Briški časnik, številka 72 - jesen 2013

Tema trimesečja: Občina Brda

ŠTEVILKA 72 • LETNIK 17 • JESEN 2013

Ob izidu

Jesensko branje

Zakorakali smo v jesen. Na drevesih zorijo kakiji, v kleti pa vino, ki nas vabi na martinovanja. V Brdih je v tem času zelo živahno, pravzaprav se pri nas v zadnjem času veliko dogaja. To čutimo tudi v uredništvu Briškega časnika, ki je v dobrih 17 letih obstoja postal precej obsežnejši.

Včasih smo objavili okoli 40 člankov, danes pa vam v branje ponujamo preko 110 zanimivih prispevkov. Razmišljam o spremembah, ki so se zgodile na naših tleh v času, ko življenje Brik in Bricev kroji Občina Brda. Seveda se z nostalgijo spomnim na življenje pred 20 leti, ko smo veselo rajali v Vipolžah in na Humu, vendar se spomnim tudi slabih cest, ki smo jih prevozili, da smo do tja prišli. Marsikje ni bilo niti asfalta.

Današnji otroci skorajda ne morejo razumeti, da je bil vse do leta 1988 v vaseh samo en telefon in da turisti niso imeli kje prespati. Šmartno je zapuščeno skrivalo svoje čare in gostilne so bile redko posejane, so pa bile po vaseh trgovine z osnovnimi potrebščinami. Vedno se je govorilo, da v Brdih nimamo dobre vode in da se pri nas skoraj nič ne dogaja. Danes tu gostimo pomembne dogodke. Prav v tej številki pišemo, da so prvič podelili Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo slovensko pesniško zbirko, zunaj Ljubljane, v Brdih.

Oktobra je na štirih različnih lokacijah (Grad Dobrovo, Belica turizem Medana, Hotel San Martin Šmartno in Hotel Venko Neblo) potekal prvi slovenski strokovni posvet Človek in prostor, kjer so razpravljali ugledni strokovnjaki. V Šmartnem je bil festival kreativne glasbe, ki je gostil mednarodno priznane glasbenike. Sredi junija pa je pod arkadami dobrovskega gradu vrata odprla trgovina s spominki. To in še marsikaj zanimivega lahko preberete v tej številki Briškega časnika, ki vam je lahko za družbo v dolgih jesenskih večerih.

Lucija Prinčič Terpin

Motnik – vino po izročilu naših nonotov

Samosvoj in pristen, a brezčasno eleganten

V Vinski kleti Goriška brda smo ob tradicionalni novinarski trgatvi 11. oktobra predstavili rezultat večletnega raziskovanja naše ekipe na področju kletarjenja po »izročilu naših nonotov«. Gre za vino, ki je plod strokovne radovednosti in ljubezni do Brd. Pred šestimi leti sta namreč enolog Darinko Ribolica in kletar Igor Skubin na podlagi zapisov iz knjige »Rebula nekoč in danes« avtorice Tanje Gomiršek, ki opisuje že skoraj pozabljen način kletarjenja v Brdih, prastare recepte obudila in jih interpretirala sodobno.

V Brdih so nekoč tako imenovano črno rebulo ali pokalco (ki je obenem edina avtohtona rdeča sorta v Brdih) pridelovali po posebnem postopku, ki ga je zadnji zapisal Anton Kamušič, roj. leta 1908 v Vrhovlju pri Kožbani. Po njem ga je povzel etnolog Pavle Medvešček. Naši predniki naj bi skrbno očiščene in posušene sode še dodatno razkužili z dimom lokalnih zdravilnih zelišč, in sicer rožmarina, lovorja, šetraja, timijana in žajblja. Vino je v takih sodih zorelo skoraj celo leto. Vsa kletarska dela so bila opravljena ob stari luni. Tako nastalo vino so naši nonoti imenovali motnik.

Darinko Ribolica in Igor Skubin sta raziskovala, kako bi opisani postopek priredili za rebulo. Rebula je namreč tista sorta, ki najbolj neposredno govori o Brdih. Poleg tega je zaradi debelejše kožice tudi primerna za daljšo maceracijo, kar je pri postopku pridelovanja motnika, ki je bil v osnovi rdeče vino, zelo zaželeno. Grozdje izhaja iz starejših vinogradov in zelo sončnih leg v okolici Neblega in Medane. Trgatev je opravljena ob polni zrelosti/prezrelosti oz. v oktobru.

Enolog in kletar sta tako v zadnjih šestih letih na podlagi starodavnega izročila in novodobnih dognanj razvila novo vino, ki smo ga poimenovali tako kot naši nonoti – motnik, in je edinstveno v več pogledih, saj obuja stara kletarska znanja in tradicijo, tradicijo plemeniti z novimi dognanji, je plod pristne strasti do vina in B r i š k i

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UredniŠtvo: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Enolog Darinko Ribolica in kletar Igor Skubin

teritorija, je multidisciplinaren projekt, saj združuje zgodovinsko in etnološko raziskovanje ter enološko znanje, in je v organoleptičnem smislu zelo poseben.

Rezultat je vino dovršenega sloga, z izrazito in živahno svežino, značilno za rebulo, ki se prepleta z aromatiko sredozemskih zdravilnih zelišč. Motnik je samosvoj in pristen, a brezčasno eleganten ter z velikim potencialom zorenja.

V kleti smo pripravili 900 litrov takšnega vina, ki se bo tržilo v segmentu premium in v naših vinotekah. Ima pa motnik tudi že mednarodno dimenzijo, saj se je zanj navdušil zelo znani danski sommelier, ki ga bo ponudil v lastnih prestižnih restavracijah.

Motnik bo tudi protokolarno darilo ob diplomatskem obisku župana Občine Brda Franca Mužiča v Indiji, kamor je povabljen zaradi sodelovanja naše občine z veleposlaništvom Indije v Sloveniji. Motnik je torej brezčasno vino in posebnost, ki se iz Kožbanskega kota širi v svet. In kaj bi naši nonoti povedali o njem? »Tisti, ki misli vino motnik narediti, mora v to vino virvati in vse, kar piše, z ljubeznijo narediti. Motnik se ne pije po ošterijah na litre, ma u kleti ukop s tistimi, ki štemajo dobro vino« (po zapisih Antona Kamušiča povzel Pavel Medvešček).

Marjana Simčič Huma Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Jesen 2013 / Briški časnik / 1

Občina

21. redna seja občinskega sveta Občine Brda

Javno podjetje RCERO sprejeto Na seji pred poletnim vročinskim valom so svetniki odločali o ustanovitvi javnega podjetja Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (RCERO), volili člane v Razvojni svet severne Primorske (Goriške razvojne) regije na podlagi skupne liste kandidatov, poslušali finančno poročilo Pihalnega orkestra Brda za leto 2012, sprejeli cene predšolske vzgoje v Občini Brda in komentirali vodenje 20. redne seje in korespondenčne seje dan za tem v popoldanskem času.

Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (RCERO) je bil soglasno sprejet. S tem odlokom se ustanovi javno podjetje Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica, d. o. o. za izvajanje gospodarske javne službe regijskega pomena na področju obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin ustanoviteljic. Obenem se ustanovi tudi Svet ustanoviteljic kot skupni organ občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb. Goran Simčič kot predstavnik Komisije za okolje in prostor je pojasnil, da se pri prvem branju o ustanovitvi novega podjetja niso strinjali, ob dodatnih obrazložitvah predstavnika Mestne občine Nova Gorica (MONG) pa so spremenili mnenje, saj v primeru, če se podjetje ne ustanovi, projekt RCERO propade. Glede na veliko pripomb na odlok pri prvem branju je nastal čistopis, ki je bil predložen gradivu na seji. Mitja Trtnik, ki je predstavljal MONG, je svetnikom in svetnicam obrazložil, da ni nevarnosti, da bi se novo javno podjetje privatiziralo, kot se je Komunala, d. d., saj so lastniki občine.

Trudijo se tudi, da bi bila Komunala, d. d. spet v večinski lasti občin. Odlok o ustanovitvi RCERO je javnosti dostopen na spletni strani Občine Brda.

Odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta

Odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta severne Primorske (Goriške razvojne) regije je občinski svet Občine Brda sprejel že na 12. seji 28. 2. 2012. Točko o volitvah članov v Razvojni svet severne Primorske (Goriške razvojne) regije na podlagi skupne liste kandidatov je predstavila Tanja Golja, Jesen 2013 / Briški časnik / 2

predstavnica Regijske razvojne agencije (RRA) severne Primorske. Pojasnila je, da je dikcija, kdo je v svetu, opredeljena že z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, spremembe pa so bile potrjene julija 2012, v katerih je opredeljeno, da mora biti vsaj polovica predstavnikov gospodarstvenikov oz. polovica predstavnikov lokalne skupnosti oziroma nevladnih organizacij. Lista je sestavljena tako, da je zakonodajno nesporna.

Povedano je bilo, da so se vsi strinjali, da so predstavniki župani. Sklep o potrditvi skupne liste kandidatov za volitve članov v Razvojni svet severne Primorske (Goriške razvojne) regije je bil tako soglasno sprejet.

Finančno poročilo Pihalnega orkestra

Finančno poročilo Pihalnega orkestra Brda Brda za leto 2012 je podala predsednica Mateja Drnovšček. Na vprašanje svetnika je predsednica obrazložila, da tretjino članarine plačujejo starši, preostali dve tretjini pa Občina Brda iz sredstev, ki jih dobi za izobraževanje. Svetnikom je tudi razložila, da denar iz občinske postavke za izobraževanje znaša 20.000 evrov, 10.000 evrov je namenjenih za delovanje orkestra, 5.000 evrov pa za instrumente. Denar, ki je namenjen za delovanje, gre v izobraževanje orkestra. Učitelji prihajajo v Brda 3-krat

Prodaja nepremičnin Občina Brda je objavila razpis za prodajo nepremičnin na območju Noznega, Vrhovlja pri Kožbani in Kojskega. Več na www.obcina-brda.si.

Foto Andrej Colja

tedensko, plačanih nastopov pa nimajo.

Administracija in vodenje godbeniške šole je prostovoljno, tudi potnih stroškov nimajo povrnjenih. Res je, da v Brdih že deluje ena glasbena šola, vendar tam poučujejo samo godala in instrumente s tipkami, kar orkestru ne pomaga.

Točko o nestrinjanju in nasprotovanju nad načinom vodenja 20. redne seje 29. 5.

2013 ter potekom korespondenčne seje 30. 5.

2013 v popoldanskem času je predstavil Karlo Passoni.

Točko s predlogom nove cene v vrtcu OŠ Dobrovo je predstavil Andrej Markočič.

Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 s spremembami), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, je občinski svet Občine Brda sprejel sklep o določitvi novih cen programov predšolske vzgoje, ki začne veljati 1. 9. 2013. Cena vrtca za 1. starostno obdobje znaša za celodnevni 9-urni program 450,96 evra, za 6-urni program s kosilom 370,83 evra, za 4-urni program brez kosila pa 305,94 evra. Za 2. starostno obdobje bo potrebno za celodnevni 9-urni program odšteti 344,79 evra, za 6-urni program s kosilom 292,41 evra in za 4-urni program brez kosila 222,43 evra.

Znižanje cen za celodnevne programe znaša za prvo starostno obdobje 4,35 odstotka, za drugo starostno obdobje pa 4,17 odstotka.

Svetniki so predlagali, da se pogovori o podelitvi občinskih priznanj začnejo že marca ter da se ustanovi odbor, ki bi organiziral praznovanje 500-letnice Sv. križa leta 2015. Obenem so obravnavali predlog, da bi se etnološki muzej v Šmartnem uredil na Padratah in da bi imeli v Brdih tudi muzej kmetijstva. Svetniki so še predlagali, naj zapisnik Komisije za kmetijstvo prejmejo vsi svetniki, Komisija za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti pa je predlagala, da se na dnevni red seje občinskega sveta uvrsti točko o vrnitvi kočije v Brda. Svetniki naj bi razmislili o vedno bolj razširjenih tujih imenih lokalov v Brdih, predlagana pa je bila tudi razprava o Prazniku češenj. Obrazloženo je bilo, da je vsaka ideja smiselna, vendar potrebuje tudi finančni zalogaj za izvedbo.

Prebivalci Cerovega in okoliških vasi imajo težave s telefonskim signalom. Zadeva se je že obravnavala na občinskem svetu in čas realizacije je odvisen od reševanja težav, ki nastajajo v tem času. Proslava ob dnevu državnosti v Cerovem ni bila primerno organizirana, zato je bilo predlagano, da bi se jo v prihodnje najprej organiziralo na gradu Dobrovo in nato v Cerovem. Na Humu naj bi se postavilo začasno krožišče. Svetnico je tudi zanimalo, ali bi bilo mogoče, da bi v okviru novega zdravstvenega doma lahko deloval tudi pediater. Z odgovori na pobude z 20. redne seje in z realizacijo sklepov prejšnje redne seje se je 21. seja tudi zaključila.

Nuša K. H.

Občina

22. redna seja občinskega sveta Občine Brda

Ideja o izgradnji novega gasilskega doma Na septembrski seji so svetniki glasovali za spojitev Javnega zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica z Javnim zavodom Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica, za sprejem občinskega programa varnosti Občine Brda, dopolnili so sklep o določitvi cen programa predšolska vzgoja v Občini Brda, sprejeli sklep o javnih infrastrukturah na področju kulture in obravnavali odlok o dopolnitvah odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za projekt novega zdravstvenega doma.

Potrdili so poročilo o izvrševanju proračuna Občine Brda v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2013, imenovali predstavnika v svet Goriške lekarne Nova Gorica, pooblastili župana za sprejemanje načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo, poslušali predstavitev ideje za izgradnjo novega gasilskega doma in za konec kot vedno poslušali predloge svetnikov in svetnic.

Seja po poletnem mirovanju je bila kar obsežna. Najprej sta direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica in Javnega zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica predstavila program združevanja.

Javna zavoda sta neprofitna zavoda, ki delujeta v okviru javne zdravstvene mreže in opravljata dejavnost na območju občin Nova Gorica, Brda, Kanal, ŠempeterVrtojba, Miren-Kostanjevica in RenčeVogrsko. Javna zavoda izvajata preventivne in kurativne storitve na področju osnovnega zdravstvenega varstva. Zavoda se financirata iz prihodkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (plačnik je ZZZS), prihodkov od prostovoljnega zavarovanja, prihodkov iz državnega proračuna, občinskih proračunov, prihodkov od podjetij in samoplačnikov, obresti, najemnin in drugih prihodkov.

Občina Brda zagotavlja sredstva za dodatne programe, ki niso v celoti kriti iz drugih virov. 51. člen Zakona o zavodih določa, da ustanovitelj oz. soustanovitelji lahko določi, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dva ali več zavodov spojijo v en zavod ali da se zavod razdeli na dva ali več zavodov.

Javna zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica in Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica sta na podlagi izhodišč za organizacijo, vodenje in združevanje javnih zdravstvenih zavodov, ki jih je 28. 7. 2011 sprejela Vlada Republike Slovenije, pripravila analizo pripojitve javnega zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo k javnemu zavodu Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova

Gorica. Analizo sta predstavila oba direktorja in tudi odgovorila na podrobnejša vprašanja o združitvi. V vseh mestih sta zavoda združena in tudi v Novi Gorici sta že bila. Postopek pripojitve bo potekal v več fazah. Vmesna faza je tudi sprejetje sklepa o pripojitvi na občinskih svetih vseh občin ustanoviteljic.

Svet Občine Brda je na seji sprejel sklep o pripojitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica k Javnemu zavodu Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica.

Občinski program varnosti (OPV) Občine Brda je v celoti dostopen na spletni strani Občine Brda. Program sta predstavila Andrej Markočič in inšpektor za ceste iz MONG Vojko Turk. Vse občine morajo na podlagi 35. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št. 139/2006-ZORed) pripraviti dokument OPV, ki je strateški dokument občine, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kakovostnega življenja prebivalcev Občine Brda, ter je pomemben izhodiščni dokument za področje delovanja medobčinske redarske službe.

OPV predstavlja podlago za organizacijo, sistemizacijo in za delo občinskega redarstva.

Pripravljen je bil skupaj s policijo. Program je razvojno naravnan, zato se letno lahko dopolnjuje in spreminja. Občina je ustanovila skupno občinsko upravo skupaj z MONG, kar je prednost, saj država pokrije 50 odstotkov stroškov za delovanje tega skupnega organa.

Kazni brez programa se ne sme izdajati.

Najprej pa veljajo opozorila, nato sledijo kazni.

Redarstvo se je začelo že v prvih septembrskih dneh, ko je bilo več otrok na cesti. Na podlagi 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št. 139/2006) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 4/06) je občinski svet Občine Brda na seji sprejel sklep o Občinskem programu varnosti Občine Brda.

Gasilski dom bo leta 2015 praznoval abrahama, zato je ideja o novem gasilskem domu več kot dobrodošla, saj infrastruktura ne ustreza več vsem zahtevam za sodobno delovanje društva. Občinska uprava je skupaj z Igorjem Simčičem in Prostovoljnim gasilskim društvom Dobrovo razvila idejo o projektu izgradnje novega gasilskega doma.

Projekt ima odprtih še veliko vprašanj, vendar gre za odličen projekt, ki se ga ne sme zanemariti. S projektom bi občinska uprava realizirala tri pomembne stvari.

Pridobila bi nov gasilski dom, s to investicijo pa bi začela nastajati poslovna cona Agrarija, če bi se projekt izvedel na tem območju.

Igor Simčič bi lahko izvedel svoj projekt, ki vključuje odprtje Ruske federacije in nadgradnjo ter izgradnjo svojih objektov, ki pripomorejo k prepoznavnosti Brd. Projekt izgradnje novega gasilskega doma bi potekal po fazah, od prodaje dveh nepremičnin, do nakupa novega zemljišča, prijav na razpisih za dodatna sredstva … Za izvedbo projekta si je občinska uprava vzela štiri leta časa realizacije. Predstavljene so bile tudi garancije

na izvedbo projekta in alternativno območje izgradnje novega doma, ki je pri Štalonih.

Predlogi in pobude za ta projekt so bili odprti še teden dni po zaključku seje.

Poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov proračuna Občine Brda v prvem polletju je podala Beti Kumar. Občinski svet Občine Brda je na seji 20. 12. 2012 sprejel proračun za leto 2013 in na seji 29. 5. 2013 prvi rebalans proračuna Občine Brda za leto 2013.

Pri prihodkih in odhodkih je upoštevano načelo denarnega toka, kar pomeni, da so v realizaciji zajeti vsi tisti prihodki in odhodki, ki so povzročili spremembo stanja denarnih sredstev na podračunu proračuna v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2013, ne glede na katero obdobje se nanašajo.

Prihodki proračuna občine Brda so v prvem polletju 2013 realizirani v višini 32 odstotkov letnega načrta v znesku 2.278.925 evrov. Realizacija posameznih vrst prihodkov je različna. Bilanca odhodkov proračuna občine Brda za leto 2013 izkazuje v prvem polletju realizacijo v znesku 2.103.549 evrov, kar predstavlja 30,1 odstotka veljavnega proračuna. Realizacija po posameznih vrstah odhodkov znotraj bilance odhodkov je različna in posledica neenakomerne medletne dinamike. Na seji so potrdili poročilo o izvrševanju proračuna Občine Brda.

Beti Kumar je tudi obrazložila sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Občini Brda. Na 21. redni seji je občinski svet Občine Brda sprejel sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Občini Brda. Vendar so izpustili člen, ki se nanaša na znižanje plačila vrtca za starše, ki imajo stanovanjski kredit, s katerim rešujejo osnovni stanovanjski problem, zato so pripravili sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Občini Brda. Staršem otrok, vpisanih v predšolski program, ki imajo stanovanjski kredit, občina dodatno zniža plačilo vrtca za en dohodkovni razred.

Točko o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Brdih je predstavil Andrej Markočič. Na zadnji seji je bilo predlagano, da bi se ustanovilo etnološki muzej v Brdih, vendar je bil odgovor na to negativen, saj trenutno naj ne bi bilo sredstev, ki bi to omogočila. Avgusta pa je ministrstvo za kulturo objavilo javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo.

Rok za oddajo prijave je začetek oktobra.

Razpis ponuja priložnost realizacije muzeja/ zbirke briške kulturne dediščine. Projekt, ki so ga zaradi zelo kratkega roka pospešeno pripravljali v sodelovanju z Goriškim muzejem, temelji na ideji razpršenega muzeja, ki bi povezoval različne lokacije (Grad Dobrovo, Šmartno, Vila Vipolže, Vinska klet Dobrovo) in vsebine. Projekt vključuje postavitev novega etnološkega muzeja po tematskih zbirkah (vinogradništvo, obrt, stavbno pohištvo), ki bodo postavljene na (Nadaljevanje na 4. str.)

Jesen 2013 / Briški časnik / 3

Občina

22. redna seja občinskega sveta Občine Brda (Nadaljevanje s 3. str.)

različnih lokacijah, restavratorska dela na eksponatih (trenutno razmetanih po številnih depojih), rekonstrukcijo, posodobitev razstav Zorana Mušiča in Baguerija ter ureditev nove, sodobne večnamenske »dvorane« za priložnostne razstave, dogodke, ureditev informacijske točke v obliki sodobnega avdiovizualnega središča, ki bo gostom ponudilo pregled nad ponudbo in jih animiralo za oglede na terenu. Vse to bi povezali v nov turistični produkt, ki bo gostom ponujal celodnevno popotovanje med zanimivostmi in ponudniki (degustacije, kosila, ogledi drugih znamenitosti), s čimer bi k sodelovanju pritegnili različne partnerje iz okolja in dosegli daljše bivanje gostov v Brdih. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture je bil brez pripomb takoj sprejet.

Sledilo je sprejetje odloka o dopolnitvah odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Brda. Točka se je nanašala na projekt izgradnje novega zdravstvenega doma na Dobrovem.

Na podlagi 2. odst. 83. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št.

33/2007, 108/2009, 57/2012, 109/2012 ) lahko občina predpiše, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo posameznih vrst stavb, za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Če to predpiše, pa mora to storiti v obliki odloka oz. v tem primeru v obliki dopolnitve obstoječega odloka. Odlok je bil soglasno sprejet.

Novi član v svetu zavoda Goriške lekarne je podžupan Goran Simčič. Občinski svet občine Brda je pooblastil župana, da ob predhodnem soglasju vaških ali krajevne skupnosti sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem

Občine Brda v posamični vrednosti do 10.000 evrov. Pooblastilo velja do 30. 9. 2014.

Sledila so vprašanja in pobude svetnikov o prihodnji prostorski stiski v vrtcu Kojsko, o divjadi, ki povzroča škodo na kmetijskih površinah, o novem pravilniku o postopkih pri določitvi občinskih priznanj, o cesti v Biljani, o nedelovanju defibrilatorja in tečaju o uporabi defibrilatorja, o zanimanju za poročila o delovanju vinoteke in NK Brda, o predlogu dodatnih cevi pri izkopu jam za prihodnje uporabe, o študiji o sušnih obdobjih, o pritožbah o zaprtih lokalih ob vikendih in praznikih ter o situaciji v Medani nasproti Gradnikove domačije, ki je sramota za celotna Brda.

Seja se je zaključila z odgovori na pobude 21. redne seje in njihovo realizacijo.

Nuša K. H.

Prenova javne razsvetljave v Občini Brda

Za zmanjšano porabo energije V poletnem času se je zaključila investicija v javno razsvetljavo. Po celotnih Brdih je bilo zamenjanih 779 svetilk. V občini Brda je bil večji del javne razsvetljave neprimeren, poraba električne energije za razsvetljavo cest in javnih površin pa prevelika. V funkciji je bilo 856 svetilk za namene osvetljevanja cest in javnih površin, neustreznih pa 779 svetilk. V občini Brda je bilo za vsa odjemna mesta javne razsvetljave v letu 2011 porabljenih 502,52 MWh, kar je predstavljalo strošek v višini 56.131,50 evra.

OBVESTILO OBČANOM Spoštovani,

obveščamo vas, da je družba PETROL d. d., Ljubljana v konzorciju s podjetjem Eltec Petrol d. o. o., postala koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Brda.

V okviru projekta Prenova javne razsvetljave v Občini Brda je bila izvedena energetska sanacija javne razsvetljave.

Vzpostavljen je sistem upravljanja z javno razsvetljavo ter Center za prijavo napak obratovanja javne razsvetljave.

V kolikor opazite težavo oz. napako pri obratovanju javne razsvetljave, Vas naprošamo, da nam le-to sporočite v Center za prijavo napak, ki je na voljo 24 ur na dan vse dni v letu: Center za prijavo napak e-pošta: info@jr-lj.si WEB: www.jr-lj.si Telefon: 01/58-63-600 Fax: 01/54-29-400 Jesen 2013 / Briški časnik / 4

Poraba na prebivalca je tako znašala 87,2 kWh/leto.

Sedaj ko je sanacija končana, pa pričakujemo za 301,08 MWh zmanjšano porabo energije, kar pomeni na letni ravni zmanjšanje za 59,9 odstotka. Vrednost investicije je 348.571,20 evra (znesek z DDV). Sredstva je občina dobila iz javnega razpisa PETROLURE/J/2012/U02 za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave. Izračunana višina nepovratnih sredstev je 174.285,60 evra. Preostanek investicije pa bo občina pokrila iz koncesnine.

Prenovo javne razsvetljave je Občina Brda izvedla preko javno-naročniškega razmerja, pri čemer je občina investitor in prejemnik nepovratnih sredstev po razpisu PETROLURE/J/2012/U02 ter posledično tudi lastnik javne razsvetljave. Maja je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje PETROL, d. o. o., ki je poskrbelo za prenovo javne razsvetljave ter opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je obsegala dobavo, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne razsvetljave. Izvajalcu se za izvajanje storitve javne razsvetljave plača izvedbo prenove javne razsvetljave, ta pa občini koncesijsko dajatev v enkratnem znesku ob prevzemu objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje. Javna služba obsega tudi vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe. Zajema tudi strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje, v interesu trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti koncedenta. Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe štejejo redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.

Goran Simčič

Občina

Investicije v občini

Kanalizacijsko omrežje v vasi Biljana Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Foto Andrej Colja

V začetku junija se je odprlo večje gradbišče v Biljani v Brdih.

Občina je podpisala pogodbo s CPG, d. d., ki v Biljani ureja kanalizacijo in vodovod. Cevi bodo povezali s čistilno napravo na Dobrovem. Projekt je vreden dobrih 750.000 evrov, večina denarja je iz EU-skladov.

Biljana je sedaj pravo gradbišče, promet je moten, zato je občina poskrbela in asfaltirala del poti v zaselku Robida, tako da je promet skoraj nemoten.

Investicije v občini

Obnova vodovoda Šmartno–Vipolže

Foto Andrej Colja

Pričela se je obnova vodovoda iz Šmartnega proti Vipolžam. Projekt zajema obnovo 4,4 kilometra vodovodnega omrežja vse od roba Šmartnega do mostu čez potok Birša pod Vipolžami. Cevi bodo postavljali po dokaj dolgem grebenu, po katerem sta razpotegnjeni obe vasi.

Po končanem projektu bosta izboljšani oskrba z vodo ter požarna varnost za skoraj 870 krajanov. Z novo investicijo se bodo zmanjšale predvsem izgube vode iz cevi in izboljšala se bo prometna varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje cestišče glavne ceste. Investicija, vredna okoli 777.000 evrov, se bo zaključila predvidoma konec avgusta 2014, 78 odstotkov denarja pa bo občina dobila iz regionalnih razvojnih spodbud oziroma iz EU.

Investicije v občini

Asfaltacija v Vipolžah, zaselek Dugo Foto Andrej Colja

V prvih septembrskih dneh so se prebivalci Vipolž, predvsem pa prebivalci Dugega, razveselili nove asfaltne prevleke. Investicijo je v večini finančno podprla občina, delno pa tudi prebivalci zaselka ter uporabniki ceste, ki imajo v zaselku kmetijska zemljišča in gozdove. Celoten projekt obsega razširitev cestišča, dograditev podpornih zidov ter asfaltiranje obeh krakov ceste, torej kraka z vhodom na gornji strani Vipolž kot tudi prečne ceste, ki se začne v središču Vipolž.

Goran Simčič Jesen 2013 / Briški časnik / 5

Občina

Investicije v občini

Energetska prenova Osnovne šole Dobrovo Kohezijski sklad

Foto Andrej Colja

Avgusta so začeli z energetsko sanacijo OŠ Dobrovo. Dela izvaja podjetje Kolektor Koling. Glavnino denarja za 726.000 evrov vredno naložbo bosta zagotovili Evropska unija ter ministrstvo za infrastrukturo, ki naj bi v dveh letih Bricem dodelila 560.000 evrov.

Skupaj z izolacijo in novo fasado šole pa potekata še posodobitev napeljave z radiatorji ter prezračevanje v kuhinji.

Podobno kot pri projektu obnove javne razsvetljave v Brdih je predvideno, da bo tudi sanacija šole več kot prepolovila porabo energije za ogrevanje. Če zdaj za to potrošijo 522.842 kilovatnih ur na leto, naj bi jih potem le še 235.392. In če nakup skoraj 52.000 litrov goriva, kolikor ga potrošijo na leto, zdaj stane dobrih 51.000 evrov, naj bi potem za nakup lesnih sekancev potrošili le še 9933 evrov na leto. Predvidevajo tudi, da bo šola manj potrošila tako za elektriko kot za vzdrževanje.

Obnova vile Vipolže

Odprtje spomladi?

Poleti si je dela na vili Vipolže ogledal minister za kulturo dr. Uroš Grilc

V času 2. svetovne vojne je bila v objektu bolnišnica, nato je na ostrešje leta 1944 ali 1945 padla bomba in močno poškodovala vilo. Trije dimniki, ki so od skupno štirih še ostali na strehi vile, so unikatni izdelki. Kamni so ročno klesani, kar jih naredi nekaj posebnega. Dimnikov, ki bi bili narejeni v takšnem slogu in na takšen način, v Sloveniji ni.

Vsa dela na objektu naj bi bila po prvotnih načrtih zaključena že konec leta, a se terminski načrt ne bo izšel. Obnova se bo zavlekla v prihodnjo pomlad. 11 milijonov evrov evropskega denarja zato ne bo ogroženih. Preostala dva milijona evrov od skupnega zneska 13 milijonov evrov, kolikor je vredna naložba, pa bo prispevalo ministrstvo za kulturo.

Ideja za obnovo vile je stara že skoraj dvajset let. Leta 2008 je bila izdelana projektna dokumentacija, in ko je že kazalo, da se bo v zvezi z obnovo le nekaj premaknilo, se je v resnici zataknilo zaradi pritožb neizbranih izvajalcev na razpisu za obnovitvena dela. Tudi potem, ko je omenjeno ministrstvo lanskega oktobra za najugodnejšega izvajalca izbralo družbo Kolektor Koling iz Idrije, sta se drugi dve neizbrani podjetji pritožili in vložili še zahtevo za predrevizijski postopek, nato pa še revizijo na Državni revizijski komisiji, ki pa je letošnjega marca odločila, da njuni pritožbi zavrne.

Dela so se torej lahko začela. Restavratorji so z objekta odvzeli kose, ki jih bodo prenovili, gradbeni delavci pa so najprej morali v objekt oz. grad, kot ga imenujejo domačini, napeljati elektriko, poskrbeti za vodovod in razširitev dostopne poti do lokalne ceste. Sedaj je na vrsti statična sanacija objekta.

Gradbinci bodo do pomladi prenovili štiri etaže gradu v skupni izmeri dobrih 2000 kvadratnih metrov. V 41 metrov dolgi kleti, ki sega po vsej dolžini objekta, bo vinska klet z degustacijskimi prostori in kuhinjo, v pritličju objekta bo recepcija, muzejski prostor, večnamenska dvorana in kavarna z zunanjo teraso. Prvo nadstropje bo namenjeno kongresni dejavnosti, poleg bosta sobi za bankete. V mansardi bo šest apartmajev.

V sklop obnove sodi tudi ureditev parka, ki obdaja vilo. Ta je nekaj posebnega že zaradi orjaških cipres, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi.

Goran Simčič

Jesen 2013 / Briški časnik / 6

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Vila Vipolže je edini preostali najlepši primer t. i. beneške gradnje v Sloveniji. Njeni temelji naj bi bili stari celo 2000 let, nanje pa so večkrat dozidali objekte, ki so bili nato porušeni. Z obnovo, ki se je pričela prejšnji mesec, bodo objektu znova vrnili videz iz obdobja manierizma na prelomu iz 16. v 17. stoletje. Gradbeni delavci so že izvedli statično sanacijo zidov, sedaj prekrivajo streho.

Občina

CROCTAL za izboljšavo čezmejnih cestnih povezav

Kolesarska pot v Barbani

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo v Brdih

h V Barbani je briška občina v okviru projekta CROCTAL (Crossborder Cycling Tracks and Landscape) uredila kolesarske poti. Projekt CROCTAL je sofinanciran iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija. Ta si kot cilj zastavlja izboljšavo čezmejnih cestnih povezav ter povezavo mest in podeželja z željo po omejitvi prometa in onesnaževanja. Glavni cilj projekta je izdelava mreže kolesarskih poti v čezmejnem območju. Infrastrukture se trdno navezujejo na območje, katerega vidiki in posebnosti bodo upoštevani tako pri uporabljenih materialih kot pri značilnostih urbane opreme in enotni prometni signalizaciji kolesarskih stez, ob istočasni ciljno usmerjeni promociji in diseminaciji rezultatov.

Investicija obsega razširitev in utrditev obstoječe javne poti na dolžini 865 metrov, in sicer v dveh delih. Na prvem odseku dolžine 423 metrov se je izvedla razširitev obstoječega asfaltnega vozišča za 1 meter, na drugem odseku dolžine 442 metrov pa utrditev oz. asfaltiranje obstoječega makadamskega vozišča.

Vrednost vseh gradbenih del vključno z odvodnjavanjem in sanacijo poškodb na obstoječem vozišču znaša okoli 80.000 evrov, v projektu CROCTAL je za navedeni poseg predvidenih 61.500 evrov.

Goran Simčič

Obisk predstavnikov Telekoma Slovenije

Po bazni postaji novi projekti

19. septembra smo na občini gostili predstavnike podjetja Telekom Slovenije. Pogovarjali smo se o novih projektih, ki naj bi jih družba Telekom izvajala v Brdih. Po uspešno zaključeni investiciji izgradnje bazne postaje nad gradom Dobrovo smo se s predstavniki podjetja že dogovorili za nove investicije, predvsem na temo izgradnje optičnega kabla iz Prelesja do Peternela.

Predstavniki podjetja so se zahvalili za pomoč, ki jo je občina nudila pri izgradnji bazne postaje. Vsi skupaj smo ugotovili, da so Brda z novo bazno postajo še bolj prepoznavna, saj imajo sedaj še najvišjo cipreso v Sloveniji.

Goran Simčič Jesen 2013 / Briški časnik / 7

Občina

GOLEA konferenca

Uspešno izvedene aktivnosti energetske sanacije

7283-­‐o(Golea-­‐konferenca)

»Kako brez lastnih sredstev energetsko sanirati javne stavbe« je bil naslov konference, ki jo je GOLEA Nova Gorica v sodelovanju z Občino Brda organizirala 4. oktobra, na gradu Dobrovo.

Na povabilo se je odzval direktor ekosklada Milenko Ziherl, v večjem številu pa tudi širša zainteresirana javnost, med katerimi so bili predstavniki lokalnih7283-­‐o(Golea-­‐konferenca) skupnosti (občin) z območja celotne Primorske ter predstavniki javnih zavodov, ki imajo iz leta v leto manjši investicijski potencial za energetsko sanacijo objektov, obseg investicij pa posledično pada, s tem pa se znižuje tudi gospodarska dejavnost.

)

V prvem delu konference je bila izvedena podrobnejša predstavitev dosedanjega dela na področju energetske učinkovitosti stavb na ravni agencije GOLEA in koncept ESCO, ki je v nekaterih

državah Evropske unije že v polnem izvajanju, saj omogoča, da

investicijo v energetsko sanacijo izvede podjetje za energetske

storitve (ESCO – Energy Service COmpany). Investicija se nato poplača iz naslova prihrankov, za katere mora zasebni partner7283-­‐o(Golea-­‐konferenca) Osrednja tematika konference in Občina Brda sta tesno tudi jamčiti. Prav ta model aktivno spodbuja novo gospodarsko povezani. Do konca letošnjega leta je namreč predvideno, da bo rast in doseganje ciljev EU, ki izhajajo iz sprejetega energetsko- agencija GOLEA v okviru projekta Marie izdelala smernice in splošni ESCO model ter pripravila javni razpis za izbor ustreznega podnebnega paketa.

Predstavili so tudi primer dobre prakse na območju Občine ESCO podjetja za izvedbo energetske sanacije občinske stavbe. V ta

Brda. To je bila izvedba energetske sanacije javne razsvetljave v namen bo zagotovljen tudi del sredstev s strani projekta Marie (več kombinaciji nepovratnih sredstev velikih zavezancev in koncesijske o vsebini projekta najdete na spletni povezavi http://www.golea.si/

dajatve podjetja, ki nudi energetsko storitev javne razsvetljave in sl/marie).

7283-­‐o(Golea-­‐konferenca) zagotavlja prihranke pri energiji ter uspešno izvedene aktivnosti V drugem delu konference pa je bilo v ospredju inovativno na treh izbranih pilotnih objektih – Osnovna šola Dobrovo, razvojno okolje za spodbujanje investicij s pomočjo energetskega Osnovna šola Kojsko z vrtcem ter občinska stavba (izdelava pogodbeništva v okviru projekta čezmejnega sodelovanja

razširjenih energetskih pregledov, namestitev merilne opreme, EnergyVillab (več o vsebini projekta si lahko preberete na spletni

uvedba energetskega knjigovodstva, uvedba ciljnega spremljanja povezavi http://www.golea.si/sl/energyvillab). rabe energije, izdelava cost-benefit analiz, izdelava energetskih

izkaznic). dr. Vanja Cencič, agencija GOLEA

7283-­‐o(Golea-­‐konferenca)

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Jesen 2013 / Briški časnik / 8

Občina

Slovenski dan državnosti v Celovcu

Uspeh je skrit v dobrih poslovnih odnosih doma in v tujini V počastitev slovenskega dneva državnosti je Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu v sodelovanju s predstavništvom javne agencije Spirit Slovenija 19. junija v Porečah ob Vrbskem jezeru v Avstriji priredil slavnostni sprejem, ki se ga je udeležila tudi delegacija občine Brda.

Lanskoletna iztočnica pogostitve je bil zeleni turizem, tokrat pa je bil poudarek na aktivnem turizmu. Moto večera je bila pohodniška pot Alpe-Jadran Trail, ki je odličen primer uspešnega sodelovanja treh dežel na področju turizma (Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine). Generalna konzulka Dragica Urtelj je v pozdravnem nagovoru izrazila prepričanje, da je v trenutno resnih časih še kako pomembno iskanje novih možnosti, izraba vsega, kar povezuje, in iskanje sinergij v alpsko-jadranski regiji. Preko 400 gostov z vseh področij javnega življenja Koroške in Slovenije je povabila na kulinarično razvajanje ob slovenskem delu AlpeJadran Trail, ki v svojem celotnem poteku pelje od vznožja Velikega Kleka skozi hribovska in jezerska območja avstrijske Koroške, stopi v bližini tromeje v Slovenijo in se po dolini Soče nadaljuje čez Goriška brda ter Kras do Jadrana in v Trst.

Briški župan Franc Mužič se je na sprejemu srečal z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, generalno konzulko Dragico Urtelj ter predstavnikoma AACC Filipom Warošem in direktorjem Spirit Slovenija na Dunaju, Janom Ciglenečkim, ki je bil nosilec turistično-organizacijskega dela počastitve. Prav tako se je srečanja udeležila tudi direktorica ZTKMŠ Brda Ariana Suhadolnik. Za uspešno predstavitev Brd na stojnici so poskrbeli Ana Debenjak iz TIC-a Brda, Vesna Valentinčič iz hotela San Martin in Miran Šibav s soprogo, ki sta obiskovalcem postregla domača vina. Med množico stojnic je bila prav briška najbolje obiskana.

Udeležba na prireditvah tako visoke ravni pripomore k prepoznavnosti naše briške dežele, k čemur vztrajno stremimo.

Občina Brda se še kako dobro zaveda, da je uspeh skrit prav v dobrih poslovnih in partnerskih odnosih tako znotraj kot zunaj me je.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Avstrijski uredniki v Brdih

Intenziven enodnevni izlet Goriška brda so 22. julija obiskali glavni uredniki enega največjih in najbolj priznanih avstrijskih časopisov, dnevnika Kleine Zeitung. Med njimi so bili Hubert Patterer, glavni urednik in poslovodja izdaj v Gradcu in Celovcu, glavna urednica koroške izdaje Eva Weissenberger in nekdanji glavni urednik Koroške Reinhold Dottolo.

Goste je v Brda pripeljal predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik, ki že vrsto let sodeluje z Občino Brda. Na Gradu Dobrovo sta jih sprejeli Erika Kovačič Marinič in Eva Mavrič. Slednja je goste nato pospremila na razgledni stolp v Gonjače. Od tu so pot nadaljevali na Sabotin, kjer so se sprehodili po kavernah. V hiši Marica v Šmartnem so naredili postanek za kosilo, ki mu je sledil ogled obnovljene srednjeveške utrdbe. Po degustaciji penine Bjana je goste v Vinski kleti Goriška brda sprejel župan Franc Mužič. Sledil je ogled gradu Dobrovo. Pred

vrnitvijo so obisk zaključili pri Marjanu Simčiču, kjer so si poleg degustacije vin privoščili tudi nekaj briških kulinaričnih dobrot.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto arhiv TIC Jesen 2013 / Briški časnik / 9

Občina

Dogodki ZTKMŠ

Pestro in zabavno tako doma kot v tujini Promocija v Qlandiji Fige, grozdje, slive – sočni in okusni briški sadeži, ki se jim mnogi težko uprejo. Poleg sadja pa še prisrčen nasmeh Jane Drnovšček, briške kraljice rebule, izvrstna vina iz grajske kleti Vinoteke Brda, povabilo naše informatorke ter vesela družba ob glasbi Briških harmonikarjev.

Tako so se obiskovalci novogoriškega nakupovalnega središča Qlandija v soboto, 24. avgusta, naužili vseh briških dobrot, poleg tega pa Brda spoznali tudi drugače – kot zeleno, zdravo, aktivno pokrajino, vpleteno v številne jesenske prireditve in dogodke.

Mateja Drnovšček Foto arhiv TIC Brda

Prve športne turistične igre Ekipa ZTKMŠ-ja Brda in TIC-a Brda se je 6. in 7. septembra v Bovcu udeležila 1. športnih turističnih iger. Pobuda za sodelovanje je prišla s strani Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) Slovenija.

Namen srečanja je bilo utrjevanje timskega delovanja in sodelovanja med turistični delavci iz celotne Slovenije. Z žrebom so organizatorji oblikovali sedem ekip, ki so se pomerile v lovu na zaklad. Ta je zahteval timsko delo, sledila je kombinacija hoje, teka, orientacije in reševanja nalog. Preizkusili so se tudi v igranju golfa. V zmagovalnih ekipah, ki so osvojile prva tri mesta, sta bili kar dve predstavnici Brd. Prav tako so Brda prispevala tudi k pripravi druženja. Na pogostitvi so predstavili rebulo in merlot quercus, med nagradami za najboljše ekipe pa se je znašel tudi fritzz – vse iz Vinske kleti Dobrovo.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto David Štulc Zornik

Soča Outdoor festival Prvi Soča Outdoor Festival v Tolminu je od 13. do 15. septembra združil 2000 športnih navdušencev. Številna tekaška in kolesarska tekmovanja, tekmovanja v zraku in vodi so obogatili tudi mnogi razstavljavci in ponudniki ter tako pripravili pravi raj za vse športne fanatike in rekreativce pa tudi ljubitelje glasbe. Del pisanega šopka doživetji smo zagotovo prispevali tudi Brici. Številni obiskovalci so z veseljem obiskali našo stojnico, si izposodili električno kolo ali električni skuter ter se popeljali po Tolminu. Njihovi navdušeni obrazi so nam potrdili, da je briška e-mobilnost znova navdušila. V nedeljo, 15. septembra, pa smo električna kolesa tudi dejansko testirali in se podali iz Tolmina na izlet v Brda. Zahteven vzpon do Sedla Solarji nam ni predstavljal večjih naporov, kajti prestavili smo le v višjo prestavo in kolesu dodali še dodaten pospešek. Sledil je spust skozi vas Srednje in Kambreško, potem pa le še nekaj kilometrov veličastnih razgledov in že smo bili na domačem Kobalarju. Na poti nas je s svojim znanjem bogatil vodnik Aleks Simčič. Izlet smo zaključili v prijetnem, domačem okolju hotela San Martin v Šmartnem, kjer so nas toplo sprejeli in razvajali s hišnimi dobrotami. Ob pokušnji izvrstnih penin Vinske hiše Bjana smo zaključili nepozabno doživetje.

Mateja Drnovšček Foto Urška Konjedic

Promocija na sejmu Expobici v Padovi V Padovi v Italiji je od 21. do 23. septembra potekal šesti mednarodni sejem Expobici, namenjen kolesarskemu turizmu. V okviru razstavnega prostora Spirit in projekta iCON smo imeli tudi Brici na sejmu svoj kotiček. Brda so kot še neraziskan zeleni zaklad kar vabila ljubitelje preživljanja aktivnih počitnic v naravi. Največje zanimanje so obiskovalci izrazili zaradi številnih možnosti kolesarjenja.

V briški ponudbi je zagotovo izstopala ponudba električnih koles.

Sejemsko mizo si je naš TIC delil še z dvema briškima ponudnikoma – s Hišo Marica in Hotelom San Martin. Sejem je bil poleg promocije turističnih destinacij zagotovo zelo primeren tudi za turistične agencije in specializirane namestitvene obrate za kolesarje.

Mateja Drnovšček Foto Spirit Jesen 2013 / Briški časnik / 10

Občina

­

Dogodki ZTKMŠ

18. Praznik sira, Kötschach-Mauthen (AT) 28. in 29. septembra je v Avstriji potekal že 18. Praznik sira, ki ga prireja občina Kötschach-Mauthen, s katero Občina Brda partnersko sodeluje že tri leta. Briški župan Franc Mužič in župan občine Kötschach-Mauthen Walter Hartlieb sta si na uradnem odprtju izmenjala darila, med katerimi je bilo tudi briško grozdje, ki se je prav ob tej posebni priložnosti odlično zlilo z okusnimi sirom Gailtaler Almkäse, tipičnim za to regijo. Prav KötschachMauthen v Avstriji opisujejo kot »najokusnejši kotiček Koroške«.

Na povorki se je predstavil tudi Pihalni orkester Brda, Maržoretna in twirling skupina Brda ter Briške žene in dekleta. Posebnost je bil živi grb Občine Brda, ki smo si ga ogledali že na Prazniku češenj. Vinoteka Brda je na prireditvi postavila tudi stojnico, na kateri so poleg vrhunskih vin gostom ponujali tudi informacijski material o Brdih. Po besedah župana Hartlieba jim je v ponos, da lahko na svojem prazniku pozdravijo prijatelje iz Brd, obenem pa se naši gostitelji že veselijo naslednjega obiska Praznika češenj.

Tekst in foto Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Projekt Turizem z e-skuterji

Ekološka vožnja po Brdih se nadaljuje Na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda uspešno nadaljujejo projekt Ekomobilnega turizma. Briška »družina« s predpono e- kot električni se je torej povečala za še enega člana, e-skuterja.

Turisti so Brda do sedaj raziskovali na električnih kolesih (bikeways.eu), jih prepotovali z električnimi avtomobili (egozero. si), po novem pa briške lepote in zanimivosti odkrivajo tudi z e-skuterji. Gre za nov produkt, ki bo privabil najrazličnejše skupine ekološko ozaveščenih turistov. Podpira ga LAS jugozahodnega dela severne Primorske, skrb in odgovornost za realizacijo načrtovanih aktivnosti pa sta sestavni del poslanstva ZTKMŠ Brda, ki bo v času izvajanja in po zaključku projekta upravljal ter skrbel za rezultate. Poleg Občine Brda in ZTKMŠ-ja Brda partnerstvo sestavljajo še Kmetija Šibav (Neblo), Kmetija z nastanitvijo Breg (Breg pri Golem Brdu), Domačija Kabaj Morel (Šlovrenc), Belica turizem (Medana), Češnjev gaj (Vipolže) in Almavista (Vipolže). Kmetije, ki so vključene v projekt, imajo na hiši izvesek z logotipom ekopoint, ki bo goste že ob prihodu obveščal o možnosti uporabe e-skuterja. Z eno nočitvijo bodo

gostje dobili e-skuter v uporabo za 4 ure, če pa se bodo zadržali dva dneva, ga bodo lahko uporabljali cel dan.

Na Zavodu ZTKMŠ Brda pričakujejo, da bo imel projekt vpliv na večanje identitete Brd in bo hkrati celovito in povezano promoviral novo dimenzijo turizma – popotovanja z ekološko neoporečnimi vozili.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto www.brda.si

Dablo v Avstriji

V tujino vedno z domačim vinom Vse tisto, kar je bilo v začetku le misel, ideja, se je artikuliralo in preciziralo v projekt z jasno zastavljenimi cilji. Sodelovanje Alpe-Jadran dobiva vse kompleksnejšo in celostnejšo podobo. Člani društva Dablo ponosno sooblikujemo obmejni kulturni utrip. V Avstriji smo skupaj z Tržačani občudovali Gnesau, ki je bil nagrajen kot kraj v Avstriji z najlepšim vrtnim in balkonskim cvetjem. Za svoj praznik so se oblekli v prepoznavno nošo in jo ponosno razkazovali s pivom v rokah. Župan Franz Mitter nas je navdušeno sprejel in si zadovoljno ogledoval naše slike z briškimi

motivi, ki se tako razlikujejo od njihovih hribovskih, pa vendar rajskih panoram. Vesel pisma našega župana je z navdušenjem sprejel vabilo na martinovanje v Brdih. Pivo naj bi zamenjal za »en glaž« vina. Josef Schwetz je v svoji hiši kulture Kulturhaus prvič gostil Slovence. Vesel, da je napolnil razstavni prostor s slikami, je nazdravil z vinom in nadaljeval s pivom. Tradicija pač največ velja. Zato gremo v tujino z domačimi briškimi pejsaži in seveda z žlahtnim vinom.

Alda Grudina Jesen 2013 / Briški časnik / 11

Občina

Brda pobratena z Občino Barban

Teka na prstan se je udeležil tudi naš župan

Župan Občine Brda Franc Mužič in župan Istrske županije Valter Flego

Župan Občine Brda Franc Mužič s predsednikom Hrvaške dr. Ivom Josipovićem

Župan Franc Mužič in zmagovalec 38. Teka na prstan, Andrej Kancler

Ob letošnjem Prazniku češenj je Občina Brda podpisala listino o pobratenju z Občino Barban, eno od občin velike Istrske županije. Prvi konkretni sadovi sodelovanja so obrodili 18. avgusta, ko je župan Občine Brda Franc Mužič kot častni gost Občine Barban skupaj s predsednikom Hrvaške dr. Ivom Josipovićem in nekdanjim predsednikom Stipetom Mesićem ter županom Istrske županije Valterjem Flegom spremljal prireditev 38. Trke na prstanec.

iz rok predsednika Republike Hrvaške in istrskega župana prejel Andrej Kancelar.

Seveda je bil dogodek tudi odlična priložnost za promocijo Brd. ZTKMŠ Brda je skupaj s TIC-em in Vinoteko Brda poskrbel za predstavitev ponudbe »Dežele opojnih trenutkov« in drugih bližnjih destinacij, vključno s Posočjem. Obiskovalci so bili več kot očitno navdušeni nad vrhunskimi briškimi vini, ki so pošla v nekaj urah, ter prijetno presenečeni nad bogato kulturno

Predstavitev ponudbe "Dežele opojnih trenutkov"

Župan Franc Mužič s soprogo v družbi zdajšnjega in nekdanjega predsednika Hrvaške

Viteška igra Tek na prstan je veličasten dogodek, s katerim Barbanci ohranjajo del pomembne kulturne dediščine teritorija, saj zametki segajo že v leto 1696. V letu 1976 obnovljena »trka«, s katero je Hrvaška kandidirala celo na listi za zaščito svetovne kulturne dediščine Unesco, je v nekaj letih postala ena največjih turističnih prireditev Istre, ki vsako tretjo nedeljo v avgustu privabi nekaj deset tisoč obiskovalcev.

Igre se udeleži med 15 in 20 konjenikov v tradicionalnih opravah, ki se pomerijo ne le za prestižni naslov zmagovalca, temveč tudi za bogato denarno nagrado (letos je ta znašala okrog 4000 evrov). Konjeniki morajo v 12 sekundah preteči 150 metrov razdalje in s kopjem sneti »prstan«. Letošnjo lento najboljšega je

in naravno dediščino teritorija, izjemo klimo, geolokacijo in zanimivimi dejavnostmi, kot so pohodništvo, kolesarjenje, bližina vodnih športov ter ekomobilnost. Na občini so prepričani, da bomo v naslednjih letih prav gotovo opazili porast gostov s Hrvaške.

Vsi promocijski dogodki, ki jih skrbno izvajata ZTKMŠ Brda in TIC, so del mozaika, ki ga dopolnjujejo vrhunska kakovost domačih pridelkov, gostoljubnost in prijaznost naših ljudi ter bogata kulturna dediščina Brd.

Jesen 2013 / Briški časnik / 12

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto arhiv ZTKMŠ

Občina

Briška butiehca je odprla vrata

Od oljčnega olja do copat

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Sredi julija je pod obokanim delom obzidja gradu na Dobrovem odprla vrata trgovinica z briškimi pridelki in izdelki, ki so ji na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, pod katerega okrilje spada, nadeli narečno ime Briška butiehca. V prijetnem in lepo urejenem prostoru ponujajo darila in spominke, ki so jih naredile ali pridelale roke briških kmetov, obrtnikov in umetnikov. Vsak od njih je v prodajnem prostoru posebej predstavljen, saj si na zavodu želijo, da bi bila prodajalna hkrati promocijski prostor za posameznega ponudnika.

Na slovesnosti ob odprtju Butiehce je spregovoril župan Franc Mužič, zaigrali so Briški harmonikarji, o začetkih trgovskih poslov v Brdih pa sta se po domače menili članici gledališke skupine IDAS iz Neblega. Prigrizek in vinsko kapljico so prispevale članice Briških žena in deklet ter Vinska klet Goriška brda. Direktorica zavoda Ariana B. Suhadolnik pa je povezala prireditev. Na koncu je številne obiskovalce povabila k ogledu lokala, v katerem se je prvi dan s svojimi izdelki in pridelki predstavilo osemnajst ponudnikov z več kot sto artikli.

Akcija zbiranja E-odpadkov

Trgovinica je odprta vsak dan od 9. do 17. ure, ob koncih tedna in praznikih pa je obratovalni čas zamaknjen za eno uro. Zimski urnik bo seveda nekoliko spremenjen. Kot je povedala Mojca Bensa, strokovna sodelavka za turizem, so turisti in domačini s ponudbo Butiehce zadovoljni, kupujejo pa predvsem oljčna olja, mila in manjše predmete. Seveda se najde tudi kdo, ki kupi kaj večjega. Na zavodu se bodo trudili, da bo ponudba ostajala na kakovostni ravni in da bo tudi dovolj pestra.

Iva Sivec

Nov hladilnik tudi v Brda

www.brda.si/izleti_in_ ogledi/enodnevni_izleti

Septembra sta Komunala Nova Gorica in podjetje ZEOS organizirala akcijo zbiranja E-odpadkov in odpadnih baterij s sloganom E-odpadke ločuj in okolje varuj, ki je potekala v vseh zbirnih centrih za ravnanje z odpadki Komunale Nova Gorica in se tudi uspešno zaključila, saj so zbrali veliko električnih in elektronskih aparatov, odpadnih sijalk in odpadnih baterij. V akciji so lahko sodelovali vsi, ki so v tem terminu pripeljali svoje E-odpadke in izpolnili kupon za žrebanje dobitnika novega hladilnika. Kuponov je bilo kar 110. Sreča se je nasmehnila Novogoričanki in Bricu, ki sta dobila nova hladilnika. Slovesna podelitev je potekala v dobrovskem gradu, nagrade pa je podelil direktor Komunale Nova Gorica.

Nuša Kristančič Hren

Spoznajmo Brda Domačinu je vedno najtežje opaziti lepote, ki ga obdajajo. Zato sem za vas pripravil nekaj izletov, ki vam bodo predstavili Brda z drugega zornega kota.

Vabljeni, da si na spletni strani www. brda.si/izleti_in_ogledi/enodnevni_ izleti ogledate, skozi kakšna doživetja vas bom popeljal v naslednjih mesecih.

Peter Marinič, lokalni vodnik Občine Brda

Jesen 2013 / Briški časnik / 13

Občina

Evropski novinarji v Brdih

Izziv za tuje novinarje Med poletjem in tudi ob vstopu v jesen so se v Brdih kar vrstili obiski tujih novinarjev. Spremljala sta jih Aleks Simčič ter Mojca Bensa iz TIC-a Brda, ki sta jih popeljala po različnih poteh med briškimi griči in jim razkazala naše lepote.

21. 9. 2013: nemški novinarji: Dietmar Krenz (Mittelbayerisce Zeitung), Hannah Lühmann (Frankfurter Allgemeine Zeitung), Jens Rümmler (Märkische Oderzeitung), Nicole Prestle (Augsburger Allgemeine), Julia Plöger (Stromberger Pr) Tura: Breg pri Golem Brdu, z avtomobili do Jenkovega (Casino Venko), peš po AAT do Dobrovega in naprej do Šmartnega (Hotel San Martin) Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto arhiv TIC Brda

3. 7. 2013: madžarska novinarja Hazi Bernardett in Kakuk Andras s časopisa Mozgasvilag Tura: Jenkovo (Casino Venko), Dobrovo 15. 8. 2013: irski novinar Mark Hennessy s časopisa The Irish Times 17. 8. 2013: novinar Neil Tweedie iz londonske časopisne hiše The Daily Telegraph 18. 8. 2013: poljski novinar Maciej Faryna in fotografinja Izabela Faryna s časopisa W Podrožy Magazine Tura: Gonjače–Šmartno (z električnimi kolesi do Dobrovega), degustacija v Vinoteki, Biljana, Šmartno 30. 8. 2013: nemška novinarka Sabine Malecha s spletne strani www.wohin-wandern.de Tura: Jenkovo (Casino Venko), Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, Krožna tura z avtomobilom po Brdih, stolp v Gonjačah, Šmartno, Hotel Kozana 14. 9. 2013: švicarski novinarji časopisa Berner Zeitung in spletnega časopisa Outdoor Magazine Tura: Od Jenkovega (Casino Venko) do Dobrovega

14. 9. 2013: ukrajinska TV-ekipa – novinarka Nadiya Baziv, TV-kanal: 1TV, program Audience Tura: Vinska klet Goriška brda, grad Dobrovo, stolp v Gonjačah, Vinoteka Brda Jesen 2013 / Briški časnik / 14

Srečanje istrskih županov

Posvet na temo črpanja evropskih sredstev

V novem hotelu v Šmartnem so se v začetku oktobra zbrali župani občin hrvaške Istre na posvetu o možnostih in načinu črpanja evropskih sredstev za regionalni razvoj. In zakaj prav v Brdih? Zaradi dobrih stikov med Regijsko razvojno agencijo (RRA) severne Primorske in Istrsko razvojno agencijo (IDA) sta šestnajst istrskih županov v Brda povabila direktor IDA Boris Sabatti in načelnik istrske županije Valter Flego. Goste s Hrvaške je na gradu Dobrovo sprejel tudi briški župan Franc Mužič, srečanju pa je med drugim prisostvoval direktor RRA Črtomir Špacapan.

Goste so zanimale predvsem izkušnje, ki jih ima naša občina na tem področju. Briški župan je poudaril, da je Občina Brda med zelo uspešnimi pri črpanju sredstev iz Evropske unije. V tem času v Brdih izvajajo kar nekaj projektov, ki so financirani iz evropskih skladov.

Gostje so si nato ogledali še vinsko klet na Dobrovem, kjer sta jih zanimali predvsem organizacija in uspešnost pri trženju.

Prijetno presenečeni nad lepoto Brd in gostoljubnostjo so zatrdili, da se bodo kmalu spet vrnili.

Oskar K.

Občina

Zbiranje sredstev za fundacijo Vrabček upanja

Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi

Foto Andrej Colja

Na igrišču so se pomerili predstavniki strokovnega osebja bolnišničnega oddelka za invalidno mladino Stara Gora in vinarke iz Društva ženske in vino, novinarke športnega uredništva RTV Slovenije, briške športnice z Lidijo Kristančič (Benedetič) ter drugi gostje, ki so se izkazali tudi na streljanju 11-metrovk. Na gol so streljali tudi okoliški župani, skakalca Peter Prevc in Jaka Hvala, naš najboljši namiznoteniški igralec Bojan Tokič, ena najboljših umetnostnih kotalkaric na svetu Lucija Mlinarič, dolgoletni nogometni reprezentant Milan Osterc, dolgoletni odbojkarski reprezentant Bric Samo Miklavc in drugi. V vratih se je izkazal, tudi ob zaključnih kazenskih strelih, Danilo Sergaš – nogometni vratar, ki je že 111-ič daroval kri, pa tudi pater Bogdan Knavs, Danilo Pudgar in Miran Burgič. Za vrhunec dogodka je poskrbela

Foto Andrej Colja

V Vipolžah so v začetku junija že drugo leto zapovrstjo s prijateljskim igranjem nogometa in streljanjem na gol v organizaciji Fundacije Vrabček, Občine Brda, Zavoda ZTKMŠ in podjetja JBD, d.o.o. zbirali donacije za fundacijo Vrabček upanja. Zbrali so več kot tisoč evrov. Po glavni tekmi, ki so jo odigrali novinarji iz Primorske in Stampe Veneta Insieme, so sledile še revijalne tekme.

smučarka Tina Maze, ki je pokazala svoje sposobnosti z žogo. Sredstva za fundacijo so zbirale tudi briške kraljice. Jana

Drnovšček je s kraljičinim vinom prinesla petino vseh sredstev.

L. P. T.

Nova publikacija Vitica Goriška

Za boljše poznavanje bližnjih vinorodnih okolišev Pred kratkim je izšel nov turistični katalog Vitica Goriška, namenjen domačim in tujim obiskovalcem Goriške, v katerem je mesto Nova Gorica predstavljeno kot izhodišče za raziskovanje treh vinorodnih okolišev Primorske – Goriških brd, Vipavske doline in Krasa. Kot simbolno in grafično nit so izbrali vitico, ki predstavlja življenjsko energijo, zdravo rast, vztrajnost in iznajdljivost. Publikacija je izšla v 75.000 izvodih, v petih jezikovnih različicah (v slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku), oblikovali so ga v podjetju Markacija iz Nove Gorice, besedilo pa je delo etnologinje Katje Kogej.

Publikacijo bodo predstavljali predvsem na turističnih sejmih in borzah ter specializiranih vinskih dogodkih, na katerih obiskovalci še ne poznajo Goriške vinorodne regije. V publikaciji so poleg avtohtonih vinskih sort, ki predstavljajo rdečo nit, opisani tudi vsi drugi atributi določene vinorodne pokrajine. Med njimi so naravna in kulturna dediščina, opis pokrajine in njene značilnosti, enogastronomija in vse praktične informacije, ki jih potencialni obiskovalec potrebuje, da pokrajino vzljubi že na prvi pogled. Pri vsaki regiji so dodani tudi posebni okvirčki, v katerih so zapisane posebnosti. Pri Novi Gorici je to zbirka vrtnic burbonk na Kostanjevici in goriški radič, pri Brdih pa rebula kot stara sorta z mladostnim značajem, jakot – novo ime stare sorte in motnik, pozabljeno »gluhovrhujsko« vino. V poglavju, ki je namenjeno Vipavski dolini, so izpostavljeni Matija Vertovec kot oče vipavskega vinogradništva, zdravice in kozarci glo glo iz graščine Lanthieri ter

skladatelj Stanko Premrl, avtor melodije slovenske himne. Dodali so še vipavsko joto, breskve ter zelen in pinelo kot avtohtoni par. V poglavju o Krasu, najbolj kamnitem vinorodnem okolišu, so izpostavljene osmice ter svetovni posebnež, vino teran, ki s svojimi antioksidanti blagodejno deluje na srce in ožilje ter upočasnjuje proces staranja.

Bralci bodo v publikaciji našli tudi zemljevid, da se bodo lažje znašli pri raziskovanju opisanih vinorodnih okolišev.

Vključene so tudi vsakoletne prireditve ter seznam turističnih informacijskih centrov in vinotek.

Velja dodati, da je projekt, ki ga je delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, del triletnega projekta RDO Smaragdna pot in predstavlja eno od orodij, ki bodo znatno prispevala k večji prepoznavnosti turističnih ponudnikov na Goriškem.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Jesen 2013 / Briški časnik / 15

Več razstav na različnih lokacijah (v sklopu martinovanja): ustvarjalnost domačinov, Hiša kulture, razstava fotografij, Galerija Širok, razstava in ustvarjalnice, Spodnji turn, Zahišarjeva galerija

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič Četrtek, 31. 10., ob 9. uri Petek, 8. 11., ob 20. uri Gredič, Ceglo 9. 11.–18. 11.

Turistična kmetija Štanfel Sobota, 9. 11., in sobota, 16. 11.

Sobota, 9. 11.

Vinska klet Goriška brda Nedelja, 3. 11.

Petek, 8. 11.

Hiša Kulture, Šmartno Sobota, 9. 11., in nedelja, 10. 11. Šmartno Sobota, ob 10. uri Sobota, ob 11. uri Severni trg Sobota, ob 14. uri Hiša kulture Sobota, od 14. uri Hiša kulture, ognjišče Sobota, ob 16. uri Severni trg Program na prostem Sobota, ob 17.30 Hiša kulture Sobota, ob 20. uri Hiša kulture Sobota, ob 20. uri Uličice Šmartnega Nedelja, ob 11. uri Severni trg Nedelja, ob 13. uri Hiša kulture Nedelja, ob 13. uri Hiša kulture, ognjišče Nedelja, ob 14. uri Hiša kulture Nedelja, ob 14. uri Uličice Šmartnega Nedelja, ob 16.30 Hiša kulture Nedelja, ob 18. uri Hiša kulture Sobota, 16. 11.

Nedelja, 10. 11.

Petek, 29. 11., ob 19. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Tradicionalna komemoracija pri spomeniku v Gonjačah Vlado Kreslin v Grediču Informacije na tel. št.: 05 82 80 120, 040 477 817, info@gredic.si Martinovanje na Turistični kmetiji Štanfel Podsabotin Informacije na tel. št.: 031 680 297, www.stanfel.si Vinoteka Brda – degustacije mladega vina briških vinarjev, posebne degustacije arhivskih vin briških vinarjev …

Informacije: Vinoteka Brda, tel. št.: 05 395 92 10 Dobrodelno martinovanje LC Dobrovo Prijave na: hedvika.jelincic@siol.net; www.brda.si Pohod: Vitovska krožna pot Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776 Uvod v martinovo: Koncert skupine Mike Sponza Blues Convention Informacije: Tatjana Š. Bašin, tel. št.: 041 431 149 Martinovo v Šmartnem Jesenska tržnica, degustacije vin po kleteh, mlado vino, kostanj, kuhanje polente po starem, briške jedi in posebnosti, razstave, prikaz opletanja steklenic – kjantarc, pletenje košar, svetlobna projekcija, Martinove ustvarjalne delavnice, pituralke, lajnarji, poulični glasbeniki, pevski zbori in godbe, ples z živo glasbo Informacije: Tatjana Š. Bašin, tel. št.: 041 431 149 Mednarodni Ekstempore po uličicah Šmartnega, Društvo briških likovnih umetnikov Dablo s prijatelji iz Avstrije, Italije, Hrvaške Jesenska tržnica z domačimi izdelki in pridelki Martinova ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle – izdelovanje martincev in tarcentov/šperoncev, značilnih za briške šege ob martinovem Degustacije vin po kleteh Kuhanje polente po starem Slovesno odprtje, blagoslov mladega vina in jesenskih dobrot s kulturnim programom Po odprtju: poulični glasbeniki, lajnarji in Duo Kondor, po ulicah Šmartnega in pri vinarjih Razstava in predstavitev jesenskih jedi, Briške žene in dekleta Martinova zabava s skupino Prizma Poulični glasbeniki, Trio Tocai Svetlobna instalacija – Hybrida Jesenska tržnica z domačimi izdelki in pridelki Ustvarjalnice za otroke, ustvarjanje z glino, pletenje jesenskih venčkov Degustacije vin briških vinarjev po kleteh Kuhanje polente po starem, toč s pršutom, prikaz opletanja steklenic Kulinarična delavnica: pituralke – sadje za promocijo briške kulinarike Pihalne godbe in pevski zbori po uličicah Šmartnega Vodena degustacija – ekološka vina Zaključni dogodek za vaščane Izlet: Spoznajmo Brda Informacije: Peter Marinič, tel. št.: 051 310 413, www.brda.si/izleti_in_ogledi/enodnevni_izleti Pohod v neznano Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776 Gradnikovi večeri – Zaključek fotografskega natečaja – tema natečaja: briška zemlja Razstava fotografij, nastalih v Brdih, in razglasitev zmagovalca fotografskega natečaja.

Petek, 29. 11., ob 19.30 Viteška dvorana, grad Dobrovo

Gradnikovi večeri – Predstavitev pesniške zbirke Alojza Gradnika v italijanščini, Eros-Thanatos (ZTT-EST, Trst 2013) Sodelujejo: Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica z Univerze v Vidmu, in dr. Ana Toroš, Univerza v Novi Gorici.

Recitacije pesmi Alojza Gradnika v slovenščini in v italijanskem prevodu: Andreja Benedetič in Paolo Bortolussi.

Na črno-belih tipkah bo program spremljala briška pianistka Ingrid Mačus.

Sobota, 30. 11., ob 19. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo

Gradnikovi večeri – BRDA IN BRICI Predstavitev monografije z naslovom Brda in Brici, v kateri je zbranih enaindvajsetih strokovnih in znanstvenih prispevkov s področij likovne umetnosti, stavbarstva, zgodovine, etnologije, vinogradništva in vinarstva, botanike, jezika, literarne zgodovine in arhivistike na temo Brda.

Monografijo bosta predstavili urednici monografije Danila Zuljan Kumar in Tanja Gomiršek ter avtorji prispevkov.

Za glasbeno popestritev bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Dobrovo.

Nedelja, 8. 12.

Sobota, 14. 12.

Nedelja, 22. 12., ob 18. uri Cerkev v Biljani Nedelja, 22. 12.

Nedelja, 29. 12., ob 17. uri Cerkev v Šmartnem

Jesen 2013 / Briški časnik / 16

Pohod: Vrhovi nad Ročinjem Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776 Izlet: Spoznajmo Brda Informacije: Peter Marinič, tel. št.: 051 310 413, www.brda.si/izleti_in_ogledi/enodnevni_izleti Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. št.: 041 840 993, info@po-brda.si Pohod: 7. Pohod ob meji brez meje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776 Božični koncert, nastopajo: Quercus Quintet, Julija Kramar, Vladimir Čadež in Gabrijela Mugerli Kontakt: Bojan Vuga, tel. št.: 041 202 207 Več informacij: www.brda.si

Županovo mnenje

Občina je opravičila svoj obstoj in delovanje Takoj po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prišlo do pobud o reorganizaciji lokalnih skupnosti. V Sloveniji je takrat delovalo 64 občin. To so bile občine, v katerih še danes delujejo upravne enote. Predlagatelji so videli v večjem številu manjših občin boljšo fleksibilnost in demokratičnost, pristnejše in učinkovitejše reševanje problematike, racionalnejše in smotrnejše koriščenje finančnih sredstev itd. Posledično in ker so bili nekateri drugačnega mnenja, je prišlo do referenduma na to tematiko, izid katerega je bil v smislu reorganizacije občin negativen.

Kljub temu je leta 1994 Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o reorganizaciji lokalne samouprave in tako smo v Sloveniji dobili 140 občin.

Iz naše nekdanje velike Občine Nova Gorica so nastale manjše občine Kanal ob Soči s 6000 prebivalci, občina Miren-Kostanjevica z nekaj manj kot 5000 prebivalci in občina Brda s skoraj 6000 prebivalci. V kasnejših mandatih je prišlo do nekaj sprememb v lokalni samoupravi, tako da je sedaj v Republiki Sloveniji 211 občin. Nekaj vlad je v različnih mandatih poskušalo izpeljati še drugo stopnjo lokalne samouprave. To bi pomenilo formiranje pokrajin oz. regij. Glede na to, da so bile vsebine slabo pripravljene in pristojnosti niso bile točno opredeljene, v parlamentu sprememb niso podprli.

Priznati moram, da sem bil tudi sam do novega zakona o lokalni samoupravi skeptičen, saj so mnogi govorili in tolmačili, da bodo imele nove občine pooblastila na ravni takratnih krajevnih skupnosti. Na našo srečo se to ni zgodilo, saj so aktualne občine več kot upravičile svoj obstoj. Osebno in na sploh smo v Občini Brda že takoj zaznali, da imamo z novo občino lepe danosti in možnosti.

Najbolj smo se oprli na tisti člen zakona, ki pravi, da je občina dolžna skrbeti za gospodarski in vsestranski razvoj lokalne skupnosti. Zato smo na občinskem svetu Občine Brda že v prvem mandatu sprejeli razvojne smernice.

Te so nakazovale ključne gospodarske aktivnosti v naši občini. Na prvem mestu je bilo izpostavljeno kmetijstvo s poudarkom na vinogradništvu in vinarstvu, pa tudi v sadjarstvu smo videli lepe možnosti za Brda.

Ker novi zakon o lokalni samoupravi, predvsem pa evropska uredba oz. direktiva, prepoveduje neposredno finančno pomoč, smo se odločili, da gospodarstvu pomagamo prek turistične dejavnosti. Tako smo na drugo mesto uvrstili pospešen razvoj turizma v Brdih. Na tretje mesto pa smo uvrstili obrtništvo in podjetništvo, ki se močno prepletata s prvima dvema področjema.

Občina Brda si zasluži samostojnost Po skoraj devetnajstih letih delovanja Občine Brda lahko brez pomislekov rečemo, da je upravičila svoj obstoj in delovanje. Realizirali smo neizmerno več vlaganja v vsa področja družbenega delovanja, kot bi se dejansko lahko zgodilo v veliki občini Nova Gorica.

Ogromno investicij smo izpeljali na področju cestne in komunalne infrastrukture. Večina projektov je bila izpeljana z evropskimi in državnimi sredstvi. Naj izpostavim samo primer vodooskrbe v Brdih, ko smo z Mestno občino Nova Gorica, Občino Renče-Vogrsko in Občino Ajdovščina udejanjili projekt Zaščita vodnega zajetja Mrzlek. Projekt je vreden skoraj 40 milijonov evrov, briški del znaša približno 10 milijonov. Pri tem kohezijskem projektu je bilo pomembno, da je bila

Franc Mužič

participacija občin samo v višini nekaj čez 8 odstotkov in da nam je pri tem še uspelo 20 odstotkov DDV-ja vključiti v integralni proračun države. Prav tako smo bili uspešni pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture in izobraževanja. Naj navedem zgolj dva primera, in sicer obnovo Šmartnega, ki ga mnogi obiskovalci imenujejo »kulturni biser«. Drugi, še zanimivejši projekt pa je največja investicija v RS na področju kulture – detajlna obnova in oprema vipolškega gradu. Tam naj bi nastal kongresni, kulturni in izobraževalni center, vanj naj bi vključili čim več domačih in tujih izobraževalnih institucij. Po moji oceni je bila občina kljub velikim vložkom v investicije še najuspešnejša pri promociji našega teritorija, tako da so Brda danes neprimerno boljše prepoznavna doma in v tujini. Da smo to dosegli, se je bilo nujno ustrezno organizirati in omogočiti strokovnim kadrom, da so pristopili k delu.

Tako smo najprej ustanovili Turistični biro, kasneje Turističnoinformacijski center Brda, Vinoteko Brda, sprejeli smo grafični znak s sloganom »Brda, dežela opojnih trenutkov«. Formirali smo tudi Konzorcij Brda in v letu 2010 ustanovili Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Vsi omenjeni akterji so pripomogli k temu, da smo na tem področju tako uspešni.

Prepričan sem, da si Občina Brda zasluži samostojnost, saj izpolnjuje vse pogoje po Zakonu o lokalni samoupravi.

Imamo zadostno število prebivalcev, vse institucije, ki so potrebne za delovanje – šola, vrtec, Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo, zdravstveni dom, lekarna itd. Poleg vsega smo geografsko izredno zaokroženo območje, prav tako smo izrazito kmetijska in obmejna občina.

Naš upravičen obstoj kažemo tudi skozi vsestranske aktivnosti, saj so našo občino do sedaj obiskali državni parlamentarci, ministri z državnimi sekretarji, predsedniki vlad in tudi predsedniki Republike Slovenije.

Predstavniki Občine Brda pa smo imeli čast biti povabljeni in vzpostaviti sodelovanje z raznimi občinami iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Povabljeni smo bili celo v dunajski parlament, v kabinet avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, bili smo tudi gostje avstrijske nacionalne televizije ORF na Dunaju itd. Z vsemi temi aktivnostmi smo krepili našo prepoznavnost. Uspehi, ki jih dosegamo, niso rezultat dela ene osebe, ampak usklajeno in modro delovanje celotnega občinskega aparata, od civilnih iniciativ do društev, klubov, komisij, odborov, vaških in krajevnih skupnosti, občinske uprave, župana in občinskega sveta kot najvišjega občinskega organa. Vseh skoraj 19 let delovanja Občine Brda smo skrbeli, da so vsi ti akterji delovali konstruktivno, sprejemali sklepe s konsenzom in da niso prišli preveč do izraza ozki strankarski interesi. Želim, da bi bilo tudi v prihodnje tako.

Franc Mužič

Občina Brda si zasluži samostojnost

Občina Brda si zasluži samostojnost

Tema trimesečja: Občina Brda

Jesen 2013 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: Občina Brda

S projektom združevanja občin Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije zagotavlja, da se bo doseglo, da bo po reformi občin vsak prebivalec Republike Slovenije dobil boljšo lokalno samoupravo, močnejšo lokalno samoupravo ter učinkovitejšo in večjo občino.

Ali je ta cilj s projektom teritorialne reforme pravilno in realno zastavljen? Sam sem prepričan, da ne. Glede na to, da bi Občina Brda tudi po morebitni izvedbi tega projekta še vedno ostala samostojna

Osupljivi koraki 19-letne Občine Brda

»Vsi skupaj v občini znamo in zmoremo« Prva trditev ministrstva je, da bo z večjimi, močnejšimi občinami lokalna samouprava učinkovitejša.

Kako in zakaj, ni opredeljeno. Menim, da se učinkovitost lokalne samouprave na vseh področjih nazadnje izkaže v eni sami točki, in to je, koliko je občina zanimiva za življenje in delo svojih občanov ter ljudi, ki bi svoje življenjsko ali delovno okolje zamenjali za perspektivnejše in kakovostnejše. Leta 1994 je živelo v Brdih 5669 Brik in Bricev, v letu 2013 pa nas je kar 6003. Iz tega je mogoče zaključiti, da čeprav smo manjša občina, nastala iz velike Občine Nova Gorica, imamo učinkovito lokalno samoupravo, ki skrbi za kakovostno in perspektivno življenjsko in delovno okolje, kar se lepo odraža v povečanju števila prebivalcev.

Naslednja trditev je, da bodo z večjimi, močnejšimi občinami zagotovljene boljše komunalne in druge storitve. Razlike med občinami v zagotavljanju kakovostnih komunalnih in drugih storitev za svoje občane, če odmislimo začetno izhodišče, geografske in poselitvene značilnosti, lahko dosegamo samo z uspešnim črpanjem razpoložljivih državnih sredstev, sredstev iz evropskega proračuna ter sredstev iz strukturnih skladov. Ali bi v našo občino prišlo več tega denarja, če ne bi bili samostojni? Zagotovo ne.

In to lahko dokažemo samo z enim primerom. To je projekt »Varovanje vodnega vira Mrzlek ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-banjške planote, Goriških brd in Vipavske doline«. V okviru tega projekta se je za Občino Brda izvedla povezava obstoječega zajetja vode iz podtalnice v Prelesju do zajetja Mrzlek, ki razpolaga z ustrezno količino prečiščene vode v dolžini 7600 metrov. Vodovod, pripeljan v Prelesje, je predviden še za občino Kanal ob Soči in preko Brd v sosednjo Italijo pri Števerjanu.

Na območju občine pa se je v okviru projekta obnovilo še 15 kilometrov primarnega vodovoda, zgradil se je nov, 100 m3 velik vodohran na Dobrovem, povečal vodohran na Humu ter rekonstruiralo se je še vseh ostalih 6 vodohranov. Občina je za ta projekt iz Kohezijskega sklada uspešno izčrpala 9.650.709 evrov sredstev ter si izborila, da je bil strošek davka na dodano vrednost upravičen strošek, kar pomeni, da ga ni plačala in s tem v proračunu prihranila kar 1.930.141 evrov. Ali si lahko sploh predstavljamo, čemu vse bi se morali odreči, če bi DDV morali plačati iz občinskega proračuna, kar je v vseh drugih projektih običajna praksa.

Mnogi uspešno zaključeni projekti

občina, lahko ta predlog zelo realno in nepristransko ocenjujem in sem ga tudi ocenil. Pa gremo po vrsti.

In prav ta projekt, v katerega so bile vključene tudi Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina in Občina Renče-Vogrsko in ki je prinesel v ta prostor 37,3 milijona evrov evropskega in državnega denarja, se je rodil v prostorih Občine Brda.

Ideja in kasneje projekt je nastal, ko se je iskalo rešitev za izboljšanje kakovosti pitne vode za prebivalce Brd. Razvijali so ga trije ljudje: direktor družbe

Jesen 2013 / Briški časnik / 18

Vodovodi in Kanalizacija Nova Gorica, d. d. Miran Lovrič, vodja ekoloških in evropskih projektov pri družbi Projekt, d. d. Pavel Lavrenčič ter župan Občine Brda Franc Mužič.

V okviru evropske perspektive 2007–2013 pa smo uspešno izčrpali razpoložljiva državna sredstva, sredstva iz evropskega proračuna ter sredstva iz strukturnih skladov še za naslednje projekte na področju komunalne infrastrukture v skupni vrednosti kar 4.745.091 evrov.

Tako smo s temi sredstvi na 5730 metrov dolgi lokalni cesti LC 020140 Vrhovlje–Sabotin vrh rekonstruirali obstoječe dotrajano makadamsko vozišče, ki je dobilo novo asfaltno prevleko. Tudi komunalna ureditev Medane se brez uspešnega črpanja evropskih in državnih sredstev ne bi zgodila oziroma bi se dogajala v mnogo daljšem časovnem obdobju. S pomočjo zgoraj navedenih sredstev smo zgradili sekundarno fekalno kanalizacijo s črpališčem v skupni dolžini 1600 metrov in 480 metrov tlačnega voda ter sekundarne meteorne kanalizacije v skupni dolžini 650 metrov. Zgradili smo komunalno čistilno napravo Medana s kapaciteto 400 PE in dostopno cesto. V obdobju med letoma 2008 do 2010 se je s pomočjo teh sredstev izvedla tudi obnova lokalne cesta Dobrovo–Vipolže v dolžini 4800 metrov, ki je pripomogla k boljši pretočnosti prometa, povezanosti med naselji, dostopnosti v osrčje občine in ne nazadnje varnosti udeležencev v prometu. Asfaltirali smo tudi cesto Valerišče–Dolnje Cerovo, komunalno in prometno uredili briški biser »vas Šmartno«. Tekom letošnjega in naslednjega leta pa bomo v vasi Biljana zgradili kanalizacijsko omrežje, obnovili vodovod in položili optični kabel, od vasi Šmartno do Vipolž zgradili nov vodovod, v Kozani pa dogradili kanalizacijsko omrežje. Tako bosta dobri dve tretjini vasi priklopljeni na čistilno napravo, na katero so se prvi prebivalci Kozane začeli priključevati leta 2008. Prva investicija v komunalno infrastrukturo je bila financirana z evropskimi sredstvi in je imela za cilj tudi spodbudo in zagotavljanje pogojev za prvi hotel v Brdih, hotel Kozana.

Obnovili smo celotno javno razsvetljavo v občini, in sicer tako, da smo uspešno kandidirali za namenska nepovratna sredstva razpisa PETROLURE in si tako zagotovili 178.966 evrov, kar je predstavljalo šele polovico potrebnega denarja za obnovo te dotrajane in energetsko potratne javne infrastrukture. Za preostali del je poskrbel izbrani koncesionar, družba Petrol, d. d., Ljubljana, s plačilom koncesijske dajatve.

Z raznimi neproračunskimi viri smo v preteklosti, zlasti pa lani in letos, izboljšali osnovnošolsko infrastrukturo s tem, ko smo uredili športno igrišče ob Osnovni šoli Dobrovo, vdahnili novo življenje večnamenskim površinam ob gradu Kojsko oziroma v tako imenovanem Riu, ki ga uporablja tudi OŠ Kojsko. V tej šoli smo zamenjali tudi obstoječi kotel na nafto s kotlom na lesno biomaso ter začeli energetsko učinkovito sanacijo OŠ Dobrovo. Višina pridobljenih sredstev za te projekte na raznih razpisih znaša kar 695.997 evrov.

Tema trimesečja: Občina Brda

Dovolite, da

Andrej Markočič

Niso pozabili na kulturo Od dneva nastanka občine se v občinski upravi ni nikoli pozabilo na kulturo. S pomočjo sredstev kulturnega tolarja smo uspešno obnovili Hišo kulture v Šmartnem in tako izvedli prvi korak v nadaljnji obnovi tega briškega bisera, ki je dosegel vsekakor svoj višek v letu 2012, ko smo s pomočjo evropskih sredstev prometno uredili Padrate, tlakovali notranjost vasi in uredili vso komunalno infrastrukturo ter postavili novo čistilno napravo. To še zdaleč ne pomeni konec urejanja vasi, saj bomo imeli že v naslednjem mesecu odprtje v celoti obnovljene Briške hiše s postavitvijo modernega muzeja na temo razvoja briške arhitekture. Za ta projekt smo na Ministrstvu za kmetijstvo pridobili 58.670 evrov. Prav s pomočjo sredstev tega ministrstva je bil zgrajen nov vaški dom v Višnjeviku.

Občina Brda je s pomočjo kulturnega tolarja v prvih letih delovanja sanirala tudi streho v Vili Vipolže in s tem zagotovila, da objekt ni propadel.

Danes je predmet celostne sanacije, za kar je država iz lastnega proračuna in evropskih sredstev namenila skupno neverjetnih 12.913.458 evrov. Gre za drugi največji projekt Ministrstva za kulturo v tej perspektivi. Ta obnovljeni arhitekturni diamant naj bi dobili brezplačno v upravljanje. Ali obstaja kakšen še učinkovitejši način porabe razvojnega denarja?!

Od nastanka občine v letu 1994 pa do danes so bile vedno prisotne velike omejitve, danes lahko rečemo celo zakonske prepovedi spodbujanja kmetijstva s strani lokalnih skupnosti. Namreč, za področje razvoja kmetijstva Evropska unija že sama preko držav članic namenja ogromna proračunska sredstva, ki jih tudi Brike in Brici uspešno individualno črpajo. Posledično se je občinska uprava odločila pomagati kmetijski dejavnosti indirektno, to je s pomočjo pri promociji, trženju in prodaji naših produktov in proizvodov ter spodbujanju turizma, preko katerega se prav tako dosega razvoj osnovne dejavnosti (vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo) ter pomaga dopolnilni dejavnosti na kmetijah. Več o tem sta v tej izdaji Briškega časopisa povedala župan Franc Mužič ter direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Ariana B. Suhadolnik.

Ojlkarstvo v Brdih Izpostavil bi še evropski projekt UELIJE I, katerega glavni rezultat je bila nabava torklje, s pomočjo katere

smo v občini s tesnim sodelovanjem Oljkarskega društva Brda dali odločilen impulz za razvoj oljkarstva v naši občini. S projektom UELIJE II, v okviru katerega smo v letu 2013 med drugimi aktivnostmi nabavili stroj za stekleničenje olj, stroj za razkoščičenje oljk in kalibrator, pripravili strategijo trženja in izdelali skupno čezmejno embalažo, pa gre razvoj oljkarstva naprej v pravi in želeni smeri. Gre za primer zglednega sodelovanja Oljkarskega društva Brda, ki je idejni, vsebinski in strokovni vodja projekta, ter Občine Brda, ki skrbi za administrativno-strokovni del projekta in brez katere zaradi finančne nezmožnosti vodenja projekta s strani društva projekta ne bi uspeli speljati. S tema projektoma smo priskrbeli skoraj 300.000 evrov sredstev, porabljena pa so bila izključno za razvoj oljkarstva.

Naslednja trditev ministrstva je, da bi bil ob manjšem številu občin razvojni denar veliko bolj skoncentriran in porabljen za večje, pomembnejše sinergijske projekte. Tudi to trditev lahko vsaj za občine severne Primorske, še posebej za občine nekdanje Občine Nova Gorica, ovržemo samo z dvema večjima večmilijonskima projektoma. Že omenjeni projekt »Varovanje vodnega vira Mrzlek ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovskobanjške planote, Goriških brd in Vipavske doline« je bil skupni projekt štirih občin. Projekt »Regijski center za ravnanje z odpadki R-CERO« pa je skupni projekt kar trinajstih občin. Občine, nastale iz nekdanje Občine Nova Gorica, skupno rešujemo tudi področje čiščenja odpadnih voda, smeti, skupne turistične promocije in še bi lahko naštevali.

Tudi zadnja trditev, da majhne občine porabijo zelo veliko denarja pri režiji (občinski svetniki, župani, birokracija), za našo občino ne drži. Občina Brda bo v letošnjem letu za to namenila natančno 6,5 odstotka svojega proračuna. In prav takšen odstotek bo za občinske svetnike, župane in občinsko upravo porabila v letu 2013 nam najbližja mestna občina, Mestna občina Nova Gorica.

Občina Brda je vedno izpolnjevala pogoje za občino, določene v Zakonu o lokalni samoupravi, a to je bila samo osnova za njeno uspešnost in danes lahko mirno ocenjujem tudi upravičenost. Rezultati niso prišli sami po sebi, niti nam niso bili položeni v zibelko. Zanje je bila v prvi vrsti potrebna županova vizija razvoja občine in trdo delo za realizacijo te vizije.

Takoj za njim pa odgovorno delo občinskega sveta ter strokovna podpora odločitvam župana in občinskega sveta s strani občinske uprave. Še pred tem pa je bil potreben trezen razmislek vas Brik in Bricev, da ste na vseh dosedanjih lokalnih volitvah izvolili pravega človeka za župana in občinske svetnike, ki so znali pripeljati Občino Brda na točko, kjer je danes.

Občina Brda je v obdobju devetnajstih let naredila res osupljive korake skoraj na vseh področjih. Seveda s tem ne mislim, da smo dosegli vse, ampak ravno nasprotno. Vsaj sam vidim tudi osebni izziv v iskanju poti, kako realizirati projekt nove telovadnice ob OŠ Dobrovo, celostno ureditev našega občinskega središča Dobrovo ter seveda projekt Terme Brda.

Projekt, za realizacijo katerega nam je zmanjkalo zelo, zelo malo, a dovolj, da še danes ni realiziran. Za to v vodstvu občine prevzemamo vso odgovornost s prepričanjem, da ga bomo tako ali drugače uspeli v bližnji prihodnosti realizirati. Pogum in prepričanje nam dajeta dosedanje delo, ki dokazuje, kaj vsi skupaj v Občini Brda znamo in zmoremo.

zaključim z dvema osebnima željama.

Prvič, želim si, da bi bilo v prihodnje še več sodelovanja, razumevanja in iskanja skupnih sinergij med vami Brikami in Brici, saj le skupaj lahko dosežemo tako osebno kot poslovno rast.

Kot drugo pa si želim, da bi tudi nekateri gospodarski subjekti, ki delujejo v občini, večkrat prisluhnili razvojnim predlogom, idejam in projektom občinske uprave in se sploh bolj aktivno vključili v vizijo razvoja občine, saj smo dokazali, kaj znamo in zmoremo. Skupaj pa samo še več.

Andrej Markočič Direktor občinske uprave

Jesen 2013 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: Občina Brda

Turizem je ena izmed vodilnih dejavnosti svetovnega gospodarstva in pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev makro- in mikrolokacij, kot so konkurenčnost, rast bruto denarnega proizvoda (BDP), trajnostni razvoj, večja kakovost življenja in blaginja prebivalstva, krepitev kulturne identitete in povečevanje prepoznavnosti v mednarodnem prostoru. V Sloveniji ustvarja turizem kar 12,1 odstotka BDP in je hkrati zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci predstavlja dobrih 8 odstotkov celotnega izvoza in kar 40 odstotkov izvoza storitev.

TURIZEM – zlato jajce?

Brda so butična turistična destinacija Vlada Republike Slovenije opredeljuje turizem kot enega najpomembnejših gospodarskih in strateških sektorjev, ki generira nova delovna mesta in pomembno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj. Slovenski turizem v zadnjih desetih letih izkazuje izrazito pozitivne trende rasti, tako po številu turistov in prenočitev kot tudi po višini prilivov. Gospodarska recesija je v letu 2010 sicer vplivala na nekoliko nižjo rast turističnega prometa, vendar se število prihodov turistov še vedno povečuje, kar velja tudi za priliv iz naslova izvoza potovanj. Gre torej za panogo, ki terja posebno pozornost različnih deležnikov, od vladnih, zasebni, javnih, civilnih in mednarodnih organizacij.

Turizem je hkrati storitvena gospodarska dejavnost s posebno specifiko – trži javno dobro (tj. naravo, kulturo, zgodovino), kar narekuje visoko interakcijo deležnikov z državno upravo kot skrbnikom skupne »družbene lastnine«. Trajnostni koncept razvoja turizma na vseh področjih ter ustrezna in usklajena nacionalna turistična strategija morata zagotoviti doseganje sinergije med konkurenčnostjo, ugodnim poslovnim okoljem ter učinkovitim in inovativnim trženjem z nujnim poudarkom na vlaganju v kakovost in inovativnost, na razvoju strateških partnerstev znotraj sektorja in z zunanjimi deležniki ter na odpravljanju ovir za učinkovitejši turistični razvoj.

Glavni vsebinski cilji strategije razvoja slovenskega turizma so dvig konkurenčnosti (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca, desezonalizacija), dvig kakovosti življenja in blaginje (blaginja lokalnega prebivalstva, uravnotežen regionalni razvoj, sodelovanje v turističnem razvoju, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja), dvig ugleda in razvoj slovenskega turizma (pomembnost turizma, partnerstvo za razvoj, javno-zasebno partnerstvo, podoba turizma v očeh drugih dejavnosti) ter dvig prepoznavnosti in ugleda Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka, podoba Slovenije, internacionalizacija).

Uresničevanje navedenih ciljev pomembno vpliva tudi na razvoj mikrodestinacij, zato jih moramo vsi deležniki pri načrtovanju strategije razvoja domače destinacije poznati in upoštevati.

Enako velja za temeljne usmeritve pri načrtovanju turistične ponudbe. Ohranjena narava in naravne danosti so glavna konkurenčna prednost Slovenije, iz katere izhajajo temeljna področja turistične ponudbe, ki utrjujejo znamko »I feel Slovenia«. To je zastava, ki vihra na svetovnem zemljevidu višje in močneje od katere koli zastave mikrodestinacij.

Slovenija je v tujini prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava država, ki v turistični ponudbi stavi na naslednje konje: zdravje in dobro počutje,

Jesen 2013 / Briški časnik / 20

aktivne počitnice, doživetja v naravi, poslovni turizem, gastronomija, kultura, zabaviščni turizem in igralništvo ter križarjenja.

je imajo v tej zgodbi svoj K prostor Brda Stoletja burne preteklosti so v Brdih pustila pomemben pečat: raznoliko in kultivirano pokrajino, značilno arhitekturo in številne etnološke zanimivosti, ki so preko šeg in navad še vedno vpete v vsakdanje življenje. V preteklosti predvsem z Italijo povezano pokrajino je šele leta 1986 zgrajena osimska cesta tesneje povezala z matično domovino. Ljudje so se tu od nekdaj preživljali s kmetijstvom, živinorejo, poljedelstvom in sadjarstvom. V 60. letih prejšnjega stoletja je izgradnja Vinske kleti Goriška brda narekovala preusmeritev v monokulturo: vinogradništvo in vinarstvo. V 80. letih je sledilo ponovno oživljanje oljkarstva, vedno več tržnih iniciativ posameznih vinarjev, predvsem pa leta 1995 ustanovitev lastne Občine Brda – to so bili pomembni mejniki razvoja nove gospodarske panoge – turizma. Razvojnim smernicam je sledila ustanovitev TIC-a, načrtno združevanje tržnih aktivnosti vinarjev v Konzorcij in kasneje Vinoteko sta zaokrožila oblikovanje logotipa in prepoznavnega slogana »Dežela opojnih trenutkov«. Jasno nakazana strategija razvoja mlade občine se je kazala v investicijah v cestno in komunalno infrastrukturo, v zagotovitvi pitne vode ter ustvarjanju pogojev za gradnjo turističnih nastanitvenih kapacitet.

Z zavedanjem, da mora doseženi razvojni stopnji slediti strokovno in načrtno delo, povezovanje in koordinacija aktivnosti številnih akterjev znotraj in med destinacijami, je občina leta 2010 ustanovila Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda, ki je prevzel vlogo destinacijskega menedžmenta. Dozorelo je spoznanje, da brez povezovanja in dobrega sodelovanja vseh akterjev, ki sooblikujejo ponudbo teritorija, brez jasno zasnovanih »produktov«, nenehne skrbi za dvigovanje njihove kakovosti in kakovosti turističnih storitev ter ne nazadnje dobrega trženja, konkurenčnosti in nadaljnjega razvoja v globalnem okolju ne bo mogoče doseči ciljev.

Dobro poznavanje in prilagajanje turistične ponudbe Izpolnjevanje vedno bolj zahtevnih pričakovanj gostov je namreč mogoče le ob dobrem poznavanju in hitrem prilagajanju celovite turistične ponudbe sodobnim trendom razvoja. V svetovnem merilu velja turizem za eno najhitreje rastočih dejavnosti.

Evropa je priljubljen cilj svetovnih turistov, napoveduje se najmanj podvojitev obiskov v

Tema trimesečja: Občina Brda

Ariana B. Suhadolnik

naslednjih dvajsetih letih. Število počitnic v enem letu se veča, čas trajanja počitnic pa se manjša.

Turisti postajajo vedno bolj zahtevni, ponudba pa vse pestrejša. Cena je pomemben dejavnik izbire storitev pri samo 8 odstotkih turistov. Struktura porabe je sledeča: dve tretjini za prenočišče, hrano in pijačo, sledijo rekreacija, igre na srečo, nakupi, prevoz. Najbolj priljubljena dejavnost Slovencev v prostem času je rekreacija v naravi. V strukturi obiskovalcev je zaznati izrazito povečanje segmenta »seniorjev«, do leta 2020 še dodatnih 20 odstotkov.

Vedno večji poudarek je na ponudbi, povezani z zdravjem, specifiki teritorija, individualizaciji pristopa, VIP-obravnavi gostov, izrazito povečana je uporaba spletnih rezervacijskih sistemov, raste tudi kongresni turizem.

Priložnosti Brd je zaznati v vseh alinejah.

Vrhunska enogastronomska ponudba, dobra geografska ali celo geostrateška lokacija v centru Evrope, ki v radiju 150 km doseže Benetke, Salzburg in Ljubljano ter velika in mala letališča, odlična klima in številne možnosti preživljanja aktivnih počitnic v čudovitem naravnem okolju so predispozicije, na katerih lahko nadaljujemo zgodbo o uspehu ene najmlajših turističnih destinacij v Evropi.

Brda so pot turizmu pričela tlakovati z vinom in češnjami, temu kmalu dodala izvrstno briško kuhinjo ter ji prostor našla v vedno večjem številu raznolikih gostinskih in nastanitvenih objektov.

Avtentične briške kmetije in sodobni hoteli z zahtevno infrastrukturo dandanes ponujajo že preko 500 ležišč. Bogata kulturna in naravna dediščina ter številne možnosti aktivnega preživljanja počitnic v naravi (tematski pohodni in kolesarke poti, vodeni ogledi, izleti na električnih kolesih in skuterjih …) narekujejo nove dimenzije turizma, ki vrhunski enogastronomiji dodaja zeleno, aktivno in ne nazadnje romantično noto ene najlepših slovenskih poročnih destinacij.

V letu 2012 smo ponudbo pomembno nadgradili z mednarodno pohodno potjo Alpe-Jadran Trail, ki na 690 km povezuje Avstrijo, Italijo in Slovenijo ter se, kot kažejo zadnji podatki, uvršča med najbolj obiskane pohodniške transverzale srednje Evrope. Z vstopom v franšizni sistem Bikeways smo ponudbo

aktivnosti obogatili s 25 električnimi kolesi in Brda povezali v mednarodni sistem kolesarskih poti www. bikeways.eu. Oblikovali smo 9 novih kolesarskih tras z bogato spremljajočo ponudbo zanimivosti in enogastronomije. Brda smo v letošnjem letu interaktivno predstavili na novem turističnem spletnem portalu www.brda.si, ki beleži izjemen obisk in je hkrati pomembno komunikacijsko orodje znotraj in med destinacijami. Tik pred zagonom pa je namestitev rezervacijskega sistema Feratel.

Smo prva destinacija v Sloveniji, ki gostom ponuja doživetje ekomobilnosti, novega način popotovanja med zanimivostmi na ekološko neoporečnih vozilih. Poleg e-koles je na sedmih kmetijah, t. i. ekotočkah, na razpolago 15 električnih skuterjev.

Na dvorišču Gradu Dobrovo je vrata odprla Briška butiehca, trgovinica s čudovito ponudbo izdelkov, ki so jih izdelale ali pridelale roke briških umetnikov, kmetov in obrtnikov. Je pravi butik spominkov in daril, namenjen tako turistom kot domačinom.

Zavedamo se pomena vrednotenja kulturne dediščine, zato smo srednjeveško vasico Šmartno opremili z informacijskimi tablami, izdelanimi v skladu z novim Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov v EU. Lahko bi na kratko povzeli, da smo prvima dvema stebroma briškega turizma, enogastronomiji in kulturni dediščini, ki ju je dopolnjeval igralniški turizem in številne tradicionalne prireditve, dodali aktivne počitnice in doživetja v naravi.

Smer je zagotovo prava, po poti naprej moramo skupaj.

Odgovornost za nadaljnji razvoj je na nas vseh: politiki, gospodarstvu in družbenem sektorju. Skupaj in odločno, z zvrhano mero okoljevarstvene in družbene odgovornosti bomo dosegli cilje, razvoj, odpiranje novih

Izzivi za prihodnost Pred nami je pomemben izziv kongresnega turizma, ki ga narekuje obnova Vile Vipolže in projekt oblikovanja blagovne znamke, ki ga izvajamo ob pomoči zunanjih strokovnjakov.

Zavedamo se pomena kakovosti storitev, zato velik poudarek namenjamo izobraževanju in usposabljanju ponudnikov preko tečajev jezikov, računalništva, bontona in drugih oblik poslovne komunikacije ter odgovornega okoljevarstvenega ravnanja. Še več pozornosti namenjamo tržni komunikaciji. Z omejenimi finančnimi resursi iščemo kreativne rešitve promocije, ki izvirno pritegnejo pozornost ciljih skupin gostov, brez angažmaja velikih sredstev.

Uspešno zgodbo trajnostnega turizma sooblikujemo s trdno podporo Občine Brda in z roko v roki z vsemi sodelujočimi: gostinci, vinarji, sadjarji, oljkarji, čebelarji, vaškimi skupnostmi, v sodelovanju s številnimi društvi, ob pomoči Strokovnega sveta in Sveta zavoda ZTKMŠ Brda.

Vpeti smo v regionalne razvojne programe, sodelujemo pri pripravi nacionalne strategije razvoja turizma, smo partnerji številnih mednarodnih projektov.

Zavedamo se poslanstva, imamo vizijo in poznamo pot. Brda so turistična destinacija. Butična.

Prepoznavna doma in v tujini po izjemni lepoti pokrajine, bogati kulturni dediščini, vrhunskih enogastronomskih produktih ter visokokakovostnih turističnih storitvah. Zelena, aktivna in zdrava.

delovnih mest, ohranjanje mladih doma in druge multiplikativne učinke turizma na druge dejavnosti, vključno s kmetijstvom. Brda si to zaslužijo.

mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica ZTKMŠ Brda

Jesen 2013 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Občina Brda

Reorganizacija slovenskih občin

bčina je vključena v vse pore O življenja v Brdih

Ko so predsedniki koalicijskih strank dali ministru Gregorju Virantu zeleno luč za projekt reorganizacije občin, se je ta v naslednjem koraku odpravil v poslanske skupine in skušal dobiti podporo še med poslanci. Kot je poudaril, je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen. Povedal je, da bi bil čisti prihranek 10 milijonov evrov. Če pa gledamo celoten učinek racionalizacije, lahko govorimo o več 100 milijonih evrov, pojasnjuje Virant.

Občine bi se med seboj združevale, nihče ne bi ostal brez svoje občine, saj je Slovenija preveč nespametno porazdeljena. Slovenija je razdeljena na 211 bolj ali manj velikih občin. Po podatkih statističnega urada, dostopnih na spletni strani ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, ima 110 občin manj kot 5000 prebivalcev (52,1 %).

V 48 občinah (22,8 %) živi od 5000 do 10.000 prebivalcev, kamor sodi tudi Občina Brda.

O tem smo se pogovarjali z občinskimi podžupani in nekdanjimi svetniki.

Menite, da gre pri predlaganem projektu reorganizacije občin resnično za tako velike prihranke v državnem proračunu? Kaj bi pomenilo za Občino Brda, če bi se morala na primer spet združiti z novogoriško občino?

Goran Simčič, podžupan: Strinjam se, da je število občin v Sloveniji preveliko. Veliko je namreč nesmislov, nepravilnih delitev in števila občin. Menim, da si je državna politika z oblikovanjem velikega števila občin tlakovala boljši volilni uspeh. Zaradi racionalizacije poslovanja se strinjam, da je smiselno imeti manjše število občin, v teh združenih pa imeti predstavnike vseh teh združenih občin (npr. svetniki iz vseh združenih občin …). Sistem upravljanja take združene občine bi moral vsebovati pripadnike vseh v združeno občino združenih občin. Prihranek bo zagotovo zelo velik, saj se s tem zmanjša veliko število občinskih funkcionarjev, zaposlenih, da o drugih stroških ne govorimo.

Za Občino Brda bi to bil – če bi morala nazaj v občino Nova Gorica – korak nazaj v razvoju. Če bi ministrstvo iskalo druge možnosti združevanja, na primer združevanje manjših v večjo, pa bi bila poslovanje in razvoj na podobni ravni kot sedaj.

Damjan Birtič, podžupan: Absolutno ne. Pri reorganizaciji občin se ne bi smeli v prvi vrsti ozirati nekritično samo na njihovo število, ampak predvsem na njihovo delovanje in uspešnost. Glavni kriterij pri tem bi moral biti finančna urejenost v občinah, saj poznamo primere manjših občin, ki so bile sposobne s skromnimi sredstvi napraviti precej koristnega dela za lokalno prebivalstvo. Ob tem so omenjene občine ostale v okvirih njihove finančne zmožnosti. Menim, da bi se moral minister pri projektu racionalizacije ozirati predvsem po tistih občinah, ki niso upoštevale kriterijev finančne vzdržnosti in tako neodgovorno porabljene davkoplačevalski denar.

Jesen 2013 / Briški časnik / 22

Joško Zamar, podžupan: Če govorimo o prihrankih, moramo vedeti, da je najprej potrebno s strani države poenostaviti postopke za pridobivanje raznih dovoljenj, prijav na razpise, upravne postopke. Skratka, duši nas birokracija. Občani hočemo mirno življenje, enostavno in učinkovito državo. Žarko Kodermac, nekdanji občinski svetnik: Slovenija se je po osamosvojitvi organizirala v lokalne skupnosti – občine, z namenom občankam in občanom približati odločanje o lastnem razvoju in napredku s predpostavko, da krajani sami najbolje poznajo probleme in težave kraja. Že takrat je bilo čutiti, da gre tudi za politično vprašanje in vprašanje moči posamezne politične stranke ali opcije na terenu. To je bil po moje glavni razlog, da se pri nastajanju občin ni upoštevalo v večji meri stroke in dogovorjenih kriterijev. Tako smo v situaciji, ko je morda v Slovenji občin preveč oz. so nekatere zašle v likvidnostne težave; država pa ocenjuje, da so stroški visoki. Osebno sicer mislim, da so podatki o prihrankih, ki se navajajo, pavšalni in nerealni.

Tudi v Brdih je bila ob ustanavljanju občin prisotna želja po dveh občinah na našem področju – Dobrovo in Kojsko. Prepričan sem, da je bila odločitev o eni celoviti občini Brda pravilna. Ne nazadnje smo kot občina tudi geografsko zaokrožena celota in se nam je sama po sebi ponujala sedanja rešitev.

Damijan Koncut, nekdanji občinski svetnik: Menim, da pri predlaganem projektu reorganizacije občin ne gre za tako velik prihranek glede naše občine.

Občina Brda je prav gotovo ena izmed tistih, ki so v zadnjih dveh desetletjih znale racionalno izkoristiti svoja finančna sredstva ter spremeniti podobo krajev v Brdih. Pri uspešnem razvoju je treba omeniti voljo ljudi, ki so volonter-

sko sodelovali pri marsikaterem projektu.

Kako vidite Goriška brda danes v okvirih občine, ki jo vodijo Brici?

Goran Simčič, podžupan: V občini je viden zelo velik napredek tako v razvoju kot v izboljšanih pogojih za življenje. Občina se je razvila tako na ravni gospodarske dejavnosti (vinarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo) kot tudi na izboljšanih pogojih za življenje (ceste, vodovodi, dostopi, telekomunikacije). Pri tem ne smemo pozabiti, da ne gre zgolj za samostojno občino, ampak da občino vodi župan, ki ima korajžo, pogum in vztrajnost. Treba je poudariti tudi voljo ljudi do sprememb, razvoja. Briški človek je vajen garati zase in za skupno dobro. Vse to pa dela razliko v primerjavi z drugimi podobnimi občinami, saj – še enkrat poudarjam – ni pomembna samo samostojnost, ampak tudi želja, pogum, vztrajnost, kar pa Bricem in županu ne manjka.

Goriška brda so se v zadnjih letih zelo razvila. Odkar občino vodijo Brici sami, se je izboljšala infrastruktura (cestne povezave …), izboljšale so se telekomunikacijske povezave, izboljšuje se energetska učinkovitost (sanacija Osnovne šole Dobrovo in Kojsko, javna razsvetljava …), poskrbljeno je za starejše občane (izgradnja Doma starejših občanov v Podsabotinu), izboljšali so se pogoji za življenje (čista voda iz Mrzleka), viden je napredek na področju turizma (projekt Šmartno, projekt Vila Vipolže, projekt kolesarskih poti …). Občina je vključena v praktično vse pore življenja v Brdih. Sodelovala je in še sodeluje pri organiziranju različnih prireditev (Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja …), pomaga pri obnovi sakralnih objektov, pomaga in podpira športne dejavnosti (nogomet, balinanje …), poskrbela je za izgradnjo športnih objektov, pomaga in subvencionira šolske in obšolske dejavnosti (šola v naravi, izleti …), pomaga mladini (razpisuje sredstva za uresničevanje

Tema trimesečja: Občina Brda

Reorganizacija slovenskih občin programov mladih in mladinskih klubov), pomaga mladim družinam (ugodni stanovanjski krediti), subvencionira obrestne mere za kredite za gospodarstvo in gospodinjstvo, daje enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, podpira kulturne dejavnosti (pomaga zborom in gledališki skupini …).

Damjan Birtič, podžupan: Menim, da so Brici s svojo delavnostjo in vztrajnostjo dokazali, da je bila ustanovitev občine Brda pravilna in upravičena. To dodatno potrjujejo rezultati na vseh ravneh občinskega odločanja, od vaških in krajevne skupnosti, občinskega sveta, same občinske uprave in županstva.

razlik med mestom in vasjo je v postavitvi raznih sodobnih tehnologij (signal gsm, internet ...). V mestu se na primer naseli v eno stolpnico toliko ljudi, kot jih premore ena naša vas. Poudariti je treba, da so naše vasi geografsko zelo razvejane. Zato smo nezanimivi.

Naša občina išče rešitve različno. Prijavlja se na razpise. Ideje o rešitvah problemov največkrat dajejo občani. To v mestu ni potrebno, zato na nekaterih ravneh nismo enakopravni.

Joško Zamar, podžupan

Bi bila Goriška brda danes to, kar so, če bi bila še vedno vpeta v večjo novogoriško občino?

Goran Simčič, podžupan: Prepričan sem, da Brda ne bi postala to, kar so, če bi bila vpeta v novogoriško občino, ker Mestna občina Nova Gorica nima sorodnosti, nima povezav in nima podobnosti z Občino Brda, saj naša občina ne gospodarsko niti geografsko ne sovpada z občino Nova Gorica. V okviru novogoriške občine ne bi mogli izvajati tako korajžne politike in odločitev, kot smo jih samostojno, poleg tega organizacija ne bi dopustila takega razvoja. Še enkrat poudarjam, da bi združevanje moralo potekati tako, da se več manjših in sorodnih občin združi v večjo občino.

Damjan Birtič, podžupan: Težko bi primerjal sedanjo situacijo z razmerami, ki so veljale, ko smo še bili pod skupno občino Nova Gorica, saj smo takrat živeli tudi v drugačnem družbenem sistemu. Vsekakor pa menim, da so Brda in Brici z ustanovitvijo lastne občine precej pridobili, tako glede same infrastrukture kot prepoznavnosti in možnosti soodločanja.

Menim, da je skoraj 20-letna zgodovina naše občine dala prav prebivalcem Brd, ki so se na takratnem referendumu odločili za oblikovanje lastne občine. V primeru občine Brda gre za geografsko zaokroženo področje s svojimi specifikami, ki jih je lažje in učinkoviteje upravljati v okviru manjše lokalne enote. Večkrat pa se znotraj občine srečujem z večjimi projekti, ki zajemajo tudi širše lokalno okolje in zahtevajo medobčinsko usklajevanje. V teh primerih pa močno pogrešam organ, ki bi bil sposoben učinkovito usklajevati in izpeljati projekte širšega regijskega pomena. Govorim seveda o ustanovitvi pokrajin, ki naj bi bile sposobne opravljati prej naštete naloge, ob tem pa tudi zastopati interese občin v evropskem oz. mednarodnem prostoru.

Joško Zamar, podžupan: Ljudje si želimo občino, ki nam je blizu tako geografsko kot tudi z dostopnostjo občinske uprave.

Združitev z Novo Gorico bi pomenila korak nazaj. V Goriških brdih je bilo opravljenega ogromno prostovoljnega dela, v mestih to redko poznajo. Dober primer

Goran Simčič, podžupan

Damjan Birtič, podžupan

Damijan Koncut, nekdanji občinski svetnik

Žarko Kodermac, nekdanji občinski svetnik: Nekaj izkušenj imam tudi z nekdanjo občino Nova Gorica, ki je zajemala tudi Brda, in se še dobro spominjam, koliko napora in poti je bilo potrebnih za uresničevanje in realizacijo naših potreb in zahtev. Pa čeprav smo v Brdih že takrat imeli tri zelo aktivne krajevne skupnosti.

Brda bodo kot občina prav gotovo ostala enotna; bolje bi bilo, da bi država občine razbremenila nepotrebne oz. odvečne birokracije, ki jo po mojem »proizvajajo« preštevilne državne inštitucije in ljudje tam zaposleni. Tako bi v občinskih upravah ostalo veliko več časa za uresničevanje konkretnih potreb občanov, še racionalnejša uporaba denarnih sredstev, morda tudi manjša potreba po zaposlovanju kadrov, predvsem pa večja učinkovitost v skupno zadovoljstvo občank in občanov.

Morda bi lahko tudi že sedaj nekatere skupne naloge opravljali enotno za več obstoječih občin (nekaj takih praks že obstaja) in si tako prihranili nekaj sredstev, pridobili čas in zmanjšali število zaposlenih v občinskih upravah.

Damijan Koncut, nekdanji občinski svetnik: Ponovna združitev briške z novogoriško občino bi bila za nas Brice v vseh pogledih nesprejemljiva, saj bi spet dobili krajevne skupnosti, ki pa nimajo pristojnosti za uresničevanje velikih, med drugim tudi evropskih projektov, kot jih uspešno izpeljuje Občina Brda.

Glede na to, da smo Brici delavni ljudje, vidim Občino Brda v velikem razvojnem napredku. Če bi bila Občina Brda še vedno pod novogoriško občino, bi najverjetneje ostala na ravni izpred dveh desetletij in prav gotovo Goriška brda ne bi bila tako razpoznavna v svetu, kot jo uspešno predstavlja sedanja občina z vsemi promocijami.

Vprašanja se nanašajo v glavnem na spremembo Goriških brd od nastanka svoje občine. Prosim, da te spremembe opišete v nekaj stavkih tako, kot jih doživljate in vidite vi kot občinski funkcionar oziroma občan.

Goran Simčič, podžupan: Občina je od nastanka do danes zelo spremenjena, Žarko Kodermac, nekdanji občinski svetnik

(Nadaljevanje na 24. str.)

Jesen 2013 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Občina Brda

Reorganizacija slovenskih občin (Nadaljevanje s 23. str.)

saj je prepoznavna tako v tujini kot doma, dosegla je velik napredek v razvoju turizma (nadeli so ji ime slovenska Toskana), razmah turizma je neverjeten, Brda postajajo močna turistična destinacija. Razvoj največje gospodarske dejavnosti vinarstva in vinogradništva je zelo velik, prepoznavni smo doma in v tujini. Realizirali smo veliko pomembnih projektov, ki izboljšujejo okolje za življenje, izboljšujejo pogoje življenja.

Izboljšani so pogoji za delo in gospodarske dejavnosti.

Damjan Birtič, podžupan: Goriška Brda so z ustanovitvijo Občine Brda ogromno pridobila na svoji prepoznavnosti.

Tukaj je bil narejen velik korak naprej pri urejanju komunalne in druge javne infrastrukture, ki dviguje kakovost bivanja v tem prostoru. Pred nami je seveda še pre-

cej novih izzivov, ki bodo zahtevali precej usklajevanja, delavnosti, požrtvovalnosti in seveda svežih idej in inovativnih rešitev.

Brici smo v preteklosti že večkrat dokazali, da te lastnosti imamo. Zato sem prepričan, da bomo znali v trenutkih, ko se od nas zahteva, stopiti skupaj in poiskati pravo pot za napredek naših krajev in dobrobit naših ljudi.

Joško Zamar, podžupan: Goriška brda so z ustanovitvijo občine veliko pridobila.

Pri tem pa so pripomogli spretni, delavni Brici in Brike. Vedno poudarjam, da imamo z delom v vaških in krajevni skupnosti še dovolj rezerve za nadaljnji razvoj. Treba jim bo dati večji poudarek in s tem občino še dodatno približati ljudem. Poenostavijo naj nam življenje, potem so mogoče tudi druge rešitve o številu občin.

Žarko Kodermac, nekdanji občinski svetnik: Podoba Brd bi bila danes gotovo drugačna, če ne bi imeli lastne občine oz. če bi bili združeni v Mestno občino Nova Gorica. Želim si le, da bi se napake, ki so se pri ustanavljanju občin dogajale, ne ponovile; tokrat v obratni smeri – v ukinjanju občin zaradi političnih in prestižnih razlogov.

Projekt lokalne samouprave je kompleksno vprašanje in po mojem zahteva trezen in odgovoren pristop, predvsem pa rešitve, ki morajo biti dolgoročne.

Vanda Colja

Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa

Občina Brda da ali ne?

Milena Simčič, Gonjače Čeprav sem bila na začetku proti cepitvi večjih občin, zdaj menim, da ukinjanje Občine Brda ne bi bilo smiselno, saj zelo dobro funkcionira. Opazimo lahko, da se je v tem času veliko naredilo in da se veliko dogaja na kulturnem, gospodarskem in turističnem področju. Brda so zaradi številnih aktivnosti na teh področjih postala prepoznavna tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

V zvezi z ukinitvijo manjših občin pa ne morem ničesar reči, saj nisem seznanjena z njihovim delovanjem in ne vem, ali bi bila njihova ukinitev smiselna in efektivna.

Nataša Vuga

OPRAVIČILO Ivan Skubin

Ivan Skubin, Breg pri Golem Brdu Dobro je, da imamo svojo občino.

Tako lahko preko svojih predstavnikov vplivamo na življenje v Brdih. Če bi, denimo, spadali pod občino Nova Gorica, tega vpliva zagotovo ne bi bilo, ali pa bi bil ta manjši. V tem primeru nemara naša vas ne bi imela ne asfaltirane bližnjice do Mirnika, ne novega podpornega zidu, ne razširjenega ovinka, pa tudi drugih izboljšav ne.

Iva Sivec Jesen 2013 / Briški časnik / 24

Obiranje češenj pri Mavriču

Mitja Mavrič

Mitja Mavrič, Kojsko Z delom Občine Brda sem zadovoljen, saj se je v letih po njeni ustanovitvi veliko naredilo. Nikakor nisem za to, da bi se združevali ali priključevali kaki drugi občini. Se pa strinjam, da bi se ukinjale občine, ki imajo majhno število prebivalcev in ki ne izpolnjujejo vseh pogojev.

Naša občina ne spada mednje, zato ni razlogov, da bi jo ukinjali.

M. Beguš

V intervjuju z Martino Sirk, letošnjo kraljico češenj, nam je v prejšnji številki Briškega časnika ponagajal tiskarski škrat. Napačno smo zapisali, da je bila Martina 6. junija na novinarskem obiranju češenj pri vinarju Sosoliču. Novinarsko obiranje češenj je namreč potekalo pri sadjarju Mavriču v Kojskem in Martina je na tej kmetiji obirala češnje ter odgovarjala na vprašanja novinarjev. Prizadetim se za napako iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Tema trimesečja: Občina Brda

Mnenje ravnateljice OŠ Dobrovo

Šolanje v domačem okolju mora o(b)stati

Ravnateljica Vesna Filej se še spominja, kako je potekalo sodelovanje šole z občino, ko je ta še spadala pod Mestno občino Nova Gorica. Meni, da obstaja velika razlika v tem, ali spada javna institucija v veliko ali malo občino. V velikih občinah, nadaljuje, sobiva več javnih vrtcev in šol, ki imajo možnost komuniciranja z občino preko posrednika. V primeru Mestne občine Nova Gorica je to oddelek za družbene dejavnosti, ki pokriva področje šolstva.

Ravnateljica pove, da je velika prednost manjših občin prav neposredna komunikacija. Tako se občinski upravi in občinskemu svetu lažje predstavi delo ustanove in potrebe, pa tudi več možnosti obstaja za dogovarjanje, pa naj bo to za delno financiranje razširjenih programov, reševanje kadrovskih problemov ali pa dodatnih avtobusnih prevozov otrok, ki so bili vse do sedaj brezplačni za razdaljo do petdeset kilometrov.

Manjše občine, nadaljuje, skrbijo za področje investicij in vzdrževanja infrastrukture običajno le za eno šolo in vrtec, kar omogoča dogovarjanje in iskanje možnosti za potrebe, ki so za obstoj javne ustanove, ki bo lahko delovala strokovno in kakovostno, nujne. Življenje v malih občinah, meni, teče drugače, saj so tu še vedno pomembni medsebojni odnosi in neposreden stik, lažje se je

Foto Andrej Colja

Državni predlog o združevanju malih občin ima posledice predvsem za javne ustanove, med katere sodijo tako vrtci kot osnovne šole. Z ravnateljico Osnovne šole Dobrovo Vesno Filej smo se pogovarjali o tem, kaj bi to pomenilo za vrtec in šolo v Brdih.

Vesna Filej pogovarjati o problemih, ki so naši. Šola in vrtec sta pomembna za vsako briško družino, saj se je sleherni Bric vzgajal in izobraževal tu.

Ravnateljica poudarja, da šola in vrtec izhajata iz okolja, v katerem sta ustanovljena, iz njega črpata elan in ga hkrati vračata s tem, ko vplivata na značaj občine in na ljudi, ki v njej živijo.

Otrok, ki se rodi v Brdih, je naš otrok, skrb šole in vrtca je, da ga sprejmemo v širšo skupnost, ga vzgajamo in šolamo v domačem okolju ter mu zagotovimo optimalne pogoje za razvoj na poti v odraslost.

Monika Prinčič

Pri nas na obisku

Po Brdih z električnimi kolesi Brda je 2. avgusta obiskala ekipa podjetja Mathitech.

Skupina petnajstih gostov se je z električnimi kolesi, ki jih to podjetje s sedežema v Sežani in v Trstu izdeluje, podala na 25 kilometrov dolg izlet po briških gričih.

Njihova kolesa so že dobro leto na voljo tudi turistom in domačinom v naši občini.

Športni turizem postaja čedalje pomembnejši v celostni ponudbi Brd. Gre za koristno in prijetno dejavnost, ki razbremeni ljudi in jim nudi odmik od vsakodnevnih skrbi. S športnim turizmom odkrivamo pokrajino aktivno, z vsemi čuti. Brda so primerna za »zelene športe«, kot so pohodništvo, kolesarjenje in tek. Izmed naštetih ima kolesarjenje to prednost, da lahko kraje odkrivamo hitreje in okolju prijazno.

Projekt Ekomobilnost, v katerega smo kot občina tudi vključeni, predvideva uporabo ekološko neoporečnih transportnih sredstev.

V ta namen so že na razpolago električna kolesa in električni skuterji, v načrtu so še električni avtomobili. Prednost električnih koles je v tem, da imajo elektromotor s potovalnim računalnikom in petstopenjsko lestvico, s katero uravnavamo stopnjo pomoči elektromotorja. Takšen tip kolesarjenja naredi izlete dostopne tudi manj pripravljenim ali tistim, ki jim zdravstveno stanje ne dovoljuje večjih naporov. Zanimivo pa je tudi za posameznike, ki v naše kraje ne pridejo zaradi kolesarjenja ali celo treninga. Še zdaleč pa to ne pomeni, da kolesa ni treba poganjati.

Ekipa podjetja Mathitech je bila nad izletom navdušena, zlasti nad sprejemom energične Vesne Valentinčič in kasnejšo večerjo v hotelu San Martin. Gostje so uživali v lepem razgledu v Gonjačah, osvežili so se v hladu Krčnika in Kotlin. Kolesarji so obiskali še Vinsko klet Goriška brda, kjer jih je sprejela Marjana Simčič Humar in jih popeljala na ogled kleti ter na degustacijo.

Ogledali so si tudi Grad Dobrovo. Vse to je nanje naredilo dober vtis, opisani izlet pa je bil objavljen na spletni strani Bikeways, franšizne mreže za izposojo koles in organizacijo kolesarskih izletov. Sodelovanje pri promociji območja lahko zelo pripomore k temu, da Brda postanejo znana kot zelo znana destinacija za t. i. zelene športe.

Mogoče pa bo tudi kakšen občan Brd videl priložnost, da prijateljem in znancem predstavi Brda malo drugače. Domačini smo najboljši promotorji briških lepot, skupaj z zadovoljnimi gosti pa soustvarjamo boljšo prihodnost. Z ekoturizmom ohranjamo Brda okolju in človeku prijazna.

Aleks Simčič Jesen 2013 / Briški časnik / 25

Dogodki

Alpe-Jadran Trail, pohodništvo po rajskem vrtu

Filmska in kulinarična predstavitev briškega dela poti v sosednji Avstriji Kdor išče nepozabna doživetja v naravi, jih bo našel v treh deželah, obljublja vodnik po novi pohodniški poti Alpe-Jadran Trail, ki vodi od večnega ledu ob vznožju veličastnega Velikega Kleka (Grossglocknerja) čez avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino ter v Miljah (Muggii) doseže morje. Slovenski del 750 kilometrov dolge poti, razdeljene v 43 etap, pelje tudi v Brda, kjer se pot začne v Bregu pri Golem Brdu, nadaljuje skozi Vrhovlje pri Kožbani, Fojano in Dobrovo, zavije še v Šmartno in se poda preko Medane v Krmin.

Vse lepote tega pohodniškega rajskega vrta je posnela ekipa koroške televizije in film sredi avgusta predstavila v Vrbi, letoviškem kraju ob Vrbskem jezeru (Velden am Wörther See).

Predstavitve sta se udeležili Mirela in Adrijana Peresin s turistične kmetije Breg, ki sta prejeli tudi povabilo na tiskovno konferenco sredi septembra na Dunaju, na kateri so predstavili novo matinejsko oddajo avstrijske televizije z naslovom Okusi Evrope. Oddaja raziskuje in predstavlja kulturnozgodovinsko, gospodarsko, klimatsko, politično in geografsko ozadje posameznih jedi različnih evropskih narodov. V poetičnem potopisu spregovori o hrani, ki je več kot zgolj plod kuharskega recepta, in se v prvi oddaji, ki jo vodi založnik in sladokusec Lojze Wieser, pomudi na Krasu in v Brdih. Pri nas je kamera ovekovečila nekdanjo donosno dejavnost, pәnčanje in sušenje čjәšp v Šmartnem, zgodbo o oljčnem olju, peko mesa pri Klinčevih v Medani, v Bregu pa je lastnici

Kamunski praznik

Slavje pozno v noč

Kot običajno smo se zadnjo soboto v juniju domačini zbrali na karavli. Prvi so prišli že zgodaj popoldne, ob 17. uri. Druženje je potekalo v prijetni družbi ob kozarcu briške kapljice ter raznih jedeh s Hledetovega žara. Tudi tokrat brez srečelova in tombole ni šlo. Glavna nagrada na tomboli je bila »kopačica«. Po govoru župana Franca Mužiča smo z ansamblom Beneški fantje plesali vse do jutranjih ur. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sponzorjem in drugim, ki so prireditev omogočili.

Franko Trakonja Jesen 2013 / Briški časnik / 26

Okusi Brd na Dunaju z leve Martin Traxl, Adrijana in Mirela Peresin ter Lojze Wieser

turistične kmetije presenetila pri nabiranju regratovih cvetov. V dunajski restavraciji Martinjak sta Peresinovi ob prisotnosti direktorja Slovenske turistične pisarne na Dunaju Jana Ciglenečkega, kulturnega urednika avstrijske televizije Martina Traxla, predstavnikov drugih novinarskih hiš in vabljenih gostov postregli s preprosto domačo briško hrano, v kateri sta nepogrešljivi kuhnja tәyičeva in frtaja. Točili sta vino iz Vinske kleti Dobrovo in z domačije Klinec ter želi pohvale zadovoljnih okuševalcev, ki jih po uspeli predstavitvi nedvomno lahko pričakujemo tudi v Brdih.

Iva Sivec

Pevci v Matuljih

Skupaj vstopili v Evropsko unijo Vsako pobratenje z drugo občino dobi svoj smisel in pomen, če se pletejo vezi med raznimi društvi. Za Občino Brda in naselje Matulji na Hrvaškem lahko trdim, da to povsem drži. 27. aprila je v Medani gostoval mešani pevski zbor Štorija iz Rukavca. Takrat so nas povabili, da jim obisk vrnemo.

V vasi Rukavac vsako leto konec junija praznujejo krajevni praznik Petrova, v sklopu tridnevnega programa pa priredijo razne športne in kulturne prireditve. Nedeljski večer je bil namenjen kulturi. Poleg domačega pevskega zbora Štorija ter dramske skupine sta nastopila še Mešani pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane ter kvintet Kvartin. Navdušeno občinstvo, ki naj bi ga sestavljalo prek tisoč ljudi, je nastopajoče nagradilo z velikim aplavzom. Bližala se je polnoč in z njo trenutek vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Brici smo jim ob tej priložnosti prinesli veliko penečo rebulo in skupaj smo nazdravili temu slovesnemu trenutku.

Oskar Kristančič

Dogodki

Briški harmonikarji

Srečanje na Bledu Na sončno in vročo nedeljo, 21. julija, so se Briški harmonikarji udeležili 1. poletnega srečanja harmonikaric in harmonikarjev na Bledu. Natanko ob 12. uri je z obale blejskega jezera ob zvokih 400 harmonik iz vse Slovenije zadonela znana pesem Otoček sredi jezera. Briški harmonikarji so se udeležili tudi povorke vseh harmonikaric in harmonikarjev po blejski promenadi.

Poleg udeležbe v programu srečanja so domači harmonikarji raztegnili svoje mehe tudi zunaj programa in tako ponesli slogan »Brda, dežela opojnih trenutkov« še na Gorenjsko.

Praznik sv. Roka

Kozanska vina za leto dni v vodnjaku Že tradicionalni praznik sveti Rok se je tudi letos zgodil 16. avgusta na kozanskem placu. Novost letošnjega praznika je bila potopitev kozanskih vin v stoletni vodnjak. Vina trinajstih kozanskih vinarjev bodo do naslednjega praznika potopljena v osemnajstmetrskem vodnjaku, v katerem je stalna temperatura vode 8 °C. Vse pohvale gredo članom mladinskega društva Kozana za inovativnost, ki je poleg ideje za sabo povlekla kar celih štirinajst dni napornega fizičnega dela. Vodnjak je bil do letošnjega praznika na veliko žalost zakopan v kupe smeti. Vaščanka Alojzija Reja, ki nam je povedala nekaj zgodbic o tem, kako so Kozanci hodili po vodo k »pču«, se pravzaprav ne spomni, da bi vodnjak v vseh teh letih sploh kdaj očistili. Tako so Kozanci s potopitvijo vin poleg dogodka pridobili tudi novo turistično atrakcijo.

Na vaški prireditvi so bili seveda dogodki, ki že vrsto let zaznamujejo praznik. Za zabavo sta poskrbela kantavtor Hervin Jakončič, po rodu iz Kozane, in ansambel Zvita feltna, ki sta plesišče napolnila predvsem, ko se je zbiralo zmagovalni par ob plesu za petelina. Letošnja zmagovalca sta tako kot lani postala Ada in Igor Rožič iz Cerovega. Razstavo Likovnega društva Dablo na temo petelina je postavil in odprl akademski slikar Bojan Bensa. Športni utrip na prazniku je zaznamoval Mladinski nogometni turnir v

trojkah na domačem igrišču Sala, ki se ga je udeležilo kar 12 ekip iz celotnih Brd. Ker smo seveda v Brdih, ni šlo brez izjemne degustacije briških vin, kjer je bilo mogoče pokusiti več kot 50 različnih vzorcev. Na kozanskem placu ter v prostorih mladinskega društva so se dolgo v noč zadrževali obiskovalci ter degustirali in praznovali praznik svetega Roka.

Mladinsko društvo Kozana Jesen 2013 / Briški časnik / 29

Dogodki

Tradicionalen dogodek Brike v mestu

Naše vinarke znova zavzele Ljubljano V torek, 27. avgusta, smo Brike povsem zavzele Ljubljanski grad. Natančneje – zavzeli so ga obiskovalke in obiskovalci četrtega dogodka Brike v mestu, ene izmed prireditev društva Ženske in vino Slovenija s sedežem v Brdih. Gostje so do zadnjega kotička napolnili prostore Skalne dvorane.

Brike smo ponovno poskrbele za prijetno druženje ob vinu in glasbi, predstavile vrhunska vina iz 31 različnih slovenskih in treh hrvaških vinskih hiš ter že tretje leto zapored pomagale Varstveno-delovnemu centru Nova Gorica. Letos smo prešteli preko 350 gostov, kar je za takšen prostor tudi rekordno. Prireditev je povezoval slovenski igralec in komedijant Matjaž Javšnik, ki je šale na račun vina kar tresal iz rokava.

Letošnje posebne gostje so bile vinarke s Hrvaške, dve iz Istre in ena iz Podonavja. Ideja o sodelovanju se je porodila 8. marca letos, ko so nas punce s hrvaškega kluba žensk in vina WOW – Woman on wine povabile na srečanje in degustacijo Pink. Šlo je za degustacijo vrste rozejev, tudi briških. Tako se je rodilo tudi prijateljstvo in z njim nove ter zanimive priložnosti za promocijo Brd, briških vin, pa tudi ženskega podjetništva. V Zagrebu smo tako na posebni konferenci, namenjeni ženskemu mednarodnemu podjetništvu, predstavile društvo in briške vinarke.

Zanimiva je bila tudi podelitev posebnih priznanj ženskam, ki so v minulih letih najbolj zaznamovale slovenske medije s članki o vinu in enogastronomiji. Organizatorke smo prvo leto priznanja izročile trem vinarkam, drugo leto ženskam iz vinarsko-vinogradniške stroke, tretje leto pa smo nagradili ženske, ki vina promovirajo, predvsem pa jih prodajajo tako v Sloveniji kot v tujini. Letos so bile na vrsti novinarke mag. Darja Zemljič iz časnika Kmečki glas, Urša Cvilak iz revije Pet zvezdic in Staša Cafuta Trček, ki piše za več medijev. Posebno priznanje za večletno delo na promociji in izobraževanju žensk o vinih in gostinstvu pa je prejela Mira Semič.

Ker dogodka brez podpornikov ne bi mogli izpeljati, je prav, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali. Posebna zahvala za podporo in pomoč gre Občini Brda in Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport.

Tudi letos gre zahvala Frizerskemu salonu Vesna iz Štalona, Vinski kleti Goriška brda, Sestram svetega Martina. Hvala vodilnim v Barilli Slovenija, fotografu Deanu Dubokoviču, podjetju Pronega iz Vipolž, banki NLB, Geoplinu in City Magazinu ter častni članici društva Lilijani Kastelic in nepogrešljivi Briki Heleni Skrt. Navsezadnje tudi hvala ekipi iz Vinoteke.

Tudi letos se s posebno pozornostjo zahvaljujemo vsem vinarkam, da so pristopile k dogodku, ki je nedvomno velik projekt za promocijo briških vin v prihodnje. Število gostov namreč iz leta v leto narašča in razmisliti moramo, kako s skupnimi močmi dogodek še izboljšati. Ljubljana nas že pričakuje.

Petra Rutar Foto Dean Dubokovič Jesen 2013 / Briški časnik / 30

Brike smo letos nagradile štiri dekleta, ki že več let promovirajo vina in vinsko kulturo v Medani

Letošnje posebne gostje so bile vinarke s Hrvaške iz društva WOW - Women on Wine

Dogodki

Roženca in nov medanski župnik

Njegove pridige kot duhovna hrana za vernike Letošnja svečanost ob roženci v Medani je minila v tradicionalnem duhu s sveto mašo in procesijo. In vendar je bila nekaj posebnega. Že konec julija je v Medani završalo, saj smo pričakovali novega župnika. Medanke smo pripravile župnišče, da je bilo vse v najlepšem redu ob prihodu gospoda župnika Gašperja Rudolfa, ki je po 37 letih župnikovanja v cerkvi Kristusa odrešenika v Novi Gorici prišel službovat v Medano. V nedeljo, 4. avgusta, je daroval prvo sveto mašo v medanski cerkvi. Čeprav prihaja k nam v vlogi duhovniškega pomočnika, smo veseli, da je župnišče spet polno in imamo svojega župnika. Ob tej priložnosti mu je predsednik Krajevne skupnosti Medana Boris Srebrnič v imenu vseh Medancev izrekel dobrodošlico.

Gašper Rudolf je imel priložnost že hitro po prihodu sodelovati pri pripravah na roženco.

Vsakič znova nas preseneča s svojo energičnostjo in razgledanostjo, ki ju rad deli s svojimi župljani. Njegove pridige so bogate, aktualne in so lahko duhovna hrana za vse vernike.

A. P. C.

350-letnica cerkve

Vendimnšca na Vrhovljah V nedeljo, 8. septembra, so Vrhovci priredili tradicionalni praznik. Pripravili so posebno slovesnost ob 350-letnici božjepotne cerkve Device Marije. V svojem nagovoru je Zoran Slejko zbranim v cerkvi o gradnji povedal: »Na današnji dan pred 350 leti so postavili temelje za graditev sedanje cerkve. Material je bil že pripravljen in dela so se začela s sveto mašo, tako kot to opravljamo danes. Cerkev je bila dograjena v rekordnem času in že naslednje leto na praznik sv.

Mohorja in Fortunata končana in posvečena. Na oboku prezbiterija je vklesan napis: FUNDATORE MATTIA MUSIC DIE 3 7BRIS 1663 (ustanovitelj Mattia Music dne 3. septembra 1663) »Fundatore«, ustanovitelj Matia Musič (doma iz Kozane) je daroval zemljo in pripravil material ter naročil marmorni oltar, posvečen Devici Mariji za novo cerkev.

Povod, zakaj so cerkev zgradili prav v tistem času, naj bi bil, ker so se ljudje bali pohodov Turkov. Brda pa so ostala zunaj njihovega dosega, ker niso našli prave poti.

Sveto mašo je daroval mag. Božo Rustja ob asistenci diamantnega mašnika Marjana Kožlina in frančiškana Rafaela Slejka s Svete gore, pomočnik je bil domači župnik Jože Ipavec.

Pel je Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore pod vodstvom Petra Piriha.

Po sveti maši je sledilo prijetno druženje pred cerkvijo, kjer so Vrhovci prijazno pogostili vse udeležence praznika.

M. Beguš

Snežnica – blagoslovitev oltarja v Snežečah

Nov oltar v duhu sodobnosti in v sožitju s preteklostjo V Snežečah je bil 4. avgusta velik dan, saj so obhajali praznik Marije snežne. Ob tej priložnosti je škof Jurij Bizjak posvetil nov oltar – daritveno mizo in mizo obreda, ki ga je oblikovala arhitektka Ines Bonutti. Pri oblikovanju je upoštevala obstoječe arhitekturne in likovne elemente, kot so proporci in materiali notranje opreme. Oblikovan je v duhu sodobnosti z upoštevanjem sožitja s preteklostjo. Poleg novega oltarja so v cerkvi opravili še številne druge investicije. Popravili so cerkveni pod, uredili odvajanje vode in hidroizolacijo, naredili so nove stopnice na kor ter prepleskali celotno cerkev. Celotna investicija skupaj z oltarjem je znašala deset tisoč evrov, ki so jih v celoti prispevali verniki. Cerkev je tako dobila novo podobo in še bolj povezala vaščane, ti pa so se izkazali tudi kot zelo dobri gostitelji. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem darovalcem.

G. S. Jesen 2013 / Briški časnik / 31

70-letnica tragične bitke na Matajurju

Dogodki

Grenki spomini Bricev To je bila bitka, kjer je v 2. svetovni vojni skupaj padlo največ mladih briških fantov in deklet. Med njimi je bilo zelo veliko tistih, ki so bili stari 17 ali 18 let. Ko na briških partizanskih spomeniki gledamo letnice smrti, leto 1943 v večini primerov pomeni, da je partizan padel na Matajurju. Nekaj jih je še zmeraj pokopanih v vasi Matajur.

Uradni zgodovinski podatki o bitki na Matajurju pravijo, da je po kapitulaciji Italije v Brdih potekala splošna mobilizacija v partizanske čete. Videti je bilo, da bo kmalu konec vojne, bilo je veliko mitingov in proslav. Manjkalo pa je izurjenih poveljnikov in na Matajurju se je pokazalo, kako težko se je bilo soočiti z izkušenim sovražnikom.

Vse se je začelo po nemški zasedbi Kobarida 1. novembra 1943. Bazoviška brigada (18. brigada), ki je branila osvobojeno ozemlje, je imela pet bataljonov. Po nemškem prodoru do Kobarida so se partizanski bataljoni umikali v različne smeri.

Drugi in tretji bataljon sta se umaknila na pogorje Krna, kjer je bil tudi komandant brigade Anton Bavec Cene, prvi in četrti bataljon sta se umaknila v Breginjski kot, kjer je bil tudi štab brigade, peti bataljon pa je bil še nekoliko bolj zahodno nad Černejo ob Furlaniji in z njim niso imeli povezave. Zveza med bataljoni pod Krnom in tistimi v Breginjskem kotu je bila tudi pretrgana. Nemci pa so čistili ozemlje in prodirali proti Breginju. Številčno stanje bataljonov Bazoviške brigade se je po bojih za ohranitev osvobojenega ozemlja precej zmanjšalo.

Brigada je imela 2. novembra 1943 še 667 mož. Številčno stanje tistih, ki so se umikali proti Matajurju, je bilo sledeče.

Prvi bataljon, v katerem je bila večina Bricev, je imel 150 borcev, četrti bataljon 52 mož, štab brigade pa je imel okrog 50 mož, skupaj torej okrog 250 partizanov. Ta dva bataljona sta med Breginjem in Sedlom postavila zasedo in prizadejala nemški koloni velike izgube. Skupaj s štabom sta se bataljona nato umaknila v Robidišče in Črni Vrh, kjer so si odpočili.

Iz Brd se je vrnil kurir s poveljem štaba 27. divizije (pozneje 30. divizija) z ukazom, naj brigada takoj krene čez Nadižo na Matajur. Skupaj z Gradnikovo brigado (17. brigada) naj bi napadli beneško vas Sovodnje.

V noči na 8. november 1943 sta 1. in 4. bataljon Bazoviške brigade skupaj s štabom prečkala Nadižo pri vasi Štupica in prišla do vasi Matajur. Nemci pa so obkolili pogorje Matajurja, ne da bi partizani to opazili. Partizani so se tedaj pripravljali na miting. To so bile enote: SS bataljon kraških lovcev, 2. bataljon 314. granadirskega polka 162. turkestanske divizije in deli 71. pehotne divizije armadne skupine B. Nemci so prodirali iz doline Nadiže in iz Sovodenj, kozaki pa z Livka. Partizani so bili že ponoči obkoljeni, vendar so to ugotovili šele zjutraj, ko so se enote pripravljale za premik proti Brdom. Iz smeri vasi Mašere je okrog 40 sovražnih vojakov prodiralo proti vasi Matajur. Brigadna komora je dobila ukaz, naj se premakne do vasi Medveš nad Štupico, 1. bataljon pa je v zasedi pričakal teh 40 sovražnikov. Takoj ko so jih napadli, pa se je začel splošni sovražni napad.

Splošni sovražni napad Nemci in kozaki so imeli zasedene mnoge dominantne položaje razen na vrhu Matajurja, kjer pa je precejšnja

Jesen 2013 / Briški časnik / 32

goličava. Partizani so se zato iz vasi Matajur prebijali proti vrhu, ki ga je obvladovala brigadna zaščita. Pri tem je bilo zadetih veliko partizanov. Še posebno hudo je bilo, ker je prejšnjega dne zapadel sneg in so se partizani v snegu zelo dobro videli, Nemci pa so imeli bele zaščitne obleke in smuči. Napadli so partizanske strojnice na Koritih, Za dolino in blizu Medveša. Brigadno komoro, ki se je umikala proti vasici Medveš, je v sedlu nad vasjo Matajur napadla skupina nemških smučarjev in uprizorila pravi pokol. Tako so partizani izgubili večino borcev komore, pobili so 25 mul in pet konj. Partizani so izgubili tudi zaloge streliva, konje z minometi in vso kuhinjsko opremo.

Partizanom je 9. novembra ostal le vrh Matajurja in Glava v njegovi bližini. Čete, ki so se prebile na vrh, so okrepile obrambo. Skozi odprtino v nemškem obroču se je pod zaščito strojnice, ki jo je uporabljal Marko Redelonghi, umaknilo med bojem sredi dneva okoli sto borcev in starešin 1. bataljona, štaba brigade in nekaj iz 4. bataljona. Partizani so imeli okrog 30 mrtvih, med njimi večinoma Bricev, in še več ranjenih. Proti večeru so se napadalci umaknili v podnožje Matajurja in obkolili preostale partizane na vrhu Matajurja. Ker je bilo zelo mraz, so kurili ognje in se pripravljali, da bodo naslednji dan z obstreljevanjem uničili partizane na Matajurju. Partizani so bili tudi brez hrane in veliko se jih je razpršilo.

Ponoči se je maloštevilni 4. bataljon pod vodstvom Marka Radelonghija vrnil z Matajurja nazaj na Breginjsko.

1. bataljon, v katerem so bili predvsem partizani iz Brd in štab, pa je načrtoval preboj v smeri Matajur–Ronec– Sovodnje–Ajžla–Utana–Oborče. Umik so izvedli ponoči in brez strela, v koloni je bilo nekaj nad 110 partizanov. Pri Št. Lenartu so organizirali prevoz ranjencev. V gozdičku pri Kodrmacih so po 25 kilometrih hoje počivali in spali.

Nastanili so se v vasi Ukanje. Politični komisar Vasja Kogej in namestnik komandanta Bazoviške brigade Franjo Bavec Branko pa sta odšla v štab 27. divizije (pozneje 30. divizija), ki je bil v Markičih. Poveljnik 27. divizije je bil Albert Jakopič Kajtimir, politični komisar pa Rudi Mahnič Brkinc.

Pomočnik in namestnik političnega komisarja je bil tedaj Darko Marušič Blaž. Zjutraj so Nemci vrh Matajurja zasuli s topniškim ognjem, ki bi uničil partizane, če bi še ostali na vrhu.

V vasi Ukanje je politični komisar 1. bataljona Anton Koncut Sočenko, po rodu iz Vedrijana, dovolil briškim borcem, da so za nekaj časa odšli domov na počitek.

Sodišče Bazoviške brigade ga je zaradi tega obsodilo na smrt. Menda je izvedba smrtne kazni prehitela ukaz o pomilostitvi. Pozneje se je večina briških partizanov spet tako ali drugače vrnila v svoje enote. Štab 17. divizije je ukazal operativnemu oficirju Mitarju Raičeviću, naj deli 18. in 20. brigade iz Brd in Liškega napadejo Podselo v Soški dolini. Vendar so bili sredi

novembra 1943 partizani prešibko organizirani, da bi lahko izpeljali ta napad. Oficir jim je odgovarjal, da je moralo lahko izgubiti, težko pa jo je spet vzpostaviti.

Pričevanja Bricev Okrog leta 1980 mi je Izidor Kocijančič z Zalega Brega pripovedoval o boju na Matajurju. Povedal je le nekaj drobcev: da so bili obkoljeni in da so trije mladi Brici poskušali priti iz obroča. Na Matajurju je goličava in ko so šli mimo nekega grmovja, so na nekaj desetin metrov ob grmovju opazili kozake ob strojnici. Ti niso odreagirali in mirno so jih pustili mimo. Po vojni je Izidor (Dorče) šel na tisti kraj, kjer se je po njegovih besedah na novo rodil.

Izruval je mlado smrečico in jo zasadil pred svojo hišo na Zalem Bregu. Z leti je zrasla v veliko in visoko smreko. Ko je pred leti umrl, se je isto leto smreka posušila. Verjetno je bilo to leto zelo sušno poletje. Od tedaj naprej me je zanimalo, kako je bilo v resnici z bitko na Matajurju, o kateri se sicer ni veliko govorilo.

Pozneje sem ugotovil, da je bil v tej bitki udeležen tudi del Gradnikove brigade. Tega se je spominjala nekdanja partizanka te brigade Danica Marušič iz Kojskega, po rodu iz Šmartnega. Bila je v četi te brigade, ki se je iz Nadiške doline 8. novembra 1943 premaknila na Matajur. Že med potjo na Matajur so naleteli na sovražnikovo zasedo in ranjen je bil Rudolf Kumar, ubit pa je bil neki partizan iz Medane. »Vsi smo bili izmučeni in utrujeni. Upali smo, da si na Matajurju odpočijemo. Naslednjega dne, že v jutranjih urah, pa so nas Nemci napadli. Bataljon Bazoviške brigade se je pripravljal na miting. Tovarišica Verginija je bataljonu pripravljala zajtrk. Ko je bilo pripravljeno, nas je komandant poklical na zbor. Ko smo se vsi zbrali, so začeli sovražniki z vseh strani streljati na nas. Bataljon se je hitro razbežal.

Zbrali in naložili smo opremo ter odšli. Jaz in Verginija sva vzeli štabni material in ga odnesli, ker ga komandanti niso utegnili. Z blagom smo se umaknili proti hribu. Pot je bila zasnežena, tako da smo gazili sneg, ki nam je segal do pasu in še više. Bil je zelo mrzel dan. Med potjo so bile ubite mule in nekateri borci. V tej borbi so padle tudi štiri partizanke: Ana Jeretič (r. 1920) iz Imenja, Milica Markočič (r. 1924) iz Šmartnega, Elizabeta Simčič (r. 1918) in Zofka Šuligoj iz Vedrijana. Ko sva z Verginijo prišli na vrh hriba, sva srečali Franca Črnuglja Zorkota, ki je imel pred tem partijsko šolo v nekem hlevu nad Mrsinom. Naenkrat je zapihala burja. Zorko je imel daljnogled in zapazil, da se nam bližajo Nemci v belih haljah in na smučeh. Hitro smo se odpravili čez hrib do hleva, kjer je bila šola, in se skupaj odpravili do Pulferja (Podbenesec). Tam je bila nemška

straža in mimo smo se morali plaziti po trebuhu. Nato smo se v gozdu odpočili in okrepčali ter opazili, kako se je po glavni cesti pomikala nemška patrulja. Čim se je oddaljila, smo se odpravili čez glavno cesto in malo reko. Naslednjega dne smo srečno prišli v vas Jagnje. Vaščani te vasi so bili gostoljubni, hitro so zaklali janjčka. Ko smo se nahranili, smo nadaljevali pot proti Zapotoku, kjer smo našli tovariša komandanta brigade Darka in načelnika. Ko smo se zbrali, nas je pošteno nahrulil, ker smo se razbežali.«

Pokopani v Biljani Iz Snežeč pa je pod Matajurjem padel partizan Srečko Bučinel. Rojen je bil leta 1925. Po domače so mu rekli Valdi (Valentin). Pred partizanstvom je bil italijanski vojak v Milanu. Spomladi 1943 je prišel na dopust in neko popoldne je moral iz Snežeč na Breg, kjer je bila partizanska komanda. Dali so mu vojaško obleko, zato se je prišel domov še poslovit ter v naročje vzel mlajšega brata Romana. S partizani je Srečko odšel v Benečijo. Zanimivo, da sta se na Matajurju srečala tudi z očetom, ki je bil prav tako v partizanih.

V bitki na Matajurju novembra 1943 je bila tudi skupina petih fantov iz Brd. Po rešitvi iz obroča so se v Sovodnjah skrili v neki hiši. Ko so že mislili, da je vse mimo, jih je izdal neki domačin. Prišla je republikanska patrulja in ustreljeni ter pokopani so bili v vasi Sovodnje. Ustrelili so jih za šolo v Sovodnjah. Sami so si morali izkopati jame in od zadaj so bili ustreljeni v tilnik. Tamkajšnji slovenski duhovnik je dal fante pozneje odkopati in prekopati na pokopališče.

Po vojni so starši izvedeli za to tragedijo in šli v Sovodnje pod Matajurjem. Fantje so bili brez krst pokopani v ilovnati zemlji in starši so jih leta 1945 še prepoznali. S konjsko vprego so jih jeseni 1945 prepeljali na Dobrovo in jih položili v krste v kapelici sv. Antona na Dobrovem.

Na vsaki je bila slika padlega partizana. Poleg Srečka Bučinela je bila krsta Rada Boštjančiča iz Snežeč, partizana Simčiča (Marinčevega) z Dobrovega, Sirka (Rokovega) z Dobrovega, Markočiča (Nutelnovega) z Dobrovega in Koncuta iz Snežeč. Z Balešenj pa je na Matajurju padel brat Romane (Klinčevi), por. Markočič. Na pogrebu je bilo zelo veliko ljudi in pokojni so zabeleženi v mrliški knjigi župnije Biljana. Pokopani so bili v eni vrsti od križa na desno stran na pokopališču v Biljani. Nekateri grobovi fantov, ki so padli na Matajurju, pa se še vedno nahajajo tudi na pokopališču v vasi Matajur, kjer je postavljen tudi spomenik.

Peter Stres

70-letnica tragične bitke na Matajurju

Dogodki

Jesen 2013 / Briški časnik / 33

Dogodki

Vaški praznik v Neblem

Bogate nagrade za najboljše v vleki vrvi Zadnja sobota v avgustu je že več kot deset let rezervirana za vaški praznik v Neblem. Najprej so se dogodka udeleževali zgolj domačini, zadnja leta pa praznik obiskujejo tudi posamezniki iz drugih vasi in širše okolice. Športno igrišče Čelo je rezultat dolgotrajnega prostovoljnega dela domačinov (za ureditev dela objekta so pridobili tudi sredstva Evropske unije) in je namenjeno tako športnim kot zabavnim dogodkom.

Program je povezovala domačinka Monika Beč, ki je na odru pozdravila podžupana občine Brda Joška Zamarja in predsednico VS Neblo Silvestro Elen Brašnič Saffigna. Simon Kovač iz Radia Robin pa je napovedal punce iz mažoretne in twirling skupine Brda ter dekleta iz twirlingmažoretnega društva Nova Gorica.

Obiskovalci so lahko svojo srečo poskusili na srečelovu, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo Neblo. Malo pred polnočjo pa se je pod šotorom zbrala pisana množica, ki je napeto sledila klicanju številk pri tomboli.

Med glavnimi nagradami so bili palični mešalnik, fotoaparat ter 81-centimetrski LCD-televizor.

Kljub ne preveč toplemu večeru se je ozračje segrelo okrog polnoči, ko so moški poprijeli za štrik. V koordinaciji Stojana Šturma se je v vlečenju vrvi na mivki spopadlo šest ekip, ki so jih z glasbo spodbujale navijaške skupine. Moški so se potegovali za 3-litrsko penečo rebulo, kolo sira in veličasten pršut. Praznika se je udeležil tudi župan Brd Franc Mužič.

Za dobro voljo in ples je poskrbel ansambel Primorski fantje, za pijačo in jedačo pa so bili zadolženi kuharji Uroš, David in Miran s soprogami, Marko Reja pa je bil odgovoren za degustacijo.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Dogodki Mladinskega društva Kamun

Blažev in Kristjanov memorial

Mladinsko društvo Kamun je novoustanovljeno društvo, ki je nastalo na pobudo mladih v vaški skupnosti Kožbana. Med 12. in 13. julijem smo organizirali 2. Blažev in Kristjanov memorial, ki je potekal na nekdanji karavli v bližini vasi Vrhovlje pri Kožbani.

Na turnirju v malem nogometu se je pomerilo osem briških ekip, zmago pa je že drugič zapored slavila ekipa FFS (Ful ful stari).

V vlečenju vrvi so brez prave konkurence zmagali domačini, Jesen 2013 / Briški časnik / 34

nagrado »kralji šanka« pa si je prislužila ekipa Staff Čelo.

Po zaključku turnirja nas je dolgo v noč zabaval mlad in dinamičen ansambel Zvita feltna.

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, še posebej Občini Brda, za podporo pri izvedbi turnirja.

Mladinsko društvo Kamun

Dogodki

Vinoteka na avstrijskem Koroškem

Prepričali tiste, ki Brd še ne poznajo

Tudi letos je bila Občina Brda z Vinoteko prisotna na glavnem dogodku v vasici Pliberk/Bleiburg na avstrijskem Koroškem – na pliberškem Jormarku. K sodelovanju smo povabili tudi Sirarstvo Žgajnar iz Studenca in skupaj navdušili precej gostov, ki še niso

poznali Brd. Odziv je bil odličen, domov pa smo prinesli njihovo specialiteto – ajdov kruh.

Petra Rutar

Kulinarična prireditev

Obmejni okusi

Ob koncu septembra so v Gorici v Italiji znova priredili tradicionalno kulinarično prireditev Obmejni okusi. Barve Občine Brda so zastopali Vinska klet Goriška brda, Vinoteka Brda in TIC Brda skupaj s kraljico češenj. Obiskovalcem so ponudili v pokušnjo pestro ponudbo kulinaričnih dobrot in odlična briška vina. Na prireditvi je župan občine Gorica Ettore Romoli na

odprtju simbolične vasice prijateljstva pozdravil župane šestih goriških občin: Mestne občine Nove Gorica ter občin Brda, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Kanal ob Soči ter izpostavil pomembno priložnost sodelovanja s sosednjimi občinami.

Petra Rutar

Koncert pri Štekarjevih

Nina Pušlar je navdušila Pri Hiši Štekar v Snežatnem so avgusta poskrbeli za pravo poletno poslastico, ki je še bolj obogatila turistično ponudbo Brd. Na dvorišču pred domačijo so priredili koncert slovenske pevke Nine Pušlar s spremljevalno skupino. Glasbenica je navdušila z edinstvenim nastopom, prepevala je svoje uspešnice ter domače in tuje pesmi znanih avtorjev. Obiskovalci so ob

vhodu dobili kozarec domače penine Ema, poimenovane po Štekarjevi prednici.

Krasno okolje domačije, v ozadju Šmartno, rujna kapljica ter vrhunska glasba so prijetno presenetili tako goste turistične kmetije kakor domače obiskovalce.

Polonca Bregantič Jesen 2013 / Briški časnik / 37

Dogodki

Briški vozovi na prazniku grozdja v Krminu

Na ogled postavili briško tradicijo

V Krminu so tradicionalni praznik grozdja letos priredili 8. septembra. Že tretjič se je na tem prazniku predstavil voz iz Fojane in Barbane, letos pa se nam je pridružil še voz iz Kožbane. Fojanci in Barbanci smo predstavljali najpomembnejši prostor nekdanje briške družine. To je bila hiša z »žbatafurjem«, kjer je nekoč potekal največji del življenja preproste briške družine. Na vozu je bilo veliko otrok in odraslih, saj so bile tedanje družine številne in skupaj je živelo več generacij. Vsaka generacija je predstavljala tradicionalna briška opravila. Kožbanski voz pa je predstavljal mlin nad potokom, kot so ga poznali včasih. Na vozu ni manjkalo smeha, pa tudi stranišče iz »škušuja« so predstavili Krmincem.

Praznik smo zaključili tradicionalno briško, saj nismo bili ne lačni ne žejni.

L. K.

Srečanje borcev v Kožbani

Primorci dolgo sanjali o svobodi Kamenček v mozaiku na poti v samostojno Slovenijo predstavlja tudi Kožbana s svojim najbolj množično obiskanim zborovanjem v vsem obdobju štiriletne vojne v Goriških brdih 9. julija 1944. Dolgo smo Primorci sanjali o svobodi. Prav v vojni proti okupatorju so mnogi videli priložnost in sledili idejam upora. Ti so skupaj z domačini, ki so jih podpirali, veliki junaki našega naroda. Pravzaprav je bil narod v celoti junak.

V spomin na omenjene dogodke se borci KO ZB za vrednote NOB Dobrovo vsako leto srečamo na tem mestu. Pridružijo se Jesen 2013 / Briški časnik / 38

nam tudi mnogi somišljeniki iz Goriške in Ljubljane.

Letos je uvodnemu pozdravnemu nagovoru Žarka Kodermaca, predsednika KO ZB za vrednote NOB Dobrovo, sledil program, ki so ga oblikovali briški harmonikarji, ljudski harmonikar Alojz Cvetrežnik in recitatorji. Slavnostni govornik je bil upokojeni polkovnik Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Kot odličen poznavalec bojev na Primorskem in drugod je opisal vlogo premnogih primorskih rodoljubov proti fašizmu in borcev v NOB. Ti so delovali na Primorskem, v Benečiji, v prekomorskih brigadah in po vsej Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. Primorski upor je veliko pripomogel k osvoboditvi. Borci so s tem pokazali, kaj pomeni sinergija naroda, ki je bil obsojen na uničenje in izbris z zemljevida Evrope. Tako narod ni le obstal, ampak se je združeval in tlakoval pot v samostojno državo.

V prijetni senci kostanjev so se nam pridružili tudi Veterani vojne za Slovenijo ter veliko praporščakov, ki so srečanju dodali še bolj svečan ton. Ob zaključku smo skupaj s harmonikarskim ansamblom ob prigrizku in dobri kapljici klepetali še v pozno popoldne. Hvala mnogim prostovoljcem, zlasti iz vrst planincev, in domačinom, ki so poskrbeli za dobro vzdušje.

Naj ta zapis zaključim z verzom vrlih recitatork Mie in Nastje, ki je še kako aktualen.

Kdo domovino rad ima?

Jo radi imamo tudi mi, imamo radi jo vse dni, imamo radi jo zelo, imamo radi jo takrat, tudi takrat, najbolj takrat, ko domovini je – hudo.

G. Kodermac

Dogodki

Mladinsko društvo Neblo

Športno-zabavni spektakel v Čelu Člani Mladinskega društva Neblo smo 23. in 24. avgusta organizirali in uspešno izpeljali že tradicionalni turnir v nogometu in odbojki na mivki na športnem igrišču v Čelu. Uspešna zgodba našega turnirja se je začela že pred enajstimi leti, ko smo v skromni želji, da bi briška mladina (in seveda tudi starejši sovaščani in občani) poletna doživetja zaključila v športnem duhu in v dobri družbi, organizirali turnir, ki je po mnenju mnogih danes prerasel v enega najbolj obiskanih športnozabavnih dogodkov v Brdih. Nogometnemu turnirju se je pred dvema letoma pridružil še turnir v odbojki na mivki.

Na letošnjem turnirju se je v odbojki na mivki pomerilo 6 dvojic iz celotnih Brd, v nogometu pa kar 8 ekip. V odbojki sta si prvo mesto prislužila Samo in Urška Miklavc, drugo mesto ekipa JJ Team in tretje mesto AJN Team. V nogometu je prvo mesto osvojila ekipa FFS Medana, sledila ji je Kožbana, na tretjem mestu pa je pristala domača ekipa Čelo.

Po uvodnem pozdravu našega sočlana Nejca Skubina je na podelitvi za najboljša mesta vse prisotne nagovoril tudi podžupan Občine Brda Joško Zamar. S spodbudnimi besedami »na mladih svet stoji« nam je dal motivacijo in zagon za naslednja leta, hkrati pa tudi lepo pohvalo.

V petek zvečer je za glasbo poskrbel DJ Miro, v soboto pa se mu je pridružila še zasedba Rok'n'Band. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, slabo vreme pa športnih navdušencev ni odgnalo, saj smo prireditveni prostor pokrili s šotorom.

Uspešno izpeljanega turnirja ne bi bilo brez sponzorjev, ki so podprli našo prireditev. Iskreno se zahvaljujemo Občini Brda, Vinski kleti Goriška brda, Igralnemu salonu Venko, Okrepčevalnici Lipa, Mesariji Peršolja in Piceriji Pr'Andreju. Zahvaljujemo se tudi Eriki Koncut za pomoč pri organizaciji in ekipam, ki so športno sodelovale. Veseli smo, da se je dogodka udeležilo tolikšno število obiskovalcev.

Temeljni cilj društva je krepiti prijateljske vezi ter povezovati mladino v Brdih. Verjamemo, da nam je to uspelo, saj smo po mnenju številnih obiskovalcev ustvarili prijetno in sproščeno domače vzdušje. Ker pa nam v Mladinskem društvu Neblo ni vseeno za naše sovrstnike s posebnimi potrebami, smo letos del izkupička v višini 400 evrov podarili Vrabčku upanja, fundaciji za invalidno mladino v Stari Gori.

Nika Kodermac Jesen 2013 / Briški časnik / 39

Dogodki

Ivan Skubin razstavlja v Bruslju

V srcu Evrope z odprtim srcem Konec septembra so na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju odprli razstavo likovnih del, nastalih na mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas, ki jo že devetnajsto leto gosti družina Vidmar na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. »Da bi z barvami, linijami, strukturami in kompozicijami ustvarili nekaj, kar nagovarja, plemeniti in rešuje sočloveka,« zapiše likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izkupiček prodanih del je namreč namenjen pomoči ljudem v stiski, s tokratnim izkupičkom pa bodo obnovili materinski dom na Cesti pri Ajdovščini.

Letošnje kolonije se je med desetimi priznanimi in uveljavljenimi umetniki udeležil tudi Ivan Skubin iz Brega pri Golem Brdu. Odprtja razstave v Bruslju so se poleg ustvarjalcev, predstavnikov Karitasa ter drugih slovenskih in tujih obiskovalcev udeležili še veleposlanik Republike Slovenije v Belgiji dr. Rado Genorio, evropski poslanec Lojze Peterle in drugi slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu.

Razstavo je odprl evropski poslanec Peterle in ob tem izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da so pri projektu sodelovali država, civilna družba in Evropski parlament ter se

umetnikom in organizatorjem zahvalil z besedami: »Hvala, ker ste prišli v srce Evrope z odprtim srcem, da pomagate ljudem v stiski.« Razstava bo v Bruslju na ogled do sredine novembra, ko se bo preselila na dvorec Zemono pri Vipavi, nato pa bo svoje potovanje nadaljevala po drugih krajih v Sloveniji in tujini. Pridite in poglejte, je njeno geslo, ki nosi v sebi temeljno sporočilo: človeka opominja, da sta lepota umetniškega izraza in sporočilo dobrote brez meja.

Iva Sivec

Snemanje oddaje Ljubezen na deželi

Dekleta se potegujejo za srce mladega briškega vinarja Jureta Štekarja Ob novici, da v Brdih snemajo resničnostno oddajo z naslovom Ljubezen na deželi, sem takoj odšla na teren in obiskala mladega vinarja Jureta Štekarja iz Snežatnega. Za njegovo srce se v oddaji poteguje kar 12 deklet. Ob odličnem kozarčku domačega vina sva pokramljala o tej razburljivi dogodivščini. Žal vam, dragi bralke in bralci, ne morem razkriti razpleta v šovu, saj je snemanje potekalo za zaprtimi vrati. Vse, kar lahko povem, je, da se dekleta preselijo na Štekarjevo domačijo in tu zaživijo pravo briško življenje. Ekipa Planeta TV je šov snemala že avgusta, ko je bilo najbolj vroče.

V številnih medijih sem zasledila, da je Jure ta izziv sprejel predvsem zaradi promocije svoje kmetije, vendar se je iz najinega pogovora dalo razbrati, da je že sedaj zelo dobro poznan. V Snežatno zahajajo znane osebnosti slovenske in mednarodne scene, saj se lahko tu odmaknejo iz javnosti in uživajo v dobrotah Štekarjeve domačije. Med njimi je tudi Jan Plestenjak, s katerim sta dobra prijatelja in imata baje skupno točko, da še nista našla prave ljubezni. Mogoče pa bo Jure to ljubezen našel ravno pred televizijskimi kamerami.

Mladi gospodar turistične kmetije in vinske kleti ima kljub svojim devetindvajsetim letom že deset let delovne dobe in dobro ve, kaj pomenijo delavnost, požrtvovalnost in predanost. V Brdih so Jesen 2013 / Briški časnik / 40

prav Štekarjevi prvi začeli z ekološko pridelavo vina, kar jim omogoča visoka lega vinogradov. Uredili so idilično domačijo s čudovitim razgledom in svojim gostom ponujajo le najboljše – od vina pa vse do hrane, ki jo pripravi Juretova mama. Prijatelji so potrdili, da je tudi Jure dober kuhar.

Ko se je najin pogovor bližal koncu, sem prišla do ugotovitve, da je Jure simpatičen in preprost fant, ki se je popolnoma posvetil svojemu delu, pri katerem zahteva popolnost, saj je od pridelka odvisno preživetje domačije. Dekleta se bodo morala torej potruditi, da bodo osvojila mladega vinarja, saj Jure dobro ve, kaj želi.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto Arhiv Planet TV 33:05:51

Dogodki

Glasbeni večeri z vinarjem

Poletna noč med briškimi griči s penino Čarga V želji, da bi prebudili družabno in glasbeno dogajanje v Brdih, ki bi privabilo na plano predvsem srednjo generacijo, se je DJ Miru porodila ideja o glasbenih večerih s predstavitvami briških vinarjev. Sprva je načrtoval večer z več vinarji, vendar se je zaradi kompleksnosti organizacije takega sodelovanja odločil za glasbeni večer, na katerem se predstavi zgolj en vinar.

Tako se je 20. julija na športnem igrišču v Čelu prvič nazdravljalo s Čargovimi mehurčki. Svoj glasbeni pečat pa je poleg organizatorja pustil tudi gostujoči DJ Miso.

Obisk prvega večera je bil, po mnenju DJ Mira, zelo zadovoljiv, kar nakazuje, da so taki večeri v Brdih več kot dobrodošli. Tako že potekajo resni pogovori o ponovitvi družabnega večera v jesenskem času s predstavitvijo drugega večjega briškega vinarja. Vsekakor pa se bo, po besedah DJ Mira, stremelo k temu, da bi taka sodelovanja prešla v navado.

Erika Koncut

Arheološka razstava v gradu Dobrovo

Keltskih konj topot Od julija do oktobra je v gradu Dobrovo gostovala arheološka razstava Keltskih konj topot. Arheologi Tolminskega muzeja so pred tremi leti v Bizjakovi hiši na Gregorčičevi ulici v Kobaridu med arheološkim nadzorom gradbenih del odkrili zakop najmanj sedmih konj skupaj z orožjem in drugimi keltskimi predmeti iz časa začetka mlajše železne dobe, to je okoli leta 300 pred našim štetjem. Avtorja razstave arheologa Miha Mlinar in Teja Gerbec sta oktobra v gradu Dobrovo organizirala tudi predavanje, na katerem sta spregovorila, kako pomembne so 2300 let stare najdbe za arheologijo Posočja, Slovenije in srednjeevropskega prostora. V Sloveniji so Kelte glede na raziskano materialno kulturo prepoznali na Štajerskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji. V Posočju in zahodni Sloveniji pa so bili keltski sledovi izredno redki, zato to odkritje predstavlja unikum za ta prostor.

Razstava Keltskih konj topot je bila prvič na ogled v Tolminskem muzeju leta 2012, nato pa je gostovala v Gorenjskem muzeju v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Celju, Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož na Ptuju, Goriškem muzeju v Gradu Dobrovo, sedaj pa je na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru.

Lucija Prinčič Terpin

moc.onivols.www

3102.01.11

Jesen 2013 / Briški časnik / 41

2 ddni.KETADOD

Dogodki

2. Cherries rock festival

Tradicionalni glasbeni dogodek briškega poletja V soboto, 2. avgusta, je na igrišču Čelo potekal 2. Cherries rock festival, lani pa je bil v grajskem parku vile Vipolže.

Dogodek, ki ga organizirajo Mladinski klub Cerovo, Mladinski klub Hum ter KUD Hrast Vipolže ob finančni podpori komisije za mladino Občine Brda postaja tradicionalni glasbeni dogodek briškega poletja.

Namen organizatorjev in občine je podpreti briške glasbenike in ustvarjalce ter jim ponuditi možnost nastopanja pred širšim občinstvom. Letos se je dogodka udeležilo manj obiskovalcev, vendarle so nastopajoči navdušili z vrhunskimi nastopi.

Koncert se je začel z nastopom skupine Nenia, ki jo sestavljajo Jure Korenjak (bas), Uroš Kogoj (kitara), Matej Furlan (kitara, vokal) in Peter Furlan (bobni). Njihov žanr je melanholični alternativni rock s pridihom drugih rockovskih podžanrov.

Sledili so Sunshine Trip, rock skupina, ki jo sestavljajo Dejan Školaris (kitara), Alan Laharnar (bobni), Marko Silič (vokal), Tilen Grandovec (bas) ter Gregor

Vončina (kitara). Izdali so že samostojno zgoščenko Sunshine makes me high, letos pa so pričeli pripravljati svoj drugi album.

Opolnoči so na oder stopili člani legendarne skupine Ana Pupedan, ki je v Brdih pred leti nastopala v klubu Strelišče. Nazadnje se je občinstvu predstavila skupina Rodoljubac v sestavi Rok Peršolja (bobni), Damir Mrak (vokal), Davor Mrak (kitara), Simon Kovačič (kitara) in Domen J. P. (bas). Skupina igra pretežno rock'n'roll v punk, metal in rock stilu.

Podjetje Tu in Tam Njam je poskrbelo za lačne obiskovalce, Tomaž Prinčič in Katja Dornik iz Ceglega pa sta nastopajočim in organizacijski ekipi postregla z veganskimi dobrotami.

Tovrstnih prireditev je v Brdih premalo, vendarle upamo, da bodo v prihodnje pogostejše, saj imamo veliko nadarjenih briških glasbenikov, ki nam bodo sicer zbežali na odre v druge slovenske kraje.

Polonca Bregantič

Finale državnega prvenstva v balinanju

V Brdih tekmovali najboljši slovenski balinarji Balinarski klub Goriška brda je bil ponovno gostitelj finala državnega prvenstva v igri v krog za mladince. Na balinišču v Vipolžah se je 25. avgusta zbralo 8 finalistov v igri v krog za mladince. Tudi tokrat je organizatorjem malce ponagajalo vreme, a so imeli na srečo postavljen šotor, zato je tekmovanje potekalo nemoteno. Med osmimi finalisti je bil tudi briški predstavnik Žan Kocina, ki je na koncu osvojil 5. mesto. Zasluženo je slavil Sežančan Matija Povh, ki je v finalu ugnal Jako Kosirnika. Tretje mesto je zasedel Luka Skok iz Idrije, četrto pa Žan Vehovec iz Kranja.

Glede na to, da mladinci BK Goriška brda igrajo vidno vlogo v mladinski ligi, bomo v Vipolžah večkrat videvali najboljše slovenske balinarje med mladinci. Treba je omeniti, da je Žan Kocina že prvo leto med mladinci dobil priložnost nastopa z državno reprezentanco na pomembnem mednarodnem turnirju v Franciji. Z dobro igro v dvojicah je pridobil zaupanje selektorja Antona Kosarja. Vsekakor je treba pohvaliti tudi veliko angažiranost ostalih treh mlaJesen 2013 / Briški časnik / 42

dincev, Rubna Kurinčiča, Jureta Korenjaka in Dominika Rusjana, ki poleg Žana nastopajo za ekipo mladincev in članov. Vemo,

da njihov čas šele prihaja, z njim pa tudi nedvomni uspehi.

Zarjan Kocina

Dogodki

Ultramaratonec obiskal Brda

Dostavil zeleno sporočilo Slovenski ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij se je že v lanskem letu lotil edinstvenega podviga – v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin. Zaradi poškodbe je večji del projekta prestavil na letošnje poletje. V dvanajstih dneh je obiskal 159 občin in skupno prekolesaril približno 2200 kilometrov Slovenije ter tako nadaljeval svoje poslanstvo. V slovenske kraje je iz Srca Slovenije dostavil zeleno sporočilo, s katerim opozarja na pomen povezovanja in varovanja okolja.

Zelenega ambasadorja je pred Občino Brda sprejel podžupan Joško Zamar skupaj s člani občinske uprave. Na skupen zemljevid Slovenije je podžupan na območje Občine Brda pritrdil lipov list, od ultramaratonca Hilarija pa prejel zeleno sporočilo: »Ohranimo Slovenijo zeleno in življenjsko okolje kakovostno. Za nas in za naslednje generacije. Povezani lahko dosežemo več!« Nika F. J.

Aktivnosti DU Kojsko

V Laško na Pivo in cvetje V soboto, 13. julija, smo se člani DU Kojsko odpravili na tradicionalno prireditev Pivo in cvetje v Laško. Po prihodu v Žalec smo si ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva in degustirali hišno pivo Kukec. Sledil je ogled termalnega centra, kjer so nas sprejeli s pijačo dobrodošlice. Po kosilu smo imeli čas za kopanje ali drugačno preživljanje prostega časa do 18. ure, ko smo se odpravili na prizorišče prireditve.

Organizatorji izleta

Medanski balinarji

Državni podprvaki Sredi junija so balinarsko moško ekipo upokojencev Medana povabili na tekmovanje v Vipavo, kjer so potekale igre v več disciplinah (balinanje, pikado itd.).

Naša ekipa se je iz Vipave, kjer je tekmovalo 13 ekip iz severne Primorske, vrnila s pokalom in medaljo, ki jo je prejela za osvojeno 1. mesto, in se tako uvrstila na državno tekmovanje. To je bilo v začetku septembra v Postojni, kjer so se pomerili s 16 ekipami iz vse Slovenije in dokazali, iz kakšnega testa so. Osvojili so 2. mesto in tako postali državni podprvaki. Po osvojenemu odličju so nazdravili v domači Medani, ki je mnogo sotekmovalcev ni niti poznalo ali vedelo, da je to vas v Goriških brdih. Nad rezultatom balinarjev so bili še posebej navdušeni v vrstah društev upokojencev iz severne Primorske, ki so hiteli pošiljati čestitke skoraj nepremagljivi ekipi medanskih balinarjev.

Tudi Društvo upokojencev Medana ekipi iskreno čestita za dosežen rezultat in želi še mnogo takih ali podobnih.

Iva Kos Jesen 2013 / Briški časnik / 43

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

100 let je praznovala najstarejša stanovalka V domu upokojencev Podsabotin smo 11. avgusta praznovali rojstne dneve petnajstih stanovalcev, ki so rojeni v juliju in avgustu. Med slavljenci je bila tudi Brika Marjeta Blažič. Praznovanje pa je bilo nekaj posebnega, ker je bila med slavljenci najstarejša stanovalka doma, Marija Černovic, ki je 8. avgusta slavila častitljivih 100 let. In kot se za tako praznovanje spodobi, smo ob veseli glasbi in slastni torti nazdravili z žlahtno kapljico.

5. obletnica Doma upokojencev Podsabotin Za stanovalce in zaposlene pa je bil 12. avgust pomemben dan, saj so se pred petimi leti prvič odprla vrata podružnice Podsabotin Doma upokojencev Nova Gorica. Peto obletnico smo praznovali ob dobri kavi in sladoledu, seveda pa ob tej priložnosti nismo pozabiti skupaj glasno zapeti.

Stanovalke našega doma so se pridružile skupini prostovoljk, združenim pod imenom Desetnice, ki jih druži veselje do risanja. Skupaj so ustvarile sliki, ki bosta krasili naše prostore.

Romina Velušček

Terapija s psi

Tačke razveseljujejo vse generacije Bricev Članice Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke iz Nove Gorice redno obiskujejo varovance doma upokojencev v Podsabotinu in z njimi izvajajo različne oblike terapij, štiri vodnice s svojimi psi pa so se odzvale tudi povabilu vzgojiteljice Vesne Bužinel iz vrtca na Dobrovem in obiskale tamkajšnje otroke. Na kratko so predstavile svoje pse in razložile, kakšno je poslanstvo društva. Opisale so nego psa in potek pasjega dneva, povedale nekaj o pasjih šolah ter pasjih poklicih, predstavile so, kako se pravilno pristopi k psu, ter ilustrirale pasje športe.

Tačke pomagačke so se udeležile tudi zaključnih športnih iger, ki so jih priredili v domu upokojencev v Podsabotinu. Tamkajšnji varovanci so se pomerili v različnih igrah, pridružili pa so se jim tudi posamezniki iz novogoriškega oddelka. Na cilju so jih pričakale vodnice s svojimi psi, ki so ob koncu »športnega dneva« pomagale pri podelitvi medalj najboljšim.

Ana Cukijati Jesen 2013 / Briški časnik / 44

­

Dogodki

Balinanje

Dva turnirja v Vipolžah Ženska balinarska ekipa iz Medane je 26. avgusta na balinišču v Vipolžah, kjer je v tistem tednu potekal mednarodni turnir različnih generacij, priredila upokojenski turnir, ki se ga je udeležilo 12 ekip.

Moška balinarska ekipa upokojencev iz Medane pa je organizirala turnir 1. septembra, na katerem je prav tako sodeloval ducat ekip. Tako ženske kot moški so prikazali lepo igro in bili nad izidom tekmovanj zadovoljni. Po končanih obeh turnirjih je sledilo prijetno druženje ob žlahtni kapljici Vinske kleti Goriška brda in medanskih vinarjev.

Obe ekipi prirediteljev turnirja se zahvaljujeta sponzorjem za pomoč pri izvedbi in kličeta na snidenje prihodnje leto.

Iva Kos

Pevci iz Kojskega na Svetih Višarjah

Sončen prvoseptembrski izlet V nedeljo, 1. septembra, se je skupina ljudi dobre volje in z željo po prijetnem druženju že zgodaj odpravila na pot proti Svetim Višarjam, kraju, ki povezuje tri narode, tri dežele. Tu se srečujemo Slovani, Germani in Romani.

Pot do Svetih Višarij je v prijetni družbi hitro minila, za kar sta poskrbeli organizatorki izleta Alenka in Silvana. Da pa je dan postal še prijetnejši, je poskrbelo sonce, ki je pregnalo temne deževne oblake in nam ponudilo čudovit razgled na gorske vrhove, obsijane s soncem. Vsak izmed nas je doživel Svete Višarje na svojstven način.

Po skupnem kosilu v gostilni Pri Juretu smo se z gondolo odpravili v dolino. Seveda brez skupinske fotografije ni šlo.

Da se dan ne bi prehitro končal, smo se na poti proti domu ustavili še v Pušji

vasi (Venzone). Sprehodili smo se po kamnitih, s sivko okrašenih ulicah. Pušjo vas je med majem in septembrom leta 1976 prizadel dolg niz potresnih sunkov in jo uničil. Furlanski prebivalci, znani po svoji vztrajnosti, pa so mestece na novo zgradili ob upoštevanju srednjeveških slogovnih značilnosti. Pušja vas je zaščitena kot nacionalni spomenik. Ogledali smo si pokopališko kapelo sv. Mihaela. V njeni kripti

so ohranjene mumije, po katerih Pušja vas slovi po svetu. Te mumije so bile znane že v preteklih stoletjih in leta 1807 si jih je ogledal sam Napoleon.

Zadovoljni, nasmejanih obrazov, pa tudi nekoliko žalostni, ker se je naš dan zaključeval, smo se od obiskanih krajev poslovili z željo, da se še kdaj odpravimo na skupno potovanje.

Ingrid M. T. Jesen 2013 / Briški časnik / 45

Dogodki

40 let Društva upokojencev Dobrovo

Manjka jim društveni prostor Društvo upokojencev Dobrovo je bilo ustanovljeno leta 1973 in je, po pisnih virih sodeč, vključevala prebivalce iz celotnih Brd, sedaj pa tod poznamo tri tovrstna društva.

Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da je bil prvi predsednik Vinko Iskrač, tajnik pa Izidor Krapež. Nato je bil predsednik do leta 1997 Ivan Rusjan, tajnica pa Vali Zaletel. Ponovno oživitev je društvo obeležilo prav leta 1997, ko so sprejeli pravila društva in registrirali društvo na Upravni enoti Nova Gorica. Tedanji predsednik je bil Darko Lenardič, že deveto leto pa društvo uspešno vodi predsednik Boris Rožič.

Letošnje leto je za naše društvo jubilejno, saj se piše 40 let delovanja, zato je upravni odbor sprejel sklep, da to obeležimo s praznovanjem, ki se je zgodilo 22. junija v Vinski kleti na Dobrovem. Upokojenci so bili nad praznovanjem obletnice navdušeni, napolnili so prireditveni prostor, med njimi pa so bili tudi sponzorji ter gostje. Ob tej priložnosti smo podelili priznanja še živečim članom društva od ustanovitve ter članom UO in NO, ki so začeli delo v društvu leta 1997, nekateri od teh pa delajo še danes.

Praznovanja se je udeležil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev za severno Primorsko Alojz Vitežnik, ki je društvu podelil priznanje – plaketo za uspešno delo. Podžupan Joško Zamar je v imenu občine društvu podaril sliko z briškim motivom. Tega smo bili zelo veseli, saj dokazuje, da priznavajo naše delo in da imamo v občini svoje mesto. Ob tej priložnosti je društvo izdalo kovanec, vpet v obesek, ki so ga prejeli vsi udeleženci praznovanja.

Predsednik društva je v svojem govoru pozdravil prisotne in se zahvalil vsem tistim, ki so prispevali k uresničitvi omenjenega jubilejnega praznika ter predstavil delo društva v njegovem že devetletnem mandatu. Društvo tesno sodeluje z občino in z drugimi društvi v Brdih. Sprejema letne delovne načrte in jih izpolnjuje z raznimi aktivnostmi. Pozornost posveča ostarelim v domovih upokojencev ter na njihovih domovih. Domove upokojencev obiščejo predstavniki društva dvakrat letno in jih obdarijo, starejše člane nad 80 let pa ob novoletnih praznikih in jih skupaj z občino tudi obdarijo. Vsako leto je na vrsti tudi praznovanje 8. marca, dneva žena.

Društvo skrbi za druženje upokojencev z raznimi srečanji in izleti, balinarji pa se družijo na samostojnih turnirjih v Jesen 2013 / Briški časnik / 46

Dogodki

40 let Društva upokojencev Dobrovo Brdih in drugod po Primorski. Vsi člani so o delu društva obveščeni preko obveščevalcev, ki so pomemben člen v društvu. Omembe vredno je tudi to, da vsako leto organiziramo meritve holesterola in krvnega tlaka za zdravje srca in ožilja ter zdravstvena predavanja. Člani društva so aktivno vključeni v kulturno in politično življenje v Brdih. Društvo si močno prizadeva, da so člani zadovoljni, a jim manjka društveni prostor, saj imajo na voljo le začasno pisarno. V društvo je vsako leto vključenih preko 500 članov.

Izlet v Rimske Toplice

Predavanje, plavanje, krofi

Pester praznični program Ob 40-letnici društva je v pestrem programu sodelovala briška godba na pihala in za odprtje zaigrala slovensko himno.

Zapeli so Kvartin in vokalna skupina Vinika, otroci OŠ Dobrovo so recitirali, zaigral je tudi šolski godalni orkester z violinami.

Amaterska skupina Idas iz Neblega je nasmejala z dvema skečema, zaplesala je še skupina Pupa zaplaš. S kulturnim programom je zaključila godba na pihala, sledila je zabava s prigrizkom in glasbo zasedbe Trio mix za vse generacije. V prijetnem vzdušju so se obiskovalci zadržali več ur.

Da smo uspešno izpeljali 40. obletnico, ne gre zasluga le požrtvovalnim članom društva, ki so pripravili prireditveni prostor in drugo, temveč tudi sponzorjem (Občina Brda, Vinska klet, Avrigo Nova Gorica, zavarovalnica Adriatic Nova Gorica, storitve težke mehanizacije Darko Kovšca, s. p., Štalon, restavracija Grad Dobrovo, pekarna Brumat Nova Gorica, Hipermarket Mercator Nova Gorica).

Sprejem letnega načrta nam nalaga tudi obveznost, da ga realiziramo, kar zahteva mnogo prostovoljnega dela. Do letošnjega avgusta smo opravili vse dolžnosti in tako bo tudi naprej. Na prvi izlet smo se odpravili v Italijo in si ogledali kraja Sirmeone in Soave ter Vicenzo. Maja smo obiskali slovensko Istro (soline, Piran in istrsko vas Krkavče), julija pa smo potovali v Avstrijo in južno Nemčijo (Solnograška pokrajina, znamenito mestece Haltstati – Passau, z ladjo po Donavi do Linza). Avgusta smo odšli na Gorenjsko, kjer smo občudovali Vogel, Bohinj, slap Savico in okolico. Izleti so namenjeni izključno upokojencem našega društva. Vsi izleti so polno zasedeni, kar pomeni, da so udeleženci zadovoljni s programom, da se sprostijo in poveselijo.

Obenem obiščejo kraje, kamor se sami verjetno ne bi odpravili.

Za uspeh društva in za realizacijo vsega načrtovanega gre zahvala članom UO, predvsem pa predsedniku Borisu Rožiču, ki svoje poslanstvo opravlja z vso resnostjo in ogromno prostovoljnega dela.

Vedno se postavi na stran upokojencev.

Našim potrebam prisluhne tudi Občina Brda in nam pomaga tako moralno kot materialno.

M. S.

Medanci smo se 9. avgusta v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili na enodnevni izlet v Rimske Toplice. Ko smo prispeli na cilj, se kar nismo mogli načuditi poslopju, ki je ob našem zadnjem obisku pred nekaj leti propadalo. Zdaj na tem mestu stojijo prekrasne toplice. Po dveurnem predavanja na temo zdravega življenja in protibolečinske terapije so nam postregli s kosilom. Za tem se je polovica izletnikov odpravila na kopanje, drugi pa so si z vodjo hotela ogledali sobe, sejne dvorane in ves prestiž tega objekta.

Ponovno smo se združili na terasi toplic ob zvokih našega harmonikarja. Na poti domov smo naredili krajši postanek na Trojanah in se posladkali z najboljšimi slovenskimi krofi.

Iva Kos

Jesen 2013 / Briški časnik / 47

Dogodki

Prvi slovenski strokovni posvet Človek in prostor v Brdih

Človek potrebuje svojo individualnost Od osmih smrtnih grehov sodobnega človeštva, ki jih v svoji istoimenski knjižici navaja avstrijski nobelovec Konrad Lorenz, se jih vsaj pet nanaša na prostor. Dva med njimi, opustošenje življenjskega prostora in opuščanje tradicije, je v prvem sklopu predavanj na strokovnem posvetu z naslovom Človek in prostor predstavil eden prvih briških arhitektov Izidor Simčič. »Če bi tem osmim dodali še zastrupljanje okolja in vse večje ekološko neravnovesje, bi se na prostor nanašalo sedem grehov od desetih. To tudi potrjuje aktualnost tega posveta,« je poudaril Simčič. Kako bivalni prostor vpliva na človekovo zdravje in počutje, je poskušalo odgovoriti še drugih devetnajst strokovnjakov s področja medicine, arhitekture in urbanizma. Čeprav na prvi pogled ta področja nimajo veliko skupnega, je vsem skupna skrb za človeka in njegovo dobro počutje. Tako sta odločitev za organizacijo posveta utemeljili njegovi pobudnici, briški rojakinji arhitektka Alenka in zdravnica Nataša Fikfak, ki sta ob logistični pomoči ekonomistke Valentine Šibav Mužič in sponzorjev vzorno izpeljali zamišljeni projekt.

Na štirih različnih lokacijah (Grad Dobrovo, Belica turizem Medana, Hotel San Martin Šmartno in Hotel Venko Neblo) so 11. in 12. oktobra strokovnjaki s svojimi razmišljanji odgovarjali na skupno vprašanje: ali so potrebne spremembe prostora glede na prevladujoče bolezni in starostne skupine ter kje so pasti prilagajanja arhitekture in urbanizma glede na specifična stanja. Tako so razvili zanimive aktualne teme: gibanje v prostoru, nevarnosti za poškodbe na domu, pogledi kirurga travmatologa, ortopeda in psihiatra; lajšanje bolečine; jemanje zdravil in njihovo medsebojno učinkovanje; zdravljenje na domu; prevladujoče srčnožilne bolezni; kirurško zdravljenje hrbtenice; sodobna delovna okolja in vpliv svetlobe; zdrava hiša; zdravje kot strateški cilj pri oblikovanju bivalnih prostorov; zagate, s katerimi se soočata sodobna arhitektura in urbanistično načrtovanje. Posvet je izzvenel v znani utemeljitvi, da je med neprimernimi bivanjskimi razmerami in človekovim zdravjem visoka korelacija, čeprav se šele v zadnjem času zavedamo, da so pojavi telesnih in duševnih zdravstvenih težav, kot so stres, depresija, astma, bolezni srca in motnje prehranjevanja, povezani z grajenim okoljem. Kot ugotavlja Lorenz: »Posnetki novih posegov v prostorih starih mest so skoraj identični posnetkom rakastih tkiv v

Jesen 2013 / Briški časnik / 48

človekovem organizmu … Narava človeka ni taka kot pri mravlji ali termitu, ki sta zmožna biti zamenljiva osebka med milijoni enakih. Človek potrebuje svojo individualnost. Za telesno in duševno zdravje nujno potrebuje občutenje lepote, tako narave kot življenjskega prostora.« Pomembnost kakovosti bivanja nazorno oriše tudi klasifikacija človeških potreb, kot jo vidi finski sociolog Allardt: imeti, ljubiti in biti.

Posvet je odprl župan Franc Mužič, ki se je organizatorkam zahvalil za zaupanje in izrazil prepričanje, da bodo izjemno naravno okolje, vrhunska turistična ponudba, predvsem pa gostoljubje domačinov to zaupanje tudi upravičili. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Ariana B. Suhadolnik je Brda predstavila kot mlado turistično destinacijo, ki je svojo zgodbo začela pisati z vinom in češnjami, zdaj pa bogata kulturna in naravna dediščina dežele ponujata številne nove dimenzije turizma.

In ko so organizatorke prvega slovenskega strokovnega posveta strokovnjakom ponujale izziv v medicini, arhitekturi in urbanizmu z lokalnim pridihom turistične destinacije, podeželsko-urbanega okolja Brd ter umik iz nemirnega vsakdana, so kot briške rojakinje vedele, da je izbira lokacije prava. Ponudila je čas in prostor za prepotreben razmislek.

Iva Sivec

Valentina Šibav Mužič, Nataša in Alenka Fikfak

Gospodarstvo

Osmica pri Gašparin-Obljubkovih

Prva osmica v Brdih Pravica točenja vina izvira še iz časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ohranila se je tudi v času avstro-ogrske monarhije in traja vse do današnjih dni. Vinotoči, v katerih so lahko kmetje prodajali svoje vino osem dni v letu brez davka, so dobili ime osmica. To je tip gostilne, kjer lahko vinar poleg domačega neustekleničenega vina prodaja tudi doma narejeno hrano in pijačo, in sicer domač kruh, narezke, klobase s prilogo, tipične enolončnice in sladice ter doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače. Vinarji lahko priredijo osmico enkrat ali dvakrat na leto, odvisno od pridelane količine vina. Za označitev, da poteka osmica, so na vrata pritrdili šop bršljana. Letos spomladi pa so v Drnovku prvič priredili osmico pri Gašparin-Obljubkovih. Za več informacij smo povprašali gospodinjo Ireno Gašparin Obljubek.

Kako ste se odločili, da boste odprli osmico? So bile osmice v Goriških brdih znane že v preteklosti?

gričkih veliko ljudi. Vreme nam sicer ni bilo ravno naklonjeno, a ljudi je bilo vseeno veliko.

Zelo smo zadovoljni z obiskom, saj so gostje prihajali od blizu in daleč. Imeli smo res pisano druščino – veliko domačinov in goste tudi z druge strani meje. Oglaševanje smo izvedli

s plakati, letaki po bližnji okolici in od ust do ust. Manjkali pa niso niti značilni smerokazi na križiščih s šopki bršljana, ki označujejo, kje se osmica nahaja. V načrtu imamo, da bi ponovno odprli osmico v začetku novembra.

Nuša Matuc

Že nekaj časa smo razmišljali o turizmu na kmetiji, a se nam je zdel klasičen kmečki turizem prenaporen, saj imamo veliko dela v vinogradih. Ideja o osmici se nam je porodila s pomočjo spodbude prijateljev. Želeli smo, da bi lahko na domu prodali naše pridelke. Po mojih podatkih v naših krajih v preteklosti ni bilo prijavljene gostilne te vrste.

Kaj ste nudili gostom poleg vina? Ste ponujali tudi kakšne tipične briške jedi?

Poleg belega in rdečega vina smo gostom ponudili tudi domače narezke s pršutom, suho salamo, panceto in sirom, zraven pa sodi seveda tudi dober domači kruh. Ker je bila osmica odprta v bolj toplem času leta, se nismo odločili nuditi klasičnih klobas in kislega zelja, temveč smo obiskovalcem ponudili tipične briške mineštre, in sicer fižolovo, koruzno in kapusovo. Za se posladkati smo imeli sladice s češnjami in češnjevo marmelado. Poleg vina smo nudili tudi domači bezgov sirup ter domače marelično in češnjevo žganje. Naša hišna posebnost pa je »bržadla«, polnjena z maso iz klobase in pečena v pečici. To specialiteto bomo postregli gostom, ko jim bomo naslednjič odprli vrata.

Kdaj je bila osmica pri vas odprta? Kako ste poskrbeli za oglaševanje? Jo boste spet odprli jeseni?

Odprta je bila v tednu pred praznikom češenj. Za ta termin smo se odločili, ker je vreme takrat po navadi lepo in kroži po naših Jesen 2013 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo

Šmartno z novo ponudbo

Moderen, a ekološki hotel San Martin Dolgoletna ideja Vesne in Bogdana Valentinčiča, da bi v Šmartnem odprla hotel, se uresničuje. Tik ob regionalni cesti, na lokaciji nekdanje stare šole, že stoji nov družinski hotel, ki ga bodo uradno odprli na martinovo, 11. novembra, ob 11. uri. Članom družine Valentinčič ne manjka izkušenj v gostinstvu, saj v zaselku Zagora pri Plavah upravljajo turistično kmetijo Pri Martinovih. Ime Martin je že šest rodov tradicija Bogdanovih prednikov, ki narekuje, da se prvega sina v družini poimenuje Martin. Vesna in Bogdan imata tri otroke in najstarejšega sina sta seveda poimenovala Martin. Kot da bi usoda želela, sta hotel zgradila ravno v Šmartnem, zato izbira imena zanj ni bila pretežka. Povezava z imenom Martin je več kot očitno zapisana v njuni življenjski zgodbi.

Sredstva za gradnjo hotela sta uspela zagotoviti skozi različne razpise. Hotel je moderno grajen in ekološko usmerjen, kar pomeni, da so izbrali ogrevanje na lesno biomaso in sekance, hlajenje pa iz zemlje s toplotno črpalko. Prezračevanje poteka po tleh, hotel nima grelnih teles, saj so vse naprave za ogrevanje vgrajene v strop. Zbirajo tudi deževnico, ki koristi za izplakovalne kotičke.

Hotel bo odprt 24 ur na dan, ima 19 enot, ki skupno sprejmejo 50 ljudi. Gostje bodo lahko izbirali med različnimi tipi nastanitev: enoposteljnimi in dvoposteljnimi sobami, apartmaji, družinskimi sobami in suitami. Ponujali bodo predvsem slovensko, tudi briško hrano, restavracija pa bo sprejela do 60 ljudi. Poudarek bo predvsem na sestavinah lokalnega pomena, saj bodo uporabljali domače pridelke, zelišča … V ponudbi bodo imeli tudi domače oljčno olje lastne pridelave.

Hotel San Martin je tematsko zasnovan po tem, kar ponujajo Brda. To pomeni, da bo vsako nadstropje v hotelu drugače tematsko obarvano. Klet bo opremljena na temo vinske trte, zato bo ta prostor namenjen ponudbi briških, okoliških in drugih slovenskih vinarjev. Zraven bo degustacijska soba. Ker sta tako Vesna kot Bog-

dan sommelierja, pa bodo imeli v ponudbi tudi vodene degustacije.

V kleti bo še večnamenski prostor za približno 90 ljudi, ki bo namenjen zaključenim skupinam za predavanja, konference, poslovna kosila, praznovanja itd. Ker v hotelu ne sme manjkati program za dobro počutje, je v kleti še prostor za finsko savno in solno terapijo. Prvo nadstropje hotela bo obarvano na temo sadja, drugo nadstropje pa na temo oljk. Vse sobe se bodo imenovale po imenih briških vasi.

Za dopolnitev ponudbe je v naslednjem letu v načrtu še izgradnja zunanjega bazena.

Hotel San Martin je vključen v več projektov. Med njimi so Bikeways, ki ponuja možnost izposoje in hrambe električnih koles ter organizacijo različnih etap po Brdih ter bližnji okolici, Alpe-Jadran Trail, ki hotel vključuje v že vrisane ture pohodništva iz Avstrije preko Bovca čez Šmartno do Jadrana, Trans-Slovenia, v sklopu katerega je Šmartno že postavljeno na evropski zemljevid gorskega kolesarstva, ter projekt Egozero, v katerega je vključena tudi Občina Brda z električnimi avtomobili, v Šmartnem pa je polnilnica in postojanka.

Vesna in Bogdan si predvsem želita povezave z lokalnimi vinarji in gostinci, saj bodo le s skupnim sodelovanjem lahko veliko pripomogli k boljši prepoznavnosti Brd. Tina Testen

Odprtje bencinske črpalke v Golem Brdu

»Za vse nas, ki živimo na tem skrajnem zahodnem delu Brd, je danes prav poseben dan,« je slovesnost ob ponovnem odprtju bencinske črpalke v Golem Brdu odprla povezovalka prireditve Mateja Mavrič. Veliko pomembnih dogodkov iz preteklosti je že pustilo pečat tem krajem in ljudem. Tudi spomin na odrezanost od sosedov – zadnja je trajala kar nekaj let – je še živ. Z zaprtjem mejnega prehoda Golo Brdo so leta 1995 zaprli tudi črpalko, ki je tako odročnim krajem, kakršni so v Kožbanskem kotu, dajala pomemben utrip življenja.

Po osemnajstih letih črpalka v Golem Brdu spet obratuje in v vas ponovno vrača življenje. Slovesnega odprtja v začetku julija so se udeležili župan Franc Mužič, direktor občinske uprave Andrej Markočič, podžupan Joško Zamar, občinski svetniki, direktor organizacijske enote maloprodaje Primorske Andrej Tomplak in drugi predstavniki Petrola, predstavniki sosednjih občin Dolenje in Prapotno, predsedniki vaških skupnosti in domačini. Pozdrave in spodbudne besede govorcev je pospremil znani briški kvintet Kvartin, predstavniku Petrola je župan izročil spominsko darilo, delo domačega ustvarjalca Jesen 2013 / Briški časnik / 52

Ivana Skubina, in napočil je slovesen trenutek, v katerem so župan, direktor Petrolove organizacijske enote in najemnik bencinskega servisa Golo Brdo Tomaž Prinčič prerezali trak ter odprtju črpalke nazdravili z briško penino. Sledilo je druženje ob kozarčku vina, prigrizku in pecivu, ki so ga spekle prebivalke Golega Brda in Brega.

Kot so povedali uslužbenci Petrola, je ponovni zagon črpalke presegel vsa pričakovanja. Najbolj se je poleg domačinov poslužujejo prebivalci okoliških italijanskih vasi in morebiti se bodo uresničile tudi želje po ponovnem odprtju mesnice ali drugega podobnega lokala v bližini, kot je v pogovoru omenil direktor občinske uprave Andrej Markočič.

Občina si želi, da bi črpalka koristila predvsem lokalnim prebivalcem, jih spodbudila k raznim dejavnostim in jim omogočila dodaten vir zaslužka.

Iva Sivec

Foto Dani Kristančič

Po osemnajstih letih je vas ponovno oživela

Gospodarstvo

Nova zobna »Če čebele ne ambulanta v bi bilo, tudi nas ne bi bilo.« Kozarnem Dan odprtih vrat čebelarjev

Sredi junija je Čebelarsko društvo Brda-Kanal, ki deluje že 40 let in bo v kratkem odprlo svoje prostore v Neblem, organiziralo dan odprtih vrat čebelarjev. V Brdih so vrata svojih domačij odprli Branko Planinšek in Alojz Kodermac iz Neblega ter Oskar Kristančič s Plešivega. Obisk žal ni bil množičen, četudi je bil dogodek promoviran tudi preko občinskih informacijskih kanalov.

Od septembra je v poslovnem objektu poleg bencinskega servisa v Štalonu, na naslovu Kozarno 1 c, odprta nova zasebna zobna ambulanta za odrasle. Odprl jo je Maksimiljan Klemenčič, dr. dent. med., ki ima na tem področju 45 let študijskih in delovnih izkušenj. Vodja ambulante je priznani strokovnjak dentalne medicine, ki zagotavlja, da ga najdete na tem naslovu vsak dan dopoldne, pa tudi ob sobotah in nedeljah od 8. do 9. ure po predhodnem naročilu. Nudijo zobozdravstveno nujno prvo pomoč (bolečinska ambulanta), sicer pa delajo v sklopu zasebne zobne ambulante za odrasle in so dosegljivi 24 ur na dan.

Urška Testen

Na dnevu odprtih vrat čebelarjev Čebelarskega društva Brda-Kanal so omenjeni čebelarji obiskovalcem nudili vse informacije in prikaze dela s čebelami – kako nastane in kakšen pridelek je med ter kaj je dejansko smisel čebelarjenja. Dovolj zgovorne so besede predsednika društva Zmaga Štucina, da je čebela izredno pomembna žuželka za človeštvo, saj ureja opraševanje, da lahko dobimo hrano. To vodilo želijo člani društva prenesti na podmladek, kar jim uspeva tudi preko šolskega krožka na osnovni šoli Dobrovo, v katerega je letos vpisanih šest učencev, med katerimi sta tudi dve dekleti. Prvič so v stik s čebelarstvom stopili prav v krožku. V tem šolskem letu bodo tudi uradno odprli šolski čebelnjak. Čebelarsko društvo Brda-Kanal v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije nudi udeležencem šolskega krožka, ki ga vodi briški čebelar Branko Planinšek, vso opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu s čebelami.

Sicer pa briški med, katerega proizvodnja sega v daljno drugo polovico 19. stoletja, žanje številne uspehe na tekmovanjih po Sloveniji. Ravno prve dni oktobra je član Čebelarskega društva Brda-Kanal, ki ima svoje čebele na paši v Brdih, na tekmovanju meda v Kopru osvojil naslov šampiona. Po besedah predsednika društva pa ima slednji tudi velike možnosti postati vseslovenski šampion. Na istem tekmovanju je osvojil srebrno medaljo tudi sam predsednik društva. Velja še omeniti, da je lani naslov šampiona prejel med Alojza Kodermaca iz Neblega. Sicer pa bo kmalu na sporedu tudi slovensko državno tekmovanje, na katerem bodo izmed vseh šampionov posameznih tekmovanj izbrali najboljšega vseslovenskega šampiona.

Velja še omeniti, da Čebelarsko društvo Brda-Kanal lepo sodeluje z uspešnim slovenskim podjetjem Medex, enim vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov.

Erika Koncut Jesen 2013 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo

Prestižno mednarodno vinsko ocenjevanje revije Decanter

Foto Arhiv družine Simčič

Foto Arhiv družine Kristančič

Regijski nagradi Marjanu Simčiču in Dušanu Kristančiču

Na sliki od leve: Neb Gusic (direktor Bancroft Wines), Steven Spurrier (revija Decanter), Valerija Simčič Kalan, Marjan Simčič, Igor Sotric (glavni somelier China Tang)

Na prestižnem svetovnem vinskem ocenjevanju, ki ga prireja britanska revija Decanter, sta briška vinarja za svoji vini prejela visoki nagradi. Na svečani večerji sta septembra v londonski Kraljevi operni hiši medanska soseda Marjan Simčič in Dušan Kristančič osvojila regijski trofeji.

Nagrado Decanter sta v Londonu prevzela Tereza (hči Dušana Kristančiča) in mož Jožef Mačus, na sliki poleg Stevena Spurriera (revija Decanter)

Med rdečimi vini je nagrado dobilo vino Kristančič Pavo rdeče 2009, v kategoriji sladkih vin pa so nagrado podelili Marjanu Simčiču za Leonardo 2006. Slednje je postalo v Veliki Britaniji pravi prodajni hit.

Priporočajo in strežejo ga poleg menija v prestižni restavraciji Fat Duck priznanega kuharja Hestona Blumenthala, ki se lahko pohvali s kar tremi Michelinovimi zvezdicami. Poleg Leonarda tu strežejo še Simčičev merlot 2006 in savignon blanc 2007.

S Kristančičevim vinom je Slovenija letos na Decanterju osvojila prelomno nag-

rado v kategoriji regionalnih prvakov za rdeča vina. Do sedaj je veljalo prepričanje, da so največ nagrad slovenski vinarji dobili za bela vina. S prejemom te nagrade in kakovostjo vin, ki je sedaj potrjena tudi na svetovni ravni, na Kristančičevi kmetiji že težko sledijo povpraševanju na domačem in na tujem trgu.

Simčič in Kristančič sta dokazala, da lahko naša vina zadovoljijo še tako zahtevne ocenjevalne okuse.

Lucija Prinčič Terpin

Kmetija Mavrič bogati svojo ponudbo

Sušijo sadje in zelenjavo Na kmetiji Mavrič v Kojskem so avgusta začeli sušiti sadje v sodobni sušilnici. Za to so se odločili, potem ko je Dolores dve leti zaporedoma prejela zlato priznanje za suhe češnje na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju.

To priznanje je sprožilo veliko povpraševanja po suhih češnjah, zato se jim je porodila ideja, da bi nabavili sušilnico s primerno kapaciteto in najvišjo mogočo kakovostjo suhega sadja Nabavili so kondenzacijsko sušilnico kapacitete 700 do 1000 kg, v kateri se sadje suši pri 48 °C, zagotovljena je optimalna vlažnost sadja in z dodatnimi programi omogoča specifično sušenje za posamezno vrsto sadja. Za upravljanje s sušilnico so se Jesen 2013 / Briški časnik / 54

usposabljali pri strokovnjakih praktikih v Mariboru, v nadaljevanju pa bodo sledili tudi lastnim izkušnjam. »Naš cilj je, da tržišču ponudimo vrhunsko suho sadje in zelenjavo, zato smo se odločili za nabavo kakovostne sušilnice,« sta še dejala Dolores in Aleksij.

Začeli so s sušenjem češenj, ki so jih hranili v lastni hladilnici, sledilo je sušenje hrušk, paradižnikov in sliv, jeseni pride na vrsto sušenje kakija. Največje povpraševanje je prav po suhih češnjah; sušijo karnjevke in napoleonke, in sicer v štirih različicah: s peclji in brez njih, s koščicami in brez njih. Posušeno sadje hranijo v hladilnici in ga za prodajo pakirajo v primernih vrečkah. S sušenjem sadja pa so opustili izdelavo grozdnega soka in češnjeve marmelade.

Mavričevi imajo zasajenih 1028 češnjevih dreves, od teh 600 v rodnosti. Z nabavo sušilnice pa želijo spodbuditi briške kmete, da bi se lotili tudi pridelave večjih količin zelenjave za sušenje, s čimer bi pridobili dobavitelje in tako ponudili lokalno pridelano sušeno zelenjavo. Dolores je namreč poleg paradižnika poskusno že sušila jajčevce in bučke. Kot je dejala, s tem zgodbe še ni konec, saj načrtujejo novosti za prihodnje leto, ki pa jih še ni želela izdati.

Tekst in foto M. Beguš

Gospodarstvo

Trgatev 2013

Herojsko vinogradništvo

Letošnja trgatev je za razliko od lanske potekala v normalnih terminih. Pričeli smo jo 7. septembra in jo zaključili do prve polovice oktobra s tradicionalno novinarsko trgatvijo.

Pričakujemo količinsko nekoliko manjši letnik. V klet bomo sprejeli približno 7000 ton grozdja. Trgatev v Vinski kleti Goriška brda poteka tako, da naši enologi skrbno spremljajo dozorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in določijo optimalen čas trgatve glede na tehnološko in organoleptično zrelost grozdja, da se maksimalno izkoristi potencial posamezne lege.

Deževje po poletni suši in visokih temperaturah je trti koristilo. Hladnejše noči omogočajo, da se razvija še bogatejša in intenzivnejša aromatika, kar se bo še posebej lepo izrazilo pri belih vinih letnika 2013. Trgatev smo pričeli s sortami za penine (modri pinot in chardonnay), nadaljevali pa s sivim pinotom in sauvignonom ter drugimi belimi sortami.

Agronom Goran Jakin iz svetovalne službe je za Briški časnik povedal: »Prejeto grozdje je kakovostno, nepoškodovano. S kakovostjo smo zadovoljni, saj ustvarja pogoje za vrhunska vina letnika 2013. Posebno se je izkazala rebula, ki je letos izjemno lepa in zdrava. Rdeče sorte smo pričeli trgati ob koncu septembra, saj smo čakali na optimalno zrelost«.

Trgatev je v Vinski kleti Goriška brda tudi pomemben dogodek za promocijo na tujih trgih. Že vrsto let v času trgatve gostimo v kleti poslovne partnerje iz Združenih držav Amerike, Srbije, Hrvaške in celo iz južnoameriških držav. Razumevanje teritorija skozi osebno doživetje je namreč izjemno pomembno marketinško orodje na tujih trgih, kjer si Slovenija utira prodajne poti.

Tujcem se najbolj vtisne v spomin 100-odstotno ročna trgatev v pogojih, ki jih v svetu označujejo za »herojsko vinogradništvo«, še bolj pa pristno gostoljubje in način dela, kjer se vinogradniške družine izkažejo kot najučinkovitejši in najskrbnejši varuh kakovosti.

Marjana Simčič Humar

Tradicionalna novinarska trgatev

Predstavitev novega vina Motnik

Foto Andrej Colja

Vinska klet Goriška Brda je gostila novinarje v kleti, kjer so predstavili letošnjo trgatev in novo vino Motnik.

Prvi z leve Damijan Resnik, Darinko Ribolica, Igor Skubin in Silvan Peršolja.

Predstavniki slovenskih medijev so se 11. novembra zbrali na tradicionalni novinarski trgatvi za briško kletjo, kjer so nabrali kar nekaj gajbic pikolita.

Motnik je samosvoj in pristen, a brez časno eleganten ter z velikim potencialom zorenja.

Jesen 2013 / Briški časnik / 55

Gospodarstvo

Trgovina Nona Luisa v Šmartnem

Na klepetu s Katjušo Reja Mozetič

Foto: Neva Močnik

S širokim nasmehom me pričaka na vhodu v nekdanjo Slikarsko hišo, enaka se mi smehlja s fotografije, ki jo je nalepila na vrata. Na dogi, naslonjeni ob vhod, se beli napis »odprto«, na okenski polici se soncu nastavljajo kozarci, v katerih se v oljčnem olju namakajo oljčni listi, ognjič in sivka.

Usedeva se na prijetno sonce pred trgovinico, iz katere se v gaso širijo prijetne vonjave, pijeva odličen regratov sok in kramljava. Kar nekaj časa je iskala primeren prostor, v katerem bi si uredila delavnico in trgovino, pove. Šmartno se ji je zdelo najbolj primerno, saj ga obišče veliko turistov, hkrati pa kraj kar kliče po popestritvi ponudbe. Zelo je zadovoljna, da ji je uspelo najeti prostor in prijetno je presenečena nad odzivom kupcev. Zdi se, kot bi turisti komaj čakali na kaj takšnega. Želi si, da bi se ji pri podobni odločitvi pridružil še kdo, morda kak vinar, in omeni istrski Grožnjan kot primer izvirne obogatitve kraja. Pozimi bo prirejala delavnice izdelovanja mila in tudi zdaj si obiskovalci radi ogledajo, kako milo nastaja.

Univerzitetno šolana ekologinja Katjuša Reja Mozetič iz Kozane si je za podiplomski študij izbrala toksikologijo, zato ne preseneča, da je bila pozorna na toksične snovi, ki jih industrija dodaja proizvodom, zlasti kozmetičnim. Osupljiva sta podatka, da vsak Evropejec vnese vase s kozmetičnimi izdelki kar dva kilograma kemikalij na leto in da so parabeni, ki jih proizvajalci kot konzervanse dodajajo kozmetičnim izdelkom, dokazani povzročitelji raka na dojki in hormonskih motenj pri dečkih. Odločitev za izdelavo domačega mila in kreme torej ni bila težka. Najprej zase, in ko se je znanja nabralo dovolj, tudi za druge. Danes pod blagovno znamko Nona Luisa ponuja pester nabor mil, izdelanih po avtorskih receptih in klasičnem hladnem postopku ter obogatenih z zelišči, sadjem, medom, čokolado, kosmiči, vinom in eteričnimi olji. Izdeluje tudi kreme za obraz in telo, za katere ji kot osnova služijo v oljčno olje namočene cvetice in zelišča (sivka, geranija, vrtnica, ognjič, trpotec, bezeg, bršljan, aloe vera). Kreme gosti s čebeljim voskom, ki preprečuje izsušitev kože, cvetice vračajo koži izgubljeno ravnovesje, za zelišča pa že dolgo velja, da za vsako tegobo »rožca rase«. Ponudbo je razširila še s šamponom za lase, mazilom za ustnice in naravnima likerjema iz oljk in vina (olivin in rubin). Olivin je dober za prebavo in želodec, za rubin, v prevretku merlota namočeni gozdni sadeži, pa pravi, da ga imajo posebno rade ženske, ker ima manj alkohola ter žlahten okus in aromo po gozdnih sadežih.

Jesen 2013 / Briški časnik / 56

Foto: Dani Kristančič

Katjuša Reja Mozetič

Trak je prerezala nona Luiza

Olivin Oljčne plodove namočimo v raztopini sladkorja, zelišč in vinskega destilata (vinskega žganja) in jih dva meseca hranimo v zaprti posodi. Potem liker precedimo in nalijemo v temne steklenice.

Kalupe za mila ji pomaga narediti mlajši sin, ki je tudi sicer pravi inovator. Zelišča nabira v glavnem sama na Koradi. Da je ekologinja, je videti na prvi pogled. Mila lično zavija v navaden rjav papir, jih zaveže z vrvico, kreme ponuja v steklenih kozarčkih, uporablja škatlice iz naravne lepenke in tudi sicer ves prostor izžareva izjemen posluh za lépo in globoko spoštovanje do starih predmetov, ki jih predela, obnovi, jim ponovno vdahne dušo in koristno uporabi. Ko jo povprašam po načrtih, pove, da jih je veliko, da ji idej ne zmanjka, a o vseh še ne more govoriti.

Trgovinico, nad katero visi lesena tabla z ročno izpisanim imenom Nona Luisa, je Katjuša odprla sredi avgusta. Pele so ji Vinike, njene pevske kolegice, zapela ji je Alojzija, 94-letna nona po očetovi strani, ki ji je pripadla čast, da je slovesno prerezala trak.

Alojzija je bila tudi pokojna nona po materini strani, in obema nonama se je Katjuša oddolžila s poimenovanjem svoje blagovne znamke in edinstvenim dišečim poklonom.

Iva Sivec

Gospodarstvo

Žetev sivke v Brdih

Izdelki iz sivke za vsakogar Vroči julijski dnevi so bili za cvetenje sivke pri Mariničevih v Vedrijanu ravno pravšnji. Mirjam Marinič je pojasnila, da je letos zaradi slabega vremena v juniju žetev sivke potekala sredi julija – približno 10 dni kasneje kot običajno, vendar je bila letina boljša od lanske, saj so posadili več grmov, poleg tega pa se grmi sivke z leti okrepijo in dajo več cvetov, kar pomeni tudi boljšo letino. Odločitev, kdaj z žetvijo začeti, ni enostavna. Opazovanje cvetenja in odprtosti cvetov poteka več dni prej. Idealno je, da žetev poteka ob sončnem vremenu v urah, ko je dan najtoplejši (približno med 10. in 16. uro).

Delavnice

Žetev Žetev, ki so jo v krogu prijateljev, sosedov, sorodnikov in drugih prostovoljcev različnih generacij in narodnosti letos izpeljali tretjič, se je izkazala za pravo zabavo. Potekala je ročno, tisti bolj vešči so uporabljali srpe, drugi pa škarje. Priredili so tudi tekmovanje, kdo prej s srpom požanje grm sivke. Najboljši si je prislužil sivkin venček in prvo esenco, ki je pritekla iz kotla. Pri tem pa niso pozabili niti na sprostitev, saj se je ženski del ekipe razvajal z aromaterapijo v sivki, dan pa so jim polepšali tudi sivkini princeski. Med žetvijo je druga ekipa pripravila vse potrebno za destilacijo, saj mora biti čas med rezanjem sivke in destilacijo čim krajši. Požeto sivko dajo takoj v kotel za destilacijo, ki traja približno dve uri. Vodna para, ki potuje skozi razkosano sivko, nase veže eterično olje, ki se kasneje v hladilni posodi utekočini in na dan priteče cvetna voda ali hidrolat, na njem pa plava eterično olje.

Sledi separacija v posebnih posodah, pri čemer se pridobita hidrolat in eterično olje.

Druženje pod latnikom ob joti, sivkini torti in drugih dobrotah iz sivke pa se je nadaljevalo pozno v noč.

Letos so v sklopu žetve organizirali tudi delavnice izdelovanja sivkinih venčkov, butaric in šopkov ter naravnih mil iz sivke in oljčnega olja.

Udeleženci delavnic so se seznanili tudi z destilacijo sivke. Zanimanje za delavnice in udeležba sta bila odlična, celo nad pričakovanji, saj se je zanje odločilo tudi nekaj turistov, ki so tisti konec tedna preživljali v Brdih.

V oktobru načrtujejo izvedbo novih delavnic za vse tiste, ki želijo novoletna darila izdelati sami. Ob izdelovanju naravnega mila udeleženci lahko izdelajo tudi podstavke za mila ali kakšen drug dekorativni izdelek iz posušene sivke. Vsi udeleženci prejmejo gradivo za lastno izdelavo z napotki za ustvarjanje lastnega recepta. Ob tem imajo tudi možnost nabave izdelkov iz sivke in rožmarina.

Izdelki Glavna produkta destilacije sivke sta sivkino eterično olje in hidrolat oz. sivkina cvetna voda. Iz njiju ustvarjajo naravne izdelke iz

sivke, kot so naravna mila iz oljčnega olja z dodatkom eteričnega olja sivke, sivkine solne kopeli, vodica za po britju, dišeče vrečke, macerati, dišeči škratki za najmlajše ter dekorativni izdelki iz sveže in suhe sivke.

V začetku so se posluževali kupljenih kalupov za mila, sedaj pa že nekaj časa razvijajo lastne kalupe in tako ponujajo unikatne izdelke.

Ob sivki so posadili tudi rožmarin, ki so ga že drugo leto destilirali.

Poleg eteričnega olja pa izdelujejo še macerat, ki ga uporabljajo za naravna mila z rožmarinom in olja za telo.

Načrtujejo tudi zasaditev nekaterih drugih dišavnic in zelišč. Usmerjajo se v ekološko pridelavo, zato so za sivko, oljko in druge dišavnice, ki rastejo na parceli, v procesu ekološkega certificiranja za pridobitev ekocertifikata.

Nataša Vuga

Jesen 2013 / Briški časnik / 57

Kmetijstvo

Biodinamika kot revolucija zemlje

Kompost je prihodnost življenja V današnjih časih, ko so naša tla žal vedno bolj izropana in nerodna, ko nam velike korporacije na trgu ponujajo gensko spremenjena semena ter vedno več strupov in herbicidov, se veliko ljudi odloča za ekološko in biodinamično kmetovanje. Žalostno je, da smo v Sloveniji padli iz popolne samopreskrbe v skoraj popolno odvisnost od hrane iz tujine.

Skupina Bricev, ki ji je mar za okolje, v katerem živimo, se je udeležila 14-dnevnega izobraževanja v Italiji.

Jesen 2013 / Briški časnik / 58

Kaj smo izvedeli Na izobraževanju smo slišali veliko praktični nasvetov. Proti peronospori, oidiju v vinogradništvu in cvetni moniliji se lahko borimo z naravnim prevretkom iz njivske preslice, poparek koprive pa lahko uporabljamo kot odganjalo insektov. Da rastline bolje rastejo, je treba sejati dva dneva pred mlajem (to pravilo ne velja teden po veliki noči in po božiču). Solato, ki raste v glavah, je treba saditi v dnevih za plod in ne za list, rastline pa je bolje zalivati zvečer. Ko je zemlja mokra, je ne smemo obdelovati. Če sadimo solato v času polne lune, gre ta 10 dni prej v cvet. Rastline, pri katerih uporabljamo korenine (npr. krompir, korenček), je treba pobirati popoldne ali zvečer, rastline, pri katerih pobiramo liste (npr. solata, špinača), je treba nabirati dopoldne.

V Sloveniji je biodinamiko začela širiti Meta Vrhunc, ki je leta 1991 ustanovila prvo biodinamično društvo Ajda Vrzdenec. V naših krajih smo tovrstno društvo Ajda Goriška

dobili leta 2001 na pobudo Franke Ozbič. V društvu vsako leto izdelujejo svoje preparate.

Konec septembra je bil tudi vkop gnoja iz roga v zemljo, pripravljen pa bo okoli velike noči.

Za več informacij o biodinamiki, tečajih in preparatih si lahko preberete na njihovi spletni strani www.ajda-goriska.si, kjer najdete tudi vse potrebne kontakte. Biodinamični pridelki so ocenjeni kot najboljša živila, saj skozi prebavo aktivirajo procese vitalnih delov človeka. Pridelki so certificirani z mednarodno blagovno znamko Demeter, ki obstaja že od leta 1928 in je prispodoba kakovosti. Naslov spletne strani slovenskega Zavoda Demeter je www.demeter.si.

Za konec pa pomemben stavek, s katerim je Rudolf Steiner zaključil svoj poljedelski tečaj. Že takrat je potrdil svojo jasnovidnost, ki nam lahko da še kako misliti: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla.« Tekst in foto Nuša Matuc

Voz VS Kojsko Junija so vaščani Vaške skupnosti Kojsko tako kot vsako leto pripravili čudovit voz, ki je bil del povorke na Prazniku češenj. Žal se nam je v prejšnji številki fotografija založila, zato jo objavljamo v tej številki Briškega časnika.

Uredništvo

Foto Andrej Colja

Financirano je bilo s strani projekta Leonardo da Vinci »Oljkarstvo v sodelovanju z naravo«, potekalo pa je v Piemontu in Liguriji.

Naš mentor je bil agronom Ivo Bertaina, ki je iz tradicionalnega kmetovanja prešel na biodinamično. Ustanovil je tudi združenje Agri.

Bio, ki se ukvarja s širjenjem tovrstnega kmetovanja.

Biodinamika je najučinkovitejša in najzahtevnejša metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi. Njen oče je dr. Rudolf Steiner, ki je tudi utemeljitelj antropozofske medicine, evritmije in waldorfske pedagogike. Temelje ji je postavil na poljedelskem tečaju leta 1924 v Koberwitzu v Nemčiji. V osmih predavanjih je kmete opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, škropiv in umetnih gnojil v poljedelstvu ter nespoštovanje naravnih ciklov v kmetijstvu, ki se je vse bolj industrializiralo. Razlagal je, da le zdrava plodna zemlja daje zdrave rastline in plodove ter da je treba življenjske moči zemlje okrepiti z uporabo posebnih pripravkov in da se dela opravijo v skladu s kozmičnimi energijami, ki nam jih posreduje Luna. Po Luni in drugih planetih se ravna tudi Setveni priročnik, ki opisuje, kako z delom v ugodnih dneh glede na del rastline (list, plod, korenina, cvet) omogočimo boljši razvoj rastline in zmanjšamo potrebo po zaščitnih sredstvih. Priročnik, ki izide vsako leto, je trud znanstvenih raziskav, poskusov in natančnega opazovanja in beleženja Marie Thun.

V biodinamiki uporabljamo preparate, ki so pripravljeni iz sestavin iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Uporabljamo preparate za škropljenje – gnoj iz roga, kremen iz roga in pripravek po Marii Thun; kompostne preparate iz rmana, kamilice, kopriv, hrastovega lubja, regrata in baldrijana; čaje, poparke, prevretke … iz zdravilnih zelišč proti boleznim; pepele in izlužke iz škodljivcev in plevelov.

V biodinamiki uporabljamo le ekološka in biodinamična semena in sadike, ne uporabljamo pa razkuženih semen, gensko spremenjenih organizmov, umetnih gnojil, herbicidov, pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Rudolf Steiner je dal velik pomen in pozornost biodinamičnemu kompostu, saj je rekel, da je kompost prihodnost življenja.

­

Kmetijstvo

Kmetijski nasveti

Pri pridelavi grozdja moramo biti pozorni na …

Trgatev in predelavo grozdja vsako leto prilagajamo dozorelosti in zdravstvenemu stanju grozdja v vinogradu. Cilj vsakega vinogradnika je, da pridela dovolj sortno značilnega grozdja, iz katerega bo pridelal kakovostno vino. Za čas trgatve se odločamo glede na pridelovalni program, tako da se čim bolj približamo vrsti, stilu vina oziroma ustrezni tehnološki zrelosti grozdja. Predvsem pa je to odvisno od vinorodnega kraja in vremenskih razmer v letu pridelave grozdja.

Da bomo lažje razumeli priporočene ukrepe in predelavo letnika, se vrnimo v pomlad in poletje leta 2013. Do konca meseca junija so v Biljah na agrometeorološki postaji izmerili 957 mm padavin. To je skoraj 2/3 padavin dolgoletnega povprečja (1961–1990), katerih vrednost je 1515 mm. Deževna zima in pomlad ter nižje temperature so vplivale na razvoj vinske trte, saj je začela s cvetenjem 14 dni kasneje kot v letu 2012 (cvetenje in razvojne faze po cvetenju spremljamo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica). Leta 2012 je sorta chardonnay začela cveteti 14. maja, v letošnjem letu pa šele 29. maja. Po deževni pomladi je v juliju in avgustu (do 19. avgusta) nastopilo obdobje visokih temperatur in suše. V mesecu juliju (Bilje) je povprečna temperatura dosegala vrednost 3,6 °C, samo trije dnevi so imeli temperaturo nižjo od 30 °C, padlo pa je 24 mm padavin. Do 19. avgusta je povprečna temperatura zraka dosegla 33,6 °C (najvišja 38,1 °C, najnižja 25 °C), padlo je 6,2 mm padavin, potem pa smo le dočakali ohladitve in dež. Letnik, ki je bil izpostavljen raznim stresnim situacijam, kot na primer obilici padavin in nato suši, kaže na pomanjkanje dušične hrane (FAN), beleži nižje kisline, nekoliko je nižja tudi vsebnost sladkorja. Suša je najbolj prizadela zgodnje sorte vinske trte na izpostavljenih legah (sivi pinot, chardonnay), srednje in pozne sorte pa so si po dežju opomogle (rebula, malvazija, sauvignon, merlot, cabernet sauvignion). Posledično je narasla teža jagod, kožica je dozorela, narasli so sladkorji in izkoristek je bil dober. Kljub dežju in nižji temperaturi v drugi polovici avgusta ter v septembru sladkorji niso tako naraščali kot v letu 2012. Visoke temperature v juliju in avgustu ter pomanjkanje padavin so pripomogli k zmanjšanju listne mase (ponekod so to opravili tudi vinarji sami) v nekaterih vinogradih – brez zelene mase ni fotosinteze, brez fotosinteze ni sladkorjev. Počasno in slabo naraščanje sladkorjev (nedozorevanje) smo lahko spremljali s podatki, ki jih vsako leto na svoji spletni strani objavlja KGZ Nova Gorica z rednim vzorčenjem grozdja po vinorodni deželi Primorski. Glede na analitske podatke vzorčenega grozdja in stanja v vinogradih se je v letošnjem letniku priporočalo spremljanje in meritve sladkornih stopenj, skupnih in posameznih kislin, FAN-a ter dodatka kvasnega nastavka.

Kam usmeriti pozornost Skupne kisline imajo velik vpliv na senzoriko vina, prispevajo k boljši aromatiki vina, sodelujejo pri stabilizaciji, saj pospešujejo sesedanje pektinov in beljakovin, imajo odločilen vpliv na pH vina in na reakcije, ki potečejo, so del skupnega suhega ekstrakta. Velikokrat se dogaja, da skupne kisline padejo pod 3,5 g/l (spodnja meja po Zakonu o vinu).

Vpliv pH-vrednosti ima zelo širok spekter v pridelavi vina, začne pa se že v začetni fazi – mošt. Glede na izmerjeno pH-vrednost lahko takoj sklepamo, kakšen medij imamo za razvoj drobnoživk: pH-vrednost od 2,8 do 3,2 je primerna za življenje in delovanje kvasovk (optimalna); pH-vrednost nad 3,4 je primerna za razvoj bakterij – nezaželenih v fermentaciji; pH-vrednost vpliva tudi na količine dodanih enoloških sredstev in njihove učinke delovanja. Veliko vlogo pa igra tudi pri biološkem razkisu, zato je zelo pomembno, da poznamo pH-vrednost pred vrenjem. Le tako se bomo pravilno odločili glede želenega ali neželenega biološkega razkisa in njegovih posledic.

Za zaustavitev delovanja mikroorganizmov in preprečevanje oksidacije je potrebno 0,6 mg/l molekularnega žvepla za rdeča vina in 0,8 mg/l molekularnega žvepla za bela vina.

Dober kvasni nastavek je zelo pomemben, ker na kvasovke stresno vpliva osmotski stres, etanol, nizka temperatura vrenja, SO2 (SO2 veže kisik, kvasovke potrebujejo kisik za začetek razmnoževanja), ostanki pesticidov, antagonizmi drugih mikroorganizmov, pomanjkanje hranil. Prednost selekcioniranih kvasovk v primerjavi z naravno mikrofloro je, da razmnoževanje selekcioniranih kvasovk v njihovi proizvodnji poteka v aerobnih pogojih, ki jih naravna mikroflora nikoli nima. Selekcionirane kvasovke so same po sebi bolj založene s steroli in lipidi, ki zagotavljajo integriteto celične stene in s tem prevodnost snovi skozi steno. Prevodnost membrane je ključna za sprejem sladkorjev in aminokislin. Prevodnost teh snovi je ovirana z naraščajočo vsebnostjo etanola. Celice kvasovk so sposobne sintetizirati sterole in lipide le ob prisotnosti molekularnega kisika.

YAN (yeast-assimilable nitrogen) je asimilacijski dušik, ki vključuje mineralni dušik (amonij) in aminokisline. NH4+ je amonijev kation, ki ga kvasovke lahko neposredno asimilirajo. Vsebnost te oblike dušika v moštu vpliva na hitrost začetka vrenja in sam potek vrenja. Znana je povezava med pomanjkanjem dušičnih snovi v moštu ter pojavom reduktivnih vonjev. Lahko pride tudi do zastoja vrenja. Na pomanjkanje dušičnih snovi v grozdnem soku oziroma moštu vplivajo nagnito grozdje, prezrelo grozdje, slaba rast trt, močno bistrenje mošta, zahtevni sevi kvasovk, grozdje, prizadeto od suše.

Kolikšna je potreba po dušiku, je odvisno od temperature vrenja, stopnje sladkorja, seva kvasovk – nekateri sevi kvasovk imajo zelo visoko potrebo po dušičnih snoveh. Dodatek amonijeve oblike hrane za kvasovke se priporoča po začetku vrenja in ne pred začetkom vrenja, ker je sprejem aminokislin oviran. Dodatek amonijevega dušika v zadnji fazi vrenja nima takega učinka, saj je zaradi etanola sprejem otežen. Verjetnost, da se vrenje ne bo dokončalo glede na vsebnost dušika: od 150 mg N/l – 56 %, od 150 do 200 mg N/l – 30 %, nad 250 mg N/l – 14 %.

V zadnjih letih se je uporaba taninov močno povečala. Tako kot druga enološka sredstva so tudi ti proizvedeni iz naravnih virov (lubje hrasta, zeleni čaj, jagodna kožica grozdja …), prečiščeni in potrjeni. Uporabljajo se lahko v začetni fazi predelave (drozga, mošt) ali pa kasneje v vinu. Pri mladih vinih se jih uporablja kot antioksidacijska sredstva (obstojnost barve, vpliv na okus, grenkobo, mehkobo, polnost …). Predvsem se priporoča uporaba v letnikih, ko je grozdje prizadeto od gnilobe, botritisa, slabšega dozorevanja in nerazvijanja barvnih snovi, suše. Uporaba taninov naj bo na začetku maceracije (elagovi tanini vežejo v moštu prisoten kisik), sledi uporaba galovih taninov za preprečevanje delovanja encimov oksidacije ter hidroliziranih taninov za neposredno vezavo. Uporaba antocianov po 2 do 3 dneh maceracije. Sočasna uporaba elagovih taninov in proantocianidov omogoča kontrolirano vodenje procesa zorenja vina in dvig kakovosti.

Pektolitične encime je priporočljivo uporabljati predvsem v letnikih, ko je obarvanost grozdja slabša, trte močno obremenjene, grozdje prizadeto od suše ali gnilobe. Uporablja se jih za izluževanje barvnih snovi, boljše iztekanje mošta, boljšo filtrabilnost oziroma hitrejše čiščenje vina.

Uporaba enološkega znanja in enoloških sredstev v pravem trenutku in v primerni količini vas bo pripeljala do zastavljenih in pričakovanih ciljev.

Literatura: Prehranski status moštov, mag. Janez Valdhuber; Univerza v Mariboru

Pripravila: Tamara Rusjan, KGZ Nova Gorica Jesen 2013 / Briški časnik / 59

Kmetijstvo

Vzorčni sadovnjak starih lokalnih in avtohtonih sadnih sort

Sadni zaklad v Kojskem Prebivalci Goriških brd se vsaj enkrat na teden peljemo skozi vas Kojsko, ki je daleč naokrog znana po cerkvi svetega Križa. Ne vemo pa, da se na strmem pobočju nasproti cerkve skriva pravi zaklad – vzorčni sadovnjak starih sadnih sort. Kaj je na njem tako zanimivega? To, da boste tu našli 60 starih lokalnih in avtohtonih sadnih sort iz Goriške regije in širšega sredozemskega prostora. Ljubiteljski raziskovalec sadnih sort, sicer pa filmski režiser Gregor Božič je s projektom, v okviru katerega je bil sadovnjak avgusta odprt tudi za javnost, osvojil naslov Osebnost Primorske. Izbor prirejata medijski hiši Radio Koper in Primorske novice.

Z Gregorjem sva se sprehodila skozi sadovnjak in okušala fige sorte rjavi madon, po briško »rusi madon«, ki so bile izredno okusne. Med eno in drugo figo mi je povedal, da je njegova mama doma iz Kojskega, sam pa že leta živi med Novo Gorico in Berlinom, kjer je na podiplomskem študiju izbral filmsko režijo. Prav med zbiranjem gradiva za film v najbolj odmaknjenih delih Brd, v Benečiji in Kanalskem kolovratu je pri starejših prebivalcih pogosto naletel na zgodbe o pomembnosti sadja in sadnega drevja nekoč. O tem pričajo zgodbe o dobičku in preživetju celih družin, pa življenjski nauki, spomini, pravljice in pregovori. Sprehodiva se do lesene table z napisom »Sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco«, kjer se začne zgodba o projektu.

Projekta Rehabilitacija starih in avtohtonih sadnih sort v Goriški regiji – možnost rabe in trženja se je Gregor lotil z nekaj sodelavci, ki so se združili v projektno skupino. Leta 2012 so na javnem razpisu pridobili donacijo t. i. Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, ki je namenjen med drugim projektom, ki se ukvarjajo z varovanjem narave in socialnimi programi. Projektna skupina je popisala več kot 200 sort in v Kojskem posadila sadovnjak – gensko banko, v kateri je največ hrušk, sledijo češnje, fige, jablane in pet marelic.

Sadovnjak je razdeljen na dva dela. V prvem so stara visokodebelna drevesa marelic, hrušk in jablan, ki jih je Gregorju uspelo ohraniti s pomočjo staršev, ko so s strmega pobočja uspeli odstraniti robido in

Gregor Božič akacijo. Kot »živi spomenik« je Gregor opisal šestdesetletno marelico sorte drobni flokar, ki v višino doseže kar devet metrov. V drugem delu so nasajena drevesca starih sort, katerih cepiče so uspeli dobiti na terenu in jih dali cepiti na ustrezne podlage ter jim namenili veliko pozornost. Poudariti je treba, da v sadovnjaku ne bodo vzgajali sadik, ki bi jih nato prodajali. To bi lahko bil kvečjemu izziv za katero od lokalnih drevesnic.

V okviru projekta so avgusta izdali dve številki brezplačne publikacije Stare sadne sorte na Goriškem, razdeljene na zgodnje in poletne ter na jesenske in zimske sorte. Obenem je zaživela spletna stran www.zgodbesadeza.eu, na kateri so zbrani podatki o vseh najdenih sortah. Projekt je bil zaključen s pripravo pilotnega izdelka – sušenega sadja petih izbranih sort in analizo o možnosti trženja le-teh.

Projektna skupina je leto in pol sušila nekaj več kot 40 sort in prišla do spoznanja, da so hruške fermentinke, abatke in vrtolanke, marelice sorte flokarji, prunele, smokve bonke in marogelči ter kaki najbolj okusni. S pravilno predstavljenimi prvovrstnimi domačimi izdelki bi lahko po Gregorjevem mnenju predvsem na ekskluzivnih trgih v tujini dosegali lepe rezultate.

Gregor mi je v pogovoru izdal, da bo v kratkem pripravil publikacijo, v kateri bo predstavil samo briške sadne sorte. To bo idealna priložnost, da se spet ustavimo v Kojskem in se sprehodimo skozi bogato zgodovino naših prednikov, saj to ni le sadovnjak, pač pa ohranjanje naše briške kulturne dediščine.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Oratorij v Biljani

Letos tudi večer na Sabotinu V Biljani je od 1. do 5. julija že devetič zapored potekal oratorij. Udeležilo se ga je kar 95 otrok in 40 kandidatov za sveto birmo iz vseh briških župnij. Za otroke je skrbelo 20 animatorjev pod duhovnim vodstvom Lojzeta Kržišnika. Petdnevno srečanje je potekalo pod geslom Nismo sami, Bog je z nami. Vsak dan smo spoznavali nove dogodivščine posadke Jutranje zarje, se duhovno in medsebojno izpopolnjevali ter se veliko igrali. Največjo razigranost so seveda prinesle vodne igre in obisk gasilcev.

Posebnost letošnjega oratorija je bil večer s kandidati za sveto birmo na Sabotinu, kjer smo imeli veliko igro, večerjo, adoracijo ob ognju ter opazovanje zvezd s teleskopi. Z drugimi otroki pa smo se nasJesen 2013 / Briški časnik / 60

lednje jutro odpravili na mirenski grad, kjer smo imeli sveto mašo z novomašnikom Tilnom Prinčičem iz Vipolž.

Oratorij smo zaključili s sveto mašo skupaj s starši, dramsko igrico, karaokami ter skupnim druženjem ob prigrizku.

Kultura

Sanje v Medani in Šmartnem

V znamenju Kosovelovega Človeka

Foto Andrej Colja Foto Andrej Colja

Otroška razigranost se je najprej naselila v Šmartnem, ki se je ob izjemnih lutkovnih predstavah, razstavi ilustracij in pravljični tržnici spremenilo v pravo pravljično vas za otroke in odrasle. Izjemna Strigalica, animirana predstava brez besed, v kateri škarje sproti izrezujejo papirnate lutke, Balon Velikon Andreja Rozmana Roze in Močeradek gre čez cesto, ugledališčena poezija Srečka Kosovela, so jemale dih otrokom in odraslim. Zlasti slednja, pod katero se je podpisal Matija Solce, svetovno znani lutkar, režiser, gledališki mentor, igralec in glasbenik, je v šotoru sredi dvorane v Hiši kulture za slabo uro zazibala male in velike gledalce v svet čudenja, prvobitnega in ustvarjalnega ter v njih ponovno obudila vero v čudežnost vsega, kar je na tem svetu živega. Tudi Male nočne zgodbe so delo istega avtorja. Lutkovna predstava za vse generacije, v kateri nastopajo lutke z originalnimi mehanizmi, ki si jih je Solce sam izmislil in režiral.

Naslednji večer so se Sanje naselile pod Gradnikovo murvo.

Prvi je pod njo stopil Goran Vojnović, režiser, scenarist, kolumnist, pesnik in pisatelj, znan po svojem literarnem prvencu Čefurji raus!, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada in Delovo nagrado kresnik. Po knjižni predlogi so pripravili tudi gledališko in filmsko uprizoritev. Vojnović je v svojem slogu preudarjal težo uporne misli ter se spraševal o narodu in kulturi, ki »cveti, a na način, da se spreminja.« Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj, dobitnica nagrade modra ptica (mimogrede, skulpturo za to nagrado, ki jo podeljuje Mladinska knjiga za najboljši slovenski roman, je izdelal briški ustvarjalec Ivan Skubin), je kritično spregovorila o položaju samozaposlenih v kulturi in njihovi borbi za vsakdanji obstoj. Črne misli je pregnal Darko Nikolovski, ki je ob glasbeni spremljavi Janija Kovačiča prebiral svoje pesmi in optimistično ugotavljal, da stvari le niso brezupne, saj smo med prvimi narodi v Evropi, ki je imel Biblijo v svojem jeziku, uspelo nam je ohraniti kulturo, jezik in identiteto kljub vsem dogodkom, ki so vršali čez naše ozemlje.

Naslednji večer sta zaznamovala David Brooks, eden najbolj izvirnih in domiselnih avstralskih pisateljev in pesnikov, čigar dela so prevedena v številne jezike, tudi slovenskega, in Dušan Šarotar, pisec, pesnik, fotograf in scenarist iz prekmurskih ravnic.

Prvega povezujeta s Slovenijo kraška pokrajina in ljubezen ter v slovenščini izdani roman Na drugi strani sveta. Drugi pa razpira svoj videoprojekt iz občutenja rodne ravnice v notranji prostor, v svet tenkočutnosti, metafore in nostalgije. V njem se mu je pridružila še nadarjena ptujska vokalistka in harfistka Zvezdana Novaković. Sprehodila se je po zvočnih pokrajinah Afrike, Brazilije, avantgardnih vokalistk in lastnih kompozicij. Na trdna tla je poslušalce vrnil Rok Terkaj, pisec besedil, novinar, popotnik, univerzitetno diplomirani teolog, ki mu življenje zaznamujeta rapglasba in virtuozno skladanje rim, s katerimi je očaral tudi medansko poslušalstvo. Poslastica drugega večera je bila v živo premešana,

Foto Andrej Colja

Pod zvesto stražo zvezd in zavoljo čudes, kot so zapisali organizatorji, se je zadnje dni avgusta že četrto leto zapored zgodila različica nekdanje prireditve Poezija in vino – Festival knjige in vina. Podpori in sodelovanju Javne agencije za knjigo, Hiše kulture v Šmartnem, Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so se pridružili še gostinci, Hotel Kozana in Hiša Marica. Letošnjim Sanjam so dajali polet stihi Srečka Kosovela, zbrani v knjižici Človek. »V njih je nekaj poudarkov«, pove direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, »zaradi katerih taki zanesenjaki, kakor je bil Kosovel, delajo ta festival«.

prearanžirana in z glasbo drugih svetov oplemenitena glasba Matije Solceta in druščine izvrstnih muzikantov, zbranih v skupini HISTeRIA Džem KonceRtrat.

Letošnje Sanje je v zadnjem večeru kronala vrhunska Svetlana Makarovič s svojim pesniško-glasbenim performansom Dober večer, sosedovi, v katerem je s štirimi solisti svetovno znanega Madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra Santa obujala strani slovenske kulturne dediščine in odpirala vrata privlačnemu svetu tradicionalne ciganske in klasične glasbe. Z nastopom žlahtne prve dame slovenske poezije so se tako letošnje bogate Sanje izsanjale v Kosovelovi viziji o prihajajočem novem človeku.

Utopija? Ampak sanje so vendar dovoljene, mar ne?!

Iva Sivec Jesen 2013 / Briški časnik / 61

Kultura

Vinike v sožitju z naravo

Letni koncert pod zvezdami

Približno dvajset pevk je pod vodstvom dirigentke Franke Žgavec s svojimi glasovi napolnilo Joščevo dvorišče, naravno akustično »dvorano« pod zvezdami, se sprehajalo po zvočnih pokrajinah z briškimi, rezijanskimi in beneškimi narodnimi in ponarodelimi napevi, oparem se je kuhal čaj, ki ga je iz »čikrce« lahko vsak pil, v kozarcih se je iskrilo vino, mize so vabile k prigrizku. Sladke dobrote sta spekli domačinki Irena in Mirela, številni obiskovalci pa so si lahko ogledali še Skubinovo galerijo umetniške keramike in se v prijetnem ter sproščenem pomenku zadržali še dolgo v zadnjo toplo septembrsko noč.

Iva Sivec

Foto Andrej Colja

Foto Dani Kristančič

Domačija Ivana Skubina je prvo septembrsko soboto gostila priznano briško vokalno skupino Vinika, ki si je za svoj letni koncert izbrala naravno prizorišče v tej nekoliko odmaknjeni briški vasici.

ZAHVALA

Vokalna skupina Vinika se iskreno zahvaljuje Ivanu Skubinu in Ivi Sivec za gostoljubje pri izvedbi našega koncerta na njihovi domačiji, dne 7. 9. 2013. Hvala tudi vsem domačinom, ki so poskrbeli za nepozaben večer.

Projekt Art Circle povezuje vinarje in umetnike

Poljska umetniška ambasada na Plešivem

Delavnica je nosila naslov Symposium ceramicum in je bila prvi dogodek v okviru projekta Art Circle, ki ga je zasnovalo kulturno-umetniško društvo Manifest iz Nove Gorice v sodelovanju z briškim kulturnim društvom Opoka. Projekt naj bi še tesneje povezal briške vinarje z likovno umetnostjo. Namen projekta je ustanavljanje ambasad kulture in umetnosti pri vinarjih na območju Brd in v širšem goriškem prostoru. Vsaka ambasada bo zastopala eno državo in z organiziranjem različnih celoletnih umetniških festivalov, srečanj in kolonij bogatila kulturno in umetniško dogajanje ter skrbela za promocijo Slovenije, Goriških brd in slovenskih vrhunskih vin v svetu.

Umetniki so na Plešivem poslikali lončene posode, v katere bo devet briških in en vipavski vinar natočilo svoja vina. Avtorji projekta so namenoma izbrali glino, material, ki je v antiki služil Jesen 2013 / Briški časnik / 62

Foto Andrej Colja

Na domačiji Uroša in Nejke Klinec na Plešivem so v začetku septembra odprli prvo umetniško ambasado, ki bo zastopala Poljsko. Mednarodno srečanje, na katerem je štirinajst likovnih ustvarjalcev iz Španije, Japonske, Italije, Slovenije in Poljske teden dni slikalo na desetlitrske keramične steklenice, je potekalo letos že tretjič zapored.

za shranjevanje hrane in pijače. Posode bodo tako spominjale na začetne postopke hranjenja vina in opominjale, da je treba več skrbi posvetiti ohranjanju okolja ter ekološki pridelavi in predelavi hrane.

Svečanega odprtja poljske umetniške ambasade so se pri Klinčevih udeležili tudi visoki gostje, med njim poljski veleposlanik pri nas Cezary Król in častni konzul Poljske v Sloveniji Nedjan Brataševec. Slednji je tudi pobudnik in pokrovitelj dogodka, ki pomeni hkrati promocijo poljske kulture v Sloveniji.

Iva Sivec

Kultura

Šmartno

Rafael Podobnik praznuje z razstavo Odlikovane fotografije V petek, 27. septembra, so v Hiši kulture v Šmartnem v Brdih odprli fotografsko razstavo, s katero Rafael Podobnik praznuje podelitev najvišjega naziva Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP) in 55-letnico ustvarjalnega delovanja na področju fotografije. Diplomo in značko platinastega odličnika Mednarodne zveze za fotografsko umetnost sta avtorju podelila predsednik Fotografske zveze Slovenije Ivo Borko in pooblaščenec za FIAP Vasja Doberlet.

V Šmartnem so razstavljene fotografije, ki so bile nagrajene ali pohvaljene na razstavah pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP). Na omenjenih razstavah je konkurenca huda, saj na njih sodelujejo poklicni in nepoklicni fotografi z vsega sveta.

Rafael Podobnik je drugi v Sloveniji, ki je prejel odlikovanje platinasti odličnik (platinasta ekscelenca) FIAP. Gre za najvišji naziv v stopnjah odličnika, ki se vzpenjajo od bronaste preko srebrne in zlate do platinaste ekscelence. Pogoji zanj so do skrajnosti zaostreni. Treba je imeti kar 600 sprejemov 200 različnih del in predložiti 6 različnih fotografij, ki so v 6 različnih državah prejele priznanje. Pri zadnji zahtevi kandidati ne smejo uporabiti nobene izmed 12 fotografij, ki so jih uporabili za nižje stopnje odličnika.

Slovenski izrazni fotograf Rafael Podobnik (r. 1942), mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije, upokojeni zobozdravnik, specialist ortodont, je začel fotografirati leta 1958 v fotografskem krožku idrijske gimnazije, ki ga je vodil Vali Treven. Prve posnetke na razstavah pod pokroviteljstvom FIAP so mu sprejeli leta 1972. Pripravil je preko 100 samostojnih razstav, svoja dela je na ogled postavil na več kot 500 skupinskih razstavah in prejel preko 150 priznanj. Polstoletno fotografsko delo je strnil v številne splete in več kot 25 obsežnih ciklov. V sedemdesetih letih 20. stoletja

je pripravil serijo sitotiskov. Opaznejše monografije nosijo naslove Osojna Primorska (1989, 1997), Obrusnice (1998), Rafael Podobnik (2002), Let v lunino senco (2006). Likovni kritik Klemen Pust je zapisal, da ga označujejo svetlobna in barvna niansiranja ter ljubezen do narave in človeške, posebno ženske figure.

Rafael Podobnik veliko časa posveti tudi mentorstvu, kritiki in publicistiki. Neomajno je prepričan, da je v izrazni fotografiji najvažnejše merilo umetniška moč posnetka. Ob osamosvojitvi Slovenije je Foto-kino zvezo Slovenije preoblikoval v Fotografsko zvezo Slovenije, bil njen predsednik v letih 1991–1996 in jo leta 1993 včlanil v FIAP. Slovesnega dogodka se je udeležilo zelo veliko število fotografov in drugih, ki so Rafaelu Podobniku iz srca čestitali za častitljiv ustvarjalski jubilej in prejeto odlikovanje. V Šmartnem pa smo še posebej ponosni, da si je za tako imeniten dogodek izbral prav našo Hišo kulture.

Razstava bo odprta predvidoma do konca oktobra, ogled pa je mogoč vsak dan od 11. do 17. ure oz. po dogovoru.

Katja Kogej

Literarni večer

Hiša kulture v Šmartnem ponovno oživela V petek zvečer, 20. septembra, je v Hiši kulture v Šmartnem potekalo resnično nekaj posebnega.

Pogovarjali smo se s Tino Kodre (r. 1978), novinarko, pisateljico in pronicljivo mlado avtorico knjig Obračun (2008), Tovarna marmelade (pravljica, 2012) in Beli morski pes, vitez v postelji (zgodovinska kriminalka, 2012).

Prisotne so pritegnile njena neposredna, iskriva in duhovita pripoved ter zgodbe, ki jih črpa iz osebnega doživljanja, pa tudi iz gospodarskih ter političnih ozadij sveta, o katerih poroča kot novinarka. Svoje zgodbe bogati z neverjetno domišljijo, njeno ustvarjanje ženejo nepotešljiva resnicoljubnost, želja po raziskovanju in spoznavanju življenjskih resnic. V njenih romanih prepoznavamo resnične osebe in celo iz njene pravljice veje duh znanih, bližnjih in prepoznavnih dogajanj. Zgodovinski roman Beli morski pes, vitez v postelji pa se, povsem po naključju, ali pa tudi ne, dogaja celo v Brdih.

Posebno pozornost je z branjem sonetov, posvečenih ravno Tini, pritegnila tudi Alenka Skupek, avtoričina učiteljica, ki je opazno vplivala na Tinino branje in pisanje.

Katja Kogej Jesen 2013 / Briški časnik / 63

Kultura

Dablo poleti

Pestri motivi vseh vrst Dablovci med počitniškim časom namenijo delček časa svoji barvni paleti. Lepo vreme vabi na slikanje v naravi, nudi lepe razglede in poživlja barve. Poletje smo začeli kar v Mestni galeriji, kjer je gostoval naš mentor, akad. slikar Bojan Bensa.

Dablovci se udeležujemo tekmovalnih prireditev. Aleksandra Rusjan je na ex-temporah v Gorici prejela nagrado publike.

Slikali smo v Kanalu, na sotočju v Tolminu, v Drežnici, na Sinjem vrhu, v Gorici, Gradišču in še kje. Stalno razstavo v avli gradu Dobrovo redno menjamo in tako ponujamo pestro izbiro motivov vseh vrst. Gostili smo tudi naše prijatelje iz Tržiča in Gorice. Prazniku v Kozani smo dodali barvni pridih. Radodarni smo bili na Sinjem vrhu, kjer smo sodelovali v akciji Umetniki za Karitas. Sodelovanje z drugimi umetniki pomeni iskanje novih smernic, paralel, pridobivanje širine. To so naše smernice in Dablo jih že uresničuje. Čakajo nas razstave v Gorici in Štaranca-

nu. Martinova sobota se bo začela na ulicah Šmartnega s čopiči in nadaljevala zvečer, ko bomo vzeli v roke kozarce. Druži nas želja po barvitem, okusnem in poživljajočem. Torej, na zdravje v Šmartnem in Medani.

Pridružite se naši ustvarjalnosti. Z novim šolskim letom vpisujemo nove člane. Za več informacij pokličite na 041 579 503.

Alda Grudina

Brda contemporary music festival (BCMF) v Šmartnem

V znamenju kreativnosti in improvizacije Po lanskem gostovanju v Medani se je festival kreativne glasbe, ki je pred tremi leti na pobudo mednarodno uveljavljenega glasbenika Zlatka Kaučiča začel svojo pot v Šmartnem, letos ponovno vrnil na začetno mesto.

Odprta meja je široko odprla vrata tudi tej glasbeni prireditvi, katere vodilo je kreativnost mladih glasbenikov ob mentorskem vodstvu priznanih glasbenikov.

Goriška brda so stičišče različnih kultur – slovenske, italijanske, furlanske, in ravno to srečevanje, oplajanje in sodelovanje je eden od ciljev festivala: ustvariti in dati prostor kreativnim glasbenikom čezmejnega območja, so prepričani organizatorji. Mednje se kot podpornika podpisujeta tudi Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Občina Brda.

V dveh festivalskih dneh sredi septembra so Hiša kulture in druga prizorišča po Šmartnem postala kreativni glasbeni prostor, katerega osrednji gost je bil letos Ab Baars, eden vodilnih glasbenikov kreJesen 2013 / Briški časnik / 64

ativne glasbe iz Nizozemske in prejemnik prestižnih nagrad s področja jazz glasbe. »Znan je po močnem zvoku, trdnosti in fantaziji,« o Baarsu pove umetniški vodja festivala Zlatko Kaučič. Priznani nizozemski glasbenik je v Šmartnem vodil tudi čezmejni Orkester brez meja, ki je na zaključnem koncertu pokazal, kaj so njegovi člani, mladi glasbeniki sosedskih narodov, ustvarili na dvodnevni delavnici. Tudi letos se je na jazz oder povzpel najbolj obetajoč glasbenik, tokrat flavtist Paolo Pascolo, in na svoj sobotni nastop povabil še plesalko Caterino Gottardo. Z glasbo se je prepletala

poezija Petre Koršič, in tudi sicer sta oba dneva z glasbeno improvizacijo oplajala še druge zvrsti umetniškega izražanja. Festival se je izpel v sobotni vrhunec, večerni glasbeni dvogovor dveh velikih: Aba Baarsa s saksofonom in Zlatka Kaučiča s tolkali.

Tako se je s skromnimi sredstvi, a z veliko mladostne svežine, zavzetosti in ustvarjalnosti izteklo letošnje tretje srečanje kreativne glasbe, ki nadaljuje delo mednarodno priznanih glasbenikov in postavlja Brda na zemljevid pomembnih kulturnih dogodkov.

Iva Sivec

Šport

Pogovor z Žanom Šfiligojem, članom TRAP kluba Brda

Državni članski podprvak v športnem streljanju na glinene golobe Športno streljanje na glinene golobe ima zanimive začetke, saj so v drugi polovici 19. stoletja Američani uporabljali namesto glinenih golobov novoletne krogle. Stroje, ki so izstrelili v zrak te krogle, so imenovali »balltraps«. V Ameriki se je ta šport hitro razširil in postal zelo priljubljen, v Evropi pa ni doživel takšnega navdušenja, saj se je ljudem zdel prelahek.

Leta 1880 pa so prišle v uporabo glinene ploščice, kot jih poznamo še danes, v nekaterih državah jim pravijo tudi glinasti golobi. Ta športna disciplina se je prvič pojavila na olimpijskih igrah leta 1900 v Parizu kot fakultativna izbira in je bila velika promocija tega do tedaj še neznanega športa. Kako je s to športno disciplino v Sloveniji in v Goriških brdih sem se pogovarjala z Žanom Šfiligojem, članom TRAP kluba Brda.

Za začetek nam povej kaj o sebi.

Star sem 27 let in delam na Gostolu Gopanu. Zelo rad se ukvarjam z računalništvom in športnim streljanjem na glinene golobe. Doma imamo kmetijo, na kateri tudi jaz pomagam. Ker je dela res veliko, mi za kaj drugega žal zmanjka časa, saj treniram do dvakrat tedensko, pred večjimi tekmami pa tudi več.

Kdo te je navdušil za ta šport?

Ljubezen do streljanja sem podedoval po očetu, saj je on lovec in član našega kluba.

Z bratom Matejem sva ga že od najstniških let spremljala na lovu. Najprej smo bili člani kluba TSK ZLD Gorica, a smo se leta 2008 ločili in ustanovili svoje društvo TRAP klub Brda, ki šteje 18 članov, od tega nas je kar polovica vpisanih na seznam registriranih tekmovalcev pri Strelski zvezi Slovenije. Ponosen sem na to, da sem med ustanovitelji našega kluba. Žal pa strelišča v Goriških brdih še ni, zato treniramo na strelišču v Panovcu, ki obstaja že 30 let. ovej nam kaj več o tem športu. Kako P je razdeljen? Kakšno opremo še potrebujete poleg puške? Je oprema draga? Športno streljanje je razdeljeno na tri discipline, in sicer: trap, skeet in double trap.

Pri naši disciplini tekmovalci streljajo iz petih različnih položajev, ki so vzporedni na jarek, v katerem so »mašine« (stroji), ki avtomatsko, računalniško vodeno izstreljujejo glinene golobe. Jarek je od tekmovalcev oddaljen 15 metrov. Hitrost goloba ob izstrelitvi iz avtomatskega metalca dosega do 120 km/h. Glavna težava v tej disciplini je, da ne veš, v katero smer bo stroj goloba izstrelil, in moraš biti zato zelo skoncentriran in pozoren. Pri skeetu je osem strelnih položajev razporejenih v polkrogu in na obeh koncih polkroga sta stroja za izstreljevanje golobov.

Trap in skeet sta tudi olimpijski disciplini.

Pri double trapu stroji izstrelijo istočasno dva goloba v zrak. Tekmovalci pa tukaj točno vedo, v katero smer bodo ti poleteli. Pri športnem streljanju potrebujemo dvocevno

puško šibrenico, naboje, glinaste golobe, strelski jopič in očala, rokavice in glušnike za ušesa. Zelo je pomembno, kakšni so glinasti golobi, saj ima Mednarodna zveza športnih strelcev (ISSF) za to napisano posebno pravilo. Standardni glinasti golob ima premer 110 mm, visok je 25 mm in težak 105 g. Določena je tudi standardna barva zgornje strani golobov, in sicer bela, črna, oranžna ali rumena; spodnja stran pa je navadno črne barve. Oprema je kar draga, saj je veliko tudi potrošnega materiala, kot so naboji in glinasti golobi. V klubu porabimo na leto približno 25 000 golobov, kar nas stane 2400 evrov.

Naboje si pa kupi vsak posameznik sam in je od njega odvisno, koliko jih bo porabil. Pravijo, da jih dober strelec na leto porabi od 7000 do 10 000; vrhunski strelec pa kar 20 000 na leto.

Kakšni so tvoji najvišji dosežki?

V letu 2012 sem zasedel 3. mesto v finalu ligaških članskih tekmovanj. Z ekipo TRAP klub Brda, ki jo sestavljamo midva z bratom Matejem in Urban Debenjak, smo dosegli 2.

mesto na državnem prvenstvu v disciplini trap. Letos pa smo na državnem prvenstvu rezultat ponovili in ubranili 2. mesto, sam pa sem se prvič uvrstil v finale in na koncu po zelo borbenem streljanju zasedel 2. mesto med člani. Ob tem sem dosegel svoj največji uspeh do sedaj.

Kot mladinca pa sva bila oba z bratom v slovenski reprezentanci.

Tvoja razmišljanja za konec …

V klubu potrebujemo mladince, to so osebe, mlajše od 20 let, ker če na ligaških tekmovanjih kot klub ne nastopaš z mladincem, nimaš v finalu pravice nastopati z ekipo. Menim, da je v Sloveniji premalo šol streljanja in zanimanja za ta šport. Če koga zanima, si lahko ogleda našo spletno stran tkbrda.blogspot.com ali nam piše na elektronski naslov tkbrda@gmail.com.

Tekst in foto Nuša Matuc Jesen 2013 / Briški časnik / 65

Šport

Mažoretna in twirling skupina Brda

Z Nizozemske s srebrno kolajno okoli vratu Mažoretna in twirling skupina Brda se je kot vsako leto po uspešno zaključeni sezoni odpravila na tedensko letovanje v Savudrijo. Tu je mlajša skupina v spremstvu učiteljice plavanja Kaje Cukjati in drugih trenerjev pridno vadila in rajala v družbi otrok iz vse Slovenije. Letošnji zaključek sezone pa za nekatera dekleta ni predstavljal zgolj oddiha na morju in brezskrbnega treniranja, temveč napoved nadaljnjih mednarodnih tekmovanj.

Sprejem briške delegacije na letališču

V zgodovini skupine so se dekleta že večkrat uvrstila na mednarodna tekmovanja evropskega in svetovnega merila, a nikdar se jim ni uspelo uskladiti, da bi se teh dejansko tudi udeležila. Letos pa so se nekatere za to odločile že prej in njihova močna volja je požela prave rezultate na državnem prvenstvu, ki velja za kvalifikacijo na druga tuja prvenstva. Državno tekmovanje v organizaciji Mažorente in twirling zveze Slovenije ni prineslo zgolj pričakovanih uvrstitev. Na presenečenje vseh deklet se je na mednarodna prvenstva poleg prvouvrščenega para, ki ga sestavljata Sara in Špela Mavrič, uvrstila tudi solistka Gaja Peršolja ter obe skupini starejših deklet: team B junior in group B junior. Zaradi številnih finančnih usklajevanj in napornih vsakodnevnih treningov, ki so nastopili junija in julija, so se starši deklet odločili, da se na mednarodni ravni s skupino preizkusijo raje v prihodnjih letih. V začetku avgusta so se na Nizozemsko tako odpravile Sara, Špela in Gaja v spremstvu trenerk Andreje Benedetič in Andreje Rijavec.

Svetovni pokal oz. International cup 2013 se v organizaciji World baton twirling federation izvaja vsake dve leti v kombinaciji s svetovnim prvenstvom, ki je potekalo lani v Franciji. Poleg tega pa se izvaja še eno pomembno mednarodno tekmovanje, to je evropski pokal oz. European cup v kombinaciji z evropskim prvenstvom, ki je potekalo junija na Švedskem. Večina slovenskih tekmovalnih skupin se zaradi logistike, predvsem pa zaradi finančnih razlogov odloči za udeležbo na zgolj enem izmed dveh tekočih mednarodnih pokalov oz. prvenstev.

Za Mažoretno in twirling skupino Brda je bila to prva udeležba na enem izmed tako velikih mednarodnih prvenstev. V mestecu Almere na Nizozemskem, ki leži pod morsko gladino in šteje komaj 40 let, so v družbi drugih tekmovalk iz Slovenije briška dekleta preživela teden, poln nastopov, navijanja, pravega tekmovalJesen 2013 / Briški časnik / 66

nega vzdušja, in spoznala ter imela možnost videti svetovne prvake v twirlingu iz Francije, Italija, Kanade, Združenih držav Amerike in Japonske. Svetovnega pokala se je udeležilo 12 držav, največ udeležencev pa je bilo iz Francije in Italije. Iz Slovenije se je tekmovanja udeležilo 50 deklet. Prva dva dneva sta bila posvečena treningom, eno dopoldne pa so slovenske tekmovalke žrtvovale za ogled Amsterdama, ki je bil od kraja tekmovanja oddaljen dobrih 30 km.

V naslednjih dneh so se zvrstili predtekmovanja in polfinale. Sara in Špela Mavrič sta se že takoj v polfinalu povzpeli do prvega mesta in dosegli do sedaj najvišjo oceno v kategoriji artistic par B junior. Gaji Peršolja v kategoriji artistic twirl B junior za las ni uspelo v polfinalno petnajsterico. Sara in Špela sta se v finalnem nastopu kategorije artistic par B senior prav tako izvrstno izkazali, vendar nista uspeli obdržati prvega mesta in sta se za nekaj odstotkov točke premaknili na zanju vselej izvrstno drugo mesto ter se domov vrnili s srebrno medaljo okrog vratu.

Finalni nastopi v B-kategoriji so se zaključili že dan pred uradnim zaključkom tekmovanja, ki so ga dekleta vseeno preživela v tekmovalni dvorani in si ogledala vse nastope tekmovalcev najvišjih kategorij. Medtem so se sprehodila po novem mestecu Almere in se kljub slabemu ter predvsem mrzlemu vremenu naužila nizozemskih lepot. Celotna slovenska reprezentanca se je na svetovnem pokalu več kot izkazala. Domov je prinesla dve zlati in tri srebrne medalje. Tudi sami organizatorji in številni tuji sodniki so jo pohvalili in izjavili, da nam je to lahko v ponos; toliko odlik za tako majhno in mlado reprezentanco.

Ko se enkrat razvadiš, to razvado težko opustiš. Upamo, da bo ta razvada, ki to sploh ni, držala tudi za tekmovalke Mažoretne in twirling skupine Brda. Prvi nastop na mednarodnem pokalu se je izvrstno izšel in vsa dekleta so na potovanju, ki ga lahko označimo kot potep, neizmerno

Briške twirlerice na Svetovnem pokalu

Sara in Špela Mavrič - dobitnici srebrne medalje

­

Šport

Mažoretna in twirling skupina Brda

Zaključni nastop na letovanju v Savudriji

uživala. Sedaj je pred njimi nova sezona. Kmalu bodo pred vrati kvalifikacije za državno prvenstvo. Aprila jih čaka glavno državno tekmovanje, letos pa je na sporedu tudi evropski pokal v Nemčiji, na katerega nameravajo odpotovati, ter svetovni pokal v Angliji, ki je sicer namenjen najvišjemu nivoju twirling športa. Ob

vsem tem pa imajo članice Mažoretne in twirling skupine, ki bo kaj kmalu delovala pod imenom Twirling-mažoretni klub Brda, v programu še kar nekaj nastopov in predstavitev v domačih krajih, kjer je navsezadnje vedno najlepše.

Andreja Benedetič

Športnoplesni klub KREart

Medalje osvajajo tudi briške plesalke V okviru obšolskih dejavnosti, ki se izvajajo na Osnovni šoli Dobrovo, imajo učenci možnost vključitve tudi v plesne krožke, ki predstavljajo uravnoteženo kombinacijo gibalne aktivnosti z umetniško estetiko in ustvarjalnostjo.

V tovrsten krožek so se pred petimi leti vključile Gaja Cuder, Jana Colja, Ula Simčič in Kaja Kožlin. Vaditelji iz Športnoplesnega kluba KREart z ustanoviteljico Kristino Fabijan na čelu so jih prepoznali kot nadarjene mlade talente in jih povabili na treninge v Novo Gorico.

Dekleta trenirajo dvakrat na teden, pred tekmovanji pa se treningi razširijo tudi na sobote in nedelje. Potekajo v novih klubskih prostorih v Solkanu. Redne plesne vaje pa so že večkrat obrodile sadove, saj so dekleta osvojila marsikatero odlično uvrstitev tako na državnih kot evropskih in svetovnih plesnih tekmovanjih.

Pot jih je vodila že po Sloveniji, v Italijo, na Češko, v Bosno, kjer so se lani na odprtem evropskem tekmovanju v Sarajevu uvrstile na drugo mesto, ter v Ukrajino, kjer so si priborile šesto mesto na svetovnem prvenstvu.

Dekleta so vključena v osemnajstčlansko skupino mladincev, starih od dvanajst do petnajst let, ter tekmujejo v kategorijah hip hop in street dance. Zgodbe njihovih plesnih korakov nosijo vsako leto drugačno ime, saj so vezane na koreografijo in rekvizite, ki jih uporabljajo med plesom, kar gledalcu omogoča ogled celostne predstave.

Hvalevredni rezultati seveda ne pridejo čez noč, saj so dekleta vanje vložila veliko truda, energije in vztrajnosti, a poudarjajo, da brez dobrih trenerjev, ki jih spodbujajo in pozitivno motivirajo,

ter moralne in finančne podpore staršev ne bi šlo. Zato se jim iskreno zahvaljujejo, iz uredništva Briškega časnika pa jim želimo še veliko dobrih rezultatov in športnega duha tako na tekmovanjih kot v vsakdanjem življenju.

Monika Prinčič Jesen 2013 / Briški časnik / 67

Šport

Uspešno poletje briških planincev

Škrlatica si zasluži naziv kraljica slovenskih gora Poleti smo za ogrevanje začeli z lažjimi pohodi, in sicer najprej na Pristovški Storžič na slovenskoavstrijski meji, nato pa smo se konec julija v večji skupini odpravili v Dolomite.

Izvedli smo treking okrog Treh Cin. Tega pohoda so se udeležili tudi starejši člani, saj je v prvem delu primeren za vsakogar.

Vsak lahko pride do točke, s katere se v vsej svoji lepoti vidijo Tri Cine. Večina nas je opravila treking v celoti, to pomeni, da smo v dobrih treh urah obhodili gorsko skupino okrog in okrog. Tako je lahko vsakdo videl in doživel lepoto in veličino vrhov, ki jim daleč naokrog ni para.

Na višku poletja smo se odšli hladit v naše gore. Cilj je bil Prisojnik, vrh nad Ajdovsko deklico, desno od Vršiča. Bila nas je ravno pravšnja skupina in tako smo izbrali Kopiščarjevo smer skozi prvo Prisojnikovo okno. Gre za zelo zahtevno planinsko pot, ki pa nam je nudila veliko izzivov in užitkov. Večkrat smo se ustavili in uživali v izrednih razgledih, saj je bilo vreme idealno za to.

Višek naše planinske sezone je predstavljala odprava na vrhove okrog Kriških podov in na Škrlatico. To je bila dobro pripravljena tridnevna tura trinajstih udeležencev. Kondicijo za zadnji dan smo si nabirali po vrhovih okrog Pogačnikovega doma, kjer smo tudi prespali. Osvojili smo Pihavec, ki nam je s padajočim kamenjem najprej poskušal preprečiti dostop, nato pa se nam odkupil z izrednimi razgledi na Triglav. Osvojili smo še Križ, Stenar in nekateri med nami še bovški Gamsovec.

Polni pričakovanj smo se zadnji dan odpravili proti Škrlatici.

Ko smo se znašli pod steno, nam je narasel adrenalin. Hitro se je pokazalo, da tukaj oznaka »zelo zahtevno« več kot ustreza: malo varovanja, izpostavljeni prehodi in ves čas v steni. Na vrhu nismo bili tako glasni kot po navadi. Po vrnitvi na izhodišče smo se vsi strinjali: Škrlatica si res zasluži naziv kraljica slovenskih gora.

Verjetno se ne bomo tako hitro ponovno srečali z njo.

Sezono smo zaključili z vzponom na Malo Mojstrovko. Ta tura je zamenjala predvideni vzpon na Kanin. Tudi na tem vzponu smo šli po zelo zahtevni poti – po Hanzovi. Lepo nadelana, dobro varovana, ravno prav razgibana in ne preveč dolga, tako bi jo lahko opredelili. Sedaj pa sledi jesen z lahkimi, času primernimi pohodi.

Prisojnik

Škrlatica

V mislih pa že pripravljamo program za prihodnje leto. Spet se bomo potrudili, da bi vsakdo našel nekaj zase. Vabimo vas, da se nam pridružite, v naši družbi je vedno lepo.

Bojan Bužinel

ACIJA K O L A t NOV nter Hi i ce

n Poslov

Prisojnikovo okno Jesen 2013 / Briški časnik / 68

Balinarski spektakel v Vipolžah

Domačnosti se ne da kupiti

Foto Andrej Colja

V prejšnji številki Briškega časnika smo poročali, da je Balinarski klub Goriška brda dobil mandat Balinarske zveze Slovenije za organizacijo četveroboja narodov za dečke. To je največji balinarski turnir na svetu v kategoriji dečkov do 14 let. K temu projektu smo pristopili resno, predvsem pa z veliko mero odgovornosti. Poiskali smo sponzorje, brez katerih bi bila izvedba turnirja vprašljiva, saj ta predstavlja velik finančni zalogaj. Zato se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo, največja zahvala pa gre zagotovo Občini Brda, ki je bila generalni pokrovitelj.

Foto Andrej Colja

­

Šport

Na turnirju naj bi sodelovale reprezentance Hrvaške, Monaka, Italije in Slovenije. Mesec dni pred turnirjem pa smo od Balinarske zveze Slovenije dobili sporočilo, da je Italija zaradi finančnih težav odpovedala sodelovanje. Namesto Italije naj bi povabili reprezentanco Francije, toda žal brez uspeha. Edina alternativa je ostala reprezentanca Srbije, ki je na naše veselje sodelovanje potrdila. Toda kot organizatorji smo se zavedali pomembnosti sodelovanja reprezentance Italije, saj živimo tik ob meji. Za to smo po dogovoru z BZS izkoristili naše »veze«, preko katerih nam je le uspelo prepričati Italijansko balinarsko zvezo, da pošlje svojo reprezentanco na to tekmovanje. Brez dvoma je veliko vlogo pri tem odigral tajnik Območne balinarske zveze Nova Gorica Marjan Ferfolja, ki je tudi mednarodni delegat.

Tako smo dobili Peteroboj narodov, kar pa je spremenilo koncept tekmovanja in vse skupaj nekoliko podaljšalo. Za to priložnost smo balinišče prekrili s šotorom, saj nismo hoteli tvegati tekmovanja zaradi vremena. V slučaju slabega vremena bi morali vse skupaj preseliti v Novo Gorico, s čimer bi dogodek izgubil svoj pomen. Kako dobrodošla bi bila vsaj streha nad baliniščem, pa kaže dejstvo, da je bil šotor, ki je bil postavljen teden dni pred peterobojem, prost samo en dan (zaradi postavitve dodatne razsvetljave). Dogajanje se je pričelo s turnirjem trojk društva upokojencev Dobrovo, nadaljevalo s finalom državnega prvenstva v igri v krog za

mladince, ženskim turnirjem, pripravami slovenske reprezentance, peterobojem, ki je trajal tri dni, zaključilo pa s turnirjem društva upokojencev Medana. Lahko bi rekli, da smo avgusta v Brdih praznovali »praznik balinanja«.

Peteroboj narodov za dečke se je pričel v četrtek, 29. avgusta, in se zaključil v soboto z razglasitvijo rezultatov. Tekmovanje je potekalo po sistemu »vsak z vsakim« v disciplinah hitrostno zbijanje, štafetno zbijanje, precizno zbijanje, posamezno, dvojice in igra v krog. Nekoliko presenetljivo, a suvereno je zmagala reprezentanca Monaka pred reprezentanco Hrvaške.

Tretje mesto je osvojila reprezentanca Slovenije, četrti so bili Italijani, peti pa Srbi.

Pri reprezentanci Monaka je bil opazen velik napredek, saj je bila lani najslabša ekipa na četveroboju narodov v Postojni.

V štafetnem zbijanju so dosegali izjemne rezultate, njihov tekmovalec Bresciano pa je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Slovenska reprezentanca je solidna in bi z nekoliko več sreče lahko pristala na drugem mestu, več pa smo pričakovali od Hrvaške in Italije. Kljub podrejeni vlogi je Srbija v nekaterih disciplinah prijetno presenetila in pokazala, da se tudi pri njih ta šport zelo lepo in hitro razvija. V naši reprezentanci je prvič nastopal tudi naš član Kristjan Zalatel. Njegov nastop lahko ocenjujemo kot pozitiven, predvsem pa je bila lepa priložnost za nabiranje reprezentančnih izkušenj. In kakšni so bili odzivi na ta dogodek? Pohvale na račun

organizacije, ki smo jih bili deležni, so dobesedno deževale z vseh strani. Tekmovalci, njihovi trenerji in vodje ekip so bili nastanjeni v hotelu Kozana in v apartmaju Češnjev gaj, sodniki in nekateri funkcionarji pa v hotelu Venko. Nad ponudbo so bili dobesedno navdušeni, iz Brd pa so odšli z najlepšimi občutki, prepričani, da se bodo v te kraje še vrnili. Tekmovanje je bilo odlična promocija za vse tiste mlade, ki si želijo ukvarjati se s tem športom. Brez dvoma pa je bila to tudi velika promocija za Brda. Vodja reprezentance Monaka, ki kot uslužbenec zaseda eno od direktorskih mest v zelo uglednem evropskem podjetju, vajen prestiža in blišča, sicer preprost in prijazen človek, mi je ob odhodu dejal: »Nekaj lepega sem doživel med bivanjem pri vas v Brdih. Nepozabno doživetje zame je bilo, ko sem na rezino kruha, ki sem jo imel v roki, od prijaznega gospoda dobil rezino vašega domačega pršuta in od nasmejane domačinke kozarec vašega odličnega vina. To domačnost moraš doživeti, tega se ne da kupiti. Zagotovo bom še prišel k vam kot turist, z družino.« Med številnimi gledalci, ki so z zanimanjem spremljali tekmovanje, pa smo pogrešali občinske svetnike, člane sveta zavoda ZTKMŠ kot tudi člane komisije za šport pri Občini Brda, predvsem zato, da bi bili neposredno podrobneje seznanjeni z dejavnostjo Balinarskega kluba Goriška brda.

Zarjan Kocina Jesen 2013 / Briški časnik / 69

Šola

Osnovna šola Dobrovo

Novo šolsko leto Prvega septembra je v šoli vedno čas za nov začetek, ki prinaša nova pričakovanja.

V šolskem letu 2013/14 obiskuje Osnovno šolo Dobrovo 378 učencev. 329 jih je na centralni šoli in 49 na podružnici v Kojskem. V prvi razred smo dobili 51 prvošolcev, 37 na Dobrovo in 14 v Kojsko.

Končno številnejša generacija po sušnih letih. Na šoli imamo le 18 oddelkov, kar je najmanj v zgodovini šole. V Kojskem sta dva oddelka kombinirana. To sta 2. in 3. razred ter 4. in 5. razred. Generacije predšolskih otrok so v Brdih številnejše in lahko pričakujemo, da se bo število šolskih otrok povečevalo.

Vrtec ob šoli letos obiskuje 148 otrok na Dobrovem in 50 v Kojskem. Trend je tu nasproten kot v šoli, saj letos beležimo najvišje število otrok, od kar vrtec deluje v Brdih.

Letos smo začeli v posebnih pogojih, ker se je izvajala energetska sanacija šolske stavbe. Prvih deset dni smo bili brez šolske kuhinje na Dobrovem, šolsko telovadnico smo začeli uporabljati konec septembra, omejene smo imeli zunanje površine zaradi zaščite gradbenih odrov, ker gradbena dela še niso bila zaključena. Delo smo organizirali v skrbi za varnost vseh v šolski stavbi in na zunanjih površinah ter se trudili, da je pouk potekal čim bolj nemoteno.

Osnovni cilj vsake šole je kakovostno delo z učenci, ki jim bo dalo dovolj kakovostnega znanja za uspešno nadaljevanje šolanja in za življenje. Trudimo se odkrivati učenčeva močna področja, spodbujati raziskovalni duh in učiti odgovornosti za lastno delovanje in učenje. Kakovost šole predstavlja tudi uspešno nudenje pomoči učencem, ki težje usvajajo učno snov, skrb za nadarjene učence in delo z nadarjenimi pri spodbujanju razvoja nadarjenosti na intelektualnem, umetniškem ali športnem področju.

Učencem šola pomaga odraščati, pridobivati znanje, oblikovati osebnost. Vedno ni lahko. Cilji, ki jih želimo doseči, zahtevajo trud in aktivnosti vsakega posameznika. Ob pouku v šoli učence čakajo številne dejavnosti, šole v naravi, kulturne in športne prireditve, projekti, ki bogatijo naš program.

V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih ter sodelovanju je ključ do prijetne in ustvarjalne klime, ki prinaša veselje do dela, lastna aktivnost pa tlakuje najlažjo pot do uspeha. Učimo se izbirati in odločati, svoj čas koristno izrabiti, kultivirati svojo osebnost in živeti v skupnosti, sprejemati drugačnost in iskati dobro v sebi in drugih.

Šola v naravi

Sladoleda ni nikoli preveč Začetek našega šolskega leta je bil drugačen kot po navadi. Ni se začel na šolskem igrišču, temveč na parkirišču. Čakali smo na avtobus, ki nas je odpeljal do Portoroža v šolo v naravi. Tam smo imeli veliko sprehodov do bazena, od Pirana pa do Fiese in na sladoled. Tega smo se kar trikrat razveselili, ampak sladoleda ni nikoli preveč. Bili smo veseli, ko so nam učiteljice dovolile nakupovanje. Tudi potapljali smo se in igrali igre brez meja. Torej nas dolgčas ni mogel napasti. V Portorožu smo se imeli lepo.

Maša Reja, 5.a Jesen 2013 / Briški časnik / 70

Zato smo se s spodbujanjem tistega najbolj žlahtnega v učencih in nas samih z veseljem podali v novo šolsko leto, da lahko skupaj odkrivamo skrivnosti, ki nam jih prinaša naše skupno šolsko življenje.

Te zahtevne naloge lahko opravimo le ob dobrem sodelovanju učiteljev, učencev in staršev. Pri tem je zelo pomembno, da združimo moči. Spoštujmo in cenimo drug drugega za uspešno rast in razvoj naših otrok.

Vesna Filej, ravnateljica

Čestitke

90-letnik Anton Strehar

Ujetnik treh sovražnih vojska Antonu in Egidiji (rojeni Prinčič) Strehar se je 15. julija 1923 rodil prvi sin Anton. Takrat sta starša živela še na materinem domu, po domače pri Butinknih. Kasneje sta odšla na svoje, kjer so se rodili še drugi otroci: sin in dve hčeri. Anton ima sedaj le še sestro, ki je poročena v Mošu.

Po končanih petih razredih osnovne šole v italijanskem jeziku je ostal doma in pomagal na kmetiji. Spominja se učitelja Lenardija, ki je takrat poučeval na šoli v Vipolžah.

Leta 1942 je Anton doživel podobno usodo kot večina njegovih soletnikov. Italijani so prišli ponoči s kamionom in ga odpeljali najprej v Kojsko, od tu v Gorico in nazadnje v Asti v Piemontu, kjer je bil vključen v delavski bataljon. Kasneje so bili prepeljani v Grčijo, na otok Kefalonija.

Tam so kopali jarke za italijansko vojsko.

Zaradi napornega dela je dobil poškodbe hrbtenice in ležanje v bolnišnici ga je takrat rešilo še česa hujšega. Po kapitulaciji Italije so namreč prišli v roke Nemcev, ki so veliko italijanskih vojakov ustrelili. Potem ko si je opomogel, so ga prepeljali v mesto Kanakovo v Rusiji, kjer je kot ujetnik delal za potrebe nemške vojske. Po porazu nemške

vojske je prišel v rusko ujetništvo in delal v tamkajšnji tovarni.

Po končani vojni je bil skupaj z drugimi preživelimi pripeljan do Murske Sobote.

Od tu se je z vlakom pripeljal do Gorice, nato pa peš proti domu. Ko je prišel do mostu preko Soče, je na njem opazil veliko stražarjev, tudi črnci so bili med njimi, vendar ga ni nihče ustavljal ali ga kaj spraševal.

Tako se je srečno vrnil domov jeseni 1945.

Najprej je dobil delo pri zavezniški vojaški upravi, ki je imela sedež v vipolškem gradu. Kasneje se je zaposlil v kmetijski zadrugi, kjer je delal vse do upokojitve. Leta 1950 se je poročil z Ido Prinčič iz Gornjega Cerovega, ki je bila šivilja. Rodila sta se jima sinova Radovan in Franko, sedaj pa imata tri vnuke in enega pravnuka.

Praznovanje 90-letnice rojstva so mu v krogu ožjih sorodnikov pripravili doma.

Antonu zdravje še kar dobro služi in želi-

Anton Strehar

mo mu, da bi bilo še dolgo tako. Vsem že izrečenim čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika.

M. Beguš

Jenkovo nagrado prvič podelili v Brdih

Kristina Hočevar prepričala žirijo Podelitev Jenkove nagrade, ki jo tradicionalno podeljuje Društvo slovenskih pisateljev najboljši slovenski pesniški zbirki izdani v zadnjih dveh letih, je letos prvič potekala v svojstvenem okolju domačije Nejke in Uroša Klinca in poljske umetniške ambasade v Medani pod pokroviteljstvom Nedjana Brataševca, sicer podjetnika in častnega konzula Republike Poljske v Sloveniji.

Prisotnim na podelitvi je najprej izrekel dobrodošlico župan Občine Brda Franc Mužič, v sklopu katere je med drugim omenil, da je na domačiji Nejke in Uroša Klinca že večkrat vodil obred poroke in izrekel tudi željo, da bi se omenjena podelitev še vršila na briških tleh. Veno Taufer, član petčlanske žirije Društva slovenskih pisateljev za Jenkovo nagrado, je nadaljeval županovo misel z besedami, da se je na letošnji podelitvi zgodila »prva poroka med podjetništvom in umetnostjo«. Sicer je pohvalil, da so Brda zanj kot Mala Toskana ter zaključil z besedami, da se je »v Velikih Toskanah nekoč rodilo mecenstvo, zdaj pa se je tudi v Brdih rodilo

mecenstvo«. Slednje besede so predvsem letele na novovzpostavljeno pokroviteljstvo Nedjana Brataševca, ki se je odločil, da bo vlagal v umetnost, kar je neke vrste vrnitev k mecenski tradiciji. Sicer pa je Nedjan Brataševec v sklopu svojih pozdravnih besed poudaril, da ljudje vse manj berejo in vse manj posegajo po knjigah, tudi zaradi vedno večje dostopnosti slednjih v elektronski obliki, kar je razvidno tudi v zelo majhnih nakladah novih izdaj knjig. Zato je treba, po njegovem mnenju, umetnikom pomagati tako z nagradami kot s samo promocijo.

Vsekakor pa njegova podpora umetnikom ni samo s podjetniškega vidika, ampak tudi

z osebnega. Ne nazadnje je prisotnim položil v razmislek tudi žalostno dejstvo, da kljub vse večji dostopnosti informacij ljudje postajajo vse manj razgledani.

Jenkovo nagrado za leto 2013 je med petimi nominiranci dobila Kristina Hočevar s pesniško zbirko Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, s katero, po besedah žirije, sporoča da »nič ni tako, kot se nemara zdi, da bi moralo biti« ter da »knjiga Kristine Hočevar bralca ne vabi v dialog, ampak mu razpira prostor, v katerem se skupaj z govorko dogaja oziroma vzpostavlja tudi sama.« Erika Koncut Jesen 2013 / Briški časnik / 71

Čestitke

100-letnica Leopolda Vendramin

Pavlica je izpolnila obljubo Pred dvema letoma je 19. maja v Imenju slavila 100. rojstni dan Marija Simčič in voščit ji je prišla tudi dve leti mlajša sestra. Takrat ji je Marija dejala: »Pavlica, glej da boš tudi ti učakala 100 let in takrat ti pridem voščit.« Pavlica je obljubo držala, Marija pa tega slavja žal ni dočakala.

V sredo, 28. avgusta, je Leopolda Vendramin – Pavlica dopolnila 100 let. Pred njenim domom v Vedrijanu se je zbralo njeno številno sorodstvo, množica Vedrijancev in drugih, ki so ji prišli voščit za visoki jubilej. Tudi zato, ker je v svojem dolgem življenju napravila veliko dobrega za sovaščane. Za kratek čas se je Pavlica pridružila obiskovalcem, sprejemala je voščila in darila in nazadnje zarezala v dve torti: eno od svojcev in drugo od občine. V imenu vaščanov ji je čestital in o njej spregovoril Benjamin Vuga, v imenu občine pa ji je voščil župan Franc Mužič. Čestitkam se je pridružil župnik Alojz Kržišnik, v imenu Društva upokojencev Kojsko in Krajevne organizacije borcev Kojsko pa sta ji voščili Jožica Vončina in Milena Beguš.

Prejela je tudi veliko daril, med katerimi je bil zanimiv šopek iz živordečih klobčičev volne, saj Pavlica še kdaj vzame v roke pletilke in kaj splete.

Pavlica se je rodila 28. avgusta 1913 Francki in Jožefu Mariniču, pri njihovi hiši pa se je po domače reklo pri Gocarjevih. Imela je štiri sestre in enega brata, vsi pa so že pokojni.

Kmalu po končani osnovni šoli se je začela učiti za šiviljo. Najprej je bila dve leti vajenka pri sosedi Jutici, potem pa se je še eno leto v Desklah učila šivanja moških oblačil.

Leopolda Vendramin Z devetnajstimi leti je odšla od doma za zaslužkom. Dve leti je v Palermu opravljala dela hišne pomočnice pri bogatih družinah.

Za dober mesec se je vrnila domov, nato je odšla v Rim. Leta 1936 so jo starši poklicali domov, ker so že slutili vojno. Doma se je posvetila šivanju, kar pa ni prinašalo kaj prida zaslužka, saj ljudje niso imeli denarja. Med vojno je sešila veliko titovk in oblačil za partizane, pogosto je oblačila tudi krpala. Večkrat se je znašla v nevarnosti, a se je vedno dobro izteklo.

Leta 1946 se je poročila s Francem Mariničem. Februarja 1948 je bil sprejet v bolnišnico v Vipavi, ker je zbolel za tifusom. Domov se ni več vrnil, razglašen je bil za pogrešanega.

Prvorojenec Franc se je rodil tri mesece po

očetovem izginotju. Do poroke z Jožefom Vendraminom leta 1952 je preživljala težka leta. V tej hudi stiski sta ji pomagala oče in brat. V drugem zakonu se je rodil sin Mirko, ki že leta zgledno skrbi za mamo. Od leta 1982 je vdova, ima pa tri vnuke in šest pravnukov.

Kljub letom je Pavlica dobrega zdravja.

Ne jemlje nobenih zdravil, s pomočjo stola se sprehodi po stanovanju, opravi sama vsakodnevno osebno nego, plete, bere, posluša radio in moli za vse ljudi.

Za častitljivi jubilej Pavlici iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika. Želimo si, da bi se prihodnje leto spet zbrali ob njej in ji ob tako dobrem zdravju ponovno voščili.

M. Beguš

90-letnik Cvetko Klinec

Med ustanovitelji prve briške mehanične delavnice V kolonski družini Mihaela in Olge (rojene Klinec) se je rodilo deset otrok: tri hčere in sedem sinov. Cvetko je bil sedmi in se je rodil 4. julija 1923.

Na medanski šoli je zaključil štiri razrede v italijanskem jeziku, kjer sta takrat poučevala zakonca Severin (iz Dolenj) in Anita (iz Ločnika) Fabricijo.

Kmalu po zaključenem osnovnem Jesen 2013 / Briški časnik / 72

šolanju je začel delati pri bratu Pavlu, ki je bil izučen za popravila koles. Koles niso le popravljali, ampak tudi izdelovali. Ko je bil Pavel vpoklican v italijansko vojsko, je on nadaljeval z delom. Oktobra 1942 pa so ga nasilno mobilizirali v italijansko vojsko. Odpeljan je bil v Asti. Od tu so jih z vlakom prepeljali preko Jugoslavije na grški otok Kefalonija, kjer so delali ceste za potrebe italijanske vojske. Tam je zbolel za malarijo, katere posledice je čutil še veliko let. Ob kapitulaciji Italije so jih zajeli Nemci in ponoči odpeljali v

Cvetko Klinec

Čestitke

90-letnica Mercedes Pulec – Čeda

Nepozabno slavje »Za rojstni dan so me moji prijetno presenetili in razveselili.

Potrudili so se otroci in vnuki, ki so pri Krenovih, kjer sem se tudi rodila, pripravili tako praznovanje, da sem brez težav zdržala do polnoči,« je navdušeno dejala Čeda, ko sem jo obiskala.

Rodila se je 4. septembra 1923 kot prvi otrok Evgenu in Dori (rojeni Polenčič) Kren. Po domače so jim rekli pri Dženkovih na Grotišču na Plešivem. Za njo se je rodilo še deset otrok. Dva sta umrla že v otroštvu, eden od bratov pa pred dvanajstimi leti. Tako v starosti nad 80 let živi ena sestra v Detroitu, dve v Krminu, ena v Luciji, ena v Šempetru, ena v sosednji hiši in brat v Šempasu. Tudi starša sta dočakala visoko starost, mama 95 in oče 91 let.

Krenovi so bili na svoji zemlji gospodarji.

Oče je bil sicer rojen v kolonski družini, vendar sta s prvo ženo s prodajo krofov (fritul) italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni toliko zaslužila, da sta odkupila hišo in posestvo. On je vse dneve cvrl fritule, ona pa jih je nosila prodajat vojakom, ki so bili nastanjeni v Ruscu. Čeda je obiskovala šolo na Plešivem in zaključila sedem razredov v italijanskem jeziku, za katere še vedno hrani spričevala. Spominja se učitelja Severina iz Dolenj in njegove žene Anite iz Krmina. Po končani šoli se je tri leta pri teti učila za šiviljo. Šivanje je bilo njeno veselje in vir preživetja.

Med 2. svetovno vojno je kot številne njene vrstnice opravljala naloge obveščevalke in kurirke. V glavnem je raznašala propagandni

Mercedes Pulec - Čeda material in bila vključena v delo civilne zaščite.

Leta 1949 se je poročila z Mirkom Pulcem, na katerega je čakala sedem let; skupaj sta jih preživela enainpetdeset. Prva leta zakona so bila za Čedo in Mirka boleča. Prvorojenec je za oslovskim kašljem umrl v četrtem mesecu, drugorojena pa v četrtem letu starosti. Ostali so Dejan, Miran in Marija. Sedaj pa ima Čeda 9 vnukov in 4 pravnuke; večino od njih je imela tudi v varstvu.

90. rojstni dan je praznovala v krogu svojcev – otrok in njihovih družin, sester, brata in moževe sestre. Najprej so šli k maši, ki jo je daroval župnik Gašper Rudolf. Posebno vzdušje pa so s čudovitim petjem ustvarile medanske pevke, ki se jim Čeda lepo zahvaljuje.

Pozno popoldne so se zbrali na večerji pri Krenovih, kjer so jo vnuki in pravnuki presenetili s pesmijo Draga naša nona, ki so jo napisali posebej zanjo in jo tudi zapeli. Lepo uokvirjeno jo poleg drugih daril in cvetja hrani doma. Čeda je kljub letom dobrega zdravja, vitalna in se z zadovoljstvom ozira na prehojeno življenjsko pot. Z bolečino pa se spominja smrti dveh otrok, moža in ene od nevest.

Iskrene čestitke z željo, da bi ji bilo danih še veliko zdravih in zadovoljnih let, namenjamo Čedi tudi iz uredništva Briškega časnika.

Leta 2002 se je udeležil slovesnosti ob odkritju spominske plošče, posvečene dvanajstim primorskim fantom, ki so padli na Kefaloniji.

Po vojni je skupaj z bratoma, starejšim Pavlom in mlajšim Jožefom, ustanovili Zadrugo kovinarske stroke, v katero so vložili lastno orodje in material.

Popravljali so kolesa in opravljali ključavničarska dela. S prostovoljskim delom so zgradili delavnico pod gradom na Dobrovem. V začetku je bilo zaposlenih okoli deset ljudi. Zaradi boljših delovnih pogojev so se združili s Kmetijsko zadrugo in tako je nastala prva briška mehanična delavnica, v kateri so se stalno in hitro prilagajali novim razmeram. V njej so vsa leta svoje znanje in izkušnje posredovali številnim vajencem. Cvetko je v njej delal

do upokojitve leta 1973; potem pa je do leta 1992 imel doma obrt kleparstva in ličarstva.

Poleg dela v mehanični delavnici je celih 25 let opravljal delo kinooperaterja v Medani.

9. septembra 1950 se je poročil s Stanko Kristančič iz Medane. Rodili so se jima trije otroci, sedaj pa imata sedem vnukov in pet pravnukov. Slavje ob rojstnem dnevu so mu doma pripravili ožji sorodniki. Zaradi bolezni potrebuje Cvetko oskrbo in nego, ki mu jo nudijo domači.

Iskrene čestitke za 90. rojstni dan pošiljamo Cvetku tudi iz uredništva Briškega časnika z željo, da bi ob tako skrbni negi dočakal še veliko let.

M. Beguš

90-letnik Cvetko Klinec neko obzidje. Zjutraj so ugotovili, da so na pokopališču. Postavili so jih v vrsto za streljanje. Po ukazu je smrt doletela le tiste, ki so se javili, da so oficirji. Tako je ostal živ.

Kmalu so se povezali z grškimi partizani. Ustanovili so samostojno četo z imenom Primorje, ki je štela 56 Primorcev. Z otoka so se podali na celino in se tam borili skupaj z grškimi borci. Potem so se primorski fantje organizirali in se peš odpravili proti severu. Hodili so samo ponoči, preko Albanije do Makedonije, kjer so se povezali s partizani. Ob koncu vojne so jih z vlakom prepeljali do Ljubljane. Tu je še vedno ostal v vojski kot šofer. Jeseni 1945 je dobil nekaj dni dopusta, da se je javil domačim. Dokončno se je domov vrnil decembra 1946.

M. Beguš Jesen 2013 / Briški časnik / 73

Občina

90-letnik Danijel Pintar – Danko

Iz vojne se je vrnil invalid Družina Andreja in Štefanije (roj.

Komavli) Pintar iz Podsabotina še ni uspela popraviti v prvi svetovni vojni poškodovane hiše, zato se je predzadnji otrok in edini sin Danijel 14. julija 1923 rodil v baraki.

Petrazredno osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom je obiskoval v Podsabotinu.

Zaradi velikega števila otrok je pouk potekal v tamkajšnji šoli in farovžu. Spominja se učiteljice Ane in učitelja Picininija, oba sta prihajala iz Gorice.

Po končani osnovni šoli je ostal doma in pomagal pri kmečkih opravilih. Ker so imeli nekaj zemlje v najemu, je bilo treba lastniku odplačevati z delom, zrnadami, ki jih je opravljal tudi Danko.

25. oktobra 1942 so v zgodnjih jutranjih urah prišli italijanski vojaki in ga odpeljali skupaj z dvema vrstnikoma iz Podsabotina.

V skupini okoli 120 fantov je bil odpeljan v mesto Pistoia v Toskani. Tu so imeli vojaško urjenje, vendar so bili neoboroženi. Februarja 1943 so skupino odpeljali v Ajaccio na Sardinijo, od tu pa v mesto Montecatini v Toskani, kjer je bil rudnik svinca in cinka. Ker fantje niso pristali na delo v rudniku, so jih postavili v vrsto in jim zagrozili, da bodo vsakega desetega ustrelili. Pa so se fantje tako energično uprli, da so se rudarjenju in tudi streljanju izognili.

Od tu je bila skupina odpeljana v mesto Pirri na Sardinijo. Bivali so pod šotori in kopali protitankovske jarke. Sledila je premestitev

v mesto Olbia, kjer so bivali v barakah. Tu je prišla skupina pod okrilje ameriške vojske, ki jih je prepeljala v Cagliari. Opravili so zdravniške preglede in vojake po tem razporedili glede na zdravstveno stanje. Danko je ostal v skupini vojakov, ki je odšla na Korziko. Tu so dobili ameriške uniforme in vso osebno vojaško opremo. V glavnem so opravljali dela za potrebe ameriške vojske. Tu je zbolel za malarijo in dalj časa okreval. V tem času je spoznal Stanislava Dolenca iz Postojne, ki je tiskal članke za slovenski časopis Zvezda, ki so ga izdajali slovenski vojaki. Stanislav jih je tudi učil pisanja in branja v slovenskem jeziku, ameriški častniki pa so jih učili angleškega jezika.

Slovenski fantje so tvorili 1. slovensko stražno četo, ki je stražila nemške ujetnike, kaznjence in tudi skladišča. 3. oktobra 1944 je bil Danko na nočni straži, ko je opazil skupino, ki je z rezanjem bodeče žice skušala pobegniti. Ko jih je pozval, naj se ustavijo, so proti njemu vrgli ročno bombo, ki ga je hudo ranila. Zdravil se je v poljski vojaški bolnišnici. Leva roka je bila tako poškodovana, da so mu jo amputirali nad zapestjem. Ko je bilo zdravljenje končano, je ostal brez leve dlani in polovice desnega kazalca.

Po okrevanju je bil prepeljan v Bari, od tod pa v Split, kamor so prispeli 22. novembra 1944. Tu so jih vključili v 5. prekomorsko brigado, kjer je opravljal delo telefonista. Brigada se je med stalnimi boji pomikala proti Sloveniji vse do Kočevja, kjer je imela v srditih bojih velike izgube. Od tu se je oslabljena brigada premaknila v Biograd na morju, kjer so jo dopolnili z novimi borci. Bližala se je osvoboditev in odpravili so se proti Ljubljani.

Domov se je vrnil 21. maja 1945.

Danijel Pintar - Danko 27. avgusta 1960 se je poročil s sovaščanko Cvetko Trampuž. Danko je od očeta prevzel majhno kmetijo in kljub invalidnosti opravljal vsa kmečka opravila. Rodili so se jima trije otroci – Hijacinta, Jordan in Andrej. Sedaj imata tri vnuke. Rojstni dan je praznoval doma v krogu ožjih sorodnikov.

Iskrene čestitke Danijelu za 90. rojstni dan tudi iz uredništva Briškega časnika z željo, da bi mu zdravje dobro služilo in da bi v miru in zadovoljstvu preživel še veliko let.

M. Beguš

Prva 100-letnica Doma upokojencev Podsabotin

Marija Černovic svojo starost pravilno sprejema V sredo, 10. avgusta, so v Domu upokojencev Podsabotin prvič obeležili 100-letnico, ki jo je slavila Marija Černovic iz Bukovice. V avli doma so se zbrali Marijini sorodniki, številni stanovalci in delavci doma ter povabljeni.

Slavljenki so čestitke in dobre želje izrekli direktor doma Bojan Stante, župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik, predstavniki Krajevne skupnosti, društva upokojencev in Karitasa iz Bukovice, župan občine Brda Franc Mužič, v imenu stanovalcev doma pa Cvetka Simčič.

Slavljenki je zapel domski pevski zborček Češnjev cvet, katerega članica je tudi Marija, saj je kljub častitljivi starosti še vedno vedra, čila in zdrava. Starosti kljubuje s tem, da jo praJesen 2013 / Briški časnik / 74

Marija Černovic vilno sprejema. Po zdravici s pesmijo Kol'kor kapljic, tol'ko let je Marija zarezala v torto in druženje se je nadaljevalo ob prigrizku in prijetnem klepetu.

Ob visokem jubileju izrekamo čestitke tudi

iz uredništva Briškega časnika in se pridružujemo želji direktorja Bojana Stanteta, ki je Mariji dejal: »Če bi lahko 'premagala' 110-letno Katarino Marinič, bi bila moja sreča popolna.« M. Beguš

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

MESTO V ITALIJI PO KATEREM JE POIMENOVAN JADRAN

LISTNATO DREVO

ČLOVEK V STAROSTI PETDESET LET

A

NAJBOLJ ZNAN VAMPIR

BRIŠKI ČASNIK

ZAČETEK BESEDE HUDIČ

IME AMERIŠKEGA ROCK PEVCA COOPERJA

VRSTA OPICE IZ AZIJE IN AFRIKE

A

H

A

M

A

K

U

L

A

E

N

A

I

K

I

S

K

R

I

C

A

SL. NARODNOZABAVNI ANSAMBEL (MAJHEN ATOM)

A

T

O

M

Č

E

K

KLAST – ŽIVINSKA KRMA

SREDSTVO, KI NAREDI TKANINE BOLJ BELE

POZROČITEV RANE ALI DUŠEVNE BOLEČINE

IRENA AVBELJ GR. PESNICA NA TELOSU

I

A

STAREJŠI MOJZESOV BRAT

IME TV VODITELJICE OSENAR

GOST, GLADEK KARTON, KI SE UPORABLJA KOT IZOLACIJSKI MATERIAL

P

R

E

Š

P

A

N

RIMSKI HIŠNI BOG

L

A

R

U

R

I

AM. IGRALKA (JENNIFER, SERIJA PRIJATELJI)

A

N

I

S

T

O

N

GOSTINSKI LOKAL, KJER SE STREŽE Z VINOM

V

I

N

A

R

N

A

NEKDANJI PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA

I

T

A

L

I

ZAČETNA ČRKA, INICIALKA

ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV

LINDA EVANS

L

E

O

H

I

O

OVČJI SAMEC

O

V

N

Z

PREŠPAN – KARTON ZA IZOLACIJO

BEDEDA, KI JO JUDJE UPORABLJAJO ZA POZDRAV

NEKDANJI FR. IGRALEC (JEAN)

PTICA SELIVKA (LUKEC IN NJEGOV …)

Š

NEKDANJI AMERIŠKI BOKSAR MUHAMMAD

B

Č

B

R

D

R

STARO, ODPADNO ŽELEZO

R

MAJHNA ISKRA

ZVEZNA DRŽAVA V ZDA SEBIČNEŽ

PRAKANTON V ŠVICI VRSTA ŽENSKEGA ČEVLJA

IVANA KOBILICA SLOVENSKA HUMORISTKA

SR. BESEDE SENZOR

E

N

G

A

B

I

N

K

O

R

E

C

ATLETSKA DISCIPLINA (… V DALJINO ALI VIŠINO)

A

L

I

MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE MAČK

R

I

S

IZRASTEK NA GLAVI

L

A

S

L

A

K

PRIPRAVA ZA OSTRENJE

O

S

T

R

I

L

O

MITO TREFALT

M

T

ZNAMENJE, SIMBOL

Z

N

A

K

Naslov:

ŽIVINSKA KRMA

PREMAZ ZA LES ROMANA ZRNEC

NEMŠKO GLAVNO MESTO

Pravilna gesla nagradne križanke 71. številke Briškega časnika so: JK, DIUREZA, ILGAVEC, PRIMATI, LOJA, OKARINA, MA, TAS, AZILANT, KOLOR, NARCISA, OMAKA, VI, ENKA, ULM, ION, MARASKA, LECTAR, OKNO, IH, MOA, ANI, AH, ARIJ, HOSTESA, ALTIST. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali MILENO MARINIČ, Goriška cesta 25, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Vinska klet Goriška brda poklanja darilni paket Krasno. V Vinski kleti so nam jeseni predstavili novo vino po izročilu naših nonotov – motnik. Gre za vino dovršenega sloga, z izrazito in živahno svežino, značilno za rebulo, ki se prepleta z aromatiko sredozemskih zdravilnih zelišč. Več o njem si preberite na drugi strani Briškega časnika.

Paket Krasno sestavljata vini (belo in rdeče), ob katerih majhne radosti življenja najdejo svoje mesto.

Nagrajenka se lahko oglasi v vinoteki, kjer ji bodo izročili nagrado.

Mi pa smo vam pripravili novo, jesensko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. decembra 2013. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

O bratovanje oljarne Lokacija: Biotehniška šola Šempeter pri Gorici, Ulica Padlih borcev 26 Predviden začetek obratovanja oljarne je 26. 10. 2013 ob 13. uri.

Urnik obratovanja je: od ponedeljka do petka od 15. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 20. ure.

Najmanjša količina oljk za lastno olje je 100 kg. Zmogljivost oljarne je maksimalno 250 kg na uro. Za večje količine priporočamo stiskanje v oljarni Brda.

Naročila sprejemamo na telefonski številki 041 378 041 v času obratovanja oljarne. Pomembnejše informacije bodo objavljene tudi na spletni strani www. bios.scng.si.

Jesen 2013 / Briški časnik / 75

Misel

Novomašnik in diamantnomašnik

Vera je odnos, za katerega se vsak odloči sam Nova maša je milost za vsako župnijo. Priprave pomenijo veliko sodelovanja, srečevanj, pogovorov in načrtov. Prav to se je zgodilo letos v Vipolžah.

Priprave so nas združevale in nam pomagale do spoznanja, da je le povezano občestvo uspešno.

Prijetno so nas presenetili mladi, ki so se trudili in pripravili novomašniku čudovit sprejem že v soboto in popestrili slovesnost v nedeljo.

Praznovanje smo začeli že v soboto, 29. junija, ko smo se zbrali pri cerkvi in pričakali novomašnika Tilna Prinčiča. Sošolci so ga prijetno presenetili. Preizkusili so ga v poznavanju vin, streljanju na gol in v vožnji z motorjem. Po več letih je zaigral tudi na harmoniko. Nato so ga pospremili do cerkve, kjer ga je sprejel domači župnik. Po zelo doživeti maši so Tilnovi sošolci pripravili prijetno pogostitev.

V nedeljo pa je bila slovesnost nove maše nepozabna. Zbralo se je veliko ljudi. Tudi po slovesnosti so se obiskovalci z nami poveselili ob domačih dobrotah. Ob vsem zunanjem slavju in veselju je naša misel namenjena novomašniku. »Zelo praznično je bilo tvoje novomašno slavje. Pri daritvenem oltarju te je obdajal venec sobratov in mašnih strežnikov. Med občestvom vernih so bili tvoji najbližji, sorodniki, prijatelji in znanci.

Ti si opravil najsvetejšo daritev. Segel si po kruhu in kelihu z vinom.

Ganjen si izgovoril posvetilno molitev in spremenila sta se v telo in kri Jezusa Kristusa. Zazvonili so zvonovi in ljudi spomnili na Najvišjega, se priklonili, tiho molili, zadonela je hvalnica. Ob koncu mašne daritve si stopil pred občestvo bratov in sester ter jim podelil svoj novomašni blagoslov ponosno in ponižno. Vsi smo se priklonili, da smo po tebi prejeli blagoslov Najvišjega. Tedaj se je začela tvoja duhovniška pot. Želimo ti, da boš v svojem poklicu doživel tisto polnost, ki ti je bila dana z božjim klicem.«

Diamantnomašnik Marjan Kožlin

Zelo zgovorno in pričevanjsko je danes praznovati tako lepo in resnično častitljivo obletnico, 65 let mašništva. S svojim klenim značajem, zvestobo in vedrino diamantnomašnik sporoča mladim, da je vredno skleniti življenjsko zavezo in v njej po vseh preizkušnjah ostati živ. Gospod Marjan Kožlin bi lahko pripovedoval o mnogih (pre)izkušnjah, ki so njegovo človeško in duhovniško pot kalile do večje in večje trdnosti diamanta. Od starejših ljudi se lahko veliko (na)učimo. Mnogi izmed njih postajajo z leti trdnejši in bolj preizkušeni. Ali ni to pot, ki nam jo ponuja Kristus? Nobenemu mlademu ne ponuja rdeče preproge. Obljublja pa pot, da v resnici najdejo novo življenje, postanejo novi človek. Živeti z Bogom ni lahko, a je najlepše. Z njim se življenjska razočaranja in tegobe lahko spremenijo v notranjo trdnost.

Jesen 2013 / Briški časnik / 76

V pridigi nam je diamantnomašnik zaupal svoja spoznanja na tej dolgi duhovniški poti. Vera človeku ni kar tako dana. Vera je milost, ki jo prejmeš ali ne. Za to milost so potrebne molitve.

Težko je vero ujeti na poti življenja, saj jo dobiš ali ne v družini.

Družina, ki ima vero, ki moli, jo lahko posreduje naprej. Spoznanje, da je vera odnos, je bilo zanj najbolj presenetljivo. Vsakdo se mora za vero odločiti sam.

Gospod Marjan Kožlin je daroval diamantno mašo v nedeljo, 29. septembra. Slovesnost je bila lepa, čeprav nam jo je skalilo slabo vreme. Zbralo se je veliko ljudi, skupaj smo poklepetali ob dobrotah naših žena in seveda kozarcu vina.

Branka Gorjup