15
Metode lajšanja simptomov astme
Maja Sever, študentka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Astma je ena najpogostejših kroničnih vnetij dihal neznane etiologije, ki se kaže z epizodičnimi zaporami dihalne poti. V največji meri prizadene otroke in delovno aktivno populacijo. Slika 1: Slika A prikazuje lokacijo pljuč in dihalnih poti v telesu. Slika B prikazuje prerez normalne dihalne poti. Slika C prikazuje prerez dihalnih poti med simptomi astme
Ali veste, kako ravnati v primeru poslabšanja astme in kako lajšati simptome kot so težko dihanje, kašelj in piskanje? Dolgoročno obvladovanje astme temelji na zmanjševanju vnetja preko izogibanja sprožilnim dejavnikom iz okolja, preko jemanja protivnetnih zdravil ter preko obvladovanja pridruženih stanj, ki astmo poslabšajo. V razvitem svetu lahko večina bolnikov z astmo, predvsem na račun dobre farmakoterapije, živi brez pomembnih omejitev. Ključnega pomena je pravilen način uporabe vdihovalnikov, saj le tako zagotovimo ustrezne terapevtske odmerke zdravil. Astmo se da zelo dobro obvladati, le primeren pristop je potrebno izbrati. Slika 1: Slika A prikazuje lokacijo pljuč in dihalnih poti v telesu. Slika B prikazuje prerez normalne dihalne poti. Slika C prikazuje prerez dihalnih poti med simptomi astme
Vzroki za astmo Vzrok za nastanek astme ni popolnoma jasen, a raziskave njen nastanek povezujejo s kombinacijo dejavnikov iz okolja in z genetsko dovzetnostjo posameznika. Predvideva se, da je za astmo, ki se pojavi pred dvanajstim letom starosti, bolj odgovorno genetsko ozadje, medtem ko na nastanek astme kasneje v življenju bolj vpliva okolje. V sodobnem svetu je astma vse pogostejša, kar je povezano s spremembami življenjskega sloga in okolja. Peter Otorepec z NIJZ poudarja: »Študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je tako postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot pet do več kot 20 odstotkov.« Na težo in pogostost pojavljanja
alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki. Razvoj astme povezujejo tudi s številnimi zunanjimi dejavniki. Dokazano je, da kajenje matere v nosečnosti ali po porodu poveča verjetnost za razvoj astme pri otroku. Med druge vplive sodijo tudi virusne okužbe (predvsem tiste, ki se kažejo kot pljučnice ali bronhiolitisi) v zgodnjem otroštvu, onesnaženost zraka ter pojav atopije in senzibilizacije na prehranske in inhalatorne antigene. Higienska hipoteza predpostavlja, da je za rast prevalence alergij in astme v razvitem svetu, med drugim, odgovorna tudi zmanjšana izpostavljenost otrok nekaterim nepatogenim bakterijam, parazitom in virusom v otroštvu. V modernih družbah so za to odgovorni višji higienski standardi ter manj
