Bolezen, ki jo povzroča kajenje

Bolezen, ki jo povzroča kajenje - KOPB

Matej Žnidarič, dr. med.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronična vnetna pljučna bolezen, ki povzroča oviran pretok zraka iz pljuč.

Slika 1: Za posledicami KOPB umre letno do 600 Slovencev

Značilno za KOPB je omejen pretok zraka skozi dihalne poti, zaradi zoženja malih dihalnih poti in zmanjšane elastičnosti pljuč zaradi emfizema. Pri bolniku se to kaže s progresivno izgubo pljučne funkcije. Kronično vnetje se razvije kot posledica vdihovanja cigaretnega dima ali drugih vdihanih dražljivcev KOPB ni enotna klinično-patološka entiteta. Bolezen namreč sestavljajo kronični bronhitis, bolezen malih dihalnih poti in emfizem. Emfizem in kronični bronhitis se običajno pojavljata skupaj. Kronična obstruktivna pljučna bolezen je med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in v državah v razvoju. KOPB je na četrtem mestu po vzrokov umrljivosti po podatkih SZO. Raziskave kažejo, da ima KOPB 4 do 7 % odraslih belcev in 1 do 3 % odraslih belk ter da sta stopnji obolevnosti in umrljivosti večji pri moških kot pri ženskah. Znano je tudi to, da belci pogosteje umrejo za KOPB kot pa črnci. Umrljivost zaradi KOPB v Sloveniji znaša 500 do 600 oseb letno. KOPB označuje kronično vnetje vzdolž celotne dihalne poti. Bolezen najprej poškoduje velike in male dihalne poti, potem se širi v pljučni parenhim in zajema pljučne žile. Vnetje najpogosteje sprožijo dražljivci in cigaretni dim. Vdihovanje škodljivih dejavnikov povzroči ponavljanje vnetij, sproščanje vnetnih posredovalcev in motnje pri obnovitvenih procesih. Najpomembnejša nepovratna posledica je zoženje svetline dihalnih poti zaradi strukturnih sprememb, nalaganja kolagena in brazgotinjenja sten. Mišična masa se opazno zmanjša, bolnik je shujšan in nemočen. Utrujenost in odpoved dihalnih mišic je tudi mehanizem smrti bolnika s KOPB.

Vzroki za KOPB

Dejavnike tveganja za razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni delimo v dve skupini. Prva skupina so dejavniki okolja, kamor sodijo kajenje cigaret, večja izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu ter onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. Najpogostejši dejavnik tveganja je kajenje cigaret. Kajenje cigaret je odgovorno za razvoj 85 % do 90 % vseh primerov KOPBja. Za KOPB zboli 20 % vseh kadilcev. Prognoza in umrljivost bolnikov zaradi KOPB-ja je premo-sorazmerna s količino pokajenih cigaret na dan in obratno sorazmerna s starostjo pričetka. Poklicna izpostavljenost je v manj razvitih državah pogostejši dejavnik tveganja kot kajenje cigaret. V drugo skupino dejavnikov tveganja sodijo prirojeni in gostiteljevi dejavniki, kot so prirojeno pomanjkanje encima alfa1-antitripsina, bronhialna pre-odzivnost in moten razvoj pljuč. Emfizem in kronični bronhitis sta dve najpogostejši bolezni, ki prispevata k nastanku KOPB. Ti dve stanji se običajno pojavljata skupaj. Emfizem in kronični bronhitis sta dve najpogostejši bolezni, ki prispevata k nastanku KOPB. Ti dve stanji se običajno pojavljata skupaj. Emfizem je pljučna bolezen, ki povzroča uničenje krhkih sten in elastičnih vlaken alveolov. Posledično se majhne

dihalne poti ob izdihu sesedejo, kar ovira pretok zraka iz pljuč. Pri kroničnem bronhitisu se bronhiji vnamejo in zožijo, pljuča pa proizvajajo več sluzi, ki lahko dodatno zamaši zožene bronhije. Posledično se razvije kronični kašelj, ki poskuša očistiti dihalne poti.

Kajenje in KOPB

Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek KOPB, ki se razvije pri približno 50 % kadilcev. Ko jim odkrijejo KOPB, mnogi prenehajo kaditi, nekateri pa kadijo še naprej. Za kadilce s KOPB je pomembno, da prenehajo kaditi še preden kajenje nepopravljivo poškoduje njihova dihala. Raziskave kažejo, da opustitev kajenja, tudi občasna, zmanjša prekomerno upadanje pljučne funkcije zaradi tobačnega dima in zmanjša tveganje za poslabšanje KOPB. Kajenje tobaka je glavni vzrok KOPB v razvitih državah V državah v razvoju se KOPB pogosto pojavlja pri ljudeh, ki so izpostavljeni dimom iz goriva, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje v slabo prezračevanih domovih. Kajenje poškoduje zračne mešičke, dihalne poti in sluznico pljuč. Poškodovana pljuča imajo težave s premikanjem zadostne količine zraka v in iz pljuč, zato težko dihajo. Le pri nekaterih kroničnih kadilcih se razvije klinično očitna KOPB, čeprav se lahko pri številnih kadilcih z dolgo kadilsko zgodovino razvije zmanjšana pljučna funkcija. Pri nekaterih kadilcih se razvijejo manj pogoste pljučne bolezni. Dokler se ne opravi temeljitejša ocena, se jim lahko napačno diagnosticira KOPB. Bolnikom svetujemo, da se držijo ukrepov za prenehanje kajenja.

Simptomi KOPB

Klinična slika KOPB je odvisna od relativnega deleža posameznih komponent - bronhitisa, bronhiolitisa, pljučnega emfizema, prizadetosti pljučnih žil in sistemskih učinkov. Prvi simptomi se pojavijo po približno 20 letih po začetku kajenja. Za bolnike so značilno oteženo dihanje (dispneja), kronični kašelj ter povečana tvorba sluzi in izpljunek. Kašelj se pojavlja predvsem zjutraj, ali pa tekom dneva. Večina teh bolnikov zanemarja ta simptom in ne obišče zdravnika takoj, ker to vzame kot posledico kajenja Pri osebah s KOPB se lahko pojavijo tudi epizode, imenovane poslabšanja, med katerimi so simptomi hujši od običajnega vsakodnevnega nihanja in trajajo vsaj nekaj dni.

Znaki in simptomi KOPB so lahko: • težka sapa, zlasti med telesnimi dejavnostmi, • piskanje, • dispneja, ki se stopnjuje od začetnega stadija bolezni, • tiščanje v prsih,

• kronični kašelj, pri katerem se lahko tvori sluz (sputum), ki je lahko bistra, bela, rumena ali zelenkasta, • pogoste okužbe dihal, • pomanjkanje energije in utrujenost, • otekanje gležnjev, stopal ali nog. Bolniki z razvito obliko bolezni imajo sodčast prsni koš, značilne vzorce dihanja, kot so ustnična pripora, značilna je tudi uporaba pomožnih dihalnih mišic in ugrez medrebrnih prostorov. Napredovana bolezen se kaže tudi s srčnim popuščanjem, malnutricijo, depresijo, izgubo telesne teže, oslabelostjo mišic in jutranjimi glavoboli

Slika 2: Eden izmed simptomov KOPB je kašelj

Življenjska doba bolnikov s KOPB

Pri napovedovanju življenjske dobe bolnikov s KOPB ni univerzalnega dogovora. Odvisna je predvsem od starosti, zdravja, življenjskega sloga in od tega, kako huda je bila bolezen, ko so vam jo diagnosticirali, ter od ukrepov, ki ste jih sprejeli, da bi zmanjšali škodo. KOPB nikakor ni smrtna obsodba, saj veliko ljudi živi do 70., 80. ali celo 90. let. Upoštevati je potrebno tudi možno prisotnost drugih zdravstvenih težav kot so bolezni srca ali sladkorna bolezen. Nekateri bolniki s KOPB umrejo zaradi zapletov kot sta pljučnica ali dihalna odpoved.

Zdravljenje KOPB

Za zdravljenje KOPB glede na simptome in komplikacije uporabljamo različna zdravila. Bronhodilatatorji so zdravila, ki sproščajo mišice okoli dihalnih poti, kar pomaga ublažiti kašelj, zadihanost in olajša dihanje. Glede na resnost KOPB lahko uporabljamo bronhodilatatorje s kratkim delovanjem (običajno pred bolj obremenjujočo telesno aktivnostjo), bronhodilatatorje z dolgim delovanjem (vsakodnevna uporaba) ali oboje.

Preprečevanje KOPB

Primarna komponenta pri zdravljenju KOPB je izogibanje ali zmanjšana izpostavljenost rizičnim dejavnikom. Izpostavljenost tobačnemu dimu je največji rizični dejavnik in prenehanje kajenja je najbolj efektivni način zmanjševanja tveganja za nastanek KOPB. Z zmanjševanjem izpostavljenosti tobačnemu dimu istočasno upočasnimo ali zaustavimo progresijo bolezni. V prejšnji objavi smo zbrali poglavitne cilje za preprečevanje KOPB.

Ocenjeno je bilo, da 75% kadilcev želi opustiti kajenje, le tretjina se pa za ta korak resno odloči. Dokazano je bilo, da sta svetovanje in pomoč klinika povezana z večjim uspehom pacientov pri prenehanju kajenja. Pomembno je, da se kadilec zavestno sam odloči za opustitev kajenja. Pri prenehanju kajenja je na splošno priporočena farmakoterapija, saj podvoji efektivnost opustitve kajenja. Terapija se izvaja z vareniclinom (agonist nikotinskih acetilholin receptorjev), nikotinskimi žvečilnimi gumiji, nikotinskimi obliži ter nazalnimi spreji. Farmakološka terapija traja povečini od 8 do 12 tednov Izpostavljenost kemičnim hlapom in prahu pri delu je še en dejavnik tveganja za KOPB. Če delate s temi vrstami dražilnih snovi za pljuča, se z nadrejenim pogovorite o najboljših načinih zaščite, kot je uporaba opreme za zaščito dihal. Viri: - Rabe KF, Watz H. Chronic obstructive pulmonary disease. Lancet. 2017 May 13;389(10082):19311940. doi: 10.1016/S01406736(17)31222-9. Epub 2017 May 11. PMID: 28513453. - Labaki WW, Rosenberg SR. Chronic Obstructive Pulmonary Disease. Ann Intern Med. 2020

Aug 4;173(3):ITC17-ITC32. doi: 10.7326/AITC202008040. PMID: 32745458. - Duffy SP, Criner GJ. Chronic Obstructive Pulmonary Disease: Evaluation and Management. Med Clin North

Am. 2019 May;103(3):453-461. doi: 10.1016/j.mcna.2018.12.005. Epub 2019 Mar 14. PMID: 30955513.