23
Okužbe zgornjih dihal pri otrocih
Okužbe zgornjih dihal pri otrocih prizadenejo nos, obnosne votline, sinusi, žrelo in del grla nad glasilkami. študent Medicinske fakultete UM Navadni prehlad Etiologija V 90% ga povzročajo virusi (rinovirus, adenovirus RSV, virusi influence). Lahko so vzrok tudi bakterije (pnevmokok, Hemophilus influenzae, Moraxella catarrhalis). Klinična slika in potek Za prehlad so značilni izcedek iz nosu, zamašen nos in kihanje. Ponavadi je lahko prisoten tudi kašelj, ki priča o vnetju grla, žrela ali bronhijev. Vročina, nelagodje in bolečine v mišicah so že posledica večje infekcije. Simptomi navadno trajajo 1-2 dni, lahko pa se izražajo tudi do dveh tednov. Nosni izcedek je lahko še prisoten in se spremeni od serozne oblike do gnojne. Pomembno se je zavedati, da pri zelo majhnih otrocih, ki dihajo skozi nos, lahko zapora nosu povzroči težave pri hranjenju. V primeru, da se ne more prehranjevati, je potrebna hospitalizacija. Zdravljenje Uporaba antibiotikov nima pomembne vrednosti in lahko povzroča stranske učinke. Serozno gnojni izcedek ni indikacija za antibiotično terapijo, razen če traja gnojni izcedek iz nosu več kot 10-14 dni. Zdravljenje je simptomatsko, ki vključuje paracetamol in topično uporaba vazokonstriktornih kapljic za nos. Antihistamini in psevdoefedrin se niso izkazali za uporabne.
Faringitis in tonzilitis Etiologija in pojavnost V 70% so povzročitelji virusi. Od bakterij prevladuje beta hemolitični streptokok skupine A. Streptokokna infekcija je redka pri otrocih mlajših od 5 let in pogostejša pri starejših. Najpogosteje se pojavljata pri otrocih med 4. in 7. letom starosti.
20% pojavljata tudi pri streptokoknem faringitisu. Odsotnost kašlja, nahoda, hripavosti, konjuktivitisa in diareje pričajo v prid streptokoknega faringitisa. Vročina in preostali simptomi ponavadi izginejo v 3 do 5 dneh. Diagnoza
Za dokaz streptokokne okužbe se vzame bris žrela. Pozitiven izvid je zanesljiv, vendar v številnih primerih še vedno ne moremo razlikovati ali je povzročitelj zares streptokok ali pa je morda virusna angina. Z zdravljenjem začnemo, ko dobimo izvid, razen če obstaja posebna indikacija. Zdravljenje Zdravljenje je simptomatsko. V primeru, da sumimo na streptokokno okužbo je zdravilo izbora antibiotik penicilin. Še posebej kadar zatipamo povečane vratne bezgavke pri otroku starem manj kot štiri leta. Antibiotika ne smemo predpisati dokler ni potrjena diagnoza streptokoknega faringitisa. V primeru alergije na penicilin uporabimo eritromicin. Peritonzilarni in retrofaringealni absces ter mastoiditis so redke komplikacije pri okužbi s streptokokom. Virusno angino zdravimo s primerno hidracijo, mirovanjem in antipiretiki.
Akutno vnetje srednjega ušesa (Otitis media)
Klinična slika in potek V klinični sliki je značilna penetrantna in pulzirajoča trajna bolečina, visoka telesna temperatura, izcedek iz ušesa (otoreja), značilen otoskopksi izvid (izbočen in pordel bobnič, prisotnost nivoja tekočine za bobničem, odsotna podajnost bobniča), razdražljivost, nemir, prenehanje sesanja, bolečina s pritiskom na tragus. Pri mlajših otrocih so lahko razdražljivost, nemir, jok in vlečenje za ušesa edini simptomi. Po ustrezni antibiotični terapiji, bolečina v ušesu ponavadi popusti v 8 urah.
Zdravljenje Takojšnje antibiotično zdravljenje je indicirano pri otrocih z obojestranskim vnetjem ušes in starostjo pod dvema letoma in pri otrocih z otorejo. Amoksicilin je zdravilo prvega izbora. V primeru alergije uporabimo trimetoprim-sulfametoksazol (Primotren). Kadar je bobnič izbočen in je bolečina zelo huda lahko naredimo paracentezo. Pri otrocih mlajših od dveh let, obstaja večje tveganje za ponovitev vnetij, razvoj kroničnega vnetja ušes in septičnih zapletov.
Etiologija in patofiziologija Ozadje bolezni je večinoma bakterijska
Slika 2: Vnetje srednjega ušesa
Klinična slika in potek Simptomi vključujejo bolečino v žrelu, zamašenost nosu, kašelj, vročino, glavobol, slabost, bruhanje. Pri pregledu ust in žrela opazimo, da je slednje lahko pordelo, pozorni smo na tonzilarno otekanje in pordelost ter na gnojne čepe (eksudat) oziroma na obloge na tonzilah. Zasledimo lahko tudi petehije po mehkem nebu. Pri pregledu vratu lahko zatipamo povečane bezgavke. Zamašenost nosu in kašelj sta bolj tipična za virusno okužbo, čeprav se v
okužba (pnevmokok, piogeni streptokok, H. influenzae), ki se razširi iz žrela, sinusov in Eustahijeve cevi. 62% otrok zboli do enega leta.
Akutni sinuzitis
Etiologija in patofiziologija Ponavadi igrajo ključno vlogo bakterije (pnevmokok, H. influenzae, piogeni streptokok), ki sekundarno povzročijo infekcijo na področju sinusov oziroma obnosnih votlin. Klinična slika in potek Slika 1: Izgled tonzilitisa
