VIRI IN LITERATURA..................................................................................................................................... 140

strateškega in projektnega menedžmenta ter teorije sistemov in inovacijskega menedžmenta. Ob tem si postavljamo temeljno raziskovalno vprašanje in sicer:

Kako v PS zagotoviti dolgoročno uspešnost (če je ta v interesu lastnikov PS) in kaj je vzrok temu, da se nekateri PS precej uspešno izogibajo večjim poslovnim težavam, ki jih lahko opredelimo kot poslovne krize, medtem ko se nekateri drugi PS z njimi soočajo precej bolj pogosto; ali uspešnost v obvladovanju projektnih procesov, vse od opredelitve in izbora projektov pa do zagotovitve njihove uspešne izvedbe in zagona eksploatacij lahko pripomore k zagotavljanju dolgoročne uspešnosti PS – in če je temu tako, kako zagotoviti to uspešnost v obvladovanju projektnih procesov?

Temeljni predpostavki raziskave sta dve in sicer:

- Dinamika spreminjanja poslovnega okolja PS se bo zaradi vedno več konkurence, hitrega informacijskega in tehnološkega razvoja, procesov globalizacije ter drugih nepredvidenih sprememb, do katerih prihaja, ohranjala vsaj v takšni (če ne vedno večji) razsežnosti. Zaradi tega postaja potencial pojava strateške krize del vsakdanjika vsakega PS, ki v tem okolju deluje. Le-ta zahteva nenehno inoviranje, katerega uspešnost se zmore povečati z uporabo projektnega menedžmenta, še zlasti v povezavi z dialektično teorijo sistemov. - Zagotavljanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti ter s tem obstoja PS je v interesu večjega dela lastnikov PS in posledično torej tudi v interesu menedžmenta PS.

Celotna raziskava je v nadaljevanju razdeljena na tri vsebinske dele ter na koncu še četrti sklepni del. V prvem naslednjem poglavju opredeljujemo krize v PS in posebej razmejujemo poslovne in strateške krize. Prikazujemo povezanost med poslovnimi in strateškimi krizami ter problematiko njihovega zaznavanja. Predstavljamo simptome in vzroke teh kriz in se posebej osredotočimo na opredelitev strateških kriz ter njihovo podrobnejšo delitev. V naslednjem (drugem) poglavju razvijamo model obvladovanja strateških kriz, temelječega na projektno zasnovanem strateškem menedžmentu, ki naj bo ustrezno celovit in inovativen. Celoten proces obvladovanja strateških kriz delimo na tri dele in sicer podproces obravnave sprememb, podproces oblikovanja odzivov na spremembe in podproces realizacije odzivov na spremembe. Celoten ta proces dodatno obravnavamo s sistemskega, organizacijskega in inovacijskega vidika.

V tretjem poglavju predstavljamo spoznanja iz aplikativnega dela raziskave, v katerem smo naredili analizo med srednje velikimi in velikimi slovenskimi podjetji. Na osnovi spoznanj iz raziskave pojasnjujemo aplikabilnost razvitega modela za projektno obvladovanje strateških kriz ter podajamo usmeritve za potrebne spremembe v slovenskih PS.