pri krizah ob naravnih katastrofah gre za krize v PS, ki nastanejo kot posledica višje sile narave (potresi, poplave, naravni požari, ipd.), kar pomeni, da na njihove pojave oziroma preprečitev praktično nimamo vpliva. Z različnimi predhodnimi (pravočasnimi) varnostnimi, obveščevalnimi, zaščitnimi in podobnimi ukrepi, lahko PS sicer do neke mere vpliva na posledice teh pojavov (na primer ustrezno zavarovanje, pripravljen načrt evakuacije v primeru katastrofe, izgrajen ustrezni krizni komunikacijski sistem in podobno), ne more pa jih preprečiti. Za čim hitrejšo normalizacijo delovanja v takšnih razmerah morajo imeti PS vnaprej pripravljene predloge in zaporedje ukrepov za odpravljanje posledic takšnih katastrof. Ker pa so možnosti nastanka kriz te vrste zelo različne in jih vseh ne moremo vnaprej predpostaviti, je tudi celostna priprava ustreznih ukrepov nemogoča. Najboljši vnaprejšnji ukrep je v teh primerih oblikovanje ustreznih kriznih skupin, ki imajo sposobnost delovanja v izrednih okoliščinah in ki eventualno že imajo izkušnje s pojavi katastrofalnih razsežnosti. Pri krizah zaradi človeških katastrof je PS odgovoren za nastanek katastrofe širših razsežnosti, kar lahko vpliva na naravno okolje (Thorne in ostali, 2003), na vplivne dejavnike (Coombs, 2007) in na delovanje PS (Barton, 2001).7 Ker ima PS na pojav teh kriz neposreden vpliv, ima vpliv tudi na njihovo preprečevanje. Pri obvladovanju kriz zaradi človeških katastrof je največji poudarek na njihovem preprečevanju (stroge in dosledne kontrole), saj so posledice za PS praviloma usodne ali pa vsaj zelo negativne in dolgoročne, hkrati pa imajo posreden ali pa neposreden vpliv na številne druge PS in posameznike. Ob obvladovanju nastale krize te vrste se en del ukrepov nanaša na hitro in učinkovito odpravo posledic katastrofe v okolju, drugi del ukrepov pa na zagotovitev preživetja PS. V ta segment kriz lahko prištevamo tudi krize, ki sicer nastanejo v širšem okolju nekega PS zaradi povsem drugega subjekta, ki povzroči katastrofo, vendar pa ima ta dogodek nanj neposreden ali posreden vpliv8. Ob tem je pomembno spoznanje, da v takšnih primerih prizadeti PS nima nobenih možnosti kakorkoli vplivati, da bi preprečil takšne pojave, kar pomeni, da so zanj razmere s tega vidika podobne razmeram ob naravnih katastrofah. Številni strokovnjaki kriznega menedžmenta (na primer Caponigro, 2000; Heath,

7 Na primer strmoglavljenje potniškega letala nekega PS; porušitev nekega objekta (na primer mosta ali stolpnice), ki jo je gradil ali projektiral neki PS; v sklopu te skupine kriz pa lahko obravnavamo tudi katastrofalne krize z ekološkimi posledicami: na primer razlitje nafte iz tankerja, iztek ali izpust nevarnih kemikalij, zastrupitev vode, radioaktivno žarčenje in podobno. 8 Na primer ob nastanku vojnega stanja v okolju, kjer neki PS deluje ali ki zanj predstavlja pomembno tržišče; ob terorističnem napadu, v katerem je prizadeti PS pač ena od kolateralnih žrtev, ki ima ob napadu poškodovan ali uničen vitalen poslovni objekt; nesreča nekega tankerja in razlitje nafte v morje ima katastrofalne posledice za PS, katerega uspešnost je odvisna od turizma v bližnjih primorskih centrih; strmoglavljenje potniškega letala konkurenčne letalske družbe poveča splošen strah do letenja pri ljudeh in tako upad potnikov v vseh letalskih družbah, ipd.