Metode lajšanja simptomov astme

Maja Sever

Astma je ena najpogostejših kroničnih vnetij dihal neznane etiologije, ki se kaže z epizodičnimi zaporami dihalne poti. V največji meri prizadene otroke in delovno aktivno populacijo.

Slika 1: Slika A prikazuje lokacijo pljuč in dihalnih poti v telesu. Slika B prikazuje prerez normalne dihalne poti. Slika C prikazuje prerez dihalnih poti med simptomi astme Ali veste, kako ravnati v primeru poslabšanja astme in kako lajšati simptome kot so težko dihanje, kašelj in piskanje? Dolgoročno obvladovanje astme temelji na zmanjševanju vnetja preko izogibanja sprožilnim dejavnikom iz okolja, preko jemanja protivnetnih zdravil ter preko obvladovanja pridruženih stanj, ki astmo poslabšajo. V razvitem svetu lahko večina bolnikov z astmo, predvsem na račun dobre farmakoterapije, živi brez pomembnih omejitev. Ključnega pomena je pravilen način uporabe vdihovalnikov, saj le tako zagotovimo ustrezne terapevtske odmerke zdravil. Astmo se da zelo dobro obvladati, le primeren pristop je potrebno izbrati. Slika 1: Slika A prikazuje lokacijo pljuč in dihalnih poti v telesu. Slika B prikazuje prerez normalne dihalne poti. Slika C prikazuje prerez dihalnih poti med simptomi astme

Vzroki za astmo

Vzrok za nastanek astme ni popolnoma jasen, a raziskave njen nastanek povezujejo s kombinacijo dejavnikov iz okolja in z genetsko dovzetnostjo posameznika. Predvideva se, da je za astmo, ki se pojavi pred dvanajstim letom starosti, bolj odgovorno genetsko ozadje, medtem ko na nastanek astme kasneje v življenju bolj vpliva okolje. V sodobnem svetu je astma vse pogostejša, kar je povezano s spremembami življenjskega sloga in okolja. Peter Otorepec z NIJZ poudarja: »Študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je tako postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot pet do več kot 20 odstotkov.« Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki. Razvoj astme povezujejo tudi s številnimi zunanjimi dejavniki. Dokazano je, da kajenje matere v nosečnosti ali po porodu poveča verjetnost za razvoj astme pri otroku. Med druge vplive sodijo tudi virusne okužbe (predvsem tiste, ki se kažejo kot pljučnice ali bronhiolitisi) v zgodnjem otroštvu, onesnaženost zraka ter pojav atopije in senzibilizacije na prehranske in inhalatorne antigene. Higienska hipoteza predpostavlja, da je za rast prevalence alergij in astme v razvitem svetu, med drugim, odgovorna tudi zmanjšana izpostavljenost otrok nekaterim nepatogenim bakterijam, parazitom in virusom v otroštvu. V modernih družbah so za to odgovorni višji higienski standardi ter manj

številčne družine kot v preteklosti. Hipoteza pravi, da naj bi izpostavljenost bakterijskim endotoksinom v otroštvu zmanjševala pojavnost astme, v prid česar govorijo podatki o nižji pojavnosti bolezni v kmečkem okolju ter v gospodinjstvih s hišnimi živalmi.

Simptomi astme

Najpogostejša simptoma astme sta piskanje in težko dihanje, značilen pa je tudi suh kašelj. Starejši otroci in odrasli navajajo pomanjkanje sape, medtem ko je pri mlajših bolečina v prsnem košu bolj izrazit simptom. Simptomi so izrazitejši čez noč, še posebej ob respiratornih okužbah ali prisotnosti alergenov. Pojavijo se lahko ob naporu, hiperventilaciji, suhem in mrzlem zraku. Ob prisotnosti drugih alergijskih bolezni, kot so alergijski rinitis, alergijski konjunktivitis, atopični dermatitis in ob pozitivni družinski anamnezi, je verjetnost diagnoze astme višja. Pri kliničnem pregledu lahko med poslabšanjem astme najdemo piskaje, ki je lahko tudi odsotno ali je slišno zgolj pri globokem dihanju. Izven poslabšanj je klinični pregled pri astmatiku lahko povsem normalen. Drugače je pri astmi zelo značilna variabilnost zapore dihal, ki je zaradi povišanega tonusa parasimpatičnega živčevja najhujša ponoči.

Astma pri otrocih

Do 80 % otrok z astmo dobi simptome bolezni pred 5. letom starosti. V tem starostnem obdobju ni natančnejših diagnostičnih preiskav, s katerimi bi lahko z veliko gotovostjo potrdili bolezen, ker pri izvajanju funkcijskih pljučnih testov (merjenje hitrosti pljučnih pretokov - PEF, spirometrija) otrok še ne zna sodelovati. V tej populaciji otrok je postavitev diagnoze izredno težka. Postavimo jo na podlagi opisa težav, ki ga lahko podajo starši, ki preživijo največ časa z otrokom. Zelo pomembno je, da znajo starši opazovati svojega otroka in sodelujejo s svojim pediatrom. Pri otrocih po 5. letu starosti, diagnozo podpremo še z enostavnim merjenjem pljučnega delovanja s pomočjo funkcijskih pljučnih testov, s čimer dokažemo spremenljivost zapore in prekomerno odzivnost bronhov – dve temeljni značilnosti astme. Otroci mlajši od 12 mesecev pogosto zbolijo s simptomi astme, saj imajo zelo ozke dihalne poti. Tako že manjše vnetje povzroči dovolj sluzi in otekline za razvoj znakov težkega dihanja in piskanja. Vendar pa najpogosteje ne gre za astmo, temveč za prehladna in virusna obolenja dihal, kot sta bronhiolitis in laringitis. Takšna obolenja imajo otroci v povprečju lahko 6- do 8-krat letno. Astma pri starejših Astma pri otrocih in starejših ima podobne simptome in zdravljenje, se pa lahko razlikuje v resnosti simptomov. Astma, ki se razvije v otroštvu, pogosto vključuje simptome, ki se pojavijo in minejo. Pri astmi pri odraslih je večja verjetnost, da bodo simptomi trajni in slabše nadzorovani. Odrasli, ki razvijejo astmo, imajo lahko hitrejše upadanje pljučne funkcije kot otroci. Zato so izpostavljeni večjemu tveganju smrti zaradi astme.

Leta 2019 je zaradi astme umrlo 3.524 ljudi. Skoraj vsi so bili starejši od 18 let. Razlogi, zakaj imajo odrasli višjo stopnjo smrti zaradi astme, niso jasni. Morda zato, ker so simptomi ponavadi slabše nadzorovani kot pri otrocih ali zaradi zamude pri diagnozi.

Zdravljenje astme

Astme se ne da pozdraviti, lahko pa dosežemo dober nadzor nad bolezenskimi znaki. Cilj zdravljenja je, da bolnik nima težav s pljučno funkcijo in da ga astma ne ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Urejenost astme je odvisna od protivnetnih zdravil in odziva telesa na njihovo delovanje, stopnje vnetja bronhijev in stopnje preoblikovanja bronhijev. Farmakološke možnosti za zdravljenje astme uvrščamo v naslednje tri glavne kategorije:

• Preprečevalci se uporabljajo za redno vzdrževalno zdravljenje.

Zmanjšujejo vnetje dihalnih poti, nadzirajo simptome ter zmanjšujejo prihodnja tveganja poslabšanj.

Najbolj učinkovita protivnetna zdravila so inhalacijski glukokortikoidi, ki so temeljna zdravila za zdravljenje astme. Zdravila so v obliki vdihovalnikov, ki jih morajo bolniki uporabljati vsakodnevno. Izjemno pomembno je, da je zdravljenje astme redno in neprekinjeno, tudi takrat, ko ne občutimo težav, kajti le na ta način lahko dosežemo dobro urejenost bolezni. • Olajševalci so na voljo vsem pacientom za olajšanje, ko je to potrebno, ali pri poslabšanju astme.

Priporočena so tudi za kratkoročno preprečevanje bronhokonstrikcije pri vadbi. Tudi ta zdravila so v obliki vdihovalnikov, uporabljajo pa se le po potrebi. Olajševalna zdravila omilijo le trenutne simptome, vnetja pa ne preprečujejo, zato z njimi astme ne moremo nadzorovati. Pri dobro urejeni bolezni je potreba po olajševalnih zdravilih minimalna ali je sploh ni.

Slika 2: Simptomi astme • Med dodatne terapije/strategije za

izboljšanje nadzora simptomov

ter znižanje poslabšanj. uvršamo prenehanje kajenja, fizično aktivnost, dihalne vaje, zdravo prehrano, zmanjšanje telesne mase, cepiva, alergensko imunoterapijo ter izogibanje alergenom, onesnaženemu zraku in zdravilom, ki lahko poslabšajo astmo in se uporabljajo, ko simptomi pri pacientu vztrajajo in/ali pri poslabšanjih, kljub zdravljenju z visokimi dozami preprečevalcev. Pogosto pa se zgodi, da simptomov bolezni ni več in bolnik zmotno misli, da je astma ozdravljena, ter preneha jemati zdravila, brez posveta z zdravnikom in brez nadzora. S tem pa se močno poveča tveganje za nenadno

poslabšanje bolezni. Po samovoljni opustitvi protivnetnih zdravil se namreč simptomi astme vselej povrnejo! Viri: - Bosi A, Tonelli R, Castaniere I, Clini

E, Beghè B. Acute severe asthma: management and treatment. Minerva Med. 2021 Oct;112(5):605614. doi: 10.23736/S00264806.21.07372-9. Epub 2021 Feb 26. PMID: 33634676. 10.1016/j.jaip.2017.05.001. PMID: 28689842; PMCID: PMC5950727. - Kwah JH, Peters AT. Asthma in adults: Principles of treatment.

Allergy Asthma Proc. 2019 Nov 1;40(6):396-402. doi: 10.2500/ aap.2019.40.4256. PMID: 31690379. - Castillo JR, Peters SP, Busse WW.

Asthma Exacerbations: Pathogenesis, Prevention, and Treatment. J

Allergy Clin Immunol Pract. 2017

Jul-Aug;5(4):918-927. doi: