8
Bolezen, ki jo povzroča kajenje - KOPB
Matej Žnidarič, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronična vnetna pljučna bolezen, ki povzroča oviran pretok zraka iz pljuč. Slika 1: Za posledicami KOPB umre letno do 600 Slovencev
Značilno za KOPB je omejen pretok zraka skozi dihalne poti, zaradi zoženja malih dihalnih poti in zmanjšane elastičnosti pljuč zaradi emfizema. Pri bolniku se to kaže s progresivno izgubo pljučne funkcije. Kronično vnetje se razvije kot posledica vdihovanja cigaretnega dima ali drugih vdihanih dražljivcev KOPB ni enotna klinično-patološka entiteta. Bolezen namreč sestavljajo kronični bronhitis, bolezen malih dihalnih poti in emfizem. Emfizem in kronični bronhitis se običajno pojavljata skupaj. Kronična obstruktivna pljučna bolezen je med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in v državah v razvoju. KOPB je na četrtem mestu po vzrokov umrljivosti po podatkih SZO. Raziskave kažejo, da ima KOPB 4 do 7 % odraslih belcev in 1 do 3 % odraslih belk ter da sta stopnji obolevnosti in umrljivosti večji pri moških kot pri ženskah. Znano je tudi to, da belci pogosteje umrejo za KOPB kot pa črnci. Umrljivost zaradi KOPB v Sloveniji znaša 500 do 600 oseb letno. KOPB označuje kronično vnetje vzdolž
celotne dihalne poti. Bolezen najprej poškoduje velike in male dihalne poti, potem se širi v pljučni parenhim in zajema pljučne žile. Vnetje najpogosteje sprožijo dražljivci in cigaretni dim. Vdihovanje škodljivih dejavnikov povzroči ponavljanje vnetij, sproščanje vnetnih posredovalcev in motnje pri obnovitvenih procesih. Najpomembnejša nepovratna posledica je zoženje svetline dihalnih poti zaradi strukturnih sprememb, nalaganja kolagena in brazgotinjenja sten. Mišična masa se opazno zmanjša, bolnik je shujšan in nemočen. Utrujenost in odpoved dihalnih mišic je tudi mehanizem smrti bolnika s KOPB.
Vzroki za KOPB Dejavnike tveganja za razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni delimo v dve skupini. Prva skupina so dejavniki okolja, kamor sodijo kajenje cigaret, večja izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu ter onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. Najpogoste-
jši dejavnik tveganja je kajenje cigaret. Kajenje cigaret je odgovorno za razvoj 85 % do 90 % vseh primerov KOPBja. Za KOPB zboli 20 % vseh kadilcev. Prognoza in umrljivost bolnikov zaradi KOPB-ja je premo-sorazmerna s količino pokajenih cigaret na dan in obratno sorazmerna s starostjo pričetka. Poklicna izpostavljenost je v manj razvitih državah pogostejši dejavnik tveganja kot kajenje cigaret. V drugo skupino dejavnikov tveganja sodijo prirojeni in gostiteljevi dejavniki, kot so prirojeno pomanjkanje encima alfa1-antitripsina, bronhialna pre-odzivnost in moten razvoj pljuč. Emfizem in kronični bronhitis sta dve najpogostejši bolezni, ki prispevata k nastanku KOPB. Ti dve stanji se običajno pojavljata skupaj. Emfizem in kronični bronhitis sta dve najpogostejši bolezni, ki prispevata k nastanku KOPB. Ti dve stanji se običajno pojavljata skupaj. Emfizem je pljučna bolezen, ki povzroča uničenje krhkih sten in elastičnih vlaken alveolov. Posledično se majhne
