Briški časnik - številka 78, pomlad 2015

Tema trimesečja:

Hišni ljubljenčki

ŠTEVILKA 78 • LETNIK 19 • POMLAD 2015

Ob izidu Narava se prebuja, dnevi se daljšajo, ptički si veselo spletajo gnezda, k nam je prišla pomlad, ki naj vas napolni z novo energijo, mi pa smo za vas obiskali številne dogodke, o katerih poročamo v tej številki Briškega časnika.

Pogovarjali smo se z Andrejem Markočičem, dosedanjim direktorjem občinske uprave. Te dni bomo na občini dobili novo direktorico Anito Manfreda, ki jo bomo podrobneje predstavili v naslednji številki. Občinska stavba bo poleg nove direktorice dobila tudi novo preobleko. Marca so se na Humu in v Neblem spomnili žensk. Februarja pa so v Brdih pustovali in ob tej priložnosti čestitamo vsem zagnanim prostovoljcem, ki nam vsako leto po številnih vaseh pripravijo nepozabno pustovanje.

Opazili smo, da tudi pri nas narašča število hišnih ljubljenčkov, zato smo jim posvetili temo trimesečja. Neuradni statistični podatki kažejo, da imamo Slovenci več hišnih ljubljenčkov kot otrok, starih do 15 let. Hkrati pa nas strokovnjaki opozarjajo, da moramo razmisliti, preden se odločimo za nakup hišnega ljubljenčka. Žival je živo bitje, ki zahteva določeno nego in pozornost. Lastnik se mora zavedati, da je to njegova žival, ki ne sme motiti okolice, in je odgovoren za morebitno škodo in strah, ki ga lahko povzroči mimoidočemu. Lastnik je odgovoren tudi za iztrebke, ki jih žival naredi na javnih površinah. Hkrati pa vemo, da je hišni ljubljenček bitje, ki nam lahko da ogromno topline. V tej številki pišemo o terapiji s psi v domu upokojencev v Podsabotinu in v teh dneh so nam sporočili veselo novico, da je gospa Klavdija, ki jo opisujemo v članku Terapija s psi, s pomočjo terapije uspešno okrevala po možganski kapi in se je lahko vrnila v domače okolje. Čestitamo in ji želimo veliko zdravja.

Vabim vas, da si v Briškem časniku preberete še veliko zanimivih člankov in preživite lepe velikonočne praznike.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Praznovanje sv. Trifuna v Makedoniji

Na valentinovo se pričnejo dela v vinogradu Na povabilo župana Trajčeta Dimitrieva iz občine Demir Kapija v Makedoniji so se praznovanja sv. Trifuna udeležili župan občine Brda Franc Mužič in predstavnika družbe Trine, d. o. o., Miran Klanjšček in Tase Lazovski.

Župana sta podpisala listino o sodelovanju

Briška delegacija v Makedoniji: Miran Klanjšček, Franc Mužič in Tase Lazovski

Občina Demir Kapija, ki leži v vinogradnem okolišu Tikveš, 14. februarja slovesno obeležuje praznik sv. Trifuna, patrona vinogradništva in vinarstva. Tega dne se namreč z obrezovanjem trt pričnejo dela v vinogradih. Na slovesnosti so bile prisotne tudi druge delegacije iz vinorodnih območij v Bolgariji in Turčiji.

Gostitelji so pripravili bogato kulturno prireditev, nato so udeležence popeljali na ogled največje makedonske vinske

kleti, ki ima kapaciteto šestdeset milijonov litrov vina.

Ob izjemno gostoljubnem sprejemu in pogostitvi so organizirali še degustacijo vin številnih manjših vinarjev iz okolice Tikveša.

Ob slovesu sta župana Demirja Kapije in Brd podpisala listino o sodelovanju.

Tase Lazovski Foto: Miran Klanjšček

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Pomlad 2015 / Briški časnik / 1

Občina

Pogovor z Andrejem Markočičem, dosedanjim direktorjem občinske uprave

»Le povezanost nas bo popeljala naprej«

Vsem je hitro prišlo na uho, da se direktor občinske uprave Andrej Markočič po osmih letih poslavlja od briške občine. Ko sem ga na skorajda pomladni dan obiskala v občinski stavbi, sem med prisotnimi zaznala kanček žalosti ob njegovem slovesu in obenem zadovoljstvo ob vsem uspešnem delu, ki so ga z njim delili v tem obdobju.

Direktorja sem našla v majhni pisarnici, ki so mu jo dodelili v času prenove občinske stavbe.

Dostopnega, kot je bil vedno do sedaj, z nasmehom na obrazu, kljub stalnemu zvonjenju telefona zaradi številnih obveznosti, ki jih je želel urediti še pred odhodom.

13. februarja 2007 ste nastopili službo direktorja občinske uprave in 13. februarja letos je bil objavljen razpis za novega direktorja. S kakšno vizijo ste stopili v briško občinsko stavbo in kakšno sliko puščate za seboj?

Ko sem prišel v Brda, sem se seveda zavedal, da od tu izhajam, da so tu moje korenine. Navsezadnje sta starša Brica. Imel sem neko željo, ki me je vlekla nazaj domov, če ne drugače, vsaj službeno, in s tem Brdom pomagati do Pomlad 2015 / Briški časnik / 2

nadaljnjega razvoja. Nisem kritični tip človeka, ki bi svoja mnenja razpredal v raznih družbah in gostilnah. Že kot študent sem rad sodeloval v raznih mladinskih organizacijah, kasneje v strankarskem sistemu (LDS). Vidim se predvsem kot družbenoaktivnega človeka. Menim, da če ima nekdo željo poskrbeti za svoje okolje, naj se za to angažira. Sprva nisem dobro vedel, v kaj se spuščam, bil sem brez nekih velikih pričakovanj. Enostavno sem se vrgel v to reko in začel plavati ter nazadnje v teh osmih letih kar lepo splaval. Menim, da smo v Brdih v tem obdobju naredili ogromno, kar ne dokazujejo zgolj številke, ampak tudi vsi realizirani projekti. Seveda mi je bilo kot direktorju lažje, ker sem lahko deloval na nekih zdravih temeljih. Ob tem sva se zelo lepo osebno ulovila z županom in drugimi sodelavci ter z občinskimi sveti in navsezadnje z vsemi, ki tukaj v Brdih delamo in živimo. Mislim, da sem dobil pravi način komunikacije.

Ta uspešna zgodba zadnjih osmih let ni doprinos zgolj ene osebe, ampak cele skupnosti. Če pogledam nazaj, še sam ne vem, katera so bila točno tista dejanja, ki so nas pripeljala do tako uspešne zgodbe v zadnjih letih. Mogoče so to bili vsakodnevno delo, spoštovanje ljudi, korektni odnosi, poslušnost, iskanje kompromisov … Mogoče se to skriva v karakterju, zagnanosti do dela in zagotovo v pozitivnem pogledu na svet. Predvsem pa gre za združitev nekih sinergij, ki na koncu narišejo celotno sliko. Seveda moraš biti do tega dovzeten.

Kot ste sami rekli, je bilo projektov veliko. Je med temi kakšen, ki vam je še posebej pri srcu oziroma vam pomeni nekaj več?

Svoj doprinos k občini sem vedno čutil v tem, da se uspeh kaže predvsem v dodatno pridobljenih sredstvih. V obdobju med letoma 2007 in 2013 smo preko evropskih in državnih sredstev ter strukturnih skladov pridobili 14.500.000 evrov. Če k temu prištejemo še Vilo Vipolže, govorimo o 27.500.000 evrov. Kot ekonomist bi sicer ravno v tem videl rezultate nekega uspešnega dela. Med projekti so zagotovo večjega pomena neke fizične pridobitve na terenu, kar je posledica tega, da smo bili osredotočeni ravno na pomoč ljudem. Vsi izpeljani projekti so mi dali enako energijo, od največjega do najmanjšega. Mogoče mi je ostal še posebej v spominu prvi projekt, vaški dom Višnjevik. Mogoče ravno zato, ker je bil prvi projekt, ki sem si ga tudi sam osebno zadal. Cilj občine je bila izgradnja vaškega doma, vendar smo iskali način, kako bi pridobili sredstva. Ta projekt je bil prvi, ki sem ga osebno začel v Občini Brda in ga tudi pripeljal do konca. Prvo odločbo ministrstva za kmetijstvo, ki je sredstva prispevalo, imam še danes pred očmi. Druga pomembnejša zgodba pa je seveda Vila Vipolže. Na tem projektu so veliko delo opravili moji predhodniki. Po prvih dveh tednih nastopa na tem delovnem mestu sva z županom šla na ministrstvo za kulturo, ki nam je takrat potrdilo, da je Vila Vipolže ena izmed (Nadaljevanje na 3. str.)

Občina

Pogovor z Andrejem Markočičem, dosedanjim direktorjem občinske uprave (Nadaljevanje z 2. str.)

sedmih projektov, ki jih bo ministrstvo za kulturo obnavljalo z evropskimi sredstvi. Sprva je bilo odobrenih 7.000.000 evrov. Kasneje pa je bila moja naloga, da smo ta projekt kot partnerji finančno dogradili na 12.000.000 evrov odobrenih sredstev. Med drugim sem ponosen tudi na to, da je bil edini projekt obnove kulturnih spomenikov, v katerega sta bili vključeni tudi obnova zunanje okolice ter vsa notranja oprema.

Projekt Vila Vipolže se zaključuje in s tem tudi vaše delo v Brdih. Kaj bi svetovali vašemu nasledniku?

Seveda se mora najprej vživeti v dušo Bricev (smeh). Meni samemu to ni bilo težko, saj sem se zgolj vrnil domov in je bilo to enostavno. Če bo prihajal iz kakšnega drugega okolja, si bo moral vzeti čas in nas razumeti. Seveda imamo veliko dobrih lastnosti, ena velika pozitivna lastnost je ravno ta naša trma. Vsi smo zelo navezani na zemljo, kar je zelo dobro, saj navsezadnje ni prišlo do nobenih velikih razprodaj zemljišč. Ljudje na kmetijah kljub težkim časom vztrajajo in v tem vidijo neko prihodnost. Ta navezanost na zemljo ima kdaj tudi svojo slabšo stran, kot vsak kovanec, ki nosi dve plati, številko in grb. Mogoče je trma kdaj prevelika in nas je kdaj tudi ovirala pri nekaterih investicijah glede cest, pločnikov, vodovoda in kanalizacije. Včasih je težko razumeti. Po drugi strani pa je zelo pozitivno, da smo lahko tukaj. Če ne bi imeli takega odnosa, nas mogoče ne bi bilo več tu. Mogoče je potrebnega še nekaj dela na tem, da začutimo neko skupnost. Sam verjamem, da nas bo kriza še bolj povezana. Edino povezanost nas bo popeljala naprej. Če bomo gledali sebično vsak za svoj kotiček, kako poskušati preživeti na račun soseda, nas dolgoročno ne bo nikamor pripeljalo. Želim si, da bi pri povezavi v Brdih še vztrajali, saj bi ta omogočala še dodatne korake.

tudi s svetniki, s katerimi smo sicer imeli tudi različna mnenja, ampak to je pravilno. Prav je, da znamo ta različna mnenja primerjati in da pobiramo iz njih prave zaključke. Osebno nikoli nisem zaradi različnih stališč in kritik gradil neke zamere. Tudi okolje me je zelo lepo sprejelo. Kar nekaj ljudi je, ki priznajo, da jim je žal mojega odhoda. Priznam, da mi to laska in mi daje še neko dodatno energijo, da se počutim zelo zadovoljen.

S tem je zagotovo moj odhod, ki ni dejanski odhod, ampak zgolj sprememba delovnega mesta, lažji. V Novi Gorici pa sem enostavno videl nove izzive in v tem trenutku, s to energijo, ki jo imam, sem si želel soočanja z novimi ljudmi, novimi problemi. Moje življenje je navsezadnje razpeto med Brdi in Gorico. Tudi v Novi Gorici sem bil že kot študent zelo aktiven in sem tudi sedaj. Čutim, da je moja generacija tista, ki je nekoč videla

in govorila, kako bi se morala Nova Gorica razvijati, zato mislim, da je prišel čas, da to naredimo. Da se izkažemo, ali res lahko nekaj naredimo ali so bile tiste sanje zgolj neke iluzije. Ena izmed Kreslinovih pesmi pravi: »Še je nekaj ljudi, ki se jih človek razveseli«. Sam se razveselim ljudi tako v Brdih kot v Novi Gorici in mislim, da moramo med občinama ustvariti še intenzivnejšo povezavo. Pa ne zgolj z Brdi, ampak tudi z drugimi bližnjimi občinami, ki so izhajale iz te večje mestne občine. Potem pa se je treba povezati še širše, tako proti Bovcu kot tudi proti slovenski Istri, da bomo postali mešani pevski zbor, kjer bomo vsi s tega območja lahko zapeli enotno pesem. In ne dvomim, da bomo posledično lahko vsi skupaj prosperirali. In če bomo zapeli še tisto Kreslinovo, verjamem, da bo ta prostor zmagal.

Andreja Benedetič Foto: Miran Klanjšček

Vam novo delovno mesto kot vodja županovega kabineta na Mestni občini Nova Gorica, povsem nova izkušnja, predstavlja nov izziv?

V tem trenutku mi je zagotovo težko zapustiti ta kraj. Ampak pred mano je še kar nekaj let in življenja s tem še zdaleč ni konec. V tem trenutku zapuščam samo neko obdobje. Nikoli ne veš, kaj se bo v življenju obrnilo. Sam se pustim presenetiti. Ta odločitev, da zapustim briško občino, je bila težka. Tu sem se počutil zelo dobro, tako v samem kolektivu kot Pomlad 2015 / Briški časnik / 3

Občina

Slavnostna seja Občine Matulji

Navdušeni nad novo žensko delegacijo Občine Brda Občina Brda je že mnogo let pobratena s hrvaško občino Matulji, ki podobno kot Brda svoj občinski praznik slavi ob prav posebni priložnosti. Mi ob prazniku češenj, oni pa ob pustu. Letos smo se slavnostne seje udeležili trije člani občinskega sveta, in sicer predsednica Komisije za čezmejno sodelovanje Silvestra Elen Brašnič Saffigna, svetnica Lilijana Kastelic ter svetnik in dolgoletni prijatelj Matuljčanov Aleš Simčič.

Med sejo smo se lahko prepričali, da so Matuljčani izredno delavni, saj je načelnik občine Mario Ćiković zelo podrobno predstavil vse investicije, ki so jih izpeljali v preteklem letu. Na seji so podelili tudi nagrade za življenjsko delo in nagrajenci so večkrat omenili tudi naša Brda, predvsem zaradi lepih spominov

na pokrajino, prijetne ljudi, umetnost, pohodniško društvo, Pihalni orkester Brda itn. Po seji je sledilo prijetno druženje, na katerem se nam je še posebej posvetil Slobodan Juračić, predsednik občinskega sveta, ki je bil navdušen nad novo žensko delegacijo Občine Brda.

Takšna pobratenja so zelo pomemb-

na tako za občine kot tudi za občane in društva, ki ob tem navezujejo stike in poglabljajo prijateljske vezi. Hvala vsem, ki v imenu Občine Brda predstavljate našo prelepo deželo ne samo doma, ampak tudi zunaj naših meja.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

3. redna seja Občine Brda

O revitalizaciji vasi Slapnik, razsvetljavi in vodi 23. decembra 2014 se so se briški svetniki sestali na 3. redni seji, na kateri so se najprej seznanili z diplomskim delom arhitekta Blaža Šolarja o revitalizaciji vasi Slapnik v obliki razpršenega hotela. Ta model je bil prvič uporabljen v Italiji v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, predvideva pa oblikovanje v sobe ne samo enega objekta vasi, ampak celotnega naselja.

Nekaj več kot deset italijanskih regij je zakonodaje že prilagodilo temu konceptu, tako da trenutno beležijo več kot 40 takih naselij, tri v sosednji Furlaniji.

Slapnik, ki je bil nekdaj naselje premožnih kmetov, o čemer pričajo arhitekturni detajli na propadajočih objektih, nudi obiskovalcem edinstven pogled tako na briško pokrajino kot Furlansko nižino, Pomlad 2015 / Briški časnik / 4

pa tudi možnost umika iz vsakodnevnega stresnega vrveža. Tako bi hotelsko naselje, po besedah arhitekta Blaža Šolarja, nudilo storitve višje ravni. Zadnje prebivalce je vas beležila pred dobrima dvema desetletjema, njena oživitev pa se zatika pri vprašanju lastništva in financiranja.

Sledilo je sklepanje o sprejemu letnega programa izvajanja gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Brda za leto 2015, ki ga je pojasnil Milan Železnik, predstavnik družbe Eltec Petrol, d. o. o., s katero je občina leta 2013 sklenila desetletno koncesijsko pogodbo o upravljanju z občinsko javno razsvetljavo. Kot je pojasnil direktor občinske uprave, so Brda zaradi razpršenosti velik porabnik in je zato cilj občine zagotoviti varnost prometa in pešpoti. Za javno razsvetljavo je na letni ravni namenjenih 70 tisoč evrov, pri čemer bi radi dodali še 8 tisoč evrov za vzdrževalne stroške in 10 tisoč evrov za nove investicije. V letu 2014 je podjetje zamenjalo 77 svetil, zagotavlja pa letne prihranke nekaj čez 30 tisoč evrov.

Svetniki so bili nato seznanjeni z Elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ga je pripravil izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica. Milan Lovrič, direktor podjetja, je prisotnim pojasnil, da je obnova vodovodne mreže povečala vrednost infrastrukture, zaradi česar podjetje Vodovodi in kanalizacije Nova Gorica uvaja omrežnino. Nova postavka na računih bo nadomestila števčnino in vzdrževanje. Po izračunih bodo položnice le nekaj centov dražje kot doslej, trikratno pa se bo povečal prihodek podjetja, ki se bo vračal v občinske proračune. Občinski sveti bodo nato sami odločali, čemu bodo namenili pridobljena sredstva, v podjetju pa si želijo, da bi se ta denar vračal v infrastrukturo. Kljub obnovi vodovodnega omrežja in uporabi kakovostnejšega materiala beležijo manjši padec izgub voda, kot so sprva načrtovali.

Sledila je še predstavitev Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe od(Nadaljevanje na 5. str.)

­

Občina

3. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 4.. str.)

vajanja odpadnih voda. Kot je pojasnil Lovrič, se v Brdih storitev odvajanja komunalnih odpadnih voda ne zaračunava končnim potrošnikom, ampak ta strošek krije občina sama, za vzdrževanje omrežja pa bo morala pridobiti dodaten vir prihodka. Svetniki so bili zato seznanjeni s predlogom, da pričnejo občani, ki so priključeni na omrežje, plačevati kanalščino. Ugotovitve elaborata so se nanašale le na priključke omrežja. Občani, ki ne bodo priključeni, bodo morali za odvajanje odpadnih voda poskrbeti sami. V prihodnjih letih želi občina vpeljati tudi storitev čiščenja omrežja.

Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep statusa grajenega javnega dobrega lokalnega pomena v k. o. Vrhovlje. Vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije je na vprašanje svetnikov, ali je bilo podano tudi mnenje dotične vaške skupnosti, odgovoril, da pri postopku prodaje zemljišča mnenje omenjene skupnosti ni potrebno. Svetniki so nato sprejeli sklepe o ukinitvi zaznamb javnega dobrega v k. o. Biljana, k. o. Medana in v k. o. Mirnik.

Svetniki so prisluhnili tudi potrebam staršev otrok s posebnimi potrebami.

Povečali so starost, do katere je otrok upravičen do povračila stroškov za šolske potrebe. Otroci se bodo lahko te pravice posluževali do 26. leta starosti.

Erika Koncut

4. seja občinskega sveta

Osnutek odloka o proračunu in novi predstavniki občin Občinski svet je na 4. redni seji prvič obravnaval osnutek Odloka o proračunu Občine Brda za leto 2015. Poleg tega je imenoval predstavnike občine v svete zavodov Goriške knjižnice Franceta Bevka, Goriške lekarne Nova Gorica, Ljudske univerze Nova Gorica in Zdravstvenega doma – Osnovno varstvo Nova Gorica ter v nadzorni svet Javnega sklada malega gospodarstva Goriške.

Po tem, ko so predstavniki občinske uprave predstavili osnutek odloka proračuna za leto 2015, so svetniki izpostavili košnjo dreves ob cestah. Veliko besed so namenili tudi denarnim sredstvom vaških skupnosti, saj so svetniki predlagali,

da bi se kljub temu, da je bil znesek dobri dve leti poprej že podvojen, še dodatno povečala. Predlog je občinska uprava zavrnila, ker imajo nekatere vaške skupnosti že sedaj težave s porabo dodeljenih finančnih sredstev do postavljenega roka. Svetniki so nato želeli izvedeti več o povečanju sredstev za Konzorcij Brda in za povezovanje lokalnih skupnosti v sklopu RRA in ICRA. Občinska uprava je pojasnila, da je bilo povečanje zasnovano na podanih programih omenjenih inštitucij za leto 2015. Odlok proračuna je bil tako potrjen za nadaljnjo obravnavo.

Občino Brda bo v svetu zavoda Goriške knjižnice Franceta Bevka zastopala Romana Velišček. V svetu zavoda Goriške lekarne je bila nato imenovana Marija Štekar Rebernak. Predstavnik Občine v svetu zavoda Zdravstveni dom – Osnovno varstvo Nova Gorica pa bo Kostja Jelinčič. V nadzorni svet Javnega sklada malega gospodarstva Goriške je bil imenovan Klemen Bajt, v svetu Ljudske univerze Nova Gorica pa bo briške potrebe zastopala Denise Sirk.

Erika Koncut

5. redna seja Občine Brda

Odslej višja turistična taksa tudi v Brdih?

29. januarja se je občinski svet sestal na 5. redni seji, na kateri je brez večjih pripomb sprejel sklep o predlogu Odloka o proračunu Občine Brda za leto 2015. Gladko sprejetje odloka ni presenetilo župana Občine Brda, ki si že šesti mandat prizadeva, da se občinski proračuni usklajujejo predhodno na neformalni ravni.

Sledila je prva obravnava osnutka Odloka o obveznosti skrbnikov psov na območju Občine Brda, ki je bil pred tem obravnavan tudi na Statutarno-pravni komisiji. Namen odloka je omejitev onesnaževanja javnih površin z iztrebki štirinožcev ter izognitev morebitnim napadom na mimoidoče (bodisi otroke, turiste kot tudi vse druge občane). Tako

odlok določa obveznosti lastnikov in nadzor nad izvrševanjem odloka, načine vzdrževanja ter splošne omejitve gibanja. Statutarno-pravna komisija je odloku dodala le pripombo, da je smiselno ob sprejetju odloka lastnikom omogočiti lokacije odlaganja iztrebkov. Kljub priporočilu komisije, da se odlok sprejme po skrajšanem postopku, so se svetniki zaradi številnih pomislekov in pripomb odločili, da bodo odlok dopolnili in obravnavali na naslednjih sejah.

Nato je Občinski svet obravnaval predlog ZTKMŠ Brda o povečanju vrednosti turistične takse za eno točko. Od sprejetja odloka leta 2003 se ta namreč ni spreminjala, le s 1. januarjem letošnjega leta se je vrednost ene točke povečala iz 0,092 evra na 0,115 evra. Turistična taksa v Občini Brda velja za eno izmed najnižjih v Sloveniji, zato predlagajo, da se njena vrednost poveča z 10 točk na 11, s čimer bi se poenotili z drugimi občinami, ki ravno tako veliko vlagajo v turizem. Statutarno-pravna komisija je v ta namen sestavila nov odlok, kjer so poleg omenjenega povišanja turistične takse določili, kdo je zavezanec za plači-

lo in način porabe sredstev. Poleg tega so podrobneje določili postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, roke odvajanja, navedli kazni za kršitve ter kdo bdi nad korektnim izvrševanjem odloka. Odlok je bil sprejet po skrajšanem postopku in je stopil v veljavo z marcem. V dobrih petih letih je občina uspela petkratno povečati dohodek iz naslova turistične takse, od spremembe odloka pa si obeta še dodatnih 10 tisoč evrov. V letošnjem letu direktorica ZTKMŠ Brda napoveduje ponovni dvig dajatve. Razlika se bo delila v prid Slovenske turistične organizacije, ki naj bi ponovno zaživela kot samostojna enota in tako pripomogla k večji prepoznavnosti Slovenije v tujini.

To je bila zadnja seja, na kateri je prisostvoval dosedanji direktor občinske uprave Andrej Markočič, ki bo odslej služboval v novogoriški mestni hiši. Po besedah župana Franca Mužiča je briška občinska ekipa izgubila zelo operativnega človeka, ki je znal sodelovati in pripeljati v Brda marsikatera evropska sredstva. Kdo bo novi direktor, bo najbrž znano marca.

Erika Koncut Pomlad 2015 / Briški časnik / 5

Občina

Dela končana maja

Prenova fasade občinske stavbe Že nekaj časa poteka obnova občinske stavbe na Dobrovem.

Posebnost projekta je, da bo denar za sanacijo zagotovil Petrol.

Seveda ne brezplačno – v Brdih mu bodo vračali denar več let, podjetje pa bo dobilo v upravljanje tudi šoli na Dobrovem in v Kojskem.

V Brdih uporabljeni model je podoben že preizkušenemu pri menjavah javne razsvetljave. Na razpisu izbrani zasebni vlagatelj energetsko obnovi stavbo v lasti občine. Čeprav se strošek za energijo zniža, občina določeno obdobje še zmeraj plačuje skoraj toliko, kot je pred obnovo, večino denarja, ki bi ga sicer prihranila, pa ta čas »vrača« zasebniku. Ta namreč postane upravljavec in vzdrževalec sistemov za ogrevanje stavbe in občini prodaja elektriko, s čimer si povrne vložek in zraven kaj zasluži; tudi zato, ker občini v vsem koncesijskem obdobju edini zagotavlja goriva za obnovljeno poslopje.

Za prenovo sedeža Občine Brda bo ves znesek, 270 tisoč evrov, zagotovil Petrol.

Zato so v Brdih podjetju v upravljanje oddali še energetsko že popravljeno OŠ Dobrovo ter posodobljeno kotlovnico podružnice v Kojskem, ki ju je občina obnovila s prispevki Evropske unije. V vseh treh stavbah skupaj naj bi poslej na

leto za energijo potrošili dobrih 40 tisoč evrov in ne več 90 tisoč evrov, večino prihrankov pa bo dobil Petrol, ki je dobil koncesijo za naslednjih deset let.

Občina namerava v tem projektu zagotoviti dodatnih 60 tisoč evrov za popravilo strehe, notranjega vhoda v občino in dotrajanih sanitarij.

Dela bodo končali predvidoma maja.

Obnovili in na novo izolirali bodo obod poslopja in mansardo. Zamenjali bodo okna ter ogrevanje stavbe na plin (z vso inštalacijo vred) nadomestili z ogrevanjem in hlajenjem s toplotno

črpalko in ventilatorskimi konvektorji.

Kar nekaj del so predvideli tudi na električnih inštalacijah, ki vključuje prenovo dela razsvetljave v stavbi.

Hkrati bo moral Petrol vzpostaviti napreden sistem daljinskega nadzora, upravljanja sistema in posameznih prostorov v objektu ter z naprednim sistemom CNS nadgraditi obstoječega.

Goran Simčič

Obnova delov vodovodnega omrežja sistema Mrzlek

Manj možnosti onesnaženja vode in cestnih usadov Ko bo predvidoma poleti v devetih briških vaseh obnovljenega skoraj osem kilometrov vodovoda, bo tam voda iz pip tekla bolj čista in pod višjim tlakom. To naj bi občino stalo nekaj manj kot 1,3 milijona evrov.

V okviru medobčinskega projekta Mrzlek so obnovili primarne vode v občini in lani zamenjali vso napeljavo te vrste skozi Kozano in Vipolže, ki sta med največjimi vasmi v Brdih. Občina skuša obnoviti tudi veliko sekundarnega vodovodnega omrežja. To je nujno, saj ponekod v zemljo odteče več kot pol vode.

Predvidoma do avgusta bodo na več koncih Brd prenovili skupaj osem kilometrov sekundarnega omrežja. Začeli so delati v Gradnem, kjer bodo zamenjali 1808 metrov cevi, delali pa bodo še na Vrhovlju pri Kožbani (1880 metrov), v Medani in na Plešivem (1560 metrov), v Gornjem Cerovem (1360 metrov), Vedrijanu (138 Pomlad 2015 / Briški časnik / 6

metrov), Podsabotinu (813 metrov) in Imenju (397 metrov). Na novo bodo uredili tudi nekatere rezervoarje in črpališča.

Naložba je ocenjena na več kot 1,29 milijona evrov (brez DDV), njen namen pa je odjemalcem, neposredno in posredno skupaj 1526 osebam, v naštetih vaseh zagotoviti kakovostnejšo oskrbo z vodo. Ker bodo tako zmanjšali izgubo vode, bo tudi pretok v ceveh višji. Obenem ne bo več lukenj, zato bo manj možnosti za onesnaženje vode in za cestne usade, ki jih povzroča puščanje cevi.

Goran Simčič

projekt Alterenergy (več o projektu: http://www.golea.si/alterenergy), saj je bila osrednja tem Občina ogodka predaja opreme za trajnostno mobilnost.

gencija GOLEA je namreč, kot partner projekta, pridobila opremo (4 polnilne postaje za elek zila, 4 električne skuterje in 14 električnih koles) za namene promocije trajnostne mobilnosti

predalaProjekt v uporabo pilotnim občinam. To dejanje predstavlja eden izmed prvih korak Alterenergy obraževanju in ozaveščanju različnih ciljnih skupin o pomenu trajnostne mobilnosti za kak vanja, zdravja in okolja na območju primorskih občin. Vožnja z vozili na električni pogon po anjšo porabo energije, manjšo obremenitev okolja in je cenejša od vožnje s klasičnimi vozili.

Za promocijo trajnostne mobilnosti

Učinkovita raba energije in prvi koraki primorskih občin na poti k 7805-­‐o mobilnosti agencija ljučenetrajnostni pilotne občineje so se tako uvrstile med prve primorske občine, ki bodo poskrbe GOLEA poimenovala dogodek, ajnostnokimobilnost in13. tako občane motivirale k ekološkemu delovanju v svojem okolju, prispe ga je v petek, februarja, organizirala v dvorani Pinta v manjševanju izpustov ogljikovega Igralniško-zabaviščnem centru dioksida oziroma nizkoogljični družbi in sledila ciljem, ki sta Perla v Novi Gorici. Dogodek je dali Evropska unija Slovenija bil v prvi vrsti in namenjen pred- na področju obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov pilotnih občin Brda, račje. stavnikom Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Divača in Pivka, ki so se ob zaključku leta 2012 vključile edstavnikom v projektlokalnih Alterenergy skupnosti (več o pro- in ostali zainteresirani javnosti so bile predstavljene mo jektu evropskih najdete na spletni povezavi:tudi v novi finančni perspektivi, in sicer s strani ga. Duša Sod idobivanja sredstev http://www.golea.si/alterenergy), saj je RS bila osrednja tematika doužbe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter dveh predstavnikov Ministrst godka predaja opreme za trajnostno mobilnost. frastrukturo - g. Cveto Kosec iz Direktorata za energijo je predstavil novo finančno perspekti

Agencija GOLEA je namreč kot partner področjaprojekta energetske učinkovitosti stavb, ga. Polona Demšar Mitrovič iz Direktorata za prom pridobila opremo (4 polnilne postaje za električna vozila, 4 električne predstavila skuterjecelostne in 14 električnihprometne koles) za namenestrategije občin in regij ter ukrepe trajnostne mobilnosti - mo promocije trajnostne mobilnosti, ki jo panja EUje predala sredstev v programskem v uporabo pilotnim občinam. obdobju 2014 – 2020.

To dejanje predstavlja enega izmed prvih korakov k izobraževanju in ozaveščanju različnih ciljnih skupin o pomenu trajnostne mobilnosti za kakovost bivanja, zdravja in okolja na območju primorskih občin. Vožnja z vozili na električni pogon pomeni manjšo porabo energije, manjšo obremenitev okolja in je cenejša od vožnje s klasičnimi vozili.

Vključene pilotne občine so se tako uvrstile med prve primorske občine, ki bodo poskrbele za trajnostno mobilnost in tako občane motivirale k ekološkemu delovanju v svojem okolju, prispevale k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida oziroma nizkoogljični družbi in sledile ciljem, ki sta si jih zadali Evropska unija (EU) in Slovenija na področju obnovljivih virov energije ter zmanjšanja izpustov CO2 v ozračje.

Predstavnikom lokalnih skupnosti in drugi zainteresirani javnosti je Duša Sodnik iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko predstavila

osežene rezultate v letu 2014 in načrte za prihodnje je predstavil tudi direktor agencije G ajko Leban s sodelavci, katere naloga je pospeševanje izboljševanja energetske učinkovitos ajanja uporabe obnovljivih virov energije na nivoju posameznih primorskih občin, s c oseganja energetske samooskrbe regij. možnosti pridobivanja evropskih sredstev ter uvajanja uporabe obnovljivih virov tudi v novi finančni perspektivi. Cveto Kosec iz Direktorata za energijo je predstavil novo finančno perspektivo EU s področja energetske učinkovitosti stavb, Polona Demšar Mitrovič iz Direktorata za promet pa je predstavila celostne prometne strategije občin in regij ter ukrepe trajnostne mobilnosti (možnost črpanja EU-sredstev v programskem obdobju 2014–2020).

Dosežene rezultate v letu 2014 in načrte za prihodnje je predstavil tudi direktor agencije GOLEA Rajko Leban s sodelavci; naloga agencije je pospeševanje izboljševanja energetske učinkovitosti

energije na nivoju posameznih primorskih občin s ciljem doseganja energetske samooskrbe regij.

Ob zaključku dogodka so dobavitelji, ki so bili izbrani skladno z javnim razpisom, predstavili električna vozila ter polnilne postaje, udeležence pa je pozdravil tudi Valerio Lutman, dvakratni državni prvak v gorskem kolesarjenju in zmagovalec letošnjega televizijskega šova Gostilna išče šefa, ki je v krajšem intervjuju predstavil svoje dosežke na področju kolesarjenja in poudaril pomembnost trajnostne mobilnosti.

GOLEA Nova Gorica

b zaključku dogodka so dobavitelji, ki so bili izbrani skladno z javnim razpisom, predstavili elek zila ter polnilne postaje, udeležence pa je pozdravil tudi Valerio Lutman, dvakratni državni pr rskem kolesarjenju in zmagovalec letošnjega šova Gostilna išče šefa, ki je v krajšem inte edstavil svoje dosežke na področju kolesarjenja in poudaril pomembnost trajnostne mobilnost

GOLEA, Nova G

Pomlad 2015 / Briški časnik / 7

Občina

Obisk gruzijskega veleposlanika v Brdih

Vino povezuje Gruzijo in Brda V začetku januarja je Brda obiskala gruzijska delegacija, veleposlanik nj. ekscelenca Zurab Bekaja ter njegova namestnica Tamar Onashvili. Goste so na dvorišču Gradu Dobrovo sprejeli briški župan Franc Mužič, tedanji direktor občinske uprave Andrej Markočič, direktorica TIC-a Erika Kovačič Marinič, predsednik Konzorcija Brda Stojan Ščurek ter predsednica Komisije za čezmejno sodelovanje občine Brda Silvestra Elen Brašnič Saffigna.

Gruzija je obmorska država na jugu Kavkaza ob severovzhodni obali Črnega morja. Ta nekdanja sovjetska republika na severu meji na Rusijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Turčijo in Armenijo, na zahodu pa na Črno morje. Je čezcelinska država na stiku med vzhodno Evropo in zahodno Azijo.

Gruzija je zelo raznolika dežela. Imajo svoja jezik in pisavo. Podnebje prehaja od alpskega na Kavkazu do subtropskega ob črnomorski obali. Vinogradništvo, ki še zdaj predstavlja pomemben del gospodarstva, je prisotno že od prazgodovine (vir: Wikipedia). Ostanki gojene trte, ki so jih našli v Gruziji, so po ocenah strokovnjakov iz leta 6000 pr.

Kr., zato Gruzijo imenujejo tudi kot zibelko vinogradništva. Vino pridelujejo v posebnih glinenih posodah, kvevrih, ki jih zakopljejo v bližini hiš, na področja imenovana Marani (vir: www.kvevri. org).

Prav vino je bila skupna točka tega srečanja, saj si je želel veleposlanik ogledati nekaj briških kleti, način, kako vino proizvajamo, in mogoče v prihodnosti skleniti pobratenje s katero od gruzijskih vinskih občin. Prav o zadnjem je potekal pogovor v lovski sobi dobrovskega gradu. Vsak predstavnik briške zasedbe je predstavil svoje področje in željo, da bi se bolje spoznali in začeli gojiti nova prijateljstva. Po vpisu v knjigo častnih gostov in zdravici se je odkrivanje Brd nadaljevalo v kulinaričnem duhu. Na domačiji Marinič v Biljani so degustirali češnjevo žganje. Pri Belici v Medani so gostje okusili briško hrano in vino. Med prijetnim pogovorom smo odkrivali kulturne podobnosti, življenjski slog obeh narodov in navade. Sledil je ogled Pomlad 2015 / Briški časnik / 8

Vinske kleti Goriška brda in degustacija v arhivu. Naslednja postojanka je bila domačija Kabaj-Morel v Šlovrencu, kjer vino pridelujejo na gruzijski način v amforah oziroma kvevrih. Obisk se je zaključil v Vinoteki, kjer se je v sproščenem vzdušju nadaljevalo z odkrivanjem briške tradicije in gruzijskih običajev.

Družba je bila prijetna, vsi domači proizvajalci so se kot vedno odlično izkazali

in ustvarili še eno čudovito sliko Brd, ki je odšla v svet.

Vino je skupni faktor obeh dežel in zato smo se ob zaključku tega dne naučili nepogrešljivo besedo za obe kulturi.

Ta je 'gaumardžos' oziroma Na zdravje!

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto: Andrej Colja

Občina

Odlikovanje veleposlaništva Ruske federacije županu

V Brdih je spomin na Ruse zgledno ohranjen Slovesnost ob izročitvi odlikovanja Ministrstva za obrambo Ruske federacije se je zgodila v sredo, 21. januarja, v lovski sobi dobrovskega gradu. Rusko delegacijo so zastopali vojaški, letalski in mornariški ataše iz veleposlaništva Ruske federacije Mihail Glagazin s soprogo Veroniko in njegov namestnik podpolkovnik Anton Momatjuk. Goste so sprejeli župan Franc Mužič, podžupana Goran Simčič in Žarko Kodermac, direktorica ZTKMŠ Brda Ariana B. Suhadolnik, vodja oddelka za okolje in prostor Dejan Rusjan in vodja financ Beti Kumar. Z Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica pa so bili prisotni Vladimir Krpan, Štefan Cigoj in Ivan Trop.

Vojaški ataše Mihail Glagazin se je v grajski avli najprej vpisal v spominsko knjigo Občine Brda, nato pa je v lovski sobi župan Franc Mužič izrekel dobrodošlico vsem prisotnim. Izrazil je osebno zadovoljstvo in ponos, se zahvalil pobudnikom za to priznanje in dodal: »Smo najzahodnejši narod velike družine Slovanov in dobili smo razloge za sodelovanje z ruskimi brati. To je obdobje 2. svetovne vojne, v katerem so se na našem območju borili in tudi umrli ruski vojaki, ki so bili pred tem nemški ujetniki. Veliko se jih je namreč priključilo našim partizanom. Naša dolžnost je, da njihova imena ohranjamo zabeležena na naših spominskih obeležjih.« Mihail Glagazin pa je spregovoril v slovenskem jeziku: »Veže nas spomin na 2. svetovno vojno, v kateri je padlo ogromno ruskih vojakov. To, da skrbite za grobove in spomenike, na katerih so imena naših borcev, je za nas velikega pomena. Štejem si v čast, da vam lahko izročim to priznanje.« Vladimir Krpan je nato dodal: »Vse naše organizacije ZB zgledno skrbijo za spominska obeležja na svojem območju. Vsako leto v maju, na dan zmage, skupaj s predstavniki ruske ambasade obiščemo tiste spomenike, grobove in grobnice, kjer so imena

ruskih borcev in se poklonimo njihovemu spominu. Ob sodelovanju z Rusko federacijo smo ugotovili, da je v Brdih ta spomin zgledno ohranjen, in temu je namenjeno tudi to priznanje.« Gostom iz veleposlaništva Ruske federacije je župan še na kratko predstavil Občino Brda in jim izročil briško darilno vrečko skupaj s promocijskim

gradivom. Kot je dejala Ariana B. Suhadolnik, je to pomembna slovesnost, ki ima poleg diplomatske tudi družbeno-ekonomsko razsežnost, saj je ruski trg za celotno regijo velik uvozno-izvozni potencial (vino in turizem).

Milena Beguš Foto: Andrej Colja Pomlad 2015 / Briški časnik / 9

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Brda navdušujejo v vseh pogledih, tudi v nanizanki Hotel San Martin in Vila Vipolže uspešno predstavila Brda na turistični borzi Conventa

doči upravljavec Vile, aktiven tudi na promocijskem področju. Vila Vipolže se je namreč predstavila na največji borzi kongresnega turizma Conventa, za ta namen smo izdelali tudi prvo promocijsko zgibanko v slovenskem ter angleškem jeziku Vila Vipolže – vezi med svetovi in ljudmi. Uspešno smo postavili tudi spletno stran Vile na naslovu www.vilavipolze.eu, ki bo dopolnjena z vsebino in naprednim rezervacijskim sistemom v naslednjih mesecih.

Vse zainteresirane, ki bi želeli soustvarjati program Vile Vipolže, pozivamo, naj se z zanimivimi predlogi in idejami javijo na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, kjer bomo veseli vsakršnega obiska. Vila Vipolže dopušča širok spekter aktivnosti na kulturnem, kulinaričnem, kongresnem, izobraževalnem ter ustvarjalnem področju in bo v najlepši luči zaživela le ob medsebojnem sodelovanju upravitelja ter kreativnosti soustvarjalcev programa.

Nizozemci iščejo naravo in tamkajšnje aktivnosti 21. in 22. januarja sta briško zastavo na največji borzi kongresnega turizma v južni in vzhodni Evropi vihrala Hotel San Martin in Vila Vipolže. Med 140 ponudniki iz 12 držav in več kot 160 kupci iz 33 držav sta briška bisera predstavila tako lastno ponudbo kot tudi ponudbo celotne destinacije Brd. Kongresni turizem postaja pomemben dejavnik tako v slovenskem kot tudi briškem turizmu, med kupci pa je bilo opaziti veliko zanimanja za deželo opojnih trenutkov in njeno očarljivo ponudbo. Na borzi se ponudniki in kupci srečujejo na tako imenovanih »one2one« mitingih, kjer se preko spletne aplikacije zainteresirani strani že vnaprej dogovorita za 20-minutni sestanek. Na dvodnevnem dogodku je vsak ponudnik izpeljal od 30 do 40 sestankov, poleg tega je borza ponujala še aktivnosti mreženja ter strokovna predavanja.

Vila Vipolže dobiva končno notranjo podobo

Letošnji že 45. sejem Vakantiebeurs v Utrechtu na Nizozemskem je v šestih dneh (od 13. do 18. januarja) obiskalo več kot 120 tisoč obiskovalcev poslovne in splošne javnosti. Predstavilo se je več kot 1.400 razstavljavcev s celega sveta, med njimi tudi Slovenci. Pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija se je na slovenski stojnici predstavilo 18 predstavnikov turističnega gospodarstva, seveda tudi Brda. Nosilno temo na stojnici je prevzela Dolina Soče.

V adrenalinskem kotičku so ponudniki animirali obiskovalce s prikazom različnih aktivnosti, zanimivimi za nizozemske goste, TIC Vipava pa je poskrbel za vinsko degustacijo.

Nizozemci iščejo naravo in z njo povezane aktivne počitnice.

Ogromno zanimanja je bilo za naše pohodne poti, zelo pa jih privlači tudi kolesarjenje. Slovenijo in njene lepote si želijo raziskati z lastnim avtomobilom ali avtodomom, zato je veliko povpraševanja tudi po tovrstnih urejenih prostorih, avtokampih. Število prihodov turistov iz držav Beneluksa se na letni ravni nenehno povečuje, enak trend velja tudi za Brda, zato je tovrstna, direktno usmerjena promocija zagotovo dobra popotnica za še večji obisk naše dežele v letošnji turistični sezoni.

Belgijci skrbno načrtujejo svoje počitnice

Vila Vipolže, ki bi sicer morala vrata odpreti že v času cvetočih češenj, bo veličastno odprtje kot kaže doživela jeseni. Monterji pohištva, izbrani na razpisu Ministrstva za kulturo, so že zavihali rokave. Po montaži pohištva bo sledilo še nameščanje avdio-video opreme. Sledil bo razpis za izbiro najemnika gostinskega dela vile, ki zajema vinoteko in restavracijo v kleti ter kavarno v pritličju.

Medtem je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, boPomlad 2015 / Briški časnik / 10

Brussels Holiday Fair je najpomembnejši turistični sejem v Belgiji in velikan med evropskimi sejmi. Priljubljen je tako med obiskovalci kot samimi razstavljavci, saj z jasno vizijo in strategijo razvija platformo, ki nudi turistične informacije belgijskim turistom in strokovnim obiskovalcem. Za Slovenijo je sejem pomemben predvsem zato, ker Belgijci radi potujejo, imajo veliko kupno moč in dobre letalske povezave z Ljubljano.

Na slovenski stojnici se je med 5. in 9. februarjem predstavilo 23 predstavnikov turističnega gospodarstva in organizacij iz različnih delov Slovenije, med njimi tudi Brda skupaj z Novo Gorico.

Občutiti je bilo potrebo po še večjem povezovanju destinacij severozahodne Slovenije. Idrijska čipka, adrenalinska doživetja vzdolž doline Soče, briška kulinarika so spoj okusov in doživetji za nepozabne počitnice. Sami smo premajhni, da nas tujci takoj opazijo, v povezavi z drugimi pa nismo samo vidnejši, ampak tudi zanimi-

Občina

vejši. Številni obiskovalci so Slovenijo že obiskali, še več, poznali so tudi našo deželico. Svoje počitnice Belgijci skrbno načrtujejo, velike razdalje prevozijo z avtodomi, zanimajo jih stara mestna središča, podeželje in narava. Radi imajo aktivne počitnice v naravi in Brda so ravno pravšnja za tovrstna potepanja in raziskovanja.

Sejem Expomego – izložba čezmejnega prostora Največji in najodmevnejši goriški sejem Expomego, tokrat že 43. po vrsti, je od 19. do 22. februarja ponovno odprl svoja vrata. Sejem je namenjen predstavitvi različnih storitev in proizvodov ter gostinstva in turizma in je ena od najučinkovitejših in cenovno sprejemljivih oblik promocije predvsem v lokalnem okolju. Je čezmejni projekt, ki živi v praksi in prinaša otipljive rezultate ter nove priložnosti sodelovanja.

Predstavilo se je skoraj 40 obrtnikov in podjetnikov, kar je dvakrat več kot lani, in okoli 40 ponudnikov s področja turizma in gostinstva. Sejem je obogatil tudi festival golaža in palačink ter goriških dobrot.

V vrtincu sejemskega dogajanja smo se predstavili tudi Brici.

Obiskovalcem smo ponudili kapljico briškega vina Vinarstva Čarga, kmetije Marinič, Vinske kleti Goriška brda ter iz Vinoteke Brda.

Svoje izdelke pa so predstavili tudi drugi briški ponudniki. Nedeljski vrvež je pomagala obvladovati kraljica rebule Teja Erzetič, s katero smo mimoidoče vabili na številne prihajajoče prireditve. Ob podpori vseh petih goriških občin ter drugih institucij, kot so LTO Sotočje, TZS Nova Gorica, Regijska razvojna agencija za severno Primorsko, KŠTM Šempeter-Vrtojba in ZTKMŠ Brda, sejem nadaljuje svojo tradicijo – čezmejno sodelovanje in povezovanje ter promocijo gospodarstva in turizma v goriški regiji.

Srečanje turističnih akterjev Po zaključku še enega uspešnega leta je ekipa ZTKMŠ Brda 4. februarja v viteški dvorani Gradu Dobrovo priredila srečanje partnerjev briške turistične destinacije. Namen večera je bil predstavitev rezultatov preteklega leta, ki so seštevek skupnih aktivnosti in medsebojnega sodelovanja, hkrati pa smo želeli pridobiti povratne informacije o zaznanih potrebah in željah gostov ter pobude za nove storitve, s katerimi bomo v prihodnje še bolje izpolnjevali skupno poslanstvo.

Glavni kazalniki rasti in razvoja destinacije Brda konec leta 2014

kažejo, da kljub slabšemu slovenskemu povprečju v številu nočitev (2 odstotka manj nočitev kot v letu 2013), smo v Brdih beležili v letu 2014 kar 17-odstotno rast v primerjavi z letom 2013. Tudi čas bivanja gostov se je strmoglavo dvignil, iz 1,5 dneva v letu 2010 na 1,9 v letu 2014. Lani nas je obiskalo največ parov (do 60 let), sledili so jim posamezniki, nato pa aktivni gostje, kolesarji in pohodniki.

Pravi polet je lani doživel tudi spletni portal www.brda.si, indeks rasti obiskanosti portala v primerjavi z letom prej je v letu 2014 bil 168. Zabeležili smo skoraj 167 tisoč obiskov ter kar več kot 70 milijonov zadetkov.

V letu 2014 smo pripravili tudi zahvalne vizitke, vabilo, s katerim ponudniki nočitev svoje goste povabijo k izpolnitvi ankete o zadovoljstvu. Oceno izkušnje bivanja pri posameznem ponudniku gostje zaupajo v anketi, ki se nahaja na spletnem portalu www.brda. si in nam tako z iskrenim odgovorom pomagajo storitve v prihodnje še bolj približati njihovim pričakovanjem. In kakšni so odzivi gostov? Na vprašanje, kaj ste pogrešali oziroma kaj bi radi počeli prihodnjič, navajamo nekaj njihovih odgovorov: »Brda so preprosto čudovita, zato se bomo radi vračali. Vse je res super, vrhunska kulinarika, čudovita narava, dobra kapljica.

Vendar čez prijaznost in dobrodušnost tamkajšnjih ljudi je ni. V Brdih se počutim dobrodošel na vsakem koraku. Hvala za to!« »Pogrešamo aktivnosti, ki bi se dogajale v primeru slabega vremena.« »Pohodne poti so dobro označene in ponujajo prekrasne razglede. Pohodi in raziskovanje ob poti je torej nekaj, zaradi česar bi se v Brda rada vrnila. Pa tudi samo zato, da bi posedla v kateri od vasic in se prepustila vzdušju pokrajine in se pretvarjala, da čas pri vas teče malce bolj počasi.« »Mogoče bi imeli kakšno tržnico domačih izdelkov (dobrot) na dvorišču Gradu Dobrovo ob sobotah dopoldne.«

Ena žlahtna štorija Ekipa produkcijske skupine Mangart s ključnimi nosilci vsebinske usmeritve na čelu, Vojkom Anzeljcem, Tomažem Grubarjem in Sašom Kolaričem, je prve dni februarja začela snemati prigode nove slovenske nanizanke v studiu in na terenu po različnih briških vaseh.

Ena žlahtna štorija je »štorja o brajdah, Bertu in njegovih pupah«, štorija, ki se dogaja v deželi Nikjer in Nikoli, kjer diši po grozdju, češnjah in že malo po morju – lahko bi ji rekli kar briška štorija. Glavno dogajanje poteka na primorskem koncu Slovenije, v Brdih, daleč stran od mestnega hrupa, megle in smoga, v okolju drugačnih vrednot in še vedno bolj ali manj iskrenih odnosov.

Romantično-humoristično serijo Ena žlahtna štorija smo si lahko prvič ogledali 11. marca na televizijskem programu Planet TV. Ker pa verjamemo, da bodo gledalci to žlahtno štorijo vzeli za svojo, po tiho upamo, da bo uzrla luč tudi druga ali celo tretja serija omenjene nanizanke. Naša pokrajina zagotovo navdušuje tudi kot odlična filmska kulisa.

Mateja Drnovšček Pomlad 2015 / Briški časnik / 11

Občina

Turizem v Brdih

Lani zabeležili preko 25 tisoč nočitev

Če so se Brda dolga leta zgledovala po slovenskih obmorskih občinah in Bledu, se turisti vedno raje odločajo za manjše butične destinacije, kot je briška občina. Zavod za turizem, mladino, kulturo in šport (ZTKMŠ) Brda je s pomočjo intenzivnih promocijskih aktivnosti pripomogel k vse večji prepoznavnosti briškega teritorija. To dokazujejo pozitivni trendi briškega turizma. O tem pričajo tudi podatki; medtem ko so obalne občine v letu 2014 beležile 1-odstotno rast turističnih obiskov v primerjavi z letom prej, se briška občina lahko pohvali s kar 17-odstotno rastjo.

Kot nam je pojasnila Ariana B. Suhadolnik, direktorica ZTKMŠ Brda, so turisti v zadnjih štirih letih podaljšali trajanje nočitev v Brdih iz pol dveh na skoraj dve nočitvi. To so uspeli doseči z drobnimi produkti, ki so jih razvijali v zadnjih letih (pohodništvo, kolesarjenje, ekomobilnost, delavnice, treking z oslički ipd.). Lani so tako beležili kar 25.479 nočitev, medtem ko leta 2010 okoli 10 tisoč nočitev manj. Rezultat povečanja nočitev in doslednejšega spremljanja obiska turistov je razviden tudi iz podatka, da je briška občina v dobrih petih letih petkratno povečala dohodek iz naslova turistične takse.

Glede strukture gostov lahko rečemo, da močno prevladujejo pari

v starosti do 60 let, kar lahko pripisujemo promoviranju Brd kot butične, morda bi lahko celo rekli »intimne«, pa tudi poročne destinacije.

Tretjina gostov je slovenske narodnosti, sledijo pa Italijani, Avstrijci,

Nemci, turisti iz držav nekdanje skupne republike ter gostje iz Severne Amerike.

Briška butiehca je prav tako upravičila svoj nastanek. V lanskem letu je prodala preko dva tisoč izdelkov v skupni vrednosti nekaj čez 12.500 evrov. Največjo prodajo beležijo v sezoni od aprila do oktobra ter v decembru. Višek prodaje je gotovo v juniju, kar sovpada z aktivnostmi okrog prireditve Praznik češenj. Enako spodbuden je indeks rasti obiskanosti spletnega portala www.brda.si. V lanskem letu so beležili nekaj čez 112 tisoč različnih obiskovalcev in kar 70 milijonov 500 tisoč zadetkov.

Prvič anketa zadovoljstva

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 Mesec

Mesec

Različnih Jan 2014

Različnih obiskovalcev

Št.

5,278

obiskovalcev obiskov Feb 2014 6,267 Jan 2014 Mar5,278 7,944 2014 8,575 2014 Feb 2014 Apr6,267 2014 Mar 2014 Maj8,575

Apr 2014

12,656 8,980

Sep 2014

24,087 6,048 9,512 11,470

10,339 9,089

Okt 2014

105.77 GB

Promet

1,732,144 4,764,768 5,358,506 67.67 GB 128.66 GB 12,554 2,627,778

21,528

4,071,817

7,412,949

198.60 GB

11,470

3,009,807

5,902,866

184.08 GB

10,732

2,111,573

4,664,920

11,480

3,185,217 6,335,098 178.12 GB

112,390

9,512

4,789,038

Zadetkov

15,643 3,102,045 2,441,030 4,584,698 6,110,595 123.58 GB 191.56 GB

6,781

Skupaj

2,228,130

Strani

4,417,941 7,569,471 4,584,698 216.78 GB 123.58 GB 9,089 2,441,030 4,071,817 7,412,949 6,335,098 198.60 GB 178.12 GB 11,480 3,185,217 14,740 3,394,053 3,009,807 5,902,866 6,618,993 184.08 GB 182.95 GB

21,528 7,529

7,529

8,980

3,451,136 6,380,026 172.24 GB

7,268

Dec 2014

67.67 GB

24,087 4,417,941 7,569,471 216.78 GB 2,627,778 5,358,506 128.66 GB

Jul 2014

2014 Avg 2014 Nov6,048

Promet

4,764,768

18,430

15,089

2014 Jul 2014 Okt7,268

Zadetkov

1,732,144

12,554

Jun 2014

Maj 2014 Avg17,048 2014 Jun 2014 Sep15,089 2014

strani

7,944

18,430 3,451,136 2,228,130 4,789,038 6,380,026 105.77 GB 172.24 GB

17,048

12,656

Št. obiskov

166,677

136.65 GB

35,772,671 70,491,928 1886.67 GB

14,740

3,394,053 6,618,993 182.95 GB

Nov 2014

10,339

15,643

3,102,045 6,110,595 191.56 GB

Dec 2014

6,781

10,732

2,111,573 4,664,920 136.65 GB

Skupaj

112,390

166,677 35,772,671 70,491,928 1886.67 GB

KJE STE IZVEDELI ZA BRDA delež v %

53

KJE STE IZVEDELI ZA BRDA 34 delež v % 53 Kje ste izvedeli za 34 Brda

13

POTOVANJE Z osebno priporočilo turis9čne 9skovine delež v % 47 POTOVANJE Z 13 delež v %

interenet

38

Lani je ZTKMŠ Brda prvič izvedel anketo zadovoljstva. Beležil je 47 zadovoljstvo z nastanitvenimi kapacitetami, gostoljubnostjo lastnikov 38 nastanitev in ponudbo ob enogastronomiji v okolju. V anketi so turiste Kje ste izvedeli za interenet osebno priporočilo turis9čne 9skovine spraševali tudi, kako so izvedeli za Brda ter za njihove želje in potrebe, Brda 7,5 7,5

kaj bi želeli početi v Brdih ob naslednjem obisku.

Večina anketiranih je bila starih med 20 in 60 let, v 52 odstotkih

primerov so v Brdih preživeli le eno noč, malo manj kot tretjina pa dve Potovali ste z Družino Prijatelji Sami Drugo 7,5 7,5 noči. Skromen en odstotek vprašanih je preživelo v Brdih 6 dni ali več.

Malo manj kot polovica anketiranih je Brda obiskala s prijatelji, nekaj Potovali ste z Družino Prijatelji Sami Drugo več kot tretjina pa z družinami. Tretjina vprašanih je v Brda prišla zaradi aktivnih počitnic, nekaj več kot petina pa je obiskala različne briške NAMEN OBISKA prireditve. Zanimiv je podatek, kje so anketiranci izvedeli za briško tu- delež v % ristično destinacijo. Več kot polovica jih je odgovorila, da so jim Brda osebno priporočili. To dokazujejo tudi visoke ocene kakovosti nastanit42 NAMEN OBISKA venih kapacitet in gostoljubnosti. Nekoliko več pa so anketiranci pričadelež v % kovali od kulinarične ponudbe. Tako je skoraj 80 odstotkov vprašanih 42 25 24 izrazilo željo, da se ponovno vrne med briške griče.

Kaj pa so anketirani pogrešali v Brdih? Več ponudbe aktivnosti v pri9 meru slabega vremena, več informacijskih tabel, več prijaznosti gostin25 24 skega osebja ob vikendih in tržnico domačih izdelkov ter dobrot na dvorišču Gradu Dobrovo. Povratne informacije so bile tako zelo dobrodošle 9 Namen obiska Ak9vne družinske obisk prireditev poslovni obisk in zanimive, zavod pa jih bo gotovo upošteval pri nadaljnjih projektih. počitnice počitnice Erika Koncut Namen obiska

Pomlad 2015 / Briški časnik / 12

Ak9vne počitnice

družinske počitnice

obisk prireditev poslovni obisk

Občina

Pomlad 2015 / Briški časnik / 13

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Od 11. do 27. aprila

Pomladni festival pohodništva Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95 (program na naslednjih straneh)

Sobota, 11. aprila Sv. križ

Odprtje razstave ob zaključku projekta Pot miru Informacije: OZVVS Brda, Mitja Močnik, tel.: 041 382 399

Nedelja, 12. aprila

Pohod Ivanac – Benečija Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 19. aprila, ob 19. uri Dvorana na Humu

Letni koncert Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993

Nedelja, 19. aprila

Ekomaratona Brda/Collio Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

25. do 26. aprila Šmartno

BRDA IN VINO Informacije: Agencija Marica, tel.: 031 341 693, www.agencija-marica.si Za srednjeveškim obzidjem vasice Šmartno bo tudi letos potekala že tradicionalna prireditev Brda in vino, in sicer v soboto, 25. 4., in nedeljo, 26. 4. Podobno kot lani bo sobotni dan kulinarično obarvan. Obogatili ga bodo briški in gostujoči gostinci, ki bodo na ulicah pravljične vasice pripravljali briške tradicionalne jedi. Svoja izvrstna vina bo predstavilo okoli 30 briških vinarjev. Ob bogati vinsko-kulinarični ponudbi se bodo predstavili tudi pridelovalci briških dobrot: čebelarji, oljkarji, sadjarji … Vaške ulice pa bodo v času festivala popestrili še številni glasbeni nastopi, poulično gledališče, film, likovni ekstempore, umetniške razstave, otroške delavnice ter veliko domačega, okusnega in nepozabnega.

Sobota, 25. aprila Medana

Turnir v malem nogometu Informacije: Primož Kocina, tel.: 040 493 261

Nedelja, 26. aprila, ob 20. uri Kulturni dom Medana

Revija briških pevskih zborov Informacije: KS Medana, Valter Kocina, tel.: 040 300 866

Nedelja, 26. aprila

Pohod Monte San Simeone Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Ponedeljek, 27. aprila Medana

Praznik KS Medana Tradicionalna slovesnost s pohodom in proslavo Organizator: KS Medana, Valter Kocina, tel.: 040 300 866 in KO ZB Medana

Ponedeljek, 27. aprila Sabotin

Dvig zastave v čast dneva upora proti okupatorju Informacije: Skupina maj 45

Od 30. aprila do 2. maja Dobrovo, Kojsko

Brda Cup 2015, Mednarodni malonogometni turnir 4 + 1 Informacije: Kristjan Kavčič, tel.: 030 618 933, Peter Marinič, tel.: 051 310 413, Borut Miklavc, tel.: 041 483 709 (program na naslednjih straneh)

Petek, 1. maja, od 5. ure naprej Različne briške vasi

Budnica Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993

Nedelja, 3. maja Vedrijan

Ujemi svoje sanje Informacije: Ljubo Marinič, tel.: 041 775 721

Petek, 8. maja Sabotin

Tradicionalna baklada na Sabotinu na predvečer dneva zmage

8. in 9. maj Višnjevik

PRAZNIK REBULE IN OLJČNEGA OLJA Informacije: Društvo ljubiteljev rebule in oljčnega olja, Marjetka Sirk, tel.: 041 719 279 (program na naslednjih straneh)

Nedelja, 10. maja

Pohod Družne planinske poti Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Petek, 15. maja Grad Dobrovo

Premiera filma TERRA MAGICA Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

16. in 17. maj Kojsko

Praznik Sv. križa – tradicionalni vaški praznik Organizator: VS Kojsko, Vasilij Vendramin, tel.: 041 748 604

Petek, 22. maja, ob 19. uri Grad Dobrovo

Zaključni nastop učencev Godbeniške šole in Mladinskega pihalnega orkestra Informacije: PO Brda, Mateja Drnovšček, tel.: 041 840 993

Sobota, 23. maja Grad Dobrovo

Vokalna skupina Vinika: Slavnostni koncert ob 20-letnici delovanja Informacije: Nataša Jakopič, tel.: 031 544 474

29. in 30. maja Dobrovo

Teden vseživljenjskega učenja; Ekoturizem Brda – Bosi v Brda Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Nedelja, 24. maja Gornje Cerovo Peternel

Spominska slovesnost: - ob 15. uri spominska žalna slovesnost v Gornjem Cerovem, posvečena desetim ustreljenim talcem in Mirku Brezavščku - ob 17. uri tradicionalna spominska žalna slovesnost pri Peternelu v spomin na 22 žrtev okupatorja

Pomlad 2015 / Briški časnik / 14

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Pohod Peternel–Korada–Peternel Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 24. maja

Dogajanje v vikendu pred Praznikom češenj 6. junij Ljubljana–Dobrovo

Češnjev kolesarski maraton Informacije: Vinska klet Goriška brda, tel.: 05 33 10 102

6. in 7. junij Brda

Dnevi odprtih kleti Informacije: Vinoteka Brda, tel.: 05 395 92 10

Nedelja, 7. junija

11. Pohod od češnje do češnje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

12. do 14. junija

PRAZNIK ČEŠENJ 2014 Informacije: JABKA, d. o. o., Dani Strehar (e-naslov: dani.strehar@gmail.com, tel.: 031 363 179)

Sobota, 13. junija Grad Dobrovo

Briška poroka Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Nedelja, 21. junija

Pohod: Sv. Višarje–Kamniti lovec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 21. junija

Brda&Collio kolesarski maraton Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

Sreda, 24. junija Grad Dobrovo

Slovesnost na predvečer dneva državnosti Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 95

22. do 26. junija Kojsko

Teden malega nogometa Rio Kojsko Informacije: Dušan Matjac, tel.: 031 847 361

Nedelja, 12. julija, Kožbana

Tradicionalno srečanje borcev in krajanov Brd v spomin na veliko predvolilno zborovanje leta 1944

210x148-TISK.pdf

1

07/03/15

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo, tel.: 05 395 95 95 e-naslov: tic@brda.si, spletna stran: www.brda.si 06:54

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Pomlad 2015 / Briški časnik / 15

Občina Po poti Triglavske Bistrice in Dan Alpske konvencije

Popotovanje po Evropski pešpoti E6

Planica in srečanje na Tromeji

8

4 Festival pohodništva dolina Soče

9

9. Mednarodni festival alpskega cvetja – Bohinj

Krvavec – Dan slovenskih planinskih doživetij

8. Dnevi pohodništva v Bohinju

5

3

12

11

I

1

7

Pomladni festival pohodništva Brda

Pohodi po E6 in E7

Pomlad 2015 / Briški časnik / 16

Terme Snovik – Pohodniški dnevi

10

A

Pohodniški festival Kamniško-Savinjske Alpe

6

Občina Vinotour

13

Pohodniški festivali Pomurje 2015

14

H

1 11. 4. – 19. 4.

POMLADNI FESTIVAL POHODNIŠTVA BRDA TIC Brda, Grajska cesta 10, SI-5212 Dobrovo t +386 (0)5 395 95 95, e tic@brda.si, www.brda.si

HR 2

Posavski festival tematskih poti 2015

Po obronkih briških vasic z razgledi na Alpe in morje, v deželi, kjer mila mediteranska klima nudi topel objem športnim navdušencem preko celega leta. Brda se že v zgodnji pomladi kitijo s pisano paleto cvetočih, dišečih, sproščujočih doživetij in so zagotovo najboljša izbira za otvoritev slovenske pohodniške sezone.

11. 4. – otvoritev pohodniške sezone po briškem delu poti Alpe Adria Trail • • • •

Organiziran pohod z vodniki Spoznavanje kulturne in naravne dediščine Brd Nepozabno kulinarično doživetje z degustacijami lokalnih dobrot in kosilom Spoznavanje zdravilnih učinkov apiterapije

12. 4. – treking z oslički • Čezmejni treking med griči slovenskih Brd in italijanskega Collia 18. 4. – otvoritveni pohod po tekaški trasi • Okušanje lokalnih dobrot in degustacija briške kapljice • Spoznavanje kulturne dediščine (grad Dobrovo) 19. 4. – Eco maratona Brda – Collio

Pohodniški festivali 2015 v Sloveniji

• Čezmejni tek po italijanski in slovenski strani Brd • Različno dolge (6-12 km, 25 km in 45 km) rekreativne in tekmovalne trase 27. 4. – tradicionalni pohod Krajevne skupnosti Medana • Pohod po briških gričih, večerno druženje in zabava

Pomlad 2015 / Briški časnik / 17

Občina

Čestitka

Zlata poroka Bužinelovih Cvetka in Cvetko s Plešivega sta med tistimi srečnimi zakonskimi pari, ki jim uspe ohraniti zdravje in praznovati zlato poroko v družinskem krogu. Poročila sta se septembra 1964, oba mlada in zagnana. Vzgojila sta tri sinove, s trdim delom in voljo nadgradila in povečala kmetijo.

Dela nikoli ne zmanjka in še vedno sta oba tako trdnega zdravja, da sta aktivno vključena v opravila, ki jih od kmeta zahteva narava in njen ritem.

Po petdesetih letih skupnega življenja so zvonovi zanju ponovno zadoneli na Sveti Gori, kjer se je zbrala njuna družina in ostalo sorodstvo.

Obema čestitamo ob tem pomembnem jubileju in tako kot se za vinogradnike iz Goriških brd spodobi, ob dvignjenem kozarcu rujnega domačega vina zaželimo še veliko skupnih, predvsem zdravih let.

A. P. C.

Vesele velikonočne praznike vam želi uredništvo!

Pomlad 2015 / Briški časnik / 18

Občina

PROGRAM

Petek, 8. 5. 2015

- ob 19. uri, vaški dom: delavnica »Kulinarika, rebula in oljčno olje« z Ošterijo Žogica; z nami bodo tudi »Vonj poletja«, izdelki iz sivke - ob 20. uri: ples z ansamblom Argonavti

Sobota, 9. 5. 2015

- ob 17. uri: odprtje prireditve s kulturnim programom - degustacija okoli 100 različnih rebul iz Brd, Vipave in Italije - degustacija oljčnih olj - prodaja domačega peciva - Vonj poletja, izdelki iz sivke - srečelov društva - domača hrana, žar in ribje jedi - ob 19. uri: animacija za otroke s skupino Čuki - od 21. do 2. ure: ples z ansamblom Čuki

Vstop je prost.

Organiziran je avtobusni prevoz Dobrovo–Višnjevik–Dobrovo.

Kontaktna oseba: pred. društva Marjetka Sirk, tel.: 041 719 279

Krožišče na Dobrovem

Središče kraja bi bilo varnejše V upravi Občine Brda so se po lanskem obisku vodje direkcije za ceste nadejali, da bodo morda že letos glavno križišče na Dobrovem spremenili v krožišče, ki bi razbremenilo promet, vendar direkcija zaradi pomanjkanja denarja za zdaj še ne daje zagotovil.

V upravi občine si želijo še dve krožišči na briški regionalki: v Neblem in pod Drnovkom. V DRSI pa so pojasnili, da imajo že izdelano projektno dokumentacijo za krožišče na isti cesti v Gonjačah, na razcepu proti Humu in Vrhovlju. Kdaj ga bodo urejali, je odvisno od tega, koliko denarja bo imela direkcija na voljo.

V upravi občine so izdelali tudi osnutek podrobnejšega prostorskega načrta, ki bo predvidel nov videz za Trg 25. maja in enotno podobo za večji del glavne ceste na Dobrovem, od vrtca do gozdička nad gradom. Občina ima namen s trga umakniti parkirišče, prostor ob gradu skupaj s tistim, ki ga zaseda opuščena bencinska črpalka, pa bi uredila v območje

za pešce. Nadomestne parkirne prostore bi zagotovili v bližini.

V občinski upravi se trudijo, da bi zadeve uredili čim prej. Na Dobrovem je bil že večkrat tudi cestni inšpektor. Središče kraja bi bilo z izgradnjo rondoja varnejše. Če bo Direkcija RS za ceste, po novem Direkcija za infrastrukturo (DRSI), pozitivno ocenila umestitev krožišča v ta prostor, kar pa ni tako enostavno zaradi tehničnih zahtev, bi ga lahko uredili še letos. V. d. direktorja DRSI Sergej Grmek se je lani ob obisku Brd zavzel, da bi uredili krožišče na Dobrovem in preuredili križišče tudi na Humu, kar bi lahko DRSI uredil v sodelovanju z Občino Brda.

Goran Simčič Pomlad 2015 / Briški časnik / 21

Dogodki

Postale smo številke

Pričevanje Elze Mavrič Kumar iz Šlovrenca

»V Auschwitzu se je še smrt utrudila do smrti« (Lojze Krakar, Auschwitz) Na Poljskem je 27. januarja letos potekala spominska slovesnost ob sedemdeseti obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki se je je med štiridesetimi predstavniki držav udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Zloglasno nacistično taborišče velja za največje morišče v zgodovini človeštva.

Predsednik Republike Slovenije je v de-legacijo povabil še tri nekdanje slovenske internirance.

Vojaki Rdeče armade so 27. januarja 1945 popoldne vstopili v taborišče Auschwitz-Birkenau. Lahko so rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Vse druge taboriščnike, okoli oseminpetdeset tisoč jih je bilo, so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih peljali na »pohod smrti«, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.

Danes je na mestu, kjer je bilo koncentracijsko taborišče Auschwitz, urejen muzej, ki ga je v opomin prihodnjim rodovom Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) uvrstila na seznam svetovne dediščine. Vsako leto muzej obišče več kot milijon obiskovalcev.

Med interniranci je bila tudi Elza Mavrič Kumar, rojena v Šlovrencu. Obiskali smo jo na domu v Solkanu, da bi za bralce Briškega časnika povedala, kako jo je kruta usoda 13. junija 1944 peljala daleč stran v tuje kraje, v neznosno trpljenje.

Prijetna gospa, ki ji zaradi odličnega videza kot zavidljivega spomina ne bi prisodili 87 let, je po pripovedovanju vzela v roke papir ter v lepi slovenščini in razumljivem slogu zapisala naslednje spomine: Doma sem iz Šlovrenca. Na rojstni dom in sorodnike pri Mavričevih sem močno navezana, kakor tudi na Brda. Otroštvo in mladost sem preživela v letih, ko je fašistična Italija najhuje pritiskala na primorske Slovence, da bi jih poitalijančila.

Tako iz šol kakor iz vseh drugih javnih mest je izginila slovenska beseda. Slišali Pomlad 2015 / Briški časnik / 22

Štirideset predstavnikov vlad in držav, med njimi Borut Pahor, in prek tristo preživelih internirancev taborišča Auschiwtz, med petimi Slovenci Elza Mavrič Kumar iz Solkana, je 27. januarja 2015 na prizorišču nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau obeležilo spomin na njegovo osvoboditev pred sedemdesetimi leti.

Na fotografiji Elza Mavrič Kumar pred vladnim letalom falconom, ki je štiri interniranke, dve spremljevalki, predstavnika ukradenih otrok, predstavnika Judovske skupnosti in uradno spremljevalko delegacije generalno sekretarko urada predsednika republike Natašo Kovač odpeljalo v osemsto kilometrov oddaljen Krakov.

smo jo le še pri bogoslužju in verouku po zaslugi zavednih primorskih duhovnikov.

Tudi moji domači so skrbeli za ohranitev slovenske besede, kljub strogi prepovedi smo doma vedno imeli slovenske knjige.

Na skrivaj so nam jih tudi prinašali sorodniki iz Mirna. S sestro Mileno sva gladko brali in pisali v slovenskem jeziku.

Po končani osnovni šoli so me domači poslali na gimnazijo.

Divjala so že huda vojna leta. Italija se je bojevala v zavezništvu z nacistično Nemčijo po državah Evrope in Afrike.

Zasedla je tudi velik del Slovenije in si ga priključila kot svojo novo pokrajino.

Prišlo je do odpora, organizirana je bila osvobodilna fronta, ki se je razširila tudi na Primorsko, kjer je po kapitulaciji Italije septembra 1943 postala množična in dobro organizirana.

V šolskem letu 1943/1944 sem obiskovala gimnazijo v Krminu, kjer so šolske oblasti v Gorici zaradi varnosti pri vožnji dijakov odprle svoj oddelek. Železniška proga je bila velikokrat minirana in bombardirana. Stanovala sem pri maminih sorodnikih in ob koncu tedna redno prihajala domov.

Po kapitulaciji je nad našimi kraji

prevzela oblast Nemčija. Nemška vojska je napolnila izpraznjene italijanske kasarne.

Ustanovljeni sta bili dve operativni coni: »Adriatisches KÜnstenland in Alpenvorland«, ki sta igrali važno vlogo povezave med srednjo Evropo, Balkanom in Italijo, zato so hiteli s čiščenjem odporniške prisotnosti in izvajali »Navodila za boj proti bandam na vzhodu«.

Po Brdih ni bilo stalnih nemških postojank. Prebivalstvo je množično sodelovalo z NOB. Že takoj, ko si iz mesta krenil v Brda, so ob cesti stale table z napisom »Achtung Bandengebiet«. Opozarjale so na nevarnost partizanov – banditov. Nemci so občasno vdirali v Brda, opravljali čiščenja in puščali za seboj pobite partizane, domačine in požgane vasi.

V tako težkih vojnih razmerah sem tedaj živela med Krminom in Brdi. V domači vasi sem bila vključena v mladinsko organizacijo in opravljala naročene naloge.

Največ sem v šolski torbi prenašala v mesto propagandni material za OF in ga oddajala na dogovorjena mesta. Propagandni material mi je dostavljala članica odbora mladinske organizacije v Šlovrencu. V Brda so ga prinašale partizanske kurirke. Za to so izvedeli sosedje tete v Krminu in me ovadili

Dogodki

Postale smo številke Nemcem. Aretirana sem bila 2. maja leta 1944. Odpeljali so me v Goriški zapor, od koder sem bila 13. junija 1944 odpeljana v Nemčijo.

Kakor vsi drugi deportiranci v transportu, bilo nas je okoli sto dvajset, sem bila tudi jaz prepričana, da nas peljejo delat v tovarno ali na kmetijo. Toda po štiridnevni mučni vožnji v živinskih vagonih sem se znašla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. In to v tistem Auschwitzu, kjer »se je«, kot pravi pesnik Lojze Krakar v pesmi Auschwitz, »še smrt utrudila do smrti«.

Iz vagonov so nas spravili v sprejemno barako. Spremljali so nas SS-ovski stražarji s psi. Tu smo dojele kruto usodo, v kateri smo se znašle. Oropali so nas vsega, kar smo prinesle s seboj. Oblekli so nas v bedne taborniške cape. Odvzeli so nam človeško dostojanstvo. Postale smo številke.

Taborišče je bilo zelo veliko. Do koder je segal pogled, si videl same barake, obdane s smrtonosno žico in stražarskimi stolpi. V daljavi so štrleli štirje visoki dimniki krematorijev, iz katerih je noč in dan bruhal plamen in se širil neznosen smrad. Izgubile smo vsako upanje, da se bomo še kdaj vrnile.

Delale smo po taborišču. Kopale smo jarke, gradile ceste, ročno drobile ogromne skale v grušč, ga vozile na ceste in vlekle valjarje. Pri delu so nas preganjale kapovke, ki so bile tudi taboriščnice. Največ je bilo nemških kriminalk, ki so jih pripeljali iz nemških zaporov. Z nasiljem nad nami se niso prav nič razlikovale od SS-ovskih stražarjev. Trpele smo na dolgih apelih zjutraj in zvečer, ki so trajali po dve uri in več. Hrana je bila zelo pičla in zelo slaba, trpele smo hudo lakoto.

V poletnih in jesenskih mesecih leta 1944 so vsi štirje krematoriji delovali noč in dan. V tamkajšnjem muzeju spomina danes lahko prebereš, da so jih v tem času pomorili od osem do dvanajst tisoč na dan.

Rdeča armada je prodirala proti Nemčiji in po nekaterih mestih od Nemcev zasedenih držav so bili še geti z Judi. Treba jih je bilo prazniti, torej ljudi sežigati.

Vsakodnevno smo bile priča prihodom transportov. Iz vagonov so stresli izmučene, pa tudi mrtve deportirance. Ko so jih postavili v vrste, je stopil prednje zloglasni dr. Mengele. Z njegovo odločitvijo je bila povezana usoda vsakega posameznika. On je odločal, kdo bo šel na levo, kdo na desno stran, torej v smrt ali na suženjsko delo.

Vrsta, ki je odšla na suženjsko delo, je bila vedno krajša od tiste, ki je šla v krematorij.

Po nekaj mesecih mučnega življenja v taborišču Auschwitz, po strogi selekciji, ki jo je izvedel dr. Mengele, sem bila določena za odhod v taborišče Ravensbrück in nato v mesto Eberswalde, kjer sem do konca vojne delala v tovarni orožja.

Ob napornem delu in hudi lakoti so naše moči naglo pojemale, a bodrilo nas je upanje, da je konec vojne zelo blizu. V daljavi so že odmevali topovi Rdeče armade. Čakali pa so nas še hudi dnevi. Nemci so

Fotografije, posnela jih je hči Irena, ki je z Elzo odpotovala v Auschwitz-Birkenau kot njena spremljevalka, je za Briški časnik izbrala Elza. Na pričujoči fotografiji je viden vhod v Birkenau, največje pokopališče v zgodovini človeštva, kjer je življenje pustilo več kot milijon ljudi.

27. januar obeležujemo kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Dneva spomina na žrtve holokavsta se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Poleg njega so se pred vhodom v prostor, kjer je potekala spominska slovesnost, fotografirali še Janez Deželak, predstavnik ukradenih otrok Slovenije (preživeli ukradeni otrok Auschwitza), Sonja Vrščaj, interniranka Auschwitza, Dana Valič Klanjšček, interniranka Ravensbrucka, Marija Srpčič, interniranka Auschwitza, in Elizabeta Mavrič Kumar, interniranka Auschwitza. Novinarjem je Borut Pahor pred vhodom med drugim poudaril: »Če se grozne stvari pozabijo, se ponovijo«.

nas umikali pred prihajajočimi osvoboditelji, uporabili so nas kot živi ščit pred ruskimi letalskimi bombardiranji. Cel teden so nas gnali proti severozahodu Berlina.

Po isti cesti se je umikala oziroma bežala nemška vojska na vseh mogočih prevoznih sredstvih, ob njih pa procesija civilistov – beguncev. Hiteli so proti anglo-ameriškim silam v upanju, da bodo z njimi ravnali bolj milo kot sovjetski vojaki.

Zadnji dan aprila leta 1945 se je gneča na cesti umirila in čez noč, ko smo prenočevali v gozdičku, so tudi naši SS-ovski stražniki pobegnili. Stekli smo na cesto in hiteli naprej. V popoldanskih urah so nas dosegli sovjetski tanki. Bili smo rešeni. To je bilo 1. maja 1945 v bližini mesteca Röbel, severno od Berlina.

Domov sem se vrnila 27. junija. Pot je trajala cel mesec. Največ smo pešačili, kajti proge in mostovi so bili v glavnem uničeni. Vrnila sem se telesno izčrpana in veliko časa sem potrebovala, da sem si opomogla.

Jeseni v šolskem letu 1945/1946 sem začela obiskovati prvi letnik slovenskega učiteljišča v Gorici. Primorska je bila rešena Italije in fašizma. Znova se je oglasila slovenska beseda. To je bilo plačilo za vse gorje, ki smo ga prestali med vojno.

Učiteljišče sem s prvimi povojnimi primorskimi slovenskimi učitelji uspešno zaključila v Tolminu 1949. leta. Kasneje sem opravila še študij biologije in kemije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in ta poklic opravljala do upokojitve.

Vanda Colja; foto: Irena Pavliha Pomlad 2015 / Briški časnik / 23

Dogodki

V spomin

Marijan Kožlin,

duhovnik (1926–2015) Sledil je novim usmeritvam

Življenje vsakega človeka je dar in tudi presenečenje. Za nas, Vipolžce, je bil gospod Marijan velikanski dar in pravo presenečenje.

Po letih brez svojega župnika smo ga v Vipolžah le pričakali.

Dobili smo upokojenega, a zagnanega župnika, ki je temeljito obnovil in polepšal našo cerkev. Svoje tehniške in spretnostne sposobnosti je uporabil pri zidanju, obnavljanju, spreminjanju in olepšavi cerkve z okolico.

Pravo presenečenje pa je bil pri obnavljanju župnijske skupnosti in cerkvenega občestva. Sledil je novim usmeritvam. Z veliko željo po boljšem in optimizmom je gledal v bodočnost delovanja cerkvenega občestva. Nič koliko pogovorov in razmišljanj sva imela o tem, kaj bi lahko še postorili. Prepoznaval in priznaval je nepravilnosti ter nerodnosti Cerkve v preteklosti in vedno znova prihajal do ugotovitve. Kristjan more biti kristjan samo, če moli, saj je vera milost, ki jo izmolimo. V družine se bo morala vrniti molitev, otroci morajo videti očeta, da moli. Njegovo upanje so bile mlade družine. Zato se ni bal nobenih novosti in sprememb. Velikokrat je bil presenečen nad sabo, kako je deloval v preteklosti in kako danes.

Zaradi izkušenj v letih dušnega pastirstva in novosti v Cerkvi je bil v svojih odločitvah previden. Sledil je smernicam 2. Vatikanskega koncila in verjel, da morajo laiki prevzeti odgovornosti v svojih župnijah in postati živa cerkev. Navduševal se je nad mladimi in jim

zaupal, saj je bil prepričan, da bodo pokončni kristjani le tisti, ki bodo izhajali iz družin, ki jih utrjujejo molitev in verski pogovori.

Francoski romanopisec je zapisal, da se življenje krči ali razširja v sorazmerju s tem, kako pogumen je kdo. Vsakdanje življenje je torej dejanje poguma. Naš gospod Marijan je bil pogumen v odločitvah in dejanjih. Živel je krščansko življenje, ki je življenje brez strahu in žalosti ter polno upanja, upanja v vstajenje in večno življenje. Celih 15 let nam je bil zgled poguma.

Ljudem v zemeljskem življenju se nam kar naprej nekam mudi in smo nemirni. Pokojni ste že na cilju, nikamor se vam ne mudi in uživate večni mir in pokoj.

V tem večnem miru nam bodite, gospod Marijan, priprošnjik pri Bogu!

Branka Gorjup

Slovenski teden boja proti raku

V pridelkih lahko ostanejo sledi zdravju Od 2. do 6. marca je Zveza slovenskih društev proti raku z regijskimi društvi priredila Slovenski teden boja proti raku, marec pa je posvečen boju proti raku debelega črevesja in danke. Rak postaja težava številka ena v slovenskem javnem zdravstvu, saj rakava obolenja zadnje čase zelo napredujejo in prednjačijo v umrljivosti.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 24

Nacionalni inštitut za javno zdravje beleži na Goriškem vedno več primerov raka debelega črevesja in danke. S presejalnim programom Svit pa uspevajo pravočasno ukrepati in pozdraviti obolele. Medtem ko moška populacija v večini primerov zboleva za rakom prostate in pljuč, je ženska populacija močno obremenjena z rakom dojk, ki predstavlja petino rakavih obolenj v goriškem prostoru.

Zato doc. dr. Marko Vudrag iz NIJZ Območne enote Nova Gorica in predstojnik društva Goriška proti raku z veseljem naznanja, da bo presejalni program za odkrivanje raka na dojki, imenovan DORA, z letošnjo pomladjo na

voljo tudi v Bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Ne smemo pa pozabiti na presejalni program odkrivanja rakavih obolenj na materničnem vratu (ZORA), ki je pripomogel k odlični preventivi in zmanjšanju obolelosti. Žal pa ne gre pričakovati, da bodo organizirali presejalne programe tudi za odkrivanje drugih rakavih tvorb. Najbolj problematična sta kožni rak, ki je po pojavnosti v Sloveniji na prvem mestu, sicer pa je njegova ozdravljivost zelo visoka. Veliko težje je ozdravljiv pljučni in njemu podobni raki. Specifika na Goriškem je gotovo področje Anhovega, t. i.

Dogodki

V spomin

Igor Lovišček,

duhovnik (1944–2015) Zanj je bila rešitev v Bogu Zvonovi so 5. marca zjutraj naznanili, da je gospodar življenja po dolgi bolezni k sebi poklical gospoda Igorja Loviščka. Pogrebno slovesnost v Šmarjah pri Kopru je v soboto 7. marca vodil škof Jurij Bizjak. Pogreba se je udeležilo okrog 70 duhovnikov in izredno veliko število vernikov. Veliko ljudi je šlo na pogreb tudi iz naših krajev.

Gospod Igor Lovišček je bil rojen 25. novembra 1944 v naselju Ajba – Dolenje Nekovo v župniji Kanal kot trinajsti otrok v delavsko-kmečki družini. Oče je družino preživljal s skromnimi prihodki majhne kmetije in z delom v tovarni cementa Anhovo. Ko je bil Igor star sedem let, mu je umrla mama. Osnovno šolo je z velikimi napori, zaradi dolge in strme poti, obiskoval v Kanalu. Srednjo šolo in maturo je opravil v semenišču v Vipavi. Bogoslovno in teološko izobrazbo je opravil v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1972 v Idriji. Za novomašniško geslo si je izbral besedo, ki jo je Gospod povedal apostolu Pavlu: »Dovolj ti je moja milost, kajti moč se v slabosti izpopolnjuje« (2 Kor 12,9).

Pred 31 leti je kot mlad duhovnik prišel v našo župnijo Biljana.

Vsi navdušeni smo pričakovali, da bo začel obnavljati cerkev, cerkev z malo začetnico. On pa je najprej začel temeljito obnavljati živo Cerkev. Odprl se je Svetemu Duhu, da ga je prežaril z vso ljubeznijo. S to ljubeznijo, ki je žarela iz njega, je spodbujal župljane ter nas vabil k Mariji v Medžugorje in k Jezusovemu srcu v Paray le Monial.

Prve sadove smo doživeli leta 1990 med celotedenskim misijonom. Župljani smo se začeli odpirati evangeliju in evharistiji. Ustanovil je molitveno skupino po fatimskih sporočilih, razne skupine in pastoralne dejavnosti. S tem se je obogatilo bogoslužje, ki mu je posvetil še posebno pozornost. Najbolj smo mu hvaležni za molitveno skupino Prenove v Duhu in uvedbo praznovanja prvih petkov, po katerih nam je bila dana velika milost. Občudovali smo njegovo pobožnost, ko je pred vsako sveto mašo izpostavil Najsvetejše in blagoslavljal vse župnije, ki so mu bile zaupane. Kot človek molitve za duhovne poklice in z njegovim skritim darovanjem smo dobili nove duhovnike: Pavla, Saša, Simona, Jošta, Mira, Boštjana. Pridobil je tudi šest katehetov. Obnavljal je cerkev v Snežečah, Biljani, Fojani in biljansko župnišče.

Njegova služba Cerkvi je bila velikodušna in predana, ničesar ni zahteval zase in zase ni zadržal ničesar. V svoji oporoki je zapisal: »V Šmarje nisem pripeljal ničesar in vse, kar je v župnišču, je last župnije

Škof Jurij Bizjak in Igor Lovišček pred leti, ko se je obhajalo 800 letnico zapisov omembe Biljane Šmarje.« Nekaj podobnega bi zagotovo lahko napisal tudi za druge župnije, kjer je deloval, še posebej za Biljano, kjer je dogradil lepo župnišče, pa le kratek čas v njem prebival.

Njegova vrata so bila vedno odprta, da je lahko vsak v stiski prihajal k njemu. Oznanjal je, da je v Bogu rešitev. Njegova karizma je bila molitev za duhovno in telesno ozdravljenje.

Gospod Igor je bil zgled pokorščine. To je pokazal tudi leta 2007, ko je po 23 letih sprejel premestitev v novo župnijo, kar nas je globoko pretreslo.

Vedno je zelo globoko doživljal post in na velikonočno vigilijo na ves glas zapel alelujo. Tudi ta zadnji post, ker zaradi bolezni ni mogel več zaužiti hrane, je bil priprava na velikonočno alelujo, vendar je tu na zemlji ni dočakal. Zapeli so mu jo vsi tisti, ki so ga pričakali v nebesih.

Gospodu Igorju smo hvaležni vsi iz župnij Biljana, Kozana, Šmartno, Vedrijan, Vipolže, Fojana in vsi, ki smo ga poznali. Verujemo, da se že daruje za nas, saj je bil duhovnik vzet izmed nas za nas. Naj zaključimo z besedami svetega Pavla: »In prišel je čas mojega odhoda. Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil« (2 Tim 4, 6 –7).

Valter Marinič

škodljivih sredstev »Dolina«, kjer je zaradi azbestnih vlaken pojavnost te oblike raka daleč nad povprečjem v Sloveniji. Kot omenja Vudrag, se ga največkrat tudi prepozno odkrije.

Brice gotovo zanima vpliv škropljenja na pojav rakavih obolenj. Intenzivnega kmetijstva si skoraj ne predstavljamo brez fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi kmetje zmanjšujejo tveganje za izpad pridelka. Če se je s temi sredstvi še pred nedavnim rokovalo zelo nestrokovno, morajo danes kmetje opraviti številna usposabljanja, da lahko samostojno škropijo. Sredstva morajo odmeriti v priporočeni količini, ravno tako pa se morajo pri-

merno zaščititi z oblekami in maskami. Poleg tega je strogo določen način shrambe škropiv, ki morajo biti otrokom nedosegljive. Ozaveščenost uporabnikov je močno pripomogla k zmanjšanju pojava rakavih obolenj, specialisti pa vseeno svetujejo, da smo previdni, saj kljub strokovni uporabi lahko ostanejo v pridelkih sledi zdravju škodljivih sredstev.

Niso pa samo škropiva tista, ki ogrožajo zdravje na podeželju. Poznamo tudi nevarnosti v urbanih centrih. Nevarni so prašni delci, ki se sproščajo ob izgorevanju dizelskih goriv, povzročajo pa tako rakava kot srčnožilna obolenja. Vudrag ravno zato opozarja,

naj ljudje v domačih pečeh ne kurijo odpadkov, saj se tudi v tem primeru sproščajo zelo strupene kemične snovi.

Kako torej ukrepati? Če niste prepričani o izvoru sadja ali zelenjave, je najboljše, da ga ne kupujete vedno v isti trgovini in se tako izognete, da bi se v vašem telesu kopičile škodljive snovi. Ne gojite vrta ob zelo prometnih cestah. Ne kadite. Pregledujte se. Dajte pozornost vsaki spremembi na koži. Poslušajte svoje telo. Pa vedno se odzivajte vabilom na presejalne programe, ki vam in vašim bližnjim lahko rešijo življenje. Živimo samo enkrat.

Erika Koncut Pomlad 2015 / Briški časnik / 25

Dogodki

Čebelarsko društvo Kanal-Brda

Letni občni zbor ČD Kanal-Brda

Kmalu Zveza čebelarskih društev za severno Primorsko? Člani Čebelarskega društva Kanal-Brda smo se v nedeljo, 22. februarja, zbrali na letnem občnem zboru na Gradu Dobrovo. Veseli smo bili obiska predstavnikov sosednjih društev, še posebej pa župana občine Brda Franca Mužiča in doktorja veterine Iva Planinca. Župan občine Kanal Andrej Maffi se zaradi opravičljivih razlogov ni mogel udeležiti tokratnega občnega zbora.

V uvodnem nagovoru je predsednik društva Zmago Štucin podal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in načrt dela za leto 2015. Za čebelarje je bilo leto 2014 eno najslabših let dolgoletnega čebelarjenja, saj smo zaradi slabega vremena izgubili velik del letnega prinosa medu. V svojih izvajanjih so enako ugotavljali tudi drugi predstavniki sosednjih društev. Podobno se je dogajalo tudi drugod po Sloveniji.

Delo je v društvu pod vodstvom prizadevnega predsednika in celotnega upravnega odbora potekalo nemoteno. Med letom so čebelarji prisluhnili več predavanjem.

Množično so bila obiskana predavanja na temo o zdravljenju čebel. Vsi radi prisluhnejo besedam Iva Planinca, ki zainteresirane sproti seznanja s stanjem in novimi potrebnimi ukrepi pri ohranjanju zdravih čebel.

Prav tako sorazmerno dobro poteka tudi sodelovanje z briškimi sadjarji ob škropljenju sadnega drevja. Večina sadjarjev upošteva navodila fitofarmacevtskih služb o škropljenju v poznopopoldanskem času.

Se pa še vedno lahko najde kdo, ki tega ne upošteva in čebelarjem napravi veliko škodo. Lani smo na področju Brd obravnavali en tak primer.

V osnovni šoli Dobrovo poteka čebelarski krožek, ki ga nadvse uspešno vodi čebelar Branko Planišček. Tako se znanje o čebelarjenju in ljubezen do čebel prenašata na mlajše rodove. Hkrati naj bi se s tem ohranjala naša avtohtona kranjska čebela. Naj ob tem omenimo, da je društvo v vseh šolah na svojem območju uspešno izpeljalo t. i. medeni zajtrk.

Ne moremo mimo konstruktivnega sodelovanja društva z občinama Kanal in Brda, ki nam pomagata v obsegu njunih zmogljivosti. V teh težkih časih je še tako majhna pomoč hvalevredna. Še bolj sta pomembna podpora in soglasje pri raznih aktivnostih društva, to pa čebelarji zelo cenimo.

V zadnjem času prejema naše društvo s strani čebelarjev prevoznikov vse več prošenj za stojišča ob paši. Vsem ne moremo ustreči. Tako lahko nastajajo konflikti s

pašnim redom. Določeni zunanji čebelarji izigravajo ta red tako, da sami mimo društva poiščejo svoje stojišče. Da to ni prav, vemo vsi, saj tako lahko pride do nesoglasij med društvenimi čebelarji in prevozniki, do krhanja odnosov med njimi in celo ukinitve samega društva. Z isto problematiko se srečujejo prav vsa sosednja društva. V en glas so pozivali k skupnemu nastopu zoper kršitelje. Župan Franc Mužič je podal idejo, ki jo je celoten zbor potrdil z aplavzom. Župani s tega območja naj bi se povezali in tudi oni skupaj s čebelarji prispevali k razrešitvi nastale situacije. Od tod tudi ideja o ustanovitvi Zveze čebelarskih društev za severno Primorsko.

Upravni odbor društva si prizadeva organizirati obiske sejmov in drugih prireditev.

Mogoče zaradi starejše populacije čebelarjev ali prevelike »zagnanosti« pri delu je število udeležencev včasih nizko. Kljub temu je bilo organiziranih kar nekaj ekskurzij.

Predsednik društva, tajnik in župan občine Brda so zaslužnim članom našega društva podelili priznanja Antona Janše, društvena priznanja in značke ČZS za delo s čebelami. V letošnjem letu so se nam pridružili štirje novi člani.

Gabrijela Kodermac

Društvo upokojencev Dobrovo

Občni zbor na dan žena Društvo upokojencev Dobrovo je imelo 8. marca letni občni zbor članov. Kot je v navadi, so bila podana poročila o delu med letom in ZR 2014. A ker je bil na ta dan tudi praznik žena, smo ga v društvu – kot vsako leto – počastili s kulturnozabavnim programom.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 26

Letos so nam zapeli pevci zbora Quercus iz Kojskega, naši vnuki pa so nam prikazali, kaj se učijo v zunajšolskih dejavnostih. Zaključili smo ob prijetnem klepetu z znanci in prijatelji ter z glasbo.

Načrt leta 2014 smo v celoti realizirali. Število upokojencev, ki so včlanjeni v društvo, se že vrsto let nagiba preko 500 članov. Pogrešamo pa vpis mlajših upokojencev, zato jih vabimo, da se nam pridružijo.

Društvo še vedno daje prednost izletom in druženju, pri katerih je tudi udeležba največja. Upokojenci zelo radi spoznavajo Slovenijo in druge kraje, saj si teh sami

najbrž ne bi ogledali. Tako smo si decembra lani ogledali prostore parlamenta, kjer delajo naši poslanci. Na željo upokojencev smo februarja letos sodelovali v televizijski oddaji Slovenski pozdrav v Begunjah.

Za vse nas je bila izkušnja več, ker smo sodelovali pri snemanju. Z veseljem smo si nato to oddajo ogledali še na televizijskih zaslonih.

Večkrat slišimo opazko, da imamo upokojenci veliko prostega časa, a ga nimamo.

Predvsem radi in veliko pomagamo svojim vnukom, ki jih peljemo na zunajšolske dejavnosti. Takih »nončev in non«, ki pridno pomagajo, je v Brdih mnogo. Pa saj imamo naše vnuke zelo radi.

DU Dobrovo

Dogodki

Proslava za dan žena na Humu

Bogat program in velika udeležba

Prisotne je pozdravila predsednica VS Hum Teja Jelina in se zahvalila vsem, ki so sodelovali v pripravah in izvedbi večera.

Bogat in pester kulturno-zabavni program, ki ga je povezovala Petra Marušič, so oblikovali učenci POŠ Kojsko pod mentorstvom učiteljice Helene Vendramin, Briški mladinski pihalni orkester pod taktirko Martina Skubina s pevko Urško Kumar iz Snežatnega, Vokalna skupina Brike pod vodstvom Barbare Šinigoj, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra Sluge ter plesna skupina Pupa z'plaš, ki jo vodi Lili Grudina. Za zaključek pa so občinstvo z igro za odrasle nasmejale »Nore mame iz Goranjih Brd«. Družbeno-kritično satiro z naslovom Poročila TV-Muh je napisala in režirala učiteljica Klara Simčič.

Po končanem kulturno-zabavnem programu je sledilo druženje ob pogostitvi.

Foto: Darjo Makorič

Vaška skupnost Hum in Društvo upokojencev Kojsko sta bila letos organizatorja proslave, ki je bila v petek, 6. marca, v dvorani na Humu. Za program je bila zadolžena Bernarda Konjedic, ki je v uvodnem pozdravu poudarila, da so želeli, da so vsi nastopajoči domačini. So pa za izziv in spodbudo domačim fantom k sodelovanju povabili moško plesno skupino VIP tatkoti iz Kanala, ki jih vodi Tanja Makuc Simčič.

Udeleženci so bili navdušeni nad programom, organizatorji pa zadovoljni, ker je

bila udeležba na proslavi res izjemno velika.

Milena Beguš

Srečanje tridesetletnikov

Mladi jubilanti slavili 30 pomladi V Vinoteki Brda so se na zadnjo novembrsko soboto srečali tisti, ki so v letu 2014 praznovali 30 let. Zabavo in druženje jubilantov, rojenih leta 1984, je popestril DJ Miro, s katerim so preživeli prijeten večer.

Ob obujanju spominov so lahko uživali v meniju, ki so ga zanje pripravili v Restavraciji Grad Dobrovo, ter ob pokušnji odličnih vin iz Vinoteke Brda. Posebna gostja večera je bila ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej, ki so je bili še posebej veseli. Lanski 30-letniki so si tako popestrili jesensko dogajanje in odlično vstopili v veseli december. Verjamemo lahko, da bo ob naslednji okrogli obletnici še lepše in zabavnejše.

Andreja Benedetič Pomlad 2015 / Briški časnik / 29

Dogodki

Ob 810-letnici prve omembe vasi Biljana

Knjiga o preteklosti župnije in občine Biljana Vas Biljana obeležuje v letošnjem letu 810-letnico prve omembe. Ob tej priložnosti je Vaška skupnost Biljana in Zali Breg v soboto, 14. marca, v Domu svetega Mihaela v Biljani priredila poseben kulturni program s predstavitvijo knjige domačina Petra Stresa o preteklosti župnije in občine Biljana, v kateri sta natančno obravnavani vasi Biljana in Zali Breg.

Avtor knjige, po poklicu profesor zgodovine in dolga leta ravnatelj Osnovne šole Dobrovo, se je za raziskovanje preteklosti Biljane in Zalega Brega odločil, ker sta ga poklicni duh in radovednost vodila k ovrednotenju kraja, v katerem živi že večji del svojega življenja. Dve leti dolgo raziskovanje, brskanje po raznoraznih arhivih in zapisovanje podatkov je pripeljalo do dela, v katerem bo sleherni bralec našel vse, kar je ostalo zapisano v uradnih aktih.

V knjigi podrobneje obravnava obdobje od prve omembe vasi leta 1205 do septembra 1947. Novejša zgodovina se mu je zdela še nekoliko sveža in jo je prepustil mlajšim raziskovalcem. Obdobju od 1900 do 1923 je posvetil več pozornosti, saj je, glede na to, da je za to obdobje zbral veliko podatkov, lahko rekonstruiral življenje, način mišljenja, politiko in kulturo, ki so bili značilni za takratno obdobje in so izžarevali duh takratnega bivanja v biljanski občini. Prepričan je, da bo knjiga zanimala še posebej domačine, saj je v njej zbranih ogromno podatkov in se bodo gotovo prepoznali v orisani tradiciji svojih staršev, dedov in pradedov, ki so živeli na tem območju.

Tako sta vaška skupnost Biljana in Zali Breg kot tudi občina Brda postali bogatejši za zgodovinsko delo, ki bo koristilo nadaljnjim generacijam, hkrati pa bo tudi odlična iztočnica za prihodnja raziskovanja.

Vaška skupnost Biljana in Zali Breg se iskreno zahvaljuje sponzorjem in vsem, ki so omogočili prireditev. To so Občina Brda, Vinska klet Goriška brda, Cvetličarna Nataša, Dominik Sosolič, Rokovi

vinogradi, Vina Marko Sirk, Gostinstvo Dean Ambrožič, s. p., Grafika Soča in vsem gospodinjam, ki so spekle pecivo. Posebna zahvala gre tudi povezovalki programa Martini Sirk in nastopajočim Lari Sirk, Enji Marinič, Filipu Sosoliču in Mihi Sirku. Darinki Sirk se zahvaljujejo za posredovane »bjajnske« anekdote, Zarjanu Kocini pa za tonsko podporo. Nazadnje pa se zahvaljujejo še duhovniku Alojziju Kržišniku za gostoljubje v Domu svetega Mihaela.

Erika Koncut, foto: Nataša Sirk

Univerza za tretje življenjsko obdobje tudi v Brdih

Za tesnejše povezovanje generacij Konec februarja je bila ustanovljena briška Univerza za tretje življenjsko obdobje kot 47. v Sloveniji. Mnoge med njimi so tudi v manjših slovenskih krajih in bistveno zmanjšujejo neenakost v dostopu starejših do izobraževanja.

Univerza za tretje življenjsko obdobje je mednarodna organizacija, katere cilj je izobraževanje in spodbujanje starejših ljudi v skupnosti k aktivnemu življenju, potem ko so končali obdobje aktivne zaposlitve in skrbi za otroke. Običajno se uporablja kratica U3A oz. UNITRI. Začetki tega gibanja segajo v Francijo, kjer je bila prva tovrstna univerza ustanovljena pri Fakulteti za družbene vede univerze v Toulousu leta 1973.

V Franciji so univerze za tretje življenjsko obdobje praviloma povezane z lokalnimi Pomlad 2015 / Briški časnik / 30

»pravimi« univerzami. Ta akademski model je uveljavljen tudi marsikje drugje, v Sloveniji pa ne. Morda zato, ker je premalo univerz. V Sloveniji delujejo kot nevladne organizacije in so praviloma organizirane kot društva.

Z izobraževanjem, prostovoljstvom in javnim delovanjem si bo tudi novoustanovljena briška Univerza za tretje življenjsko obdobje prizadevala za tesnejše povezovanje generacij ter višjo stopnjo sodelovanja starejših v družbi. S pomočjo izobraževanja ne dobivamo le nova znanja, ampak se tudi povezujemo in gradimo medsebojne odnose. Različne oblike izobraževanja, ki jih bo organizirala briška Univerza za tretje življenjsko obdobje, bodo starejšim občanom in občankam omogočile premostiti negativne posledice upokojitve ter polnejše in namensko preživljanje prostega časa.

V izobraževalne programe UNITRI se običajno vključujejo predvsem starejši zaposleni, upokojeni in tudi brezposelni, zlasti mladi, in tako prihaja do medgenera-

cijskega sodelovanja. Seveda pa ni spodnje starostne meje, saj je dobrodošlo tudi sodelovanje mlajših generacij.

In kaj UNITRI Brda nudi svojim članom v prvih petih mesecih tega leta? Že od začetka leta organizirajo fizioterapevtsko vadbo, v marcu pa so priredili predavanja na temo trajnice in vrtnarjenje brez kemije, umetnostna zgodovina Brd in delavnica za izdelavo mila. V aprilu napovedujejo predstavitev knjige o Biljani avtorja Petra Stresa, v maju pa delavnico zdravilne rastline mentorja Stipeta Hečimoviča. Septembra bo pripravljen študijski program za študijsko leto 2015/16. Dobrodošli bodo vsi predlogi in želje, ki jih lahko pošljete na naslov društva UNITRI Brda, 25. maja 2, 5212 Dobrovo, ali pokličete na mobilno številko 041 393 309. Vpis v novo študijsko leto bo potekal konec septembra. S predavanji in drugimi aktivnostmi bomo pričeli oktobra in končali aprila 2016. Vabimo vas, da se nam pridružite, skupaj nam bo lepše.

Tina Testen

Dogodki

Neblo

Obeležili mednarodni dan žena

Za povezano okolje in ohranjanje tradicije

V Vaški skupnosti Neblo so tudi letos v okviru mednarodnega dneva žena organizirali kulturno prireditev. Program je bil zelo pester in barvit. Povezovala ga je Monika Beč, pripravile pa so ga Katarina Fabricijo, Sonja Zamar, Beti Beč, Majda Grudina, Gabrijela Kodermac in Silvestra Elen Brašnič Saffigna.

Večer se je začel z melodijami kvinteta Kvartin, ki je nato obiskovalce še večkrat navdušil s svojimi melodijami. Pozdravni nagovor sta imela podžupan Žarko Kodermac in občinska svetnica Silvestra E. B. Saffigna. Takoj za njima so oder prevzeli otroci, ki so sami povezovali svoj program. Nekateri so recitirali, drugi pa so pokazali svoje znanje igranja instrumentov. Zaigrali so na violino, harmoniko in prečno flavto ter seveda poželi velik aplavz. Dame iz plesne skupine Pupa z'plaš so s svojo energijo prežele celo dvorano. Prav poseben pečat pa ima vsakoletni praznik zaradi nastopa Gledališke skupine IDAS Neblo. Vsakokrat občinstvo presenetijo s krajšo igro ali skečem, ki je bil letos naslovljen »Tako se je začelo«. V okviru praznovanja so predstavili domačina Eneja Gašparina, slovenskega prvaka v prostem streljanju, ki ta laskavi naslov nosi že dvanajst let. V prostorih Čebelarskega društva so razstavili del njegovih pokalov in medalj ter predvajali nekaj posnetkov s svetovnega prvenstva, ki je bilo lani na Floridi v Združenih državah Amerike. Navdušenim obiskovalcem je podrobno predstavil tudi svoje pištole.

Večer se je zaključil ob dobri hrani, druženju in klepetu. Predvsem najmlajše je z rokenrol ritmi navdušila skupina Pikapolonica.

Takšne dogodke bodo v Neblem še ohranjali, saj menijo, da je prav, da so ljudje znotraj istega okolja povezani, ker se zara-

di tempa življenja počasi oddaljujejo drug od drugega.

Tekst in foto: Silvestra Elen Brašnič Saffigna Pomlad 2015 / Briški časnik / 31

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Rojstni dnevi, pust in presenečenje

S harmoniko odgnali zimo

Stanovalci, ki so praznovali v januarju in februarju, so se v sredo, 25. februarja, zbrali na slavju ob prijetnih melodijah harmonike in vonju čokoladne torte. Med njimi je bilo pet Brik in en Bric. Zapeli smo Afri Prinčič, Cvetki Simčič, Mariji Šfiligoj, Albini Kocijančič in najstarejši Tereziji Komjanc ter Mihaelu Sirku. Vsem našim slavljencem voščimo veliko zdravja in lepih dni v domu v Podsabotinu.

Pustno rajanje smo letos popestrili s pustno tombolo in našim harmonikarjem Danilom. Tako smo vsi nasmejani skupaj odgnali zimo in k nam priklicali pomlad.

Prijetno presenečenje pa nam je pripravil tudi mlad harmonikar Žan, ki nas je v času zimskih počitnic obiskal in nam polepšal dopoldan.

Za 8. marec nas je nasmejala in razveselila briška skupina Nore mame, ki jih že vrsto let druži veselje do igre.

Romina Velušček

Miljana, Žan in Ana

Hranilnice in posojilnice v Brdih

Brici so bili podjetni že v preteklosti Hranilnice in posojilnice v Brdih so največ dobrega za briškega kmeta naredile v času AvstroOgrske. Brici so se z njihovo pomočjo znebili oderuških posojil iz Krmina in drugih bližnjih mest ter prevzeli investicije in podjetnost v svoje roke.

V teh domačih zadrugah so hranili denar po 4-odstotni meri, posojila pa so lahko najemali po 6-odstotni meri. Poleg tega so bili mnogi v upravnih in nadzornih odborih krajevnih hranilnic in posojilnic. Upravni odbor oziroma naPomlad 2015 / Briški časnik / 32

čelstvo je preko leta vodilo in odločalo o vseh tekočih zadevah; praviloma je imelo po sedem članov iz vasi in okolice. Če nekdo iz utemeljenih razlogov ni mogel odplačati posojila, so mu ga lahko znižali, podaljšali plačevanje, nekaterim odšteli letne obresti, v skrajnih primerih so posojilo tudi odpisali. Odločilno je bilo zaupanje ljudi. Vsi člani hranilnic in posojilnic so imeli enkrat letno občni zbor, kjer so obravnavali potek poslovanja in sprejeli najpomembnejše sklepe.

V času avstrijske oblasti so bili v organih teh zadrug tudi domači duhovniki, ki so nekako jamčili za poštenost poslovanja.

Hranilnice in posojilnice so bile ustanovljene po meri in po potrebah ljudi v

Brdih. Bilo jih je sedem. Najprej je bila leta 1898 ustanovljena Hranilnica in posojilnica Kojsko-Šmartno s sedežem v Kojskem. Leta 1909 je spremenila naslov v Hranilnica in posojilnica Kojsko.

Po prvi svetovni vojni je morala spremeniti ime v Cassa rurale di prestiti in Quisca. Na občnem zboru leta 1934 je bil sprejet sklep o likvidaciji zadruge.

Podobno usodo so imele tudi Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem, ki je bila ustanovljena leta 1908, Hranilnica in posojilnica Biljana-Medana s sedežem na Dobrovem, ustanovljena leta 1898, ter Hranilnica in posojilnica v Pevmi, ustanovljena leta 1898. Takšne hranilnice in posojilnice so bile v Br-

Dogodki

Zaključna konferenca Viso

Trajnostno vinogradništvo

Uvedba odpornejših sort in naravnejših oblik zaščite trt V petek, 6. marca, so na Gradu Dobrovo gostili slovenski del zaključne konference čezmejnega triletnega 700 tisoč evrov težkega projekta Viso, ki je, kot smo že poročali, skozi različna raziskovanja vrednotil obmejne potenciale trajnostnega vinogradništva v verigi od pridelovalca do potrošnika.

Nekaj dni kasneje pa so v Vipavi predstavili tehnični vidik projekta.

V projektu je sodelovalo sedem čezmejnih partnerjev. Partnerstvo je bilo vzpostavljeno tako, da je spodbujalo verigo od raziskovanja preko testiranja vse do vinogradniškega podjetja na slovenski in italijanski strani meje. Glavni koordinator projekta je bil Inštitut za aplikativno genomiko iz Vidma, sodelovali pa so še Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Go-

Partnerji projekta VISO Tisto popoldne se je konferenca nadaljevala v Vili Nachini Cabassi v kraju Corno di Rosazzo v Italiji, kjer je tudi sedež Consorzia Colli Orientali e Ramandolo.

rica, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Vidmu, Konzorcij za zaščito porekla vin »Colli orientali del Friuli in Ramandolo«, podjetje Bigot & Bigot ter Konzorcij Brda.

dih ustanovljene tudi v Števerjanu (leta 1908), v Kozani-Vipolžah (leta 1908) in v Mirniku (leta 1908).

Zakaj so briške hranilnice in posojilnice dobro delovale v času avstrijske vladavine, po italijanski okupaciji pa so začele propadati? Avstrijska oblast je v njih videla pozitivno finančno samoorganizacijo vasi. Ljudje so s pomočjo ugodnih posojil kupovali zemljišča in druge nepremičnine ter urejali sadovnjake in vinograde. Italijanska oblast s svojimi predpisi ni dovolila takšnega hranilništva in ostale so lahko samo posojilnice. Poleg tega so fašisti konec leta 1923 prepovedali uporabo slovenskega jezika na goriškem sodišču in posojilnice so morale naslednje leto spremeniti naslove ter uporabiti italijanščino. Že prej so oblasti v teh zadrugah zavlačevale zamenjavo avstrijskih kron v lire

in s tem oteževale delo posojilnic. Italijanska fašistična oblast je januarja 1928 razpustila Zadružno zvezo v Gorici, s katero so bile poslovno povezane slovenske hranilnice in posojilnice. Italijanski oblasti je bilo namreč neprijetno, da so te slovenske finančne ustanove v manjši meri podpirale tudi slovensko kulturo. Takojšnje ukinitve slovenskih posojilnic pa niso izvedli, ker bi to imelo negativen finančni učinek v deželi.

Manjše posojilnice so postopoma likvidirali, med njimi tudi vse v Brdih, razen posojilnice v Pevmi, in ob tem krepili italijanske banke po mestih.

Na mnogih briških domačijah je ohranjen družinski spomin, da so bili njihovi stari očetje člani načelstev ali nadzorstev nekdanjih briških hranilnic in posojilnic.

Peter Stres

Cilj projekta je bil med drugim uvajanje novih sort, križancev žlahtne trte, kot so tokaj, sauvignon, chardonnay, merlot in cabernet, ki so popolnoma odporne na bolezni in jih zato ni treba škropiti. Za širno prodajo čakajo le še na dovoljenje italijanskega ministrstva, sicer pa so že v rokah trsnice na italijanski strani, ki bo tudi omogočila prodajo omenjenih križancev. Odporne sorte sčasoma nadomestijo fitosanitarna sredstva, saj so preko raziskovanj projekta Viso dokazali, da od obstoječih 20-letnih škropljenj odporne sorte potrebujejo le do tri na letni ravni.

Vendar se v projektu niso zadovoljili samo z uvedbo odpornejših sort, ampak so raziskovali tudi naravnejše oblike pripravkov za zaščito trt pred boleznimi. Izvedli so več kot 20 poskusov z različnimi metodami, od uporabe alg pa do metod, kjer trte razvijejo svoj odporni sistem.

Ugotovili so, da se izboljšuje naravno zdravje trt, posledično pa je na dolgi rok zadovoljnejša tudi vinogradnikova denarnica.

Na konferenci so predstavili tudi metodo razlistenja, torej odstranjevanja listov pred cvetenjem. Uporaba te metode in mreže za zaščito pred soncem privedeta, sodeč po rezultatih, ki so jih beležili v projektu Viso, do izboljšave same kakovosti grozdne jagode in posledično tudi vina. Po besedah Paola Sivilottija iz Univerze v Novi Gorici, razlistenje neposredno pred barvanjem grozdnih jagod lahko privede do t. i. opeklin jagod, medtem ko se z uporabo te metode pred cvetenjem grozdne jagode postopoma navajajo na žarke sonca in so zato odpornejše. Izsledki degustacij vin, nastalih po tej metodi, prikazujejo, da so tovrstna vina izrazitejša v vonju, manj v okusu, kar pripisujejo prezgodnji trgatvi.

Trajnostno vinogradništvo po besedah Patricije Muzlovič iz Inštituta za aplikativno genomiko deluje na okolje, na ekonomsko plat (saj dolgoročno vodi k zmanjšanju stroškov kmetovanja) in ne nazadnje deluje tudi na turistično promocijo. Zaradi pozitivnih rezultatov in uspešno nastavljenih sodelovanj sta se, na veliko presenečenje koordinatorjev projekta, Konzorcij Brda in Consorzio Colli Orientali e Ramandolo odločila nadaljevati s skupnim delovanjem na področju trajnostnega vinogradništva in sta zato na zaključni konferenci podpisala »Čezmejni pakt za trajnostno vinogradništvo«, s katerim se obvezujeta, da bosta še naprej aplicirala naučeno preko projekta Viso, da bosta širila znanje in da bosta iskala rešitve vinske industrije za skupno rast na obmejnem področju.

Tekst in foto: Erika Koncut Pomlad 2015 / Briški časnik / 33

Dogodki

Bazna postaja

Na zvoniku v Gornjem Cerovem je vendarle ne bo Vse se je začelo s pojavom mobilne telefonije in nato mobilnega interneta. Da ne bo pomote, izum mobilne telefonije, kljub marsikateri slabi lastnosti (najbolj pereča je ta, da smo se z njo odrekli osebnemu miru), nam pride marsikdaj prav. Recimo, v primeru nesreče na cesti, če se izgubimo, če potrebujemo pomoč sredi gozda ali vinograda … Vsi vemo, da nesreča nikoli ne počiva. In vendar nam mobilni telefon pomaga le, če imamo na voljo dovolj dober signal. To pa je pripeljalo do razdelitve Bricev (in ne samo Bricev!) na tiste, ki signal imajo, ter na tiste, ki signala nimajo.

Spor okrog postavitve in vpliva baznih postaj na splošno zdravje briških občanov se ni začel v Cerovem, temveč že pred dobrimi petimi leti na Dobrovem in kasneje v Medani. Brda so zaradi svojega gričevnatega terena dejansko trn v peti mobilnim operaterjem, saj je težko zagotoviti vsem svojim uporabnikom enako dober signal, poleg tega pa težavo povečuje še bližina državne meje z Italijo, kjer močan italijanski mobilni signal moti slovenskega. Tako marsikateri uporabnik, ki stanuje »za hribom«, ostaja nebogljen in morda z zelo nasoljeno položnico. Kljub temeljitim razlagam mobilnih operaterjev na raznih vaških sestankih, da se škodljivost mobilnega signala povečuje s slabšanjem signala in da mobilni aparat oddaja največ sevanja, ko išče signal (baje kot da bi imeli več baznih anten pri svojem uhlju), je bil pogosto odgovor: »Mi signal imamo, za druge nas ne zanima«.

V primeru Cerovega pa ni bilo tako. Vaščani Cerovega so zbirali podpise tako »proti« postavitvi bazne postaje kot tudi »za« postavitev. Med nasprotniki je bilo tudi veliko takih, ki nimajo dobrega signala in samo dve družini, ki živita v neposredni bližini cerkvenega zvonika, nista podpisali peticije »proti« bazni postaji. Organizirana sta bila dva vaška zbora, na katerih so predstavniki mobilnih operaterjev pojasnili tako razloge

za postavitev antene na cerkveni zvonik kot tudi vplive na zdravje neposrednih sosedov.

Skoraj ni bilo slovenskega medija, ki ne bi poročal o tem sporu in o peticijah v zvezi z bazno postajo.

Podpisniki »proti« nasprotujejo postavitvi Telekomovega oddajnika v središču naselja in predlagajo, naj Telekom poišče drugo primernejšo lokacijo, ki bi ga sicer stala nekaj evrov več, ne bi pa razdvojila vaščanov Cerovega. Poleg tega pa s postavitvijo oddajnika na zvonik ne bi imeli več dostopa do njega in bi tako morali prekiniti s tradicijo pritrkavanja in obešanja veje prvo nedeljo v juliju. Omejitev gibanja je zapisana tudi v Elaboratu o vplivu na okolje bazne postaje v Gornjem Cerovem, ki ga je 13. novembra 2014 izdal Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane. Peticijo, v kateri so med drugim zapisali, da so pripravljeni sodelovati pri iskanju nove lokacije, so poslali na osem različnih naslovov državnih ustanov.

Bili so tudi pri Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, ki je nato občini svetovala, naj pri odločanju o lokaciji upošteva še evropsko zakonodajo. Če bi trdili, da vplivov na zdravje ni, bi se gotovo motili. Sicer, kot pojasnjuje doc. dr.

Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Nova Gorica, za zdaj ni strokovnih znanstvenih dokazov,

Briška pekarna na Dobrovem

Dobrodošla novost v Brdih Tik ob zgradbi občine na Dobrovem so 2. februarja odprli Briško pekarno. Lastnik Bexhet Bylygbashi iz Šlovrenca je v pekarni zaposlil svojo hčerko Liridono, slaščičarko po poklicu, glavni pek je Joha Jahaj, njegov pomočnik pa lastnikov sin Muharrem. V pekarni imajo še dve zaposleni za pomoč pri peki in čiščenju. Novosti so se razveselili številni Brici, ki v novi pekarni radi nabavijo dnevno svež kruh različnih vrst ali pa izbirajo med bogato ponudbo peciva, briošev, kremnih rezin, baklav, krofov, mafinov, buhteljnov, pletenic, kifeljčkov, burekov in pic. Kot povedo zaposleni, so s prodajo zadovoljni in si želijo, da bi še več Bricev pokusilo njihove izdelke.

Tekst in foto: Urška Testen Pomlad 2015 / Briški časnik / 34

da bi neionizirajoča sevanja, kot na primer pri baznih postajah, pa tudi hladilnikih, televizijah in daljnovodih, povzročala raka.

Kljub temu pa vseeno poziva k previdnosti.

Pa je postavljanje oddajnikov na cerkvene zvonike praksa po drugih občinah? Kot nam je razložil Božo Rustja iz Službe za stike z javnostjo koprske škofije, v celotni škofiji skoraj nimajo takega primera, ker se tudi sami operaterji izogibajo postavitvi oddajnikov v središču naselij, kjer se običajno nahajajo cerkveni zvoniki. Tudi sosednje občine priporočajo, da se oddajniki postavljajo nekaj deset metrov stran od strnjenih naselij.

Kljub temu so na Občini Brda zagotavljali, da je lokacija po vseh merilih ustrezna, zaradi česar so pridobili vsa potrebna dovoljenja. Tudi župan Franc Mužič je ob več priložnostih poudaril, da bodo »zagotovo upoštevali vso zakonodajo s tega področja« in odločitev škofije, ali bo podala soglasje ali ne. Večkrat se je imel možnost sestati s številnimi strokovnjaki, ki so zagotavljali, da oddajniki niso tako nevarni, kot jih nekateri hočejo prikazati. Kot neposrednega soseda oddajnika v Medani ga bolj kot vpliv na zdravje moti videz oddajnika, in »če bo dovolila škofija, bi oddajnik preselili na zvonik tudi v Medani«.

Kljub pripombam, da Vaška skupnost Cerovo deluje proti svojim vaščanom in podpira postavitev bazne postaje na cerkvenem zvoniku, je ta le organizirala vaška zbora, odločitev pa je, glede na to, da se je škofija odločila upoštevati mnenje vasi kot celote, prepustila vaščanom in se umaknila iz celotnega medijskega pompa.

In če je vse čakalo le še na odziv koprske škofije, je bil odgovor slednje preprost: »Dokler ni med vaščani Cerovega soglasja, tudi mi ne moremo dati soglasja«. Škofijo sicer celotna zadeva žalosti, pa vendarle so najbolj užaloščeni ravno vaščani Cerovega, ker imajo v žepih še vedno mrtve mobilne telefone, ker, žal, živijo na signalno senčni strani vasi. Žalostno pa je tudi, da se po nepotrebnem troši energijo za neprimerne in žaljive napise, namesto da bi se iskalo nove rešitve, ki bi ustrezale vsem vpletenim.

Erika Koncut

Dogodki

Oktobra mednarodna konferenca o azbestu v Vili Vipolže

Vprašanje azbesta naj postane čezmejno Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Sindikalna organizacija Brda v sklopu informativno-družabnega zbora in v povezavi z zamejskimi partnerji pripravila predstavitev knjige Azbest – Pljuča ladjedelniških delavcev v Tržiču avtorja Roberta Covaza, priznanega italijanskega novinarja in odgovornega urednika goriške redakcije dnevnika Il Piccolo. Večer so s svojimi mislimi še dodatno obogatili Andrea Bellavite, predsednik združenja Forum Cultura in avtor knjige Isonzo, Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma Gorica, Karlo Mucci, urednik glasila Jadro, ter doc. dr. Marko Vudrag, predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Nova Gorica.

Predstavljena knjiga z lahkotnimi in enostavnimi besedami opisuje, kaj se je počenjalo z azbestom v Tržiču in kako si je italijanska država zatiskala oči pred tem zdravju zelo škodljivim problemom.

Italija je sicer že leta 1992 prepovedala uporabo azbesta, vendar je dovolila, da je zastarala sodba proti švicarskemu lastniku tovarne v Tržiču, ki bi moral tri tisoč zbolelim delavcem izplačati več milijonov evrov odškodnine. Zato se je avtor, čigar oba stara očeta in oče so ravno tako zboleli za azbestom, odločil izdati knjigo, v kateri je opozoril na te nesmisle in pripomogel k znižanju tolerance v zvezi z omenjeno problematiko.

V sklopu predstavitve svoje knjige je Covaz omenil, da bo v naslednjih dneh v dnevniku Il Piccolo objavljenih več kot 50 fotografij umrlih upravičencev omenjene odškodnine, s čimer želi opozoriti sodnika, da bolezen ne prizanaša času. V Gorici so v teku še trije procesi v zvezi z azbestnimi bolniki, vendar pričakujejo, da bodo zaradi zapletenosti italijanskih sodnih procedur ter starosti bolnikov vsi trije procesi zastarali. Poleg tega pa tudi ideja o enotnem zdravstvenem centru obolelih za azbestom v Tržiču ostaja le na papirju.

Zato je avtor prisotne povabil k širjenju informacij o vplivu azbesta na zdravje in k borbi za svoje pravice.

Tako Carlo Mucci, Andrea Bellavite kot Igor Komel so poudarili, da mora vprašanje azbesta postati čezmejno ter da je treba zapisati čim več o omenjeni problematiki, saj se, kot so še omenili, o azbestu nikoli ni smelo govoriti. Želijo si

tudi, da bi knjigo Roberta Covaza združili z vsebino, ki bi pričala o azbestni problematiki v Anhovem in o obolelih delavcih iz celotnega prostora Goriške, čemur je svojo podporo v imenu Občine Brda izrazil podžupan Žarko Kodermac. Ta je prisotne spomnil, da so tudi Brici delali v Tržiču in je zato zgodba tržiških obolelih blizu tudi Bricem.

Ernest Žnidarčič, predsednik SO Brda, in doc. dr. Marko Vudrag, predstavnik NIJZ OE Nova Gorica, sta nazadnje prisotnim predstavila mednarodno konferenco, ki bo v drugi polovici oktobra v Vili Vipolže. Organizirali jo bodo Sindikalna organizacija Brda, društvo Goriška proti raku, Klinični institut medicine dela, prometa

in športa Ljubljana ter Nacionalni institut javnega zdravja Republike Slovenije.

S konferenco želijo dvigniti osveščenost o bolnih zaradi posledic dela z azbestom.

Konferenco v celoti podpirajo Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za socialne zadeve. Prisotnost na konferenci so potrdili najvišji strokovnjaki iz zdravstvenega in pravnega vidika ter politike. Program celodnevne konference se bo začel z uvodnimi razlagami in primeri bolnikov, sledil bo strokovni del, zaključila pa se bo s pravnim in okoljskim posvetovanjem.

Erika Koncut Foto: Dani Kristančič Pomlad 2015 / Briški časnik / 35

Dogodki

Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije

Podelitev diplom someljejem tretje stopnje Predstavniki Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije so 12. februarja na slavnostni večerji v restavraciji JB v Ljubljani podelili diplome 23 someljejem, ki so uspešno opravili tečaj tretje stopnje.

V Sloveniji je bila takšna podelitev prvič leta 2009, do danes pa je tečaj tretje stopnje skupaj opravilo 50 someljejev.

Tri stopnje za popolno znanje Izobraževanje someljejev, ki ga izvaja Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, poteka na treh stopnjah. Na prvi kandidate uvedejo v stroko in jim posredujejo osnovno znanje vinogradništva, vinarstva, poznavanja slovenskih ter pomembnejših tujih vinorodnih dežel in vin, opisa in strežbe vin, bontona, zakonodaje, sokov, piva, žganih pijač, napitkov, mešanih pijač, kulture in tradicije pitja vina ter spoznavanja osnovnih usmeritev spajanja hrane in vina. Sledi nadaljevalni del – 2. stopnja, ki pomeni poglobitev znanja o domačih in tujih vinih, nova znanja o oljih, kisih, kavi, čaju, mineralnih vodah, žganih pijačah, cigarah, postrežbi vina ter nove prijeme na področju someljejskega dela.

Na tretji stopnji izobraževanja se udeleženci spoznavajo s teoretičnimi znanji posameznih živil in hrane. Naučijo se tehnik za ugotavljanje njihovih organoleptičnih lastnosti in jih združujejo v novo dimenzijo skupaj z lastnostmi posameznega vina. S tretjim tečajem se zaokroži redni ciklus izobraževanja. Udeleženci se na njem prvič srečujejo s hrano in njenimi lastnostmi, hkrati pa nadaljujejo z nadgradnjo znanj, pridobljenih na prvi in drugi stopnji, ki dajeta osnovo poznavanja vin in vsega, kar ponujamo v gostinskih lokalih.

Tečajniki so na tretji stopnji pridobili zahtevna znanja s področja enogastronomije, vstopili so v svet vonjav in okusov vina in hrane ter v kompleksen svet njihovega spajanja. Spoznali so, zakaj so poroke hrane in vina zaradi množice različnih, pogosto tudi nasprotujočih vplivov tako zahtevne, in ne nazadnje so pridobili tudi znanje, kako se je treba na danosti prilagajati in iskati v okviru tega najboljše rešitve.

Tečaj je pomenil nadaljevanje kreativnega in dinamičnega strokovnega pristopa, kar Pomlad 2015 / Briški časnik / 36

zahteva stalno spremljanje predavateljev in slušateljev ter sprotno prilagajanje za dosego najboljših rezultatov.

V obdobju od leta 2009 do letos je Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije uspešno izpeljalo več tečajev prve in druge stopnje, kar je pogoj za vključitev v izobraževanje na tretji stopnji, ki je bilo izvedeno v lanskem letu. Poleg usposabljanja kandidatov je bilo glede na izkušnje ob izvedbi prvega tečaja veliko dela vloženega v dopolnjevanje izobraževalnega programa, upoštevajoč vse novosti in sodobne trende delovanja someljejev po vsem svetu.

Večja obveza za strokovno delo Od leta 1993 do danes je v Sloveniji osnovni tečaj uspešno zaključilo kar 761 someljejev. Na štirih tečajih druge stopnje je bilo uspešnih 113 kandidatov, v letu 2009 pa je prvih 27 zaključilo tudi tretjo stopnjo. Skupaj z novimi smo tako na obeh tečajih usposobili 50 someljejev tretje stopnje.

V nagovoru pred svečano podelitvijo diplom je predsednik društva Ivan Peršolja izrazil zadovoljstvo ob resnem in aktivnem pristopu k pridobivanju znanj na tečaju, ki se je potrdil tudi na izpitih.

Ob čestitki je poudaril, da naziv someljeja tretje stopnje poleg veselja prinaša tudi večjo obvezo za strokovno delo, stalno nadgrajevanje znanja in vzorno raven obnašanja. Podpredsednik društva Davorin Škarabot je predstavil pomen pridobljenih znanj za uveljavljanje naših someljejev in slovenskih enogastronomskih posebnosti tudi na mednarodnem trgu.

Tečaj je bil izveden v lanskem letu v Restavraciji JB v Ljubljani in je trajal 71 ur v obliki 17 delavnic. Najprej so strokovnjaki za posamezna področja živil in jedi podajali teoretična znanja. Priznani somelje Sergij Cesar je predstavil posebno metodologijo ugotavljanja in ocenjevanja arom, okusov in drugih lastnosti jedi. Te lastnosti so poskušali povezati s podobnimi pri različnih vinih. Doseženo soglasje

Dogodki

Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije ali »poroka« med jedjo in vinom mora namreč dati novo dimenzijo občutkov na še višjem nivoju. Strokovna ekipa, ki je skrbela za pripravo in izvedbo tečaja, je posvetila posebno pozornost slovenski kulinariki, tipičnim jedem ter slovenskim vinom. S tem naj bi pokazali na možnosti, ki jih imamo v domačem okolju, ter kandidate oborožili z znanjem, kako odgovoriti na tržne izzive ter povečati slovensko konkurenčnost in prepoznavnost na najvišjem nivoju. Veliko pozornosti so posvetili tudi področju odnosov z gosti.

Vsa zahtevana znanja za pridobitev diplome someljeja tretje stopnje so preverjali na izpitih. Udeleženci so morali najprej opraviti zahtevno pisno preverjanje z vseh treh stopenj izobraževanja, ki je vključevalo tudi opisni degustaciji dveh vin. Na praktičnem delu izpita so potrdili poglobljeno degustacijsko znanje, zagovarjali praktičen primer spajanja jedi in vina ter pokazali veščine strežbe z dekantacijo vina. K visokemu nivoju tečaja je pripomogla tudi strokovna pomoč kuharskega mojstra Janeza Bratovža z njegovo ekipo, ki je po podelitvi diplom pripravil slavnostno večerjo v kulinaričnih presežkih.

Diplome so prejeli: David Alaimo, Rok Bohinc, Nina Bratovž, Valentin Bufolin, Katarina Colnar, Igor Debevec, Debora von Kastelmur, Bogdan Deželak, Martin Gruzovin, Lili Jarc, Martin Krapež, Sebastjan Mavrič, Franci Opara, Sašo Pejić, Primož Repnik, Gregor Repovž, Marjan Smrtnik, Sandra Štrucelj, Otmar Šturm, Dragan Trivić, Marko Uran, Bogdan Valentinčič in Irena Žvokelj.

Lani je minilo 20 let, odkar je bilo Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije na skupščini v Kaliforniji sprejeto v polnopravno članstvo Mednarodnega someljejskega združenja (ASI), kjer zastopa Slovenijo. Program in vsebina našega strokovnega izobraževanja sta povsem usklajena z zahtevami svetovnega združenja ASI, v kateri z našimi izkušnjami aktivno sodelujemo pri pripravi novosti, ki bodo služile za prenovo izobraževanja v vseh članicah svetovne organizacije.

Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije je konec letošnjega januarja že pričelo s tečajem prve stopnje v Ljubljani, sedaj pa potekajo priprave za tečaj druge stopnje. Veliko pozornosti pa bodo še naprej namenjali tudi sodelovanju na različnih strokovnih in promocijskih prireditvah, kamor so poleg članov društva vabljeni tudi vsi tisti, ki jih ta tematika zanima in želijo nadgraditi svoje znanje.

Več informacij: Ivan Peršolja, predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, 041 644 274, ivan. persolja@siol.net.

Veterani OZVVS Brda

Aktivni lani in letos Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brda je tudi v preteklem letu izpolnilo zadane cilje in se udeležilo številnih načrtovanih dogodkov tako v okviru Občine Brda kot širše po Sloveniji. Naši člani so se udeležili tudi aktivnosti sorodnih organizacij in organizacij NOB v okviru briške občine ter zunaj nje. Predvsem pa se je lani združenje posvetilo delovnim akcijam v okviru Poti miru v Brdih, saj se je letos projekt zaključil, in sicer 21. marca z mednarodno svečanostjo na Trgu Evrope v Novi Gorici.

Odkar je združenje na samostojni poti, smo veteranke in veterani OZVVS Brda vsako leto aktivnejši na različnih področjih tako z udeležbami na določenih svečanostih, proslavah in komemoracijah kot v sodelovanju s krajevnimi organizacijami NOB v Brdih in drugimi sorodnimi društvi.

V preteklem letu smo izpolnili načrtovane naloge in se udeležili številnih aktivnosti v Brdih, ki so bile v Medani, na Dobrovem, v Šmartnem, Kojskem, Hruševlju, Cerovem, Kožbani in Gonjačah, ter aktivnosti zunaj občine Brda, na Kambreškem, v Tolminu, Morskem, Vogrskem, Dornberku, Števerjanu, Kanalu, Šempetru, Kobaridu, Rožni Dolini, na Cerju na Krasu, Sveti gori, v Ljubljani, Tolminu, na GEOSS-u in drugje.

Krovno predsedstvo v Brdih Naša organizacija pa je imela v preteklem letu tudi to čast, da je gostila člane predsedstva in predsedstvo krovne organizacije ZVVS na delovnem obisku na Gradu Dobrovo, kjer jih je prijazno pozdravil in z rujno briško kapljico pogostil župan Franc Mužič, voden ogled po bogati zbirki Gradu Dobrovo pa je izvedel muzejski kustos Herko Saksida, ki je s svojim bogatim znanjem in slikovito predstavitvijo gostom iz celotne Slovenije predstavil bogato zgodovino Brd. Za prijazno gostoljubnost se je predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič prisrčno zahvalil županu Mužiču, predsedniku OZVVS Brda Mitji Močniku ter predsedstvu OZVVS Brda.

(Nadaljevanje na 38. str.)

Pomlad 2015 / Briški časnik / 37

Dogodki

Veterani OZVVS Brda

(Nadaljevanje z 37. str.)

Kljub slabim vremenskim pogojem v lanskem letu smo izvedli številne delovne akcije in aktivnosti v sklopu projekta Poti miru Občine Brda, ki bo povezovala celotno italijansko-avstrijsko fronto od švicarske meje prek Dolomitov in Alp do Jadranskega morja. Zabeležili smo skoraj 700 delovnih ur, za udeležbo na aktivnostih pa smo z lastnimi vozili naredili nekaj manj kot 2.500 kilometrov in opravili okrog 300 prostovoljnih ur. Za delovanje društva in izvedbo vseh nalog gre velika zahvala Občini Brda in županu, ki nas podpira pri našem delu, ter donatorjem (Adriatic, d. d., Nova Gorica, Vinska klet Dobrovo, A-Market in Restavracija Grad Dobrovo).

Urejevalna dela V sklopu delovnih akcij smo najprej uredili in očistili betonske ograje in enega najlepših vojaških kamnitih mostov na soški fronti na cesti Hlevnik–Vrhovlje pri Kožbani, ki so v sklopu vojaške ceste, ki jo je uredila italijanska vojska v prvi svetovni vojni za potrebe oskrbe vojakov na bojišču. Uredili smo nekaj vodnih zbiralnikov in vodnih zajetij na območju Brd (v Slapniku, pri Noznem, pri zaselku Belo, na Sabotinu, v dolini potoka Birše itd.).

Seveda nismo pozabili niti na posamezne objekte po Brdih, ki nas spominjajo in opominjajo na obdobje prve svetovne morije, med drugim tudi predor v Kojskem, ki pa ni bil nikoli dokončan zaradi zloma italijanske armade oktobra 1917 in umika na reko Piavo. Največji zalogaj pa je bila ureditev in obnovitev posameznih porušenih delov italijanskega jarka na Sabotinu, ki vodi od piramid do okrepčevalnice na Sabotinu. Jarek v dolžino meri okrog 500 metrov in je eden najlepših daleč naokrog. Vključen bo v turistično znamenitost na območju Sabotina, saj bo povezoval pomembne objekte na Sabotinu, piramide, jarek, muzej in okrepčevalnico, avstro-ogrski kompleks kavern v vzhodni sabotinski steni, italijansko topniško galerijo ter sam greben Sabotina, ki povezuje severni del Sabotina z vrhom in svetim Valentinom.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 38

Enotno označene Poti miru Poleg številnih urejevalnih del na terenu pa smo skladno s projektom tudi enotno označili Poti miru v Brdih s smernimi količki in enajstimi informativnimi tablami z vsebinami, ki bodo obiskovalcem predstavile dogodke izpred stotih let v Brdih. Te informativne table, obogatene z besedili in fotografijami, se nahajajo na določenih lokacijah, tako da predstavijo celotna Brda, in sicer med Humom in Podsabotinom pri informacijski tabli v dolini Pevmice, v Kojskem pri cerkvi, pri stolpu v Gonjačah, na Vrhovlju pri Kojskem, pri Peternelu, ob cesti Hlevnik–Vrhovlje pri Kožbani, pri zaselku Belo, pri vstopu v dolino Birše pod Cerovim, na parkirišču pri vstopu na Sabotin, pri odcepu za lovsko kočo na Sabotinu in pri piramidah na Sabotinu. Za lažje spoznavanje vojne dediščine prve svetovne vojne v Brdih pa je izdelan tudi nov zemljevid Poti miru ter naravnih in kulturnih značilnosti v Brdih.

Veterani pa smo bili aktivni tudi na osrednjih prireditvah v Brdih, na določenih svečanostih in komemoracijah, ki so tradicionalne že desetletja. Med njimi so komemoracija pri Peternelu, komemoracija v Gonjačah pri stolpu, polaganje vencev padlim ruskim vojakom skupaj s KO ZB NOB in rusko delegacijo v Kojskem in Hruševlju, komemoracija v Medani, udeležba v Cerovem, proslava v NOB v Kožbani in še bi lahko naštevali. Tako se vidi, da smo člani OZVVS Brda zelo aktivni s sorodnimi organizacijami v Brdih. To pa se rado pozablja pri različnih objavah v lokalnih medijih, saj v številnih prispevkih veterani vojne za Slovenijo sploh nismo omenjeni. Številne člane iz Brd boli, da nismo omenjeni niti ob dogodkih v Brdih, pogosto se nas pozabi omeniti, pozdraviti ali posvetiti poseben prostor na določenih svečanostih in komemoracijah glede na to, da smo člani udeleženi v uniformah in predstavljamo organizacijo, ki je z orožjem v roki in s krvjo izbojevala samostojno Republiko Slovenijo, o kateri so sanjali že naši pradedje v avstro-ogrski suknji, tigrovci in na koncu dedje in očeti slovenski partizani v boju proti fašističnim okupatorjem. Upa-

mo, da se bo v prihodnje spremenila miselnost organizatorjev določenih prireditev in se bo dalo poseben pomen tudi našim veteranom vojne za Slovenijo in da bo v prihodnje tudi v prispevkih, objavljenih v medijih, navedeno, da smo bili udeleženi tudi briški veterani vojne za samostojno Slovenijo poleg pihalnega orkestra, nastopajočih, glasbenikov, članov ZB NOB in vseh, ki se jih praviloma pozdravi in imenuje na določenih slovesnostih, proslavah in komemoracijah.

Novosti v letošnjem letu V letošnjem letu smo si veterani zadali ravno tako številne že tradicionalne udeležbe na vsakoletnih aktivnostih, dopolnili pa smo še svoje aktivnosti na občinskem in širšem nivoju, ki se bodo prvič izvedle v tem letu. V sklopu zaključka projekta Pot miru Občine Brda bomo 11. aprila 2015 na Svetem križu v Kojskem veterani postavili razstavo projekta Poti miru, ki bo v znamenju letošnjih dogodkov obeleženja 500-letnice cerkvice Svetega križa v Kojskem. Ob zaključku tega projekta ter v spomin in opomin na stoto obletnico začetka soške fronte 23. maja 1915, ko so Brda zasedle enote 2. in 3. italijanske armade, predvsem pa glavnina II. korpusa, bomo izvedli 1. pohod OZVVS Brda po Poteh miru prve svetovne vojne v sodelovanju z Občino Brda, TIC-em Brda v okviru Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Fundacijo Pot miru v Posočju iz Kobarida. Pohod bo prav na 100. obletnico, 23. maja, s pričetkom ob 9. uri v Čelu pri Peternelu in bo potekal čez Hlevnik, Kožbano do Krčnika, čez Pristavo do Peternela. Zaključek s pogostitvijo bo v Čelu. Ker bodo vabljeni številni gostje ter veteranske in častniške organizacije iz celotne Slovenije, bodo posamezniki lahko predstavili svoje domače izdelke iz sadja, medu, oljk in seveda vinsko kapljico na stojnicah, ki bodo zagotovljene na zaključnem prostoru v Čelu, kjer bo seveda poskrbljeno tudi za pijačo in topel obrok. S tem bomo veterani OZVVS Brda s sodelujočimi partnerji organizirali vsakoletni pohod s ciljem druženja, ohranjanja

Dogodki

Veterani OZVVS Brda

naše zgodovinske in naravne dediščine, promocije Brd in izdelkov pridnih briških rok.

Da ključne letnice ne bodo pozabljene Letos pa bomo v sodelovanju z Občino Brda izvedli tudi ureditev parkirišča s protitankovskimi tetraedri ob cesti, ki vodi z Vrhovlja pri Kojskem na Sabotin. Z ureditvijo tega območja ter postavitvijo obeležja in informativne table z naslovom Obeležje vojne za Slovenijo in zgodovine Slovencev želimo turistom in obiskovalcem predstaviti vstopno točko na zelo obiskan Sabotin v lepši luči, da bi jih še bolj pritegnila

urejenost in enkraten pogled na del Brd ter vojnozgodovinski spomin našega naroda, ki je številčno majhen, vendar zgodovinsko zelo bogat in pomemben delček mozaika evropske in svetovne zgodovine. S tem obeležjem hočemo predstaviti ključne letnice in dogodke, ki so pomembni za slovenski narod in slovensko etično ozemlje od prve države Karantanije in Samove države leta 595 do slovenskih kmečkih uporov (1515), majniške deklaracije (1848), prve slovenske vojske in slovenske vlade leta 1918, ustanovitve prve protifašistične organizacije na svetu TIGR leta 1927, NOB 1941, priključitve k matični domovini (1947), vojne za Slovenijo (1991) ter vstopa v EU in NATO (2004). To območje bo postalo tudi prizori-

šče vsakoletne svečanosti v spomin na vse, ki so trpeli in dali življenje za našo očetnjavo skozi zgodovino, zato da danes mi in naši otroci lahko pišemo in govorimo slovensko – ali kot je zapisal Primož Trubar: »Stati inu obstati«.

Za popestritev vsakodnevnih obveznosti ter z namenom druženja in spoznavanja domovine pa bomo, kakor prejšnji dve leti, tudi letos v juniju izvedli izlet naših članic in članov skupaj s partnerji in partnerkami ter srečanje ob zaključku leta.

Seveda pa so naše aktivnosti včasih tudi žalostnega pomena, saj občasno smrt poseže med naše člane in tako smo se z žalostjo v letu 2014 poslovili od našega veterana Mirana Cukjatija, od katerega smo se poslovili na pokopališču v Gornjem Cerovem, za 1. november pa delegacije OZVVS Brda obiščemo grobove naših pokojnih članov ter s prižigom sveč počastimo spomin na njih.

Veteranke in veterani OZVVS Brda si želimo, da bi z našim delom, odnosom in prisotnostjo med občani Brd navezali nase še več članov, ki so bili udeleženci vojne za samostojno Slovenijo, in podpornih članov predvsem mlajše generacije, da bomo lahko uresničevali zadane cilje in promovirali Brda in briške občane tako doma kot drugje v Sloveniji in tudi čez mejo.

Mitja Močnik, predsednik OZVVS Brda

Kumerdejevo priznanje

Briški učiteljici prejeli najvišje priznanje na področju izobraževanja Od leta 1999 podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo posameznikom, skupinam ali institucijam za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah priznanja Blaža Kumerdeja, ki je imel v 18. stoletju izjemno pomembno vlogo za razvoj šol in šolskega sistema na Slovenskem.

Priznanje za leto 2014 je med drugim prejel tudi razvojni tim Srednje ekonomske in trgovske šole Šolskega centra Nova Gorica, ki ga sestavljajo Nataša Kabaj Bavdaž, Nastja Valentinčič Al Bukhari, Nives Čotar in Andreja Polanc. Slavnostna podelitev je bila 11. februarja 2015 v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad) v Ljubljani.

V tem timu sta dve briški učiteljici, in sicer Nataša Kabaj Bavdaž iz Šlovrenca, ki poučuje italijanščino, in Nastja Valentinčič Al Bukhari iz Podsabotina, ki poučuje ekonomske predmete. Skupaj že nekaj let načrtno izvajata timsko poučevanje itali-

janščine in strokovnega predmeta (podjetništvo, ekonomija, trženje ...) v razredih ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika. Pri pouku uporabljata inovativne metode poučevanja, ki so podprte z aktualnimi vsebinami podjetništva, ekonomije, trženja, ter spodbujata dijake, da tudi sami iščejo različne novosti, spremljajo aktualna dogajanja ter razvijajo posamezne kompetence. Ker pa je znanje italijanščine nujno potrebno tudi za triletne programe, so na šoli tak način poučevanja razširili tudi na programih administrator in trgovec. Tako je znanje tujih jezikov podprto z vsebinami strokovnih predmetov, kar je za dijake, ki gredo v delovno okolje ali pa se odločijo za nadaljevanje študija, zelo pomembno.

Ministrstvo za šolstvo je že pred leti ukinilo učenje italijanščine na triletnih programih, saj zakonodaja dopušča v triletnih programih poučevanje tistega prvega tujega jezika, ki se ga je dijak učil v osnovni šoli (angleščina). Za priznanje iskreno čestitamo!

Milena Beguš Pomlad 2015 / Briški časnik / 39

Dogodki

Vrtec Dobrovo

Ples pustnih šem ob harmoniki

V vrtcu smo se dolgo časa pripravljali na pustni torek.

Okrasili smo garderobe in igralnice, izdelovali smo pustne maske, pekli krofe in pustne piškote, od doma prinašali kostume in zaigrali domišljijsko igro ter peli pustne pesmice.

Na pustni dan je bilo v vrtcu še posebej živahno. Najprej so se predstavile najmlajše maškare, zapele pustno pesmico in skupaj zarajale v šolski telovadnici. Kasneje so se na šolskem igrišču pridružile drugim maskam in se z njimi poveselile.

Druge pustne šeme (otroci drugega starostnega obdobja) pa so se po igralnicah tudi predstavile v vlogi svoje maske in se nasmejale ob zabavnih igricah. Po malici s krofi so se zbrale v pustnem sprevodu. Ob spremstvu harmonike so se sprehodile do grajskega dvorišča in veselo zaplesale. Pustno rajanje se je nadaljevalo na vrtčevskem igrišču.

Mateja Čendak

Pust 2015

Majhne in velike šeme na grajskem dvorišču

Maškare so bile letos dovolj živahne, radožive in nagajive, da so pregnale zimo in mraz iz Goriških brd in nam pričarale topel pomladni dan. Majhne in velike šeme so se predstavile v pustnem sprevodu in rajanju na grajskem dvorišču.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 40

Dogodki

Skupinska terapevtska vadba

Navdušuje mlajše in starejše generacije V Domu upokojencev Nova Gorica – enoti Podsabotin že tretje leto pod vodstvom fizioterapevtke Romine Velušček poteka posebna terapevtska vadba, ki je dobila zagon tudi zunaj zidov prvotne institucije.

Kaj je glavni cilj skupinske vadbe, ki jo izvajate?

Terapevtska vadba s pomočjo velikih in malih terapevtskih žog ter elastičnih trakov je namenjena iskanju zadovoljstva, zabave in sprostitve, pri čemer obenem zmanjšuje zdravstvene težave. Vadba pod nadzorom predstavlja pomemben korak k boljši fizični kondiciji, moči in s tem kakovosti življenja.

Kdo pa je zasnoval tovrstno terapevtsko vadbo?

Terapevtsko vadbo smo zasnovali profesor dr. Vojko Strojnik, profesor športne vzgoje Igor Žerjav in jaz. Izvajamo pa jo v Domu upokojencev Nova Gorica – enoti Podsabotin, v Domu upokojencev Koper in v Lambrehtovem domu Slovenske Konjice.

Vadba, ki ste jo zasnovali, se odlikuje po tem, da je namenjena tako starejši kot mlajši generaciji, kajne?

Terapevtska vadba je bila prvotno namenjena ciljni skupini starostnikov, kasneje pa sem jo prilagodila potrebam in zmogljivostim mlajših generacij.

Pobudo za to sem dobila prav s strani ljudi samih, saj z današnjim tempom življenja ter s psihičnimi in fizičnimi pritiski potrebujemo vadbo, ki zajema velik spekter učinkovitosti.

Kako pa je prišlo do razširitve vašega delovanja tudi zunaj delovnega okolja?

Pred dvema letoma sem začela voditi skupino na Humu na pobudo samih udeleženk, ki so vadbo spoznale kot prostovoljke v domu upokojencev v Podsabotinu. Med njimi so bile tudi zaposlene na OŠ Dobrovo. Zanimanje za skupinsko vadbo se je širilo od ust do ust, tako da se je letos oblikovala še ena skupina, v kateri so vključene zaposlene iz OŠ Dobrovo. Poleg teh dveh skupin pa se je oblikovala še ena, in sicer znotraj vaške skupnosti Vipolže. Srečujemo se v

prostorih nogometnega kluba v Vipolžah, za kar se moramo zahvaliti županu Francu Mužiču.

Na kaj pozitivno vpliva tovrstna skupinska vadba?

Z vadbo preprečujemo poslabšanje splošnih gibalnih sposobnosti, zmanjšamo psihično napetost, izboljšamo mišično vzdržljivost, vplivamo na izboljšanje vzdržljivosti kardiovaskularnega in pljučnega sistema, vplivamo na boljšo gibljivost sklepov in obsklepnih mehkih tkiv, izboljšamo koordinacijo gibov in ravnotežje ter vplivamo na dobro počutje posameznikov.

Kaj pa je po vašem njena največja odlika te vadbe?

Vadba, ki jo izvajamo, je malo drugačna, saj pri udeležencih vedno znova izzove

sprostitev, dobro voljo in nasmeške na obrazu. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, pa za ogrevanje izvajamo trening motoričnih, kognitivnih, perceptivnih spretnosti ob glasbi. To je prilagojena skupinska vadba, kjer po vnaprej izbrani glasbi in koreografiji simetrično udarjamo po velikih terapevtskih žogah. Pri tem nam pomagajo tudi rokovske uspešnice …

Kakšne načrte pa imate za prihodnje? Želela bi nadaljevati vadbo s temi tremi skupinami, z njimi nadgraditi že usvojene veščine in vadbo popestriti z novimi pripomočki, kot so hulahop obroči.

Vabim pa tudi vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Poudariti želim, da me pri tem, da poleg svoje redne zaposlitve vodim tudi opisane dodatne dejavnosti, podpira družina, moj mož. Za to pa se jima iz srca zahvaljujem.

Monika Prinčič

Šolska proslava ob kulturnem dnevu

Modrost kulture Tudi v letošnjem letu smo učenci 1. in 2. triade OŠ Dobrovo obeležili slovenski kulturni praznik. Rdeča nit vseh nastopajočih je bila tema modrost. Gledalcem smo se predstavili z različnimi recitacijami znanih avtorjev, pa tudi z lastnimi avtorskimi, s petjem, plesom, igranjem na različna glasbila in basnijo. Naša ravnateljica je proslavo zaključila s povzetkom, ki je zaobjel pomen kulturnega praznika in vlogo modrosti znotraj kulture.

Učenci 5. a Pomlad 2015 / Briški časnik / 41

Dogodki

Pust v Brdih nekoč

»Ohcet« s temnopoltimi šemami in z oslom Brici so od nekdaj radi pustovali. To dokazuje tudi fotografija izpred šestdesetih let, ki prikazuje pustni sprevod v Šmartnem.

Tedaj je bila navada, da so šeme za pusta vedno predstavljale »ohcet«, torej »nofča in novičo«, priče in svate. Spremljali so jih pusti. V težkih povojnih letih je bilo potrebno veliko iznajdljivosti in dobre volje, da so nadvse skromno – iz oblek in predmetov, ki so jih imeli doma – napravili izvirne maske. Skoraj vedno so bili med šemami tudi temnopolti pusti. »Kožo so si potemnili tako, da so počistili črne kotle, česar so bile gospodinje še posebej vesele,« nam je povedala Elvira Markočič, lastnica fotografije in zbirateljica iz Šmartnega. »Leta 1955 so si pustarji od sovaščanke Julke s Travnika sposodili še osla, da je bil pust res nekaj posebnega,« je še dodala.

Zanimivo je, da so se nekoč smeli šemiti le moški. Ženske so sprevod pričakale na domu, postregle so s hrano in pijačo

in zaplesale s šemami. Pustni sprevod je namreč vselej spremljala harmonika. Na fotografiji jo igra Aldo Simčič iz Gonjač. »Čeprav je bila v tistih časih huda revščina, so pustarji vedno zbrali veliko hrane, ki so jim jo potem gospodinje

pripravile za večerjo,« pravi Markočičeva.

Pričeli so v Gonjačah, sledile so Bale, zaključili so v Šmartnem, kjer je bil zvečer pustni ples in so na pustno sredo pusta tudi pokopali.

Marjana Simčič Humar

Pust v Goriških brdih

Neblo

Medana Pekarna Kamun

Višnjevik Pomlad 2015 / Briški časnik / 42

Pust nas vedno zabava Dogodki

Foto: Andrej Colja

Cerovo

Hum

Neblo

Kojsko

Medana

»Zlata prasica«

Pomlad 2015 / Briški časnik / 43

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Če hočeš prijatelja, si nabavi psa Doma smo imeli domače živali, ker smo imeli od njih koristi. Pes je dobil ostanke od kosila ali večerje, mačka si je hrano ulovila, vodo sta si poiskala sama. Za druge živali je bilo pač treba poskrbeti. Živali so bile samoumeven del kmečkega gospodarstva. In zgolj in samo to. Sva pa z Ljubko radi zahajali v »štalo«. Ona je imela »telce«, jaz kravo. Živali sta bili topli, mehki, vdani, razumevajoči. In je nama, otrokoma, odleglo.

Spomin otrpne ob nenavadnem prizoru na portoroškem sprehajališču. Naproti je prihajala visokorasla dama, ki je na vrvici vodila za dobro ped visoko štirinožno kreaturo, oblečeno v živordečo usnjeno bundo, prepasano s pasom. Žival je opletala z glavo, čez katero je imela poveznjeno kapuco, podloženo s krznom. Smešna prikazen je bila obuta v visoke živordeče škorenjčke, s katerimi je nerodno in glasno topotala po asfaltu. Mimoidoči smo nemo opazovali siroto, oropano vsakršnega (pasjega) dostojanstva. Samo po sebi se je vsililo vprašanje, le kaj se je bilo zgodilo s človekom, da je tako razvrednotil žival, ji odvzel njeno nravnost, jo za svoj užitek in napuh naredil za živi okras, ki dopolnjuje njegovo samopodobo, za statusni simbol, nadomestek za človeško bližino.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 44

Strokovnjaki, ki preučujejo odnos med človekom in živaljo, razlagajo, da je žival izgubila svojo neodvisnost in nravnost takrat, ko jo je človek udomačil, postal njen gospodar in ona njegov suženj. Ker pa se njen lastnik boji svoje (prikrite) okrutnosti, je moral sprejeti zakone, ki določajo njegove dolžnosti in preprečujejo njegovo surovost. In vendar še naprej brezvestno muči, zapusti ali zavrže nešteto (odsluženih) domačih živali, brez slabe vesti do brezupnosti muči milijone živali, ki so zaprte v temnih hlevih za množično vzrejo, milijone mačk, opic in miši v laboratorijih za poskuse; milijoni divježivečih živali so žrtev njegovega primitivnega, neusmiljenega lova.

Po drugi strani pretirava v negi in vzgoji hišnih živali, saj se marsikateri živali godi bolje kakor ljudem. Omislil si je bil idealno tržno nišo, ki ponuja vse, od hrane do večerne toalete in laka za pasje kremplje; s križanjem je ustvaril pasme, da se zaradi prirojenih bolezni in telesnih anomalij mučijo s svojim obstojem, živalim pripisal človeške lastnosti, jih poneumil in jim odvzel njihovo osnovno poslanstvo. Z njimi zapolnjuje čustveno praznino, ki jo čuti v napornem in stresnem življenju.

Izrek, da si kupi psa, če hočeš prijatelja, torej ni nastal brez razloga. Živali so zvesta in ponižna bitja, ki nudijo človeku zadovoljstvo, ga pomirijo in potešijo. A krava in »telce iz naše štale« zaradi tega nista bila oropana svoje primarne določenosti. In tudi nista dajala tistega prikritega občutka, ki ga danes potrebuje od narave odtujeni človek. Občutek, da je uspel ukrotiti tisto divje v živali. In predvsem v sebi.

Iva Sivec

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Kaj pomeni imeti domačo žival

Hišni ljubljenček terja odgovorno lastništvo Človek nikakor ne more živeti povsem izolirano od živali. Z živalmi sobivamo že od nekdaj in se hkrati z njimi učimo sožitja, ki ga lahko vedno izboljšamo. To je neprekinjen postopek, ki ga moramo prenesti tudi na naše otroke. Kaj pomeni imeti hišnega ljubljenčka, kdaj ga lahko imamo, kako moramo skrbeti zanj in kakšne so dolžnosti lastnikov malih živali, nam je pojasnil veterinar Leon Koršič.

Nekateri ljudje na žalost mislijo, da pomeni imeti domačo žival le to, da jo imajo v posesti in se ne zavedajo, da bivanje z živaljo pomeni, da živimo z njo v sožitju, da zanjo skrbimo po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Posebej pomembno je to, da si hišnega ljubljenčka omislimo takrat, ko smo na to pripravljeni in se zavedamo, da bo žival odvisna od nas najmanj 10 let. V tem obdobju bo repati prijatelj zahteval naš čas in našo skrb, treba ga bo hraniti, skrbeti za njegovo zdravje in vzgojo. Zato podarjanje živali, razen v izjemnih primerih, ni najboljši način obdarovanja. Odločitev, kdaj je primeren čas za hišnega ljubljenčka, pripada lastniku in terja tudi odgovornost.

Preden si omislimo ljubljenčka, se je priporočljivo zavedati, v kaj se spuščamo, kakšne obveznosti nas čakajo in seveda kakšne užitke oziroma zadovoljstvo nam bo nudil. Vedeti moramo, da je velika razlika, ali se odločimo za mačko ali za psa. Mačke imajo popolnoma drugačno naravo kakor psi. Če se odločimo za psa, je dobro, da se pred tem pogovorimo s kakšnim dobrim učiteljem pasje vzgoje, saj po navadi največ napak naredimo prav sami, posebej takrat, kadar nismo vešči vzgojnih prijemov. Pri mačkah je nekoliko drugače – one so samosvoje.

Zakaj sterilizirati in kastrirati Ob nabavi hišnega ljubljenčka moramo biti pozorni tudi na njegove morebitne potomce. Dogaja se, da se spomladi pojavi veliko nezaželenih mladičev, ki v najboljšem primeru ostanejo doma ali dobijo nov, ljubeč dom, v najslabšem primeru pa ostanejo pozabljeni v prepolnem zavetišču, kakšnem grmu, smetnjaku ali celo v preranih »nebesih«.

Glede na to, da so hišni ljubljenčki še vedno živali in večino stvari delajo nagonsko, je sterilizacija oz. kastracija poseg, ki ga opravimo, da bi njihovo življenje polepšali, podaljšali in zdravstveno izboljšali. Če lastnik živali vzame žival z namenom reprodukcije, to seveda odpade. V nasprotnem primeru pa je poseg priporočljiv, saj s sterilizacijo ali kastracijo preprečimo nezaželene brejosti in zmanjšamo nepotrebno pobijanje nebogljenih mladičev. Zgodnja sterilizacija pred prvo gonitvijo 100-odstotno prepreči pojav tumorja na mlečni žlezi, vnetja maternice, navidezne brejosti in hiperplazijo vaginalne sluznice. To so ključni vzroki, zakaj je sterilizacija priporočljiva.

Ima pa sterilizacija, kot vsaka stvar, tudi negativno plat. Lahko pride do pojava inkontinence urina, ki se ga sicer obvladuje

Odlok o obveznostih lastnikov in skrbnikov psov na območju Občine Brda Ker je Občina Brda pretežno ruralno okolje, nekateri lastniki psov še vedno mislijo, da se lahko psi prosto in varno sprehajajo po vasi. Pri tem se pojavlja več problemov – javne površine, otroška igrišča in poti so umazani od pasjih iztrebkov, zgodilo pa se je tudi, da so posamezni psi napadli skupine otrok, ki so se vračali iz šole ali so bili na pohodu. Spuščeni psi predstavljajo tudi nevarno oviro v cestnem prometu, saj se večkrat zgodi, da zaradi gostega prometa in neprilagojene hitrosti skozi naselje pes dočaka svoj žalostni konec pod kolesi ali pred razbitim odbijačem. Če je pes neznan, ima lastnik vozila težave pri povračilu odškodnine.

Občina Brda bo problematiko spuščenih psov reševala z Odlokom o obveznostih lastnikov in skrbnikov psov, ki je v pripravi in se še usklajuje. Odlok bo urejal nadzor in obveznosti lastnikov in skrbnikov psov, način vzdrževanja čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin s pasjimi iztrebki in omejitev gibanja psov. z medikamentozno terapijo. Ta nevšečnost se pri novih tehnikah sterilizacije pojavlja le v 1 do 3 odstotkih , pri starejših tehnikah pa v do 30 odstotkih verjetnosti.

Kastracija nima nobene negativne posledice razen morebitne debelosti, ki se jo lahko enostavno obvladuje s primernimi prehranskimi navadami in rekreacijo. Ta poseg prepreči nastanek tumorja na testisih in prostati ter hiperplazijo prostate. Nekoliko vpliva tudi na nezaželene vedenjske motnje pri samcih. Veterinar ob tem poudarja, da pes, ki je že po naravi potepin, s kastracijo ne bo opustil potepanja. Odnehal bo le v primeru, da se le hodi »ženit k ljub'ci v vas«.

Eksotične vrste malih živali Poleg mačk in psov, ki so najbolj pogosti ljubljenčki, so zelo priljubljeni tudi konji, glodavci (kunci, hrčki, morski prašički, podgane), ptiči (kanarčki, papige, agapornisi), plazilci (želve, kače, kuščarji, kajmani), insekti (pajki, mravlje, metulji, paličnjaki) in primati (opice). Posebej pri plazilcih moramo poznati njihovo naravo in se jih ne smemo bati. Najbolj pomembno pa je, da jim uredimo primerne prostore za življenje (terarij), jih primerno hranimo in jih ne spuščamo v naravo.

Pomembno je, da so skrbniki malih živali do okolice obzirni, prav tako pa mora tudi okolica ravnati obzirno do njih.

Vedeti moramo, da gre za živa bitja, ki niso igrače in imajo »lastno razmišljanje in voljo«. Vsak ljubljenček ima svoj edinstven značaj – eni so leni, drugi hiperaktivni, eni so prijazni, drugi nekoliko manj prijazni, eni so doma, drugi pa stalno na poti ter bolj ali manj približni kot ljudje. Živali so naše prijateljice in zaslužijo si, da jih spoštujemo in zanje skrbimo.

Nataša Vuga Pomlad 2015 / Briški časnik / 45

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Ovčarski psi v Brdih

Kmalu učni pašnik za vse pasme psov s pašnimi zasnovami

Pasja prijatelja paseta ovce Sem Neža Bric iz Hruševja, navdušenka nad ovčarskimi psi in njihovim delom z ovcami. Za zganjanje ovc sem se začela zanimati, ker imam večji trop ovc, ki ga je bilo zelo težko obvladati, še posebej na zahtevnejših terenih. Zganjanje ovc sem spoznala v sosednji Italiji, natančneje v kraju San Canzian d'Isonzo. Ko sem videla, kako psi pasme border collie (borderski ovčar) obvladujejo ovce s svojim hipnotičnim pogledom, sem se odločila, da bom tudi sama imela takšnega sodelavca.

Alenka Gorjan iz Solkana je ustanoviteljica pasje šole Blazno blatno in lastnica dveh borderskih samčkov Fjodorja in Vitjana. Spoznala sem jo, ko je iskala nove možnosti za treninge zbiralno-pašnega načina in tako se je najino sodelovanje na področju šolanja ovčarskih psov pričelo. Alenkina družina se ukvarja z vzrejo psov pasme borderski ovčar, zato je izpit zbiralno-pašnega načina opravljala že s tremi njihovimi psi. Ravnokar pa šolava še četrtega iz psarne Sunday Glow, najmlajšega člana Vitjana. Sama svojega psa pasme borderski ovčar z imenom Fly uporabljam predvsem za delo z velikoštevilno čredo ovc, vendar ko imava čas, se rada udeležujeva tudi športnih tekmovanj, opravila sva izpit in obiskujeva tekmovanja v drugem težavnostnem razredu.

Zganjanje ovc oziroma paša z ovčarskimi psi izhaja iz Anglije, tekmovanja pa so se razvila iz praktičnega dela z ovcami. Omenjena disciplina je sestavljena iz izpita, brez katerega ni mogoče pričeti s tekmovanji. Tekmovanja imajo tri težavnostne stopnje. Prvi razred je najlažji, tretji pa najtežji. Na izpitu in v lažjih razredih mora pes predvsem pokazati pašni nagon, obvladovanje ovc v prostoru in poslušnost, razdalja od ovc do vodnika psa je tedaj od 70 do 100 m. V višjem razredu tekem mora pes premagati večjo razdaljo do ovc, ta znaša okoli 500 m, vaje pa se izvajajo na večji razdalji med vodnikom in psom in so težje.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 46

S psi začetniki pričnemo trenirati zganjanje ovc postopoma in s pomočjo izkušenega trenerja, ki razume pasjo govorico. Spoznavanje z ovcami se prične tako, da so ovce v manjši ogradi, pes pa zunaj nje. Ko pes pridobi na samozavesti in se prične odzivati na osnovna povelja, se delo s tropom ovc preseli v večjo ogrado. S časom povečujmo razdaljo med ovcami in pastirjem, preizkušamo različne terene in različne vrste ovc. Običajno je pes dovolj izkušen za resno delo z ovcami okoli drugega leta starosti.

Skupaj z Alenko sva pozimi 2013 v Neblem organizirali prvo tekmovanje in izpite iz zbiralno-pašnega načina v Slo-

veniji. Letos spomladi v Brdih načrtujem odprtje učnega pašnika za vse pasme psov s pašnimi zasnovami. V sodelovanju s slovensko in italijanskima trenerjema pripravljam neuradni slovensko-italijanski turnir v zbiralno-pašnem načinu, ki bo potekal na štirih različnih lokacijah (San Canzian d' Isonzo, Domžale, Goriška brda in Medeuzza). V Brdih bo tekmovanje 5. julija.

Kljub temu da pse uporabljava za delo ali športna tekmovanja, so najini prijatelji, brez katerih bi bil najin življenjski slog drugačen.

Neža Bric in Alenka Gorjan

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Ugriz psa – kaj moramo vedeti

Pod posebnimi pogoji je dovoljeno tudi posedovanje nevarnega psa Ugriz je za žrtev kot tudi za lastnika psa neprijetna izkušnja, ki lahko povzroči resne zdravstvene posledice za žrtev napada ter stroške lastniku, v najslabšem primeru pa celo smrt psa. Odgovornost za tak dogodek nosi lastnik psa.

2. odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika določa, da je imetnik domače živali odgovoren za škodo, ki jo povzroči domača žival, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival, je krivdna, kar pomeni, da mora imetnik psa, ki pozna obnašanje živali, dokazati, da je primerno poskrbel za varstvo in nadzorstvo svojega psa. Smisel nadzorstva je v tem, da se psu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval, zaradi česar mora varstvo in nadzorstvo imetnik prilagoditi razmeram in vsaki obstoječi oz. predvidljivi situaciji, ki bi jo moral ali mogel pričakovati. Za potrebno varstvo in nadzorstvo je glede na uveljavljeno sodno prakso poskrbljeno, kadar je to takšno, da je živali (psu) onemogočeno, da bi koga poškodoval (npr. primeren pesjak z mrežo ali visoka ograja z letvami, ki psu onemogočajo, da bi z gobcem ali taco segel skozi odprtine, nagobčnik itd.). Pri tem je treba še poudariti, da odgovornost imetnika psa ne zahteva, da gre zgolj in samo za ugriz, temveč je v tem zajeta kakršna koli poškodba, ki jo pes povzroči. Odškodninska odgovornost je lahko samo na strani lastnika, ki ni poskrbel za primerno nadzorstvo, na strani oškodovanca, ki je psa npr. izzival s svojimi dejanji, lahko pa se odgovornost tudi porazdeli v določenem razmerju med oba akterja.

Postopki v primeru ugriza Postopek v primeru ugriza psa ureja Zakon o zaščiti živali. Lastnik mora v primeru, da je bil pes v času napada pod njegovim nadzorom, poškodovancu dati osebne podatke in podatke o psu (številka mikročipa, ime itd.), sicer se ga lahko kaznuje z globo. V primeru, da v času napada lastnik psa ni bil prisoten ali noče dati zahtevanih podatkov, lahko žrtev napada za pomoč prosi policijo (pokliče na številko 112). Identiteto in lastnika psa je mogoče ugotoviti iz številke mikročipa, če ga pes ima in jo lahko prebere veterinar ali osebje zavetišča za zapuščene živali. Ta možnost je ustrezna v primeru, ko je psa mogoče obvladati in zadržati. V primeru, da je pes nevaren za okolico ali povzroča občutno škodo, pa ga je dovoljeno celo usmrtiti na kraju dogodka.

Zdravnik, ki pregleda osebo, ki jo je ugriznil pes, mora ugotoviti, kako resna je poškodba. Če poškodba ni huda, se napoti poškodovano osebo v antirabično (protisteklinsko) ambulanto, ki ob pregledu poškodovanca podatke o ugrizu vnese v Centralni register psov.

Psa, ki je ugriznil človeka, morajo še isti dan pregledati v veterinarski ambulanti s koncesijo, ki opravi tudi desetdnevni nadzor.

V tem času mora lastnik poskrbeti za tri klinične preglede živali v veterinarski ambulanti (1., 5. in 10. dan po ugrizu). Rezultate teh pregledov veterinarska ambulanta vnese v Centralni register psov, rezultat zaključnega kliničnega pregleda (10. dan po ugrizu) pa sporoči antirabični ambulanti. Če tega lastnik ne stori, ga uradni veterinar kaznuje z globo.

V primeru, da gre za posebno hudo telesno poškodbo, katere najhujša posledica utegne biti smrt poškodovanega, mora policija, ki na kraju dogodka izvede ukrepe za odvrnitev splošne nevarnosti, o tem obvestiti uradnega veterinarja, ki z ustno odločbo lastniku odvzame psa in ga namesti v izolatorij, kjer se izvede 10-dnevno opazovanje psa. Zdravnik o posebno hudi telesni poškodbi ali smrti pisno obvesti območni urad VURS ter posreduje ime in naslov poškodovane oziroma umrle osebe. Na podlagi izvida, iz katerega je razvidno, da gre za hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanca, uradni veterinar odredi usmrtitev psa, ki je povzročil posebno hudo telesno poškodbo ali smrt. V primeru, da ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, se psa vrne lastniku.

Imetniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, VURS prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo.

Nevaren pes Ko je ugotovljeno, da je pes ugriznil človeka, uradni veterinar z odločbo takega psa razglasi za nevarnega. Nevaren pes je po 5. členu Zakona o zaščiti živali pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti ter psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Posedovanje nevarnega psa je dovoljeno pod posebnimi pogoji. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov s povodcem, ki je obvezen za vse pse na javnem mestu ter z nagobčnikom. Kadar ni na javnem mestu, mora biti tak pes zaprt v pesjaku ali objektu. Če je spuščen, mora biti okoli tega prostora ograja, visoka vsaj 1,8 m, na vhodu pa mora biti opozorilni znak.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Če nevaren pes ponovno ugrizne človeka, pri tem pa ne povzroči posebno hude telesne poškodbe ali smrti, uradni veterinar za tega psa odredi obvezno šolanje, lastnika pa kaznuje z višjo globo.

Nataša Vuga Pomlad 2015 / Briški časnik / 47

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Terapija s psi v domu upokojencev Podsabotin

Več nasmehov in hitrejša rehabilitacija Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007, pet let pa ima svojo podružnico s šestimi aktivni terapevtskimi in dvema pripravniškima paroma tudi na Goriškem. Poleg ustaljenih terapij v Osnovni šoli Kozara v Novi Gorici in Osnovni šoli Franceta Bevka v Tolminu, v domu upokojencev Nova Gorica in enoti Podsabotin, v Centru starejših Pristan v Vipavi ter domu upokojencev Gradišče in Ajdovščina se redno udeležujejo različnih prireditev ter obiskujejo šole in vrtce, kjer predstavljajo poslanstvo prostovoljnega društva ter delo Tačk pomagačk.

V Brdih so goriške Tačke redne gostje. Z veseljem se odzovejo na vsakršno povabilo za sodelovanje. Vsaj enkrat na leto obiščejo vrtec na Dobrovem, tedensko pa terapevtski pari izvajajo terapijo s psi v domu upokojencev v Podsabotinu.

Terapija 1 – Havanska bišonka Fia polepša dan marsikateremu stanovalcu v domu.

Pes je velik motivator »Ker se vedno bolj zavedamo pozitivnih učinkov, ki jih imajo živali na ljudi, smo se v naši enoti odločili, da se povežemo s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Najprej smo se dogovorili za predstavitev dela društva leta 2010, in to nas je navdušilo, da sem tudi sama kot fizioterapevtka takoj opravila izobraževanje za strokovnega delavca, ki pripravi, izvede in ocenjuje terapijo s pomočjo psov,« pravi Romina Velušček, tamkajšnja fizioterapevtka. »V našem domu tako poteka terapija in aktivnost s pomočjo psov dvakrat na teden. Pri nas so se zvrstili že vsi terapevtski pari goriške enote, letos pa nas redno obiskujeta Sanja Bekrić s psičko Gubo ter Lili Mozetič s psičko Fio,« dodaja. Izvajata tako skupinske kot individualne terapije in dejavnosti s psom ter družabništvo, ki so tudi osrednji programi društva. »Sama terapija in aktivnosti s pomočjo kužkov ter sodelovanje z društvom Tačke pomagačke so v našo hišo prinesle veliko dobrega. Vsak obisk psa terapevta razvedri naše stanovalce, izboljša njihovo počutje, poveča motivacijo za sodelovanje, zmanjša osamljenost, seveda pa moram poudariti, da poveča tudi učinek terapije pri posamezniku in ne smemo pozabiti, da izboljša socializacijo pri ljudeh z demenco,« poudarja Romina, ki se tako kot varovanci vedno razveseli prihoda terapevtskih psov z njihovimi vodniki. »Opazila sem več nasmehov, dotikov, pogledov, naravne topline, ki jo ljudje oddajo ob prisotnosti psa terapevta,« še pravi.

Romina kot strokovna delavka Tačk pripravi program za posameznega uporabnika ali skupino, s katerim nato skušajo doseči zastavljene cilje. Navadno so več kot uspešno doseženi, saj so psi velika motivacija za starostnike. Ne le druženje in božanje psa, tudi vodene in usmerjene dejavnosti, kot so česanje psa in zavezovanje rutic, izboljšujejo fino motoriko uporabnikov ter njihovo splošno počutje. Ti obenem psa spoznajo tudi kot družabnika in pomočnika, ki jim med terapijo prinaša miselne ali kakršne koli druge naloge in pripomočke. »S Pomlad 2015 / Briški časnik / 48

Terapija 2 – Prednost manjših psov je ta, da jih uporabniki lahko peljejo na sprehod v košari.

Terapija 3 – Terapija s psi izboljša socializacijo pri ljudeh z demenco.

Tema trimesečja: Hišni ljubljenčki

Terapija s psi v domu upokojencev Podsabotin

Guba Klavdiji pomaga sodelovati in izvesti vaje čim bolje. pomočjo kužkov je sama rehabilitacija hitrejša in uspešnejša, tkejo se nova prijateljstva, kar nam je spodbuda in potrdilo, da smo se v naši hiši dobro in prav odločili, da smo vanjo 'spustili' terapevtske pse,« sklene Romina Velušček.

Guba in Klavdija sta neločljivi Sanja Bekrić je vodnica terapevtske psičke Gube, mešanke, ki je stara štiri leta. Z delom v Podsabotinu sta začeli avgusta 2013. »Od takrat sva redni obiskovalki doma, predvsem gospe Klavdije Uršič iz Mirna, ki ji Guba pomaga okrevati po možganski kapi. Potrpežljivo leži na postelji v najrazličnejših položajih z eno samo željo, željo po okrevanju njene prijateljice,« pravi Sanja. »Pri rednih terapijah vse vključene uživamo – fizioterapevtka Romina, Klavdija, jaz, še posebej pa Guba, saj ji

največ pomeni pohvala in božanje uporabnice ter seveda pasji piškot, ki ga vedno dobi na koncu za dobro opravljeno delo. V Podsabotin radi prihajava, Guba pa se vedno težje poslovi od Klavdije in Romine,« dodaja.

Fizioterapevtka Romina nam zaupa nekaj aktivnosti, ki jih Klavdija in Guba počneta na terapijah. »Guba leži na postelji, Klavdija sedi na postelji z nogami na tleh in na tleh so tudi piškotki za Gubo. Klavdija se mora skloniti naprej in narediti predklon ter vzeti piškotek s tal in ga ponuditi Gubi, ki leži na postelji. S tem vadimo predklon in izgubljamo strah pred padci,« nam opiše eno izmed vaj. Pri drugi vaji Guba leži na desni strani ob Klavdiji, ki se mora obračati proti Gubi, tako da priboljšek vzame na levi strani in ga ponudi Gubi. Tu gre za vaje prenosa teže ter vaje za ravnotežje. »Klavdija vstane, Guba sedi na stolu pred gospo in mora pobožati Gubo, pri tem vadimo ravnotežje, stojo,« pa je še tretja od aktivnost, ki nam jo ilustrira Romina.

Klavdija ne skriva navdušenja, ko jo obišče pasja prijateljica. »Guba je prijetna psička, srčna terapevtska psička, lepe rjave barve, oziroma kot srna, vsaj jaz mislim tako. Že prvič in pri vsaki naslednji terapiji lepo sodelujeva. Pri vajah sta prisotni tudi njena vodnica Sanja in fizioterapevtka Romina. Guba nekako čuti moje težave in mi pomaga vaje čim boljše narediti, pomaga mi sodelovati,« je Klavdija ilustrativno opisala njuno sodelovanje. »Naj še povem, da smo pri nas doma vedno imeli pse, ki sem jih imela zelo rada, a pri Gubi spoznaš še močnejši stik, ki ga moraš doživeti,« navdušeno doda.

Gospa Klavdija je s pomočjo terapije uspešno okrevala po možganski kapi in se je lahko vrnila v domače okolje.

Ana Cukijati

Šola

Osmošolci v šoli v naravi

Skakalnice v Planici so navdušile V ponedeljek, 8. decembra 2014, smo se učenci osmih razredov zgodaj zjutraj z avtobusom odpravili v šolo v naravi v Planico. Na poti smo se ustavili v Vrbi na Gorenjskem, kjer smo si ogledali rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Po dolgi vožnji smo končno prispeli v Planico v dom CŠOD, kjer smo preživeli ves teden. Ob prihodu v dom so nas tamkajšnji učitelji zelo lepo sprejeli. Takoj smo se namestili v sobe. Nekaj časa smo bili prosti, da smo si uredili sobe, nato pa nam je vodja doma predstavil dom in okolico. Za uvod so nam učitelji v domu najprej razkazali skakalnice, po katerih je znana Planica, nato pa je sledil teoretični del o skakalnicah. Za dopoldanske in popoldanske dejavnosti so nas učitelji razdelili v dve skupini.

Dnevi so potekali bolj ali manj enako.

Ob sedmi uri zjutraj je bilo na vrsti vsta-

janje, sledila je jutranja telovadba, nato zajtrk, dopoldanska dejavnost, vmes pa še malica. Obe skupini sta imeli enake popoldanske in dopoldanske dejavnosti, ki niso potekale istočasno. Izkusili smo pohod na Tamar, ogled naravnega rezervata Zelenci, plezanje po umetni steni, skajk in orientacijski tek, ki je potekal v okolici doma. Po dopoldanski dejavnosti smo komaj čakali na kosilo, nato pa smo imeli nekaj prostega časa in ponovno razne dejavnosti. Po večerji smo vsak dan igrali razne igre v telovadnici. Ob desetih je bil čas za spanje. Dnevi so zelo hitro

minili, in kot bi trenil, je bil na vrsti četrtkov večer, za katerega je morala vsaka soba pripraviti zaključno dejavnost. Napočil je petek, ko smo se morali odpraviti domov. Med potjo smo se ustavili še v železarni na Jesenicah in nato nadaljevali pot proti domu.

Teden šole v naravi je minil zelo hitro, saj smo se imeli zelo lepo. Veliko smo se naučili o skakalnicah v Planici in okolici, pa tudi o Prešernu, železarni in še marsičem. Mislim, da bi ta teden šole v naravi rad ponovil vsak od nas.

Lara Sirk, 8. b Pomlad 2015 / Briški časnik / 49

Gospodarstvo

Dogajanje v dvorani v Višnjeviku

Za svojimi prenovljeni zidovi gosti različne dogodke Briška zima običajno ni pretirano hladna, pa vendar je letošnja postregla tudi z belo, snežno odejo. Niti zavijanje burje, v njenem ritmu pa ples drobnih snežink, ni prekinilo tokratnega »vročega« dogajanja v prenovljenem vaškem domu v Višnjeviku. Glasbeno-športni trenutki so bili začinjeni z uricami smeha in izobraževanja.

Vaški dom oziroma dvorana v Višnjeviku je že od nekdaj slovela po pestrem dogajanju, predvsem pa je bila priljubljena med mladimi. Danes pa kot krasotica, duša in središče vasi Višnjevik za svojimi prenovljeni zidovi gosti različne dogodke. Damjan Koncut, ponovno izvoljen »prvi mož« vaške skupnosti Višnjevik, je v pogovoru z iskrico ponosa v očeh navedel nekaj dogodkov, ki so ogreli letošnje zimske mesece.

Priredili so koncert dalmatinske klape Vela Luka v sredini decembra, večer smeha z gledališko skupino Face in briško amatersko gledališko skupino IDAS, kot tudi torkova prijetna druženja deklet in žena na telovadbi z Romino Velušček, večer z Iztokom Mlakarjem, ura potovanj z gongi in še bi se kaj našlo. Dvorano enkrat tedensko preplavijo tudi zvoki skupine Argonavti, ki prostor uporabljajo za svoje vaje. Lani so uredili tudi spodnje prostore doma. Vaščani so zavihali rokave in ponovno dokazali, da jim je še kako mar za domači kraj ter jih prostovoljno uredili. Napeljali so elektriko, položili ploščice, ometali zidove, pri delu jim je finančno pomagalo tudi domače Društvo ljubiteljev rebule, kuhinjo in opremo pa so nabavili s pomočjo evropskih sredstev, ki so jih pridobili z občinskim razpisom UE LI JE II. V petkovem, uvodnem večeru lanskega Praznika rebule in oljčnega olja, ki je še tesneje povezal prebivalce vaške skupnosti, so v kleti vaškega doma svečano odprli sobo za senzorično ocenjevanje oljčnih olj, še eno od pridobitev v okviru prej omenjenega projekta. Prenov-

Tretji festival penin v Portorožu

ljeno vaško jedro, ki ga v odtenku pastelno oranžne barve krasi vaški dom Višnjevik, je tudi pomemben del prizorišča v sklopu že tradicionalnega Praznika rebule in oljčnega olja. Tudi letošnji bo začinjen s prav posebnim kulinaričnim razvajanjem, ki bo v dvorani doma.

In kakšne so želje ter načrti za prihodnje mesece? Damjan Koncut skupaj z vaščani že kuje nova presenečenja, za konec pa poudari, kar je najpomembnejše – vaški dom naj služi druženju in naj ponovno zaživi.

Mateja Drnovšček Foto: Marjan Mišigoj

Zmagovalna je bila briška penina Bjana cuvee prestige 2008 Čeprav je novoletni čas že daleč za nami, so medalje, podeljene najboljšim slovenskim peninam, (še) vedno aktualne. Na terasi portoroškega hotela Kempinski, kjer so že pred stoletjem popili največ penin na območju Slovenije, se je tretjič zapored zgodil prednovoletni festival penin. Vabilu na ocenjevanje se je lani odzvalo dvajset kleti, med njimi pet briških (Čarga 1767, Marinič, Emeran Reya, Bjana, Sinefinis) in tri kleti iz hrvaške Istre. Petčlanska komisija je ocenila 26 vzorcev, podelila osem zlatih medalj in izbrala kraljico penin za leto 2014. Ta častni naziv si je prislužila penina Mirana Sirka Bjana cuvee prestige 2008, ki so jo poznavalci prepoznali kot »kompleksno mineralno penino z drobnimi in dolgotrajnimi verižicami mehurčkov, ki jih odlikujejo fine kvasne note in izrazitejša mineralnost«. Miran Sirk iz kleti Bjana je poleg priznanja za zmagovalno penino festivala prejel še tri zlate medalje, in sicer za penine brut, brut rose in cuvee prestige. Priznanja najboljšim sta delila Livij Jakomin v imenu Slovenskega reda vitezov vina in piranski župan Peter Bossman. So pa na svoj račun na terasi hotela Kempinski prišli tudi obiskovalci, ki so se v mrzlem in vetrovnem Portorožu greli z mehurčki, okušali njih sladkosti in sami preizkušali njih žlahtnost.

Iva Sivec Pomlad 2015 / Briški časnik / 50

Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Bliža se čas dolgih dni in toplih večerov, bliža se čas aperitivov V anglosaškem svetu se je aperitiv razvil predvsem kot »after work« pijača. Šele v Italiji pa je aperitiv postal pravo družbeno gibanje. Je sinonim za sproščeno preživljanje prostega časa s prijatelji in čas za spoznavanje novih ljudi. Formula predvideva, da gost za ceno pijače dobi tudi različne prigrizke. Tudi v Franciji je »aperitif« priložnost za srečanje s prijatelji in družino, ki je manj formalen od večerje.

Ritual aperitiva je pred nekaj leti iz svetovnih trendovskih središč prišel tudi k nam.

Tako leta 2012 kot testni projekt kleti Brda nastane Fritzz, slovenski odgovor na svetovne trende aperitivov. Klet si je tedaj namreč zadala izziv in pripravila prvi slovenski aperitiv na osnovi peneče rebule ter rdeče pomaranče in zelišč. Po uspehu prve serije je projekt prešel v redni program briške kleti, ki ga je leta 2013 nadgradila z novim okusom. Aperitiv na osnovi arom bezga in limete je kmalu postal prodajna uspešnica za vse ljubitelje slajše in bolj nežne aromatike. Že samo ime Fritzz pove, da gre za nekaj osvežilnega, mladostno razposajenega in seveda penečega. Ime Fritzz pa izhaja tudi iz besede »spritz«, generičnega poimenovanja za mešanice z vinom, ki se pojavi v avstro-ogrski monarhiji že v 19. stoletju.

V 20. stoletju se beseda »spritz« v zahodni Evropi uporablja predvsem za koktajle na osnovi vina, sodavice in grenčice (likerja).

Najbolj uveljavljena likerja za pripravo »spritzev« sta Aperol in Campari, vendar pa jim slovenski odgovor na trendovske že

zmešane aperitive Fritzz po barvi, vonju in okusu odlično kljubuje.

Aperitiv Fritzz ima nižjo alkoholno stopnjo – 7,5 % volumenskega alkohola, osvežilen okus po citrusih, in če ga prav postrežemo, je nedvomno trendovskega videza.

Neja Škrinjar

Kako pripravimo pravi aperitiv?

1 rezinica pomaranče/limete, 2 kocki ledu (naj bosta dovolj veliki), ohlajen Fritzz.

Priporočamo uporabo večjega pecljatega vinskega kozarca. Po želji lahko aperitiv pijemo tudi s krajšo črno slamico.

Šola

Šestošolci v šoli v naravi

Zabavno in zanimivo na Krvavcu

Prvi teden v letu 2015 smo bili učenci 6. razreda v šoli v naravi na Krvavcu. Tam smo dvakrat na dan smučali, zvečer pa smo imeli večerne aktivnosti (nočni pohod, kviz Lepo je biti milijonar, družabne igre, zadnji večer pa tudi podelitev medalj). Seveda smo imeli zadnji dan še tekmovanje v smučanju. Tisti, ki smo že znali smučati, smo imeli tekmo v snežnem parku, kjer smo tudi skakali, začetniki pa so se zelo dobro odrezali na smučišču. Bilo je zabavno in zanimivo.

Maša Reja, 6. a Pomlad 2015 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo DRUŠTVO OLJKARJEV

Maslina Split 2015

Zlate kolajne za briško olje

BRDA

V soboto, 21. februarja, je bila v Splitu slovesna podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem na 12.

Mednarodnem srečanju oljkarjev »Maslina Split 2015«.

Prireditev v organizaciji Združenja oljkarjev in oljarjev Splitsko-dalmatinske županije je tudi letos potekala pod visokim pokroviteljstvom predsednice Hrvaške Kolinde Grabar Kitarović.

Na ocenjevanje je prispelo 386 vzorcev iz osmih držav, poleg 142 vzorcev oljčnega olja so ocenjevali likerje, penino, vložene oljke, delikatese ter druge domače izdelke. Pri oljčnem olju je bilo opaziti velik upad glede na pretekla leta, za kar je kriva katastrofalna letina v vseh sredozemskih državah.

Letos se je Masline udeležilo deset Bricev. Bera nagrad je tako kot lani bogata. Žlahtne kolajne za ekstra deviško oljčno olje so prejeli Marjan Jericijo (zlato in dve srebrni), Silvana Mišigoj (zlato za blend), Jadran Jakončič (plaketo za najbolje ocenjeno sortno ekstra deviško oljčno olje – prvak sorte – za briško čr-

Briški in goriški nagrajenci nico ter bronasto kolajno), Boris Marinič (srebrno), Vilko Prinčič (srebrno in bronasto), Kmetija Drnovšček (zlato in bronasto ter plaketo – prvak sorte – za najboljše olje sorte belica), Vlatko Benedetič (zlato) ter Aleš Bučinel (bronasto).

Prvič so Brici sodelovali z likerji in bili nagrajeni. Boris Marinič – Bose je prejel zlato kolajno za oljčni liker, Kmetija Drnovšček se lahko pohvali s kar dvema zlatima za liker iz oljčnega olja in pomaranče, enako bero zlatih odličij si je prislužil Ivan Jenko za liker iz oljčnih listov. Vinarstvu in sadjarstvu Marinič

»Na bregu« so podelili veliko zlato plaketo in dve zlati kolajni za penino. Boris in Deni Marinič sta bila nagrajena v kategoriji ocenjevanja embalaže.

Kljub slabi letini so Brici z izplenom Masline lahko zadovoljni, saj so skupaj prejeli 4 zlate, 4 srebrne in 4 bronaste kolajne za oljčno olje, 2 plaketi za najboljše sortno olje ter 5 zlatih kolajn za oljčni liker. Penina Gisela je prejela veliko zlato plaketo in dve zlati kolajni.

Vsem nagrajencem čestitamo.

Tatjana Šundovski Bašin, Društvo oljkarjev Brda

Vrtec

V vrtcu ustvarili gledališko predstavo

Pravljico o Vidku postavili na oder Pravljice in zgodbice so otrokom in odraslim v veselje, zabavo, sprostitev in pouk, saj ponujajo številne možnosti za razvoj in napredek. V skupni Kopači otroci radi prisluhnejo pravljicam med počitkom.

Posebno jim je bila všeč slovenska pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, ki smo jo iz dneva v dan poslušali, tako da so jo otroci znali že sami pripovedovati. Porodila se nam je ideja, da pravljico uprizorimo.

Otroci so aktivno sodelovali v vseh fazah priprave gledališke predstave. Izbrali so si vlogo, ki jo bodo odigrali, za vsak lik smo izdelali kostum, izbrali instrument in se naučili pesem, ki bo junaka spremljala, ter skupaj oblikovali dialoge. Motivacija je bila velika, saj smo želeli s predstavo presenetiti starše.

Mali igralci so se na premieri predstave odlično odrezali in presenetili starše in stare starše ter jih na koncu pogostili s piškoti, ki so jih sami izdelali in okrasili. Predstavo pa smo naslednji dan zaigrali še vrstnikom v vrtcu Kojsko.

Vzgojiteljici Mariza Koncut in Monika Marinič Pomlad 2015 / Briški časnik / 52

Gospodarstvo

Vipolže

Avtokleparstvo Ervin Prinčič, s. p.

Širijo dejavnost in gradijo poslovne prostore Lani je minilo 25 let, odkar je Ervin Prinčič iz Vipolž v spodnjih prostorih domače hiše odprl obrt ter začel z dejavnostjo avtokleparstva in avtoličarstva. Pred 15 leti se mu je pridružil sin Radoš in danes se lahko pohvalita z razširjeno ponudbo servisnih storitev. Pridobitev so tudi novi poslovni prostori v neposredni bližini, ki jih postopoma urejajo.

Ervin pove, da je pred odprtjem obrti delal na servisu vozil Peugeot v sosednji Gorici. V začetnih letih samostojne dejavnosti je delo v delavnici opravljal sam, v veliko pomoč pa mu je bil sin Radoš, ki se je šolal za avtokleparja. Ta je kasneje opravil še prekvalifikacijo za avtoličarja in se leta 1999 pri očetu tudi zaposlil, lani pa je postal avtoličarski mojster. »Povpraševanje po naših storitvah se je iz leta v leto povečevalo, posebej se je to občutilo s strankami iz sosednje Italije po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zato sva z očetom začela razmišljati, da bi dejavnost razširila. Leta 2008 smo se usposobili za opravljanje vulkanizerstva, kasneje smo pridobili licenco za polnjenje klim in popravilo kmetijskih strojev in naprav ter uredili hitri servis. Danes naša ponudba sega tudi na področje popravil žarometov, lakiranja vozil, varjenja plastike, ravnanja avtomobilov na ravnalni mizi, zamenjave in popravila vetrobranskih stekel, popravila elektronike. Strankam zagotovimo nadomestna vozila in skupaj z avtovleko omogočamo 24-urno pomoč na cesti,« je povedal Radoš in dodal, da so se na področju popravil karoserij usposobili tudi za ravnanje brez lakiranja. Ta sistem je najbolj uporaben pri poškodbah toče. Sicer pa imajo eno najsodobnejših elektronskih naprav za določanje tona barve ter najboljše materiale na tržišču, ki zagotavljajo visoko kakovost opravljene storitve.

Od tedaj, ko so začeli širiti dejavnost, tudi zaposlujejo. Trenutno je poleg očeta in sina zaposlen še en delavec, z dokončanjem novih prostorov pa imajo v načrtu dve novi zaposlitvi. Sicer pa imajo v delavnicah vedno na izpopolnjevanju dijake, saj so opravili vse potrebne izpite, da so verificirali učno mesto. Kot pove Radoš, so iz njihove delavnice izšli številni danes uspešni avtokaroseristi, potoži pa se nad sedanjim odnosom države do praktičnega izpopolnjevanja mladih,

ki se šolajo za te poklice.

Prinčičeva nam zaupata, da so skozi vsa leta nabavljali opremo in stroje iz lastnih sredstev. Drugače je bilo pri gradnji nove poslovne stavbe, kjer so najeli kredit. Stavbo so začeli graditi leta 2013, lani so »jo dali pod streho« in v njej že uredili skladišče gum, postopoma pa bodo vanjo preselili še vulkanizersko delavnico in odprli upravne prostore. Urejajo in širijo tudi parkirne prostore ob delavnici. Pridobljena imajo že vsa dovoljenja za še dodatno širitev poslovnih prostorov. »Ob novi investiciji smo kandidirali tudi za pridobitev evropskih sredstev, a smo žal izpadli,« pove Radoš, ki je razočaran nad preveliko birokracijo v naši državi. Zaradi tega ima veliko težav tudi na drugih področjih dela, kjer omeni vrednotenje škod, pa takso, ki je v sosednji Italiji na primer sploh nimajo. Težavo predstavljajo tudi normativi za avtokleparske storitve, ki so pri nas popolnoma drugačni kot v tujini. Tu so še nenehne podražitve materialov, zaradi česar storitve naših obrtnikov težko ostajajo konkurenčne, ampak treba se je boriti, menita uspešna podjetnika.

Ko sogovornika vprašam, v čem najdeta razvedrilo po napornem vsakodnevnem delu, mi Ervin zaupa, da za obrtnika ni ne dopusta ne bolniške odsotnosti, si pa ukrade čas in postori kaj v okolici hiše z vrtom in sadovnjakom. Radoš, ki je bil v sezoni 2008/09 državni prvak v pokalu Slovenije v gorskem kolesarjenju »down hill«, pa prizna, da zaradi družine, ki si jo je ustvaril na Uncu, poleg službenih obveznosti težko najde še kaj časa za šport.

Urška Testen

Šola

Športni dan devetošolcev

Drsali in sprehajali so se na Bledu V torek, 27. januarja, smo učenci 9. razredov imeli športni dan na Bledu. Zjutraj smo zgodaj vstali in se odpravili na železniško postajo v Novi Gorici. Z vlakom smo se odpeljali proti Bledu. Ko smo izstopili, smo se sprehodili do dvorane, v kateri smo dve uri drsali. Pri drsanju smo se zelo zabavali in tudi utrudili. Sledil je prosti čas, ko smo šli na kosilo in se še malo sprehajali po Bledu. Tako smo se okoli 15. ure vsi izmučeni odpravili na vlak, ki nas je peljal nazaj. Imeli smo se zelo lepo, tako da bi ta športni dan z veseljem še enkrat ponovili.

Nina Bučinel, 9. a Pomlad 2015 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo

Zlata maturantka Lia Šibav

»Navdihuje me misel, da bi morda nekoč odkrila kaj novega« Spomnim se je, ko je bila še majhna. Vprašala sem jo po imenu, pa mi je jasno in razločno povedala, da je Lia brez »j«. Minilo je nekaj let in mala Lia iz Fojane je zrasla v vsestransko talentirano dekle, ki zrelo stopa v svet, ima pred seboj jasen cilj in srečo, da zna v naravi in v glasbi poiskati svoj mir. Osvojila je številna zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja in na lanski splošni maturi dosegla vse mogoče točke ter se tako uvrstila med petindvajset slovenskih zlatih maturantov.

Z veseljem se je odzvala na naša vprašanja in se takole predstavila bralcem Briškega časnika. »Kot otrok sem bila vedno nasmejana do ušes, zelo rada sem se igrala v naravi in z živalmi. Že od malih nog me je zanimalo mnogo najrazličnejših stvari in veliko časa sem preživela v vinogradu s svojo mamo, ki je vedno rade volje odgovarjala na moja vprašanja. Ko sem bila stara pet let, sem se naučila brati in od takrat prebrala kar veliko knjig. Različne zgodbe, resnične in neresnične, v povezavi z dobro besedo so mi bile zelo pri srcu. V mojem življenju je bila vedno prisotna tudi glasba; poleg tega, da smo jo doma veliko poslušali, sem vseh devet let pela v šolskem pevskem zboru in igrala flavto,« je povedala.

Kako vam je uspelo doseči vse mogoče točke na maturi? Ste se veliko pripravljali?

Imam srečo, da sem bila vedno uspešna tako na naravoslovnem kot tudi na jezikovnem področju, poleg tega pa imam dober spomin, kar je morda celo najboljša mogoča kombinacija za dober rezultat na maturi.

Poleg tega sem si ta rezultat želela, saj sem vedela, da sem ga zmožna doseči, in mi je to predstavljalo izziv. Ker sem imela vsa štiri leta srednjega šolanja najvišje ocene in sem se udeleževala tudi tekmovanj iz znanja, sem imela dobro podlago in se mi na maturo ni bilo treba veliko pripravljati. Na vsak maturitetni preizkus sem prišla osredotočena z jasnim ciljem, da ga bom dobro rešila, a umirjena, kot da je to običajen šolski test.

Najbrž je tudi ta pristop prispeval h končnemu rezultatu.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 54

Zlata maturantka Lia pri predsedniku republike

Kako je bilo na podelitvi priznanj pri predsedniku države Borutu Pahorju?

Zlati maturantje splošne mature smo se skupaj z zlatimi maturanti poklicne in mednarodne mature zbrali na gradu Brdo pri Kranju, kjer je predsednik republike Borut Pahor vsakemu posebej čestital ter mu izročil sovico modrosti. Nato je nagovoril še vse skupaj, sledili so nagovor tedanje ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, kratek kulturni program, skupno slikanje ter pogostitev.

Ni pa zlata matura vaš edini uspeh. Kateri so najpomembnejši?

Med svoje najpomembnejše uspehe štejem zlata priznanja, ki sem jih dosegla na državnih tekmovanjih iz znanja. V zaključnih razredih osnovne šole sem jih zbrala pet, v srednji šoli pa sedem. Morda je bil najpomembnejši uspeh ta, da mi je uspelo v tretjem letniku gimnazije, ko je snovi že veliko, na petih različnih področjih doseči uspeh na državni ravni. V enem letu sem namreč dosegla štiri zlata priznanja ter eno srebrno, od katerih sem dvakrat zasedla drugo, enkrat pa tretje mesto. Sem pa v preteklih letih dvakrat postala tudi državna prvakinja, in sicer v italijanščini in kemiji.

Kako ste doživljali svoja osnovnošolska leta na Dobrovem?

Osnovno šolo sem rada obiskovala, saj je združevala veliko stvari, ki so mi bile pomembne. Dobila sem veliko novih informacij in tako širila svoje znanje na različnih področjih, spopadala sem se z izzivi, ki so mi jih predstavljale matematične naloge, urila sem svoj spomin ter spoznavala čar jezikovnega izražanja. Svoj prosti čas sem zapolnila z različnimi interesnimi dejavnostmi, ki so poleg poglabljanja šolskih predmetov obsegale tudi športno in glasbeno področje. Tudi druženja z vrstniki mi ni manjkalo. Zapomnila sem si ga predvsem po številnih rojstnodnevnih pustolovščinah, ob katerih smo se zelo zabavali.

Zdaj ste se odločili za študij kemije, ko bi se glede na svoje talente lahko za katero koli drugo področje. Ali vas kemija najbolj privlači?

Lahko bi rekla, da me. Kemija je področje, ki zame združuje dva svetova, in sicer matematični svet ter svet spomina. Dober kemik mora biti sposoben tako računati kot tudi si zapomniti veliko stvari. Zdelo se mi je, da bi bile z izbiro takega področja vse moje kakovosti uravnotežene in še najbolje izpolnjene. Za jezike pa se nisem odločila, ker bi z izbiro tovrstnega študija popolnoma zapustila naravoslovno področje, kjer je znanje jezikov, predvsem angleščine, nadvse pomembno in v pomoč.

Kako vidite svojo poklicno pot?

Zagotovo ne boste ostali zgolj pri diplomi iz kemije. Vas mika študij (in delo) v tujini?

Gospodarstvo

Vinoteka Brda

Obuja tradicijo in vabi k dogodkom Lani smo se odločili, da bomo s posebnimi oziroma drugačnimi dogodki obudili tradicijo, prikazali trende v vinarstvu, se izobraževali in se zabavali. Tako smo v januarju in februarju pripravili šest dogodkov, ki so bili različno tematsko obarvani.

Večina nas ima rada presenečenja, zlasti kulinarična in vinska. Zato smo prvi dogodek posvetili ustvarjanju in združevanju okusov iz domačih logov, kjer Brici živijo z zemljo in iz nje potegnejo najboljše. Poimenovali smo ga »Vinski koktajli in žganice domačih Brd«.

Sledil je dogodek, na katerem smo vrhunska vina cabernet frank iz Goriških brd užitkarsko spojili z najrazličnejšimi siri.

Poiskali smo najprimernejše kombinacije in obiskovalci so lahko sami presodili, katere poroke okusov so antologijske in katere so le stvar trenutnega navdiha. Slovensko poreklo se je izkazalo v originalnosti zaznav. Za popestritev nas je spremljala poživljajoča latinskoameriška glasba. »Krog Ženska ženski« smo zaradi bolezni pomaknili v toplejši čas.

Prvi konec tedna v februarju smo organizirali sproščen petkov večer z zimzeleno house glasbo. Obiskovalce je v čudovitem ambientu grajske vinoteke animiral DJ Martin Bone, mi pa smo jih razvajali s koktajli vseh vrst.

Izobraževalno-degustacijski dogodek je vodila Katja Kogej, someljejka tretje stopnje. Spoznavali smo bogastvo začimb in dišavnic, še posebej tistih v nekdanji in sedanji briški kuhinji ter se naučili temeljnih načel spajanja začinjenih jedi z vini.

Na dan zaljubljencev smo v vinoteki organizirali sproščen in razigran večer, ki je bil tudi romantično obarvan. Izžrebali smo par, ki je ob polnoči na grajskem dvorišču v zrak spustil laterno sreče. Nanjo sta zaljubljenca zapisala skrivne želje in ji tako dala osebno noto. Glavno nagrado za najlepšo masko je prejel simpatičen par, ki je upodobil brata Flinston.

Urška S. Gregorič

Zlata maturantka Lia Šibav Najprej bi rada v okviru različnih predmetov na fakulteti spoznala čim več področij v kemiji, da sploh vidim, katero področje mi je najbolj pisano na kožo in kako bi se dalo na tem področju delati. Najbrž se bom preizkusila v raziskovalnih vodah, saj se mi je misel, da bi morda nekoč odkrila kaj novega, kar bi doprineslo k boljšemu življenju, vedno zdela navdihujoča. O morebitnem študiju ali delu v tujini pa trenutno še ne razmišljam.

Radi imate tudi glasbo. Katero?

Poslušam veliko različnih zvrsti, če pa bi se morala odločiti za najljubšo, bi izbrala jazz in blues. Omenila bi tudi klasično glasbo. Čeprav jo bolj redko poslušam, se mi vedno zdi veličastna. Imam pa raje mirnejše melodije kot živahnejše.

Kaj vas poleg glasbe še navdušuje? Življenje samo s svojo razgibanostjo. Pogovori z različnimi ljudmi, katerih zgodbe dajejo navdih. Trenutki, ko se z dobro družbo lahko nasmeješ in sprostiš po napornem dnevu. Umirjeni trenutki, ko ničesar ne počneš.

Trenutki, ko dobiš dobro idejo in nekoga razveseliš z majhno pozornostjo, ki mu polepša dan. Čisto običajne stvari, ki na prvi pogled niso videti nič posebnega.

Kako doživljate svoj študij v Ljubljani? Prihajate pogosto domov?

S samim študijem sem kar zadovoljna. Življenje v večjem mestu mi je všeč, saj je človeku vedno na voljo veliko različnih stvari, ki jih lahko počne. Domov pa prihajam bolj redko.

Kaj vam pomenijo Brda? Ste zelo navezani nanje ali pa ste prebivalka sveta in ste (boste) povsod doma?

Zame so Brda eden od najlepših delov sveta in sem srečna, da sem se tu rodila. Čist zrak in stik z naravo mi veliko pomenita. V takem okolju lahko vedno najdemo svoj mir.

Iva Sivec Pomlad 2015 / Briški časnik / 55

Gospodarstvo

Hum

Mladim ajdovskim organizatorjem ni uspelo zbuditi Brd

Občinstva preprosto ni bilo dovolj Hitro za tem, ko smo zapisali, da je skupina mladih Ajdovcev iz društva Fluvium oktobra lani ponovno odprla vrata legendarne dvorane na Humu, ki je dolgo samevala, so v prvih dneh novega leta naznanili, da se umikajo s Huma. V treh mesecih so priredili pet dogodkov in razočarano ugotovili, da se mladi niso odzvali v tolikšnem številu, kot so pričakovali. Sodelovanje z občino in vaško skupnostjo Hum so morali zato prekinili.

Skupina mladih Ajdovcev, ki je v legendarni dvorani na Humu videla potencial in pripravila pester trimesečni glasbeni in kulturni program, je v začetku letošnjega leta zapustila Hum. »Na žalost odziv občinstva ni bil takšen, kot smo ga pričakovali,« razočaranja ni skrivala Ana Krečič, koordinatorka dogodkov v sklopu programa Hum 360.

Ob tem je še pojasnila, da bi moralo njihove posamezne dogodke obiskati vsaj 200 ljudi, da bi lahko poravnali stroške organizacije. A največ ljudi, okoli 150,

Marca je Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana imela v dvorani premiero z igro Aululario. so zabeležili na martinovanju, ko je na nastop Beneških fantov in Lisjakov prišla starejša populacija Bricev. Čeprav so ob oktobrskem odprtju mladi organizatorji napovedali pestro programsko shemo za dobra dva meseca naprej in si obetali koncertne sobote ter kulturne petke in nedelje, so jo morali glede na odzivnost občinstva kasneje delno spremeniti. Tako so idejo, da bodo vsak konec tedna ponudili vsaj en dogodek, preoblikovali in jih organizirali manj, kot so sprva načrtovali. »De-

cembra lani smo na pobudo mladih priredili plesno zabavo z elektronsko glasbo, a prodali nismo niti ene karte. To je bil rdeči alarm za nas, ki smo v projekt Hum 360 vložili vse svoje prihranke, saj še študiramo,« je Ana Krečič povzela razlog za umik mladih Ajdovcev iz Brd. Na briški občini so njihov program in idejo podprli, saj si želijo, da tovrstne dvorane služijo svojemu namenu in oživljajo kraje z raznovrstno ponudbo.

Občina bo v prihodnje še naprej iskala nove priložnosti. »Predvsem mi je žal te zagnane, delovne in energične skupine mladih, ki je verjela v oživitev dvorane, mi in občina pa smo stiskali pesti, da bi jim zares uspelo,« je povedala Teja Jelina, predsednica vaške skupnosti Hum. Vaška skupnost Hum zato skupaj z Občino Brda poziva interesente k predstavitvi namere prevzema dvorane na Humu za prireditve.

Dvorana na Humu pa z novim letom nikakor ne sameva, saj je stalno polna, nam je zagotovila Teja Jelina. V njej vadijo in nastopajo amaterske gledališke skupine, med tednom so športne aktivnosti, ob koncih tedna pa je poskrbljeno za različna praznovanja in prireditve.

Ana Cukijati

Šola

Prvošolci se izobražujejo

Ogled stare briške hiše v Krasnem V sredo, 28. januarja, smo si učenci prvih razredov OŠ Dobrovo in podružnične šole Kojsko ogledali staro briško hišo v Krasnem. Gospa Darinka Sirk, nekdanja učiteljica na naši šoli, nam je povedala veliko zanimivega o življenju nekoč. Pod njenim vodstvom smo si ogledali še po starem opremljene prostore in predmete, ki jih danes ne poznamo več. Med vinogradi smo se igrali igre, ki so jih poznali naši stari starši. Gostiteljica nam je pripravila presenečenje, saj nam je spekla domače miške, ki so v hipu izginile s pladnja. Prav za konec smo iskali izgubljena jajčka. Za prijetno dopoldne se gospe Darinki najlepše zahvaljujemo.

Učiteljice 1. razreda Pomlad 2015 / Briški časnik / 56

Gospodarstvo

Briški pikolit

Velika tradicionalna posebnost Brd Pri proučevanju zgodovine Goriških brd sem velikokrat prišel do opisov izrazite posebnosti – pridelave vina pikolit.

Naj pojasnim, da praviloma ni šlo za sorto pikolit, vsaj od sredine 18. stoletja so v Brdih delali to vino iz osušene sladke rebule. Pikolit so izdelovale številne vinarske družine v Brdih in mnogi duhovniki. Tako je na primer dekan v Biljani Ludvik Kumar zelo rad pogostil svoje obiskovalce s sladkim pikolitom.

Izbrano rebulo z južnih leg so nekateri sušili na lesah, na piconih, drugi so grozde obešali na vrvice. Tako so grozdje sušili do božiča, nekateri pa tudi do velike noči. Za to sušenje v zračnih prostorih so morali imeti zelo veliko les ali piconov. Pred božičem ali pred veliko nočjo so jagode obrali in jih sortirali. Že prej so redno odstranjevali ognite jagode. Prešali so jih v majhni preši, ki je bila narejena prav za takšne namene.

Po prvem prešanju so tropine sesekljali, zrahljali pečke in jih še enkrat stisnili.

Tako so izdelovali pikolit tudi na domačiji Toroš na Plešivem, česar se gospodar Dušan Humar še natančno spominja.

Briški pikolit so delali v premožnejših briških družinah, kjer so imeli za to primerne pripomočke, s tem se je ukvarjalo tudi veliko duhovnikov, prav tako pa tudi osebje na gradovih, med njimi tudi Gerbec, oskrbnik na Gradu Dobrovo.

Sodček s pikolitom je bil poleti in pozimi na podstrešju. Bil je poln do tri četrtine in vino je bilo zelo sladko, z veliko stopnjo alkohola, tako da se ni moglo pokvariti. Za izdelavo tega vina so hranili glivice iz prejšnjih let. Tega vina so proizvedli zelo malo in bilo je posebnost, ki so si jo v majhnih količinah privoščili le za posebno slovesne priložnosti. Menda so imeli v Toskani podobno vino, ki so ga imenovali sveto vino – vino santo.

Ni znano, kdaj so v Brdih začeli izdelovati to vino. Podatki kažejo, da so že leta 1760 na Gradu Dobrovo izdelovali pikolit in ga starali. Konec 19. stoletja so Pomlad 2015 / Briški časnik / 58

Stiskalnica za pridelavo vina pikolit in manjši sodček, primeren v ta namen. imeli tudi po 130 let stare primerke pikolita, ki so na Dunaju in v Rimu dosegali izredne cene. Predstavljali so ga tudi na vinskih razstavah.

V župnišču v Šmartnem so prav tako izdelovali pikolit in imeli so orodja, ki so bila za to potrebna. Zadnja je po stari metodi to vino pripravljala mati župnika Jožka Benedetiča in ni uporabila žvepla. Za njo je metodo prevzel Benedetičev nečak Ljubomir Prinčič v Vipolžah, ki še vedno prideluje za svoje potrebe pikolit po starem načinu, ki je v Brdih znan vsaj od sredine 18. stoletja.

V manjšem sodu, v katerem je zorel pikolit, so v starih časih pustili usedlino in potem nalili novega soka. V zadnjih desetletjih pa sod očistijo, vanj dajo pol litra usedline in nekaj pikolita iz prejšnjih let ter dolijejo sladek rebulin sok. Sod je običajno napolnjen le do polovice, nato ga nepredušno zaprejo in vino se samo oblikuje.

Kako poteka postopek, bomo spoznali ob naslednjem primeru. Sredi oktobra potrgajo okrog 150 kg zdrave rebule v višjih legah. Poskusili so osuševati tudi grozdje sauvignon, vendar ni zdržalo toliko časa in je prej zgnilo. Rebula mora imeti debele in redke jagode in ne sme biti nabrana ob slabem vremenu in v nižjih predelih. Grozde dajo na lese ali na picone, v zadnjih letih tudi na manjše lesene gajbice. Običajno naberejo največ 300 kilogramov najlepše rebule. Enkrat ali dvakrat oberejo vse slabe jagode.

Delno osušeno grozdje dajo v košare, in ko jih očistijo, jih dajo znova na picone ali plitve gajbice. Dejansko nastanejo rozine, in boljše je grozdje stare rebule, ki zdrži daljše staranje. Sušijo običajno na podstrešju, v zračni kleti, nekateri pa tudi v kakšni stari, nenaseljeni hiši.

Pikolit iz rebule ima običajno od 13,5 do 16 % alkohola in poleg tega še 15 ali 16 % sladkorja. V družini Ljubomirja Prinčiča v Vipolžah so pred desetletji prešali grozdne jagode ob zimskih počitnicah (konec januarja). V zadnjem času pa ob veliki noči.

V sodu se vino količinsko precej zmanjša – rečejo, da ga sod vzame. Tako je na primer v enem letu od 15 litrov sladkega grozdnega soka nastalo 10 litrov vina. Če primerjamo podatke izpred desetletij, so imeli na domačiji Prinčič trgatev izbrane rebule v povprečju prve dni oktobra in za ta namen so določili okrog 165 kg grozdja. Po sušenju na plitvih gajbicah in čiščenju grozdja so prešali samo jagode okrog 20. aprila naslednje leto in iztisnili povprečno 13 litrov sladkega soka. Po prvem prešanju so tropine razsekali in jih nato ponovno sprešali. Čez nekaj dni so sok dali v sod in naslednje leto so konec aprila dobili v povprečju nekaj manj kot 10 litrov pikolita, narejenega po stari metodi brez dodajanja sladkorja ali vode, brez žvepla in brez filtriranja. Takšen način je pred drugo svetovno vojno uporabljal tudi vinar baron Rudolf Teuffenbach v Vipolžah. Iz soda običajno prelijejo narejen pikolit v flaškonček in nato v manjše steklenice.

Ljubomir Prinčič še vedno dela pikolit na ta zgodovinski način in to je lepo in dragoceno darilo za izjemne priložnosti.

Peter Stres

Kmetijstvo

Subvencijska kampanja 2015

Zbiranje vlog je v polnem teku V letošnjem letu se je začela izvajati reforma Skupne kmetijske politike. Vlaganje zbirnih vlog za namen neposrednih plačil, ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), ukrepa ekološko kmetijstvo (EK), ukrepa plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD) in dobrobit živali (DŽ) je že v polnem teku.

Upravičenci morajo v obdobju od 2. marca do 6. maja 2015 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vložiti zbirno vlogo, če uveljavljajo katerega od naštetih ukrepov. Skrajni rok (t. i. obdobje za zamudnike) je do 1. junija 2015, pri čemer se upošteva 3-odstotno znižanje izplačil za plačilne pravice na vsak delovni dan v času od 7. maja do 1. junija in 1-odstotno znižanje izplačil na vsak delovni dan za druge vloge in zahtevke.

Nove sheme

Neposredna plačila so tudi v prihodnje predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva.

Osrednja shema ostaja proizvodno nevezana shema osnovnega plačila, ki deluje v obliki plačilnih pravic, a bodo vrednosti plačilnih pravic predmet t. i. delne konvergence, kar sodi med ključne elemente reforme. Obenem daje reforma večji poudarek trajnostnemu razvoju kmetijstva in, podobno kot pri ukrepih razvoja podeželja, omogoča, da se del sredstev nameni določenim področjem ali sektorjem. Zato se z letom 2015 uvajajo v Sloveniji nove sheme. Med njimi so zelena komponenta, ki je obvezna, medtem ko bodo kmetijskim gospodarstvom na voljo tudi plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore (za strna žita, mleko v gorskih območjih, rejo govedi, zelenjadnice, beljakovinske rastline) in shema za male kmete. Bolj ciljno usmerjanje neposrednih plačil se odraža tudi v splošnih pogojih za prejemanje neposrednih plačil: v novi zahtevi »aktiven kmet«, ki velja tudi za nekatere ukrepe razvoja podeželja, v minimalni velikosti kmetijskega gospodarstva (vsaj 1 ha upravičenih kmetijskih zemljišč, izjema velja za kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo podporo za mleko v gorskih območjih ali podporo za rejo govedi, ki morajo biti v danem koledarskem letu upravičena do skupno najmanj 100 evrov neposrednih plačil) ter v zahtevi, da se pri večjih kmetijskih gospodarstvih izplačila zmanjšajo.

Vloge za naštete sheme so sestavni del zbirne vloge in jih je treba oddati hkrati v skladu z roki za zbirno vlogo, vendar je obenem skrajni rok za potrditev odločitve o

vstopu kmetijskega gospodarstva v shemo za male kmete 15. oktober 2015.

Ker so vse plačilne pravice iz sheme enotnega plačila (regionalno plačilo in različni zgodovinski dodatki), ki so jih imela na voljo kmetijska gospodarstva, prenehale veljati 31. decembra 2014, se bodo plačilne pravice v okviru sheme osnovnega plačila dodelile na novo. V ta namen je treba oddati vlogo za dodelitev plačilnih pravic v letu 2015 (t. i. prva dodelitev) ali vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Hkrati je treba oddati tudi vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, ki bodo dodeljene. Od vključno leta 2016 naprej bo dodelitev plačilnih pravic mogoča le iz nacionalne rezerve ter v skladu s pogoji, ki veljajo za nacionalno rezervo.

Pogoji upravičenosti

Kmetijska gospodarstva, ki bodo oddala vlogo za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic, bodo morala oddati tudi vlogo za plačilo za zeleno komponento (ter izvajati kmetijske prakse glede na velikost in vrsto kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva). Dodatno bodo lahko uveljavljala tudi plačilo za mlade kmete, če bodo izpolnjevala pogoje, in/ali se odločila za vstop v shemo malih kmetov. Vendar pa uveljavljanje proizvodno vezanih podpor ni pogojeno z upravičenostjo do sheme osnovnega plačila, kar pomeni, da plačilo za mlade kmete ali vstop v shemo za male kmete ni na voljo tistim kmetijskim gospodarstvom, ki bodo v letošnjem letu uveljavljala le proizvodno vezane podpore.

Upravičenec, ki želi uveljavljati ukrep KOPOP, mora najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti, kar pomeni, da v ukrep KOPOP lahko vstopi le tisto KMG, ki ima vsaj 1 ha kmetijskih površin, je vpisan v RKG, upravičenec ima opravljen 6-urni program usposabljanja s področja kmetijskih okoljskih in podnebnih vsebin ter ima izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (PA). Pred pripravo PA na vsakem KMG za tiste GERK-e, na katerih se gnoji z mineralnimi gnojili, mora biti izdelan gnojilni načrt na podlagi analize tal, ki ni starejša od petih let. V primeru KMG – planina mora biti izdelan poseben PA za planino.

PA mora biti v letu 2015 izdelan najkasneje na dan oddaje zbirne vloge.

Tekom petletne obveznosti bo moral upravičenec izpolnjevati tudi vse splošne pogoje: imeti bo moral opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur letno, v prvih treh letih trajanja obveznosti bo moral najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja, ves čas trajanja obveznosti bo moral voditi evidence o vseh delovnih opravilih in ne bo smel uporabljati blata komunalnih čistilnih naprav. K temu si bo vsak upravičenec za svoje KMG izbral eno ali več operacij, v katere se želi vključiti,

kjer pa bo moral izpolnjevati obvezne zahteve, dodatno pa se bo lahko odločil tudi za izvajanje izbirnih zahtev znotraj posamezne operacije, kjer so te na voljo. V okviru ukrepa KOPOP je na voljo 19 operacij.

Spremembe pri višini plačil

V času trajanja petletne obveznosti se morajo upravičenci vsako leto usposabljati vsaj šest ur, najmanj enkrat v času trajanja obveznosti morajo uporabiti storitev individualnega svetovanja, vsako leto morajo pridobiti certifikat za ekološko pridelavo ter rediti travojede živali, če bo KMG uveljavljal plačilo za trajno travinje. Poleg tega bodo morali KMG-ji, ki bodo prvič vstopili v kontrolo ekološkega kmetovanja, imeti v prvem letu trajanja obveznosti (prvo leto preusmeritve) do 25. septembra tekočega leta izdelan individualen načrt preusmeritve.

Vse zainteresirane, ki se želijo vključiti v ukrep KOPOP in EK, pozivamo, da čim prej s kmetijskim svetovalcem pripravijo PA. Upravičenec, ki želi uveljavljati ukrep OMD, mora najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisan v RKG, nosilec KMG mora biti »aktiven kmet« in skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega hektarja.

Od leta 2015 je največ sprememb pri višini plačil. Ker se je skupna vsota denarja, namenjenega za OMD, nekoliko znižala, se bodo znižala tudi plačila za OMD. Novost je tudi spremenjena degresija oz. postopno zniževanje plačil za ukrep OMD, ki se začne pri 70 ha.

Več informacij o neposrednih plačilih in o ukrepih Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 najdete na spletnih povezavah http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=URED6640 in http://www.program-podezelja.si/.

Za elektronski vnos zbirne vloge ter za pripravo programov aktivnosti se je treba predhodno naročiti pri Izpostavi kmetijske svetovalne službe Brda. Kontakt: (05) 39 59 530 ali (05) 39 59 531. Z naročanjem ne odlašajte!

Kmetijska svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Brda Uporabljeni viri: http://www.program-podezelja.si/sl/22-vsebina-prp-2014-2020/289-24-2-2015-vnos-zbirnih-vlog-2015-za-ukrepe-kmetijske-politike Pomlad 2015 / Briški časnik / 59

Kultura

Pogovor z igralko Ano Facchini

Briški amaterski igralci so odlični in zaslužijo si boljše pogoje za ustvarjanje Sem daleč od odlične pevke, res pa je, da rada pojem. Imam pester glasbeni okus – obožujem džez in velike dive, kot so Billie Holiday, Nina Simone in Dinah Washington, poslušam pa vse od klasike do sodobne glasbe … V Sloveniji imamo dobre pevce in pevke, a najboljši niso vedno tudi najbolj znani.

Oddaja mirnost, ki je nalezljiva. Njene besede so pristne in iskrene, nasmeh pa globok in prešeren.

Igralka Ana Facchini že skoraj petnajst let ustvarja v SNG Nova Gorica. Na odru se lahkotno preoblači v različne vloge. Tako se vsaj zdi, ker je v vsaki predstavi izjemno prepričljiva. Za svoje delo je prejela večja priznanja – Borštnikovo za mlado igralko, Severjevo nagrado in nagrado tantadruj. Pravi, da je oder skrivnosten prostor, kompleksen in obenem preprost, kot je lahko le človeška duša. In ta skrivnostnost jo privlači. Poleg službe vodi še tri amaterske gledališke skupine in poučuje dijake dramsko-gledališke smeri na Gimnaziji Nova Gorica. »Hvaležna sem za te izkušnje, ker so tako amaterski igralci kot mladi krasni ljudje. V delu z njimi najdem veliko navdiha,« toplo pove. Kolikor ji čas dopušča, bere in uživa v plavanju. »Po dolgem času spet hodim plavat. Moram povedati na glas, da bom pri tem še bolj odločna. Voda kot element mi je zelo blizu in rada se zadržujem ob njej – ob morju, jezerih, rekah. Zdi se mi, kot da sem prišla iz oceana,« se zasmeje. Njena mirnost res spominja na prostrano in spokojno morsko gladino, voda pa je lahko s svojo silovito močjo včasih tudi nevarna. Se zna tudi Ana silovito razjeziti? »Tudi, tudi, a doslej večjih izbruhov atomskih razsežnosti nisem imela veliko,« iskreno prizna. Pogovarjali sva se marčevskega petka, dan po premieri predstave Tartuffe, v kateri je odlično oživela spletično Dorino.

Sinoči so vam gledalci po premieri predstave Tartuffe namenili bučen aplavz. Dober občutek, kajne?

Seveda. Ni lepšega kot ob bučnem aplavzu spoznati, da si soustvaril uspešnico.

Naš Tartuffe to nedvomno je, občinstvo je to glasno povedalo. Aplavz po premieri je za igralca prva potrditev. Glede na to, da so gledalci pozorno spremljali predstavo, se odzivali in nas toplo sprejeli, smo odšli domov zadovoljni vsi – tako oni kot mi igralci.

Kaj je značilno za dobrega igralca?

Odprtost duha, duše, uma in čustev, da se lahko pri ustvarjanju preda z vsem, kar ima in nosi v sebi. Tudi fleksibilnost in potrpežljivost sta dobrodošli, saj se je včasih treba prilagajati stvarem, ki ti niso blizu. Sicer pa je dobro, da delo pustimo »v službi« in s sabo ne nosimo likov, ki jih igramo. Čustva, ki jih odigravam na odru, niso moja, jih samo poustvarjam. Ne mislim, da bi moral igralec vse izkusiti na lastni koži, da je lahko dober na odru.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 60

Na odru ali v zaodrju igralci doživite marsikakšno prigodo, ki je gledalci ne opazimo, vam pa pospeši srčni utrip. Lahko delite z nami kakšno vašo »nenavadno« izkušnjo?

Katera vloga vas je doslej najbolj notranje zaznamovala, spremenila?

Vsaka vloga me je po svoje zaznamovala in mi nudila nekaj za nadaljnje ustvarjanje.

Bilo bi krivično, če bi se omejila le na eno.

Veliko mi je dala vloga Hane v predstavi Dogodek v mestu Gogi, ki sem jo igrala na začetku poklicne poti. To je zahtevna vloga za mlado igralko, kakršna sem bila takrat, vendar me je fantastični režiser Mile Korun podprl in mi ogromno dal, za kar sem mu izjemno hvaležna. Potem so tu še Urška v Zdrahah, Anfisa v Treh sestrah, Kalerija v Letoviščarjih, vloga v predstavi Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) …

Veliko gledališčnikov pravi, da je Mile Korun zahteven režiser …

Da, vendar je velik ustvarjalec, ki pooseblja gledališče, razume igralca in zna z njim delati. Vsaj moje izkušnje so take. Vsaka sekunda, ki sem jo z njim prebila na odru, mi je bila v izjemen užitek. Ve, kaj dela, zna se povezati s sodelavci tudi na ravni, ko ni več potrebnih veliko besed. Mogoče ga tako cenim tudi zato, ker me je štiri leta poučeval na akademiji in sem ga imela priložnost bolje spoznati.

V novi predstavi Tartuffe francoskega komediografa Molièra ste odlični v vlogi spletične Dorine.

Zgodba govori o hinavščini in manipuliranju. Kako vi zaznavate ta pojav v družbi? Že samo dejstvo, da igramo več kot tristo let staro Molièrovo igro, ki je še vedno aktualna, pove, da hinavščina spremlja človeštvo že od nekdaj in je žal sestavni del družbe.

Mogoče mora obstajati zato, da lahko spoznamo in cenimo njeno nasprotje.

V več predstavah ste pokazali, da ste odlična pevka. Katere pesmi si najraje prepevate?

Običajno nimam težav s tremo in sem na odru večinoma sproščena. Enkrat sem v tej sproščenosti med predstavo na odru celo zaspala. Igrala sem Titanijo v predstavi Sen kresne noči. Kar dolgo sem morala »speča« ležati na tleh in na eni od dopoldanskih ponovitev predstave sem zares zaspala. Zbudil me je hrup soigralcev in kmalu bi me pobralo, ko sem ugotovila, da sem na odru sredi predstave. Na srečo nisem zamudila svoje iztočnice, gledalci niso ničesar opazili in sem lahko nadaljevala z igro. Iz takih prigod so sestavljene igralčeve nočne more. No, jaz sem svojo doživela in je res strašljiva.

Že nekaj let vodite tudi tri amaterske gledališke skupine: IDAS iz Neblega, TRD Globočak s Kambreškega in gledališko skupino ZARJA iz Bilj. Glede na to, da ste vajeni profesionalnega ustvarjanja, ste strogi?

Da, sem stroga. Veliko pričakujem in tudi veliko dobim, ker delam s krasnimi ljudmi, ki me navdušujejo in sem jim hvaležna za našo skupno izkušnjo. Na začetku sem imela nekaj težav, ker je amatersko ustvarjanje vendarle precej drugačno od poklicnega dela.

Kmalu pa smo našli skupni jezik in se naučili delati skupaj. Predvsem se mi zdi, da je amatersko ustvarjanje smiselno, dokler se sodelujoči zabavajo. Če postane breme in stres, sem naredila nekaj narobe jaz ali pa oni. Z Brici je lepo sodelovati – so veseli ljudje, ki se radi zabavajo in družijo. So zelo prijetna družba. Skupina je igralsko napredovala, je zelo dobra in ima vedno več občinstva, zato se mi zdi škoda, da nima primernega prostora za svoje delovanje. Sicer sta v Brdih dve dvorani, na Humu in v Medani, a sta obe v nesrečnem stanju. Glede na to, da je gledališka dejavnost zelo živa in da so dobro obiskane tako domače kot gostujoče predstave, bi bilo prav, da se temu področju nameni več pozornosti.

Po rodu ste Brika. Kakšno je bilo odraščanje v Brdih?

(Nadaljevanje na 61. str.)

Kultura

Odprtje razstave Grafike Toneta Kralja

Povezali sta se dve občini in dve kulturi Na dan kulturnega praznika so na pobudo in v organizaciji Hiše kulture v Šmartnem odprli razstavo Toneta Kralja z naslovom Grafike. Razstava, ki je bila na ogled do 8. marca, je nastala kot plod sodelovanja med Občino Izola, Galerijo Insula, Goriškim muzejem in Občino Brda.

Kraljeve umetnine so tako združile dve občini, dva župana, ki sta si imela priložnost seči v roke in ob tem izmenjati nekaj produktivnih mnenj in besed, ki bi lahko narasle v intenzivnejše sodelovanje.

Kraljeva grafična dela, ki so nastala med letoma 1934 in 1953, so zapuščina, ki jo je avtor pustil za seboj na Obali. Slednjo dopolnjuje 12 jedkanic iz zbirke Goriškega muzeja s pretežno nabožno vsebino, ki so nastale kot posthumni odtisi leta 1982.

Pogovor z igralko Ano Facchini (Nadaljevanje s 60. str.)

Prva leta življenja sem sicer preživela v Novi Gorici, a smo bili veliko v Brdih, ker so starši doma pri noni gradili hišo. Preselili smo se in odraščanje v Brdih je bilo čudovito – otroci smo se od jutra do večera podili po brajdah in grivah, se igrali ob potokih, lovili ribe, raziskovali naravo, se ukvarjali z domačimi živalmi. Nono je imel konja in veliko sem bila pri njem v jaslih, ga čohala in mu na uho pripovedovala pravljice. Saj smo se otroci znali zabavati tudi v mestu, se igrali na dvoriščih blokov, zdi pa se mi, da življenje na deželi otroku bolj odpre vrata v domišljijski svet.

Marca letos je bila v Krminu že tretja prireditev Kultura brez meja, ki krepi čezmejno sodelovanje in povezovanje vseh, ki delujejo na področju kulture v obmejnih občinah. Tokrat ste za režisersko taktirko poprijeli vi. Kaj ste vsebinsko izpostavili?

Letos je rdeča nit Kulture brez meja prva svetovna vojna, pravzaprav soška fronta in reka Soča, ki združuje italijanski in slovenski breg, odplavlja preživeto trpljenje in napaja novo življenje. Tudi letos bo prireditev združevala vrsto ustvarjalcev z obeh strani meje. Pesem, ples, glasba in izbrana beseda bodo obiskovalcem pripovedovali zgodbe o domačih ljudeh, trpljenju, upanju in o vojni, ki se nikoli ne sme več ponoviti.

Dominika Prijatelj

Izdelal jih je Lucijan Bratuš z originalnimi kraljevimi matricami iz let 1920 in 1921, podpisala pa jih je umetnikova vdova Mara Kralj.

Pozdravne besede sta na odprtju vsem prisotnim namenila župana dveh občin, mag. Igor Dolenc, župan občine Izola, ter Franc Mužič, župan občine Brda. Slednji je ob pozdravu poudaril, da so Brda podeželska občina z izjemnim kulturnim bogastvom. Mag. Kolenc je dodal, da kultura dela na dolgi rok in da je razdeljenost naše države rešljiva prav s pomočjo kulturnih vsebin. Ob odprtju sta spregovorila Dean Mehmedović iz galerije Insula ter Katarina Brešan iz Goriškega muzeja Nova Gorica. Hiša Kulture je tako v Brda prenesla bogato Kraljevo zbirko grafik, ki so nastale v obdobju avtorjevega bivanja v Izoli od leta 1960 naprej. Kot je poudaril Dean Mehmedović, razstavljena dela veljajo za materialno sled, ki jo je avtor pustil za seboj in je trenutno v lasti Občine Izola. Med drugim je izpostavil, da v svojem konceptualističnem umetniškem delu Kralj izraža osebno opredelitev, saj ravno v grafikah lahko začutimo njegov osebni razvoj. Po Mehmedovićevem mnenju sta bila tako Tone Kralj kot njegov brat France, ki je veljal za njegovega učitelja, avtorja, ki sta zastavila nekakšen nacionalni način v likovnem delovanju. Oba sta namreč zaradi socialističnega realizma z izrazito monumentalistično formo in tematiko, ki v ozadju nosi osnove humanizma, fenomen slovenske likovne umetnosti. Katarina Brešan je poudarila, da razstavljene grafike predstavljajo deformirana telesa, ki izkazujejo notranji nemir, borbo, duševno stisko kot posledice vojne v občutljivem človeku. Kraljeve kasnejše cerkvene poslikave so namreč veliko bolj realistične.

Kralj, ki je Šmartno zaznamoval s svojimi edinstvenimi freskami in poslikavami v tamkajšnji cerkvi sv. Martina, je vasi ponovno podaril dodatno vrednostno noto na kulturnem področju. Ravno preko Kraljevih del sta se v srednjeveški vasici

povezali dve občini, dve kulturi, ki imata veliko skupnega in ki sta si lahko druga drugi v vzor in pomoč. Župan Franc Mužič, ki je razstavo izkoristil za srečanje z izolskim županom in direktorjem Turističnega združenja Izola Deanom Kocjančičem, je poudaril, da občine med seboj premalo sodelujejo.

Začetna zagnanost se je zmanjšala in treba jo je obnoviti. Meni namreč, da se morajo občine povezati med seboj in s tem doseči, da državno financiranje ne bi oviralo same funkcionalnosti občin. Občine bi namreč morale imeti tudi nekaj prostih sredstev, ki bi jih investirale v razvoj. Čeprav se izolska občina lahko ponaša z morjem, meni, da imamo tudi v Brdih številne druge vrednosti, ki jih moramo izkoristiti.

Izolski župan mag. Igor Kolenc je med drugim omenil, da imata tako briška kot izolska občina veliko skupnega, od oljkarstva, vinarstva do turizma. Ta predstavlja povezovalno nit, v zvezi s katero bi si občini lahko izmenjali marsikatero izkušnjo, in to dejstvo je trenutno še premalo izkoriščeno. Upa, da bosta občini v prihodnje lahko izvedli izmenjavo turistov, saj je ta panoga prioriteta in predstavlja 45 odstotkov prihodkov izolske občine.

Direktorica ZTKMŠ Ariana B. Suhadolnik je ob entuziastičnih besedah o prihodnjem sodelovanju dveh občin omenila, da interes za določene zanimive turistične destinacije vedno bolj raste. Sodelovanje z Občino Izola in Galerijo Insula predstavlja izjemno zgodbo, ki bi jo lahko vključili tudi v novonastali biser in hram briške kulture, Vilo Vipolže.

Direktor turističnega združenja Izola Dean Kocjančič je potrdil, da je turizem dejavnost, ki prosperira tako v briški kot v izolski občini. Dan odprtja razstave zanje predstavlja tudi možnost izmenjave praks. Za nadaljnje sodelovanje bodo skušali izhajati ravno iz področja kulture in umetnosti.

Andreja Benedetič Foto: Andrej Colja Pomlad 2015 / Briški časnik / 61

Kultura

Novice iz Hiše kulture

Pestrost kulture ujeta v Šmartnem Umetnine iz kreppapirja

Šmart'nka Jožica Pulc je v Mali polžkovi galeriji ves december razstavljala adventne venčke, v januarju pa različne ikebane, cvetlice, šopke, venčke in cvetlične aranžmaje. Jožica se je z ročnimi deli srečala že v otroštvu, pričela je s pletenjem. Sledilo je kvačkanje uporabnih ter dekorativnih izdelkov, nato se je preizkusila v »štikanju«. Pred leti se je udeležila delavnice izdelovanja iz kreppapirja in to ji je odprlo nova obzorja. Lani jo je vrtec na Dobrovem povabil, da pripravi delavnico za otroke in vabilu se je z veseljem odzvala.

Jožičina ustvarjalnost v kreppapirju je raznolika, najljubši motiv je in ostaja cvetlica. Ustvarila je že nešteto aranžmajev za poroke, poročne šopke ter namizne dekoracije. Idej ji nikoli ni primanjkovalo, nenehno snuje nove zamisli in jih izdeluje.

Iz njenih izdelkov veje veselje, saj ji je, kot sama pravi, ustvarjanje v užitek. Zvečer, ko ima malce miru in tišine, se posveti svojim idejam in ustvarja. Z ljubeznijo, za veselje, za sprostitev.

Za več informacij o njenih izdelkih lahko kontaktirate Hišo kulture v Šmartnem.

Razstava grafik Toneta Kralja 8. februarja smo v galeriji pripravili odprtje razstave grafik Toneta Kralja, enega najvidnejših umetnikov 20. stoletja. V sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole in Občino Izola smo razstavili grafična dela iz različnih serij, ki so nastala med letoma 1934 in 1953 in so se »znašla« v zbirki izolske občine. Po mnenju kustosa Deana Mehmedovića so grafike tipični predstavniki umetnikovega kreda, tako kot ves njegov opus so zaznamovane z ekspresionizmom, tematsko pa navezane na izhodišče »nove stvarnosti«. To umetniško gibanje je zagovarjalo načelo, naj umetnost govori o življenju – tu in zdaj. Kralj je tako upodabljal motive iz kmečkega in delavskega vsakdana, pa tudi vojne prizore.

Po odprtju se je delegacija sestala z briškim županom Francem Mužičem in direktorico ZTKMŠ Ariano B. Suhadolnik na uradnih pogovorih.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 62

Andrea Bellavite predstavil knjigo Soča tisočerih obrazov

V sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice smo 20. februarja pripravili predstavitev knjige L'Isonzo, Soča tisočerih obrazov. Ravnatelj goriškega kulturnega doma Igor Komel je v pogovoru z avtorjem razkril marsikatero neznano zgodbo, utrinek, zanimivost o smaragdni reki in njenih ljudeh. Andrea je humanist, novinar, strasten raziskovalec, zaljubljenec v Sočo in njene ljudi. Želja po razumevanju ga je gnala, da se je v enem letu naučil govoriti slovensko, ki jo sedaj odlično obvlada. Med pogovorom so predvajali film o Soči, ki ga je kot dopolnitev knjigi posnel snemalec Ivo Saksida.

Po besedah avtorja je Soča reka, ki združuje vse ljudi, ki živijo ob njej. Je reka miru in prijateljstva, njej so posvečeni verzi Gregorčiča in Ungarettija. Je naša skupna zgodba in simbol miru.

Kulturni dom iz Gorice si bo prizadeval, da bi knjigo prevedli v slovenski jezik, saj si te zgodbe in izjemne fotografije Massima Crivellarija zaslužijo kar najširši krog bralcev. Knjigo je novembra lani izdala založba LEG iz Gorice.

Barvite slike Žive Agrež prikazujejo Toskano V Mali polžkovi galeriji smo 1. marca odprli razstavo del Žive Agrež z naslovom Toskana. Živa Agrež je po diplomi iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine delala kot novinarka na radiu Ljubljana,

Kultura

Novice iz Hiše kulture

pri časopisu Delo in reviji Jana. Po upokojitvi leta 2004 se je posvetila slikanju. Živa Agrež je danes slikarka.

Z leti slikarskega izobraževanja je izostrila svoj občutek in ugotovila, da jo najbolj veseli slikanje pokrajine. Pokrajine se loteva v vseh letnih časih, posebej pa se posveča svetlobi.

O svojih slikah pravi: »Slike, ki jih imam najraje, so nastale iz občutenja motiva in seveda s pomočjo poznavanja likovnih pravil, ki so se med ustvarjanjem prižigale kot drobne lučke in sem jih upoštevala ali pa tudi ne. Toda nekaj drži kot pribito: če ni očaranosti, vzhičenja nad motivom ali obsedenosti, kot temu pravim sama, te posebne sile, s katero segam po barvah, zagotovo ni dobre slike.« O strasti do slikanja najbolje pripovedujejo njena dela. Ta so barvita, svetla, optimistična, radostna, polna energije, svobode in prežeta s čustvi.

Tatjana Šundovski Bašin

Slika Žive Agrež

Etnološki razstavi na Gradu Dobrovo

Ohranjen briški zgodovinski spomin Svež utrip pomladnega dogajanja v Brdih je v sončnem marčevskem dopoldnevu napovedalo odprtje etnološke razstave v novem paviljonu Gradu Dobrovo, ki se ji je pridružila še vzporedna razstava v gradu. Razstavi sta del projekta Zborzbirk (Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom), ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnega sklada ter namenjen strokovni obdelavi, ovrednotenju in promociji zbirk kulturne dediščine v Kanalski dolini, Reziji, Nadiških dolinah, Terski in Gornjesavski dolini, na Kobariškem, Liškem, Kambreškem, v dolini Idrije, na Kanalskem in v Brdih.

Izročilu prednikov, njihovemu delu in iznajdljivosti, prikazu nekdanjih obrti (meštirjev), predmetov, ki so spremljali njihov vsakdan ter razčlenjevali njihov čas, sta namenjeni razstavi na Gradu Dobrovo. Pa v spomin in zahvalo za vse duhovno bogastvo, ki so ga zapustili rodovom za njimi, v obču-

dovanje in razmislek vsem, ki jim ob tem bogastvu (še) zastane korak in se ustavi oko.

Obe razstavi zajemata iz knjig Ivánov venec in Devetindevetdeset meštirjev – sto mižerij Darinke Sirk, »prave zakladnice vedenj in znanj o različnih področjih kulturne dediščine Brd«, kot jo opiše najvidnejši slovenski etnolog Janez Bogataj. Brez njenega dolgoletnega zbiranja predmetov in pričevanj o kulturni dediščini Brd ter zavedanja o široko razvejanem poslanstvu učitelja bi bila Brda siromašnejša. Ob ogledu etnoloških razstav na Gradu Dobrovo se obiskovalec zave veličine, ustvarjalne moči in globokega občutka pripadnosti Brdom, iz katerega sta zajemali zbirateljici in ljubiteljici kulturne dediščine Darinka Sirk in njena mati Dora Obljubek.

V prostranem paviljonu, ki se nevsiljivo zliva z okolico, je na ogled sodobno zasnovana stalna postavitev razstave o briških meštirjih. Idejno zasnovo in izvedbo je prispeval arhitekt Martin Simčič, ki je skupaj s svojim očetom Izidorjem tudi soavtor razstavišča (slednje bo namenjeno tudi drugim prireditvam), v gradu pa je višja kustosinja

Goriškega muzeja Tanja Gomiršek v bogati Darinkini skrinji poiskala srajce za spat, kotuline, bušte in buštine in jih postavila na všečen ogled.

Odprtje paviljona in razstav je pospremil pozdrav Erike Kovačič Marinič, vodje Turističnega informacijskega centra Brda, prikaz pletenja košar in izdelave svitkov, izšla je zloženka Etnološka zbirka družine Darinke Sirk (v kolonski hiši na Frlanšču), zapele so Briške žene, zaigrali in zapeli so učenci in učenke Osnovne šole Dobrovo, in odstrl se je delček spomina in pogleda na nekdanja človeška prizadevanja in ustvarjanja, na bitje in žitje briškega človeka v nekem (minulem) času. »Zaradi spoštovanja do kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili predniki, in zaradi želje, da bi mladi rodovi začutili spoštovanje in ljubezen do rok, ki so znale ustvariti dragocene mojstrovine,« zapiše Darinka v svoji knjigi. Obe razstavi, Meštirji v Brdih in Iz nonine skrinje, ponujata za to dovolj priložnosti.

Iva Sivec

Pomlad 2015 / Briški časnik / 63

Kultura

Slovenska keramika na mednarodni razstavi v Berlinu

Razstavlja tudi Ivan Skubin V Muzeju keramike v Berlinu se je v okviru slovenskega kulturnega praznika predstavilo štirideset ustvarjalcev v glini iz triindvajsetih držav. Med njimi se na razstavi, ki bo v berlinskem muzeju na ogled do sredine avgusta, predstavlja tudi briški ustvarjalec Ivan Skubin.

Po lanski razstavi v Muzeju keramike Westerwald predstavlja letošnja razstava v Berlinu ponoven pomemben vstop slovenske keramike v mednarodno družbo. Izbrana razstavljena dela so nastala na mednarodnem simpoziju keramike, ki že od leta 2006 poteka vsako poletje v vasi Voglje v občini Šenčur in se ga udeležujejo priznani umetniki z vsega sveta. V zadnjih devetih letih se je tako zvrstilo že okoli sto kiparjev in slikarjev iz štiriindvajsetih držav. Dela, ustvarjena na simpoziju, so tudi podlaga za edino stalno razstavo umetniške keramike v Sloveniji v muzeju v Šenčurju.

Poleg mednarodne razstave keramike v berlinskem muzeju keramike so v počastitev

Skupinska slika na berlinski razstavi slovenskega dneva kulture odprli še kabinetno razstavo sodobne slovenske keramike, ki bo v muzeju na ogled do začetka junija.

Razstava, na kateri sodeluje tudi Skubin, zagotavlja vpogled v trenutna dela trinajstih slovenskih ustvarjalcev v glini.

Odprtje obeh razstav je pozdravil direktor berlinskega muzeja Heinz J. Theis, o pomenu obeh razstav in slovenskega kulturnega praznika je spregovorila Marta Kos Marko, veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, Monika Gass, direktorica Muzeja keramike Westerwald, pa je orisala izjemno ustvarjalno vzdušje, ki ga na mednarodnih

Foto: Veleposlaništvo RS simpozijih keramike v Vogljah od vsega začetka spodbujata Barba in Niko Zupan, člana Mednarodne akademije za keramiko (ICA) v Ženevi. Na odprtju razstav, ki sta plod sodelovanja Veleposlaništva Republike Slovenije, Zavoda V-oglje in Muzeja keramike Westerwald iz Höhr-Grenzhausna, je večer, posvečen slovenski umetnosti in kulturi, v mednarodni družbi izzvenel ob zvokih vrhunskega slovenskega kitarista Dana Grahlja in ob obloženi mizi slovenskih dobrot.

Iva Sivec

Mladinski pihalni orkester Brda

Poseben dan

Prvič spremljali solopevko Urško Kumar

Januarja je mladinski orkester doživel prav poseben dan, ki se bo zapisal v zgodovino. Mladinski pihalni orkester Brda je prvič v svoji zgodovini spremljal solopevko.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 64

Decembra so biljansko cerkev tradicionalno preplavili zvoki Pihalnega orkestra Brda in nežen sopran Nataše Jakopič. Tudi mladinski orkester je sprejel izziv in medse povabil sovrstni-

co, devetošolko Urško Kumar, katere glas je marsikateremu Bricu že dobro poznan. Urška, doma iz Snežatnega, je povabilo z veseljem sprejela in Bricem prvič zapela ob spremljavi mladih briških muzikantov. Takih sodelovanj si želimo tudi v prihodnje in bomo veseli vsake nove pevke ali pevca. Seveda pa skrbimo tudi za podmladek muzikantov; januarja so na oder viteške dvorane s svojimi inštrumenti prvič ponosno stopili trije novi učenci. Nekateri učenci so svoje glasbeno znanje prestavili otrokom v vrtcu. Upamo, da smo katerega od malčkov prav posebej očarali.

Mladinski orkester se je s pevko predstavil tudi na Humu, ob proslavi ob dnevu žena. Prav tako je s svojimi zvoki obogatil mednarodno tekmovanje Svirél v Šmartnem, kjer so se mladi muzikantje srečali z glasbenimi vrstniki in izmenjali dragocene izkušnje.

Urška Konjedic

Kultura

46. revija Primorska poje v počastitev dveh obletnic

Skupno, nedeljivo valovanje besede in glasbe

Od Trente do Portoroža ter od Kanalske doline do Tržaškega zaliva se bodo letošnjo pomlad slišali glasovi pevcev, se zlivali v eno, skupno in nedeljivo valovanje, edinstveno v Evropi, katerega značilnost je povezovanje, sodelovanje ter posredovanje neizmerne moči in sporočilnosti, ki jo imata beseda in glasba.

Nad dvesto zborov in pevskih skupin se bo na tridesetih koncertih predstavilo poslušalcem in ljubiteljem zborovskega petja. Letos bodo prepevali v počastitev 70. obletnice konca druge svetovne vojne in 110. obletnice rojstva tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. »Oboje, konec prve svetovne vojne in častitljiva obletnica skladatelja, je pomembno zaznamovalo naše kraje in naš narod. To je čas, ki nas je utrdil kot klene in samozavestne v svojih pravicah, jeziku in kulturi,« zapiše Baloh v spremljevalni zloženki. »In prav delovanje pevskih zborov in skupin je izrednega pomena za ohranjanje nacionalne identitete,« doda Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Organizatorjem se zdi zelo spodbudno, da se zbori predstavljajo s slovenskimi skladbami, posebno pa so veseli pevskega podmladka, saj bo na letošnji reviji nastopilo kar deset novih pevskih sestavov. Eden od njih, tržaška Mladinska vokalna skupina Ana Krousis, je zapel tudi v grajski dvorani na Dobrovem in navdušil s svojo mladostno energijo. Pred polno dvorano se je poslušalcem predstavilo še šest zborov: Ženska vokalna skupina Barkovlje, Mešani cerkveni pevski zbor Volče, Pevska skupina Tuščak Bač, Ženska vokalna

Foto: Andrej Colja

»Veseli smo, da se prvi koncert ponovno začenja prav v tej grajski dvorani,« je prvi koncert revije Primorska poje konec februarja pozdravil Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske. S pozdravnim govorom se mu je pridružil tudi Žarko Kodermac, podžupan briške občine.

skupina Šmihel, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža in Moški pevski zbor Tabor Lokev.

Pevska karavana Primorska poje, 46. po vrsti, letos ne bo obiskala Hrvaške, bo pa na

koncertih zapelo pet hrvaških zborov. Sklenila se bo konec aprila v Benečiji in v Trenti, še prej pa se bo ustavila v Trbižu in tradicionalno podala roke reviji Koroška poje.

Iva Sivec

Mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel

Klasična glasba z najmlajšimi glasbeniki Sedmo mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov ter komornih skupin Svirel, prireditev, ki nosi ime po pastirski piščalki, bo »grajsko« obarvano. Na treh gradovih, štanjelskem, kromberškem in dobrovskem, bo tekmovalo 660 glasbenikov iz dvajsetih držav. Koncerti se bodo selili tudi v cerkve, kulturne centre, dvorce in na domačije. Pester festivalski program bodo dopolnjevali orkestri in sestavi iz domačega okoliša.

Tako so se z velikim večerom klasične glasbe najprej predstavili najmlajši glasbeniki iz razredov godal Glasbene šole Dobrovo in Glasbene šole Nova Gorica. Konec marca so v biljanski cerkvi na večeru mladinskih orkestrov Goriške nastopili Briški in Mali godalni orkester pod dirigentskim vodstvom Clare Bensa, Godalni orkester Glasbene šole Nova Gorica pod vodstvom Aleksandra Sluge, za dodatno popestritev večera pa trije dueti, kitarski duet Potočnik, duet flavte in violončela Flavio ter duet Katarine Gomiršek z violino in Aleksandra Sluge z violončelom.

O Svirelu, prireditvi, ki sodi v središče največjih srednjeevropskih mednarodnih glasbenih tekmovanj, bomo obširneje poročali v naslednji številki Briškega časnika.

Iva Sivec Pomlad 2015 / Briški časnik / 67

Kultura

Prireditev Kultura brez meja

Kultura brez meja

Nikoli več vojne Tretje leto zapored se prireditev Kultura brez meja zapisuje v slovensko-italijanski obmejni zemljevid. Z Dobrovega se je prireditev lani selila na italijansko stran Brd v Števerjan, letos pa v Občinsko gledališče v Krminu. Praznik prijateljstva, posvečen spominu in opominu.

Spominu na žrtve soške fronte, od katere letos mineva stoletje, in opominu o nesmiselnosti vojn, prepirov, sovraštva; opominu k treznosti, miroljubnosti, spoštovanju med ljudmi in narodi. Da ženi ne bi bilo več treba pisati grenkih pisem možu na fronto, da vojaku ob Soči ne bi bilo več treba pisati vojnega dnevnika in sleherni trenutek trepetati za svoje življenje, da materi ne bi bilo več treba rotiti neba, naj ji vrne izgubljeno hčer, da Doberdob ne bi bil nikdar več slovenskih fantov grob, da Soča ne bi nikoli več krvava tekla. Da bi bil le sosed mejak.

V en sam krik o bolečini, ki jo prinaša vojna, in v odmev reke Soče, pričevalki grozot prve svetovne vojne, se je prelilo sporočilo letošnjega čezmejnega kulturnega dogodka. Taka je bila zamisel dramske igralke Ane Facchini, ki je pripoved o bolečih izkušnjah vojne mojstrsko spletala med besedo, glasbo, gib, scensko postavitev in kostumografijo.

Suhe korenine iz Soče so nadomestile cvetje, prevladujočo sivo barvo je poživljala edinole barva velikega zaslona, obarvanega v smaragdno barvo Soče in včasih krvavo

Pomlad 2015 / Briški časnik / 68

rdečo. Nastopajoči so tiho prihajali na zatemnjen oder in z njega odhajali, škoda le, da so povezanost predstave motili gledalci s ploskanjem. Pod scenografijo se je podpisala Loredana Prinčič, pod kostumografijo in koreografijo pa Giulia Mininel.

Večnarodna družba recitatorjev, glasbenikov, pevcev in plesalcev se je vrstila na prizorišču. Andreja Benedetič, Sonja Erzetič, Juan D,Auria, Nikolaj Pirnat, Jana Stekar, Thomas Koching in Vera Ribolica so z izrazno močjo besede poustvarili poezijo in prozo; učenci goriške glasbene šole Emil Komel in goriške glasbene akademije so tkali glasbeno prejo; z gibom so kruto izkušnjo vojne ponazorile plesalke plesne skupine iz Krmina; članice gledališke skupine iz Gorice so govorile o ženi Gorici (Frau Gorizia), raztrgani od samote in žalosti; pretresljivo pripoved o izginuli hčeri je podoživela Lorena Bassi, članica iste skupine. Mezzosopranistka Martina Kocina in baritonist Manuel Pintar sta ob otožni spremljavi harmonike Radovana Kokošarja pela o Doberdobu, grobu slovenskih fantov, mogočno so se razlili glasovi moških in ženskih pevskih zborov. Združeni moški zbor, ki so ga sestavljali zbori z Jazbin, iz Števerjana, Medane, Podgore in Šmavra, je pod vodstvom Radovana Kokošarja zapel Aljaževo Soči in Simonitijevo Stelutis alpinis, združeni ženski pevski zbor s pevkami z Jazbin, iz Števerjana in Podgore pa pod vodstvom istega dirigenta priredbo Marzijeve Signore delle cime in slovensko ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj.

Prireditev Kultura brez meja

Letošnjo prireditev so obarvala platna briškega likovnega društva Dablo (o njihovi razstavi pišemo posebej) in izvirna postavitev fotografov Skupine 75, ki so stare vojne fotografije s posebno tehniko preslikali na soške prodnike. Projekt Kultura brez meja s pomembnim poslanstvom čezmejnega sodelovanja, povezovanja in utrjevanja prijateljskih vezi med posamezniki in društvi, delujočimi na področju kulture v vseh obmejnih občinah, v katerem je bilo letos slišati furlanščino, nemščino, italijanščino in slovenščino, je plod sodelovanja občin Brda, Števerjan in Krmin. Pridružili sta se jim še občini Dolenje (Dolegna) in Gorica, na pomoč so

priskočili sponzorji z obeh strani meje, a brez pobudnika projekt Marjana Drufovke, svetnika občine Števerjan, in Ariane Suhadolnik, direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ter njunih sodelavcev in vseh sodelujočih entuziastov takšnega čezmejnega kulturnega dogodka, namenjenega spoznavanju in zbliževanju sosedskih narodov, ne bi bilo.

Tako pa je tisto predzadnjo marčevsko nedeljo zapela Soča o ljubezni, o zmagah in porazih. O bolečini, miru in spravi. O vojni, ki se ne sme več ponoviti.

Iva Sivec; foto: Silvan Pittoli

Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Podobe prve svetovne vojne Praznik prijateljstva je letos potekal v Krminu. Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo se je predstavilo z novim projektom, in sicer s tematsko razstavo. Takšen projekt je za Dablo izziv za razširjanje likovnega in miselnega obzorja.

Pomeni sestop z ustaljenih poti ter iskanje drugačnih oblik in tehnik izražanja.

Prva svetovna vojna je zaznamovala naše stare starše.

V spomin na njihovo izkušnjo in v opomin za naprej smo ustvarili dela, ki so na ogled v občinskih prostorih v Krmi-

nu od 22. marca do 20. aprila. Dablovci smo se z željo po inovaciji, spontanem izražanju in ustvarjalnosti opirali na prepoznavnost teme in simbole vojne, kot so bojni jarki, bajoneti, bodeča žica, Soča … Vsak je svojo vizijo polpretekle zgodovine na platno prenesel s sebi lastnimi barvami in potezami čopiča, ki ga zadnja leta usmerja mentor, akademski slikar Bojan Bensa.

Z zanimivo instalacijo se je predstavila tudi fotografska skupina iz Bukovja, Fotoklub Skupina 75. Na kamne natisnjene podobe padlih avstro-ogrskih vojakov so simbolno položili na zemljo, s križem v sredini, kar naj bi prikazovalo pokopališče. Spletena krogla je ponazarjala prepleten svet z bodečo žico, beli cvet pa svobodo.

Alda Grudina

Kultura brez meja

Kultura

Pomlad 2015 / Briški časnik / 69

Šport

Planinsko društvo Brda

Aktivnosti briških planincev v jesensko-zimskem času

Sončen zimski pohod Tisti, ki radi hodimo, tudi v preteklih hladnejših dneh nismo mirovali. Če se le da, izkoristimo lep zimski dan. Aktivnosti prilagodimo času primerno in zato ostajamo blizu doma. Tako skupaj z obiskovalci od drugod raziskujemo Brda in odkrivamo skrite kotičke, ki jih po naših gričih in dolinah ne manjka.

Leto smo zaključili s Pohodom ob meji brez meje, ki ga vse od ukinitve meje organiziramo zadnjo nedeljo pred božičem. Trasa pohoda je vsako leto drugačna, toda vedno v bližini meje po slovenski in italijanski strani Brd. Čeprav smo tedaj že zakorakali v zimo, pohod ni bil nič kaj zimski. Toplo sonce nas je prijetno grelo ves dan. Že zjutraj, ko smo se zbirali v Gornjem Cerovem, je kazalo svojo moč in preganjalo meglo iz dolin in dolinic, ki jim v Brdih kar ni videti konca.

Prvi postanek smo imeli v Števerjanu na trgu pred cerkvijo sv. Florijana. Uživali smo ob pogledih na bližnja in daljna naselja s kuliso zasneženih hribov v ozadju. Nato je sledil spust v dolino in s poti smo pogledovali proti Vipavski dolini na eni in Furlanski nižini na drugi strani. Na opuščenem mejnem prehodu smo videli, kako lahko v enem vinogradu obiraš grozdje v dveh državah hkrati. Igra mejnikov pač. Pa še je bilo presenečenj: cvetenje narcis decembra in drevo prave mandarine z zrelimi sadeži, ki smo ga videli ob poti. Navdušilo nas je okusno kakijevo žganje in nadvse slastni posušeni kakiji,

s katerimi smo se posladkali med potjo.

V Vipolžah smo si ob lepo obnovljenem gradu vzeli čas za skupinsko spominsko fotografijo. Še en razgled po razgibanem gričevju Brd in že smo bili na izhodišču poti.

Januarja smo izvedli že tradicionalna Pohod Vrhovlje–Plave–Korada in nato Zimski pohod po Brdih, tokrat v Kožbanskem kotu ali še bolje »Kamunu«, in to po poteh, kjer še nismo hodili. Lahko bi ga poimenovali tudi Pot štirih cerkva v Kožbani, Seniku, Golem Brdu in Vrhovlju pri Kožbani.

V našemu programu imamo kar nekaj pohodov, ki so razporejeni tako, da si Brda ogledujemo ob različnih letnih časih in nam nikoli ni dolgčas.

Program naših letošnjih aktivnosti pa je še posebej bogat, veliko je novosti in prav vsak lahko najde kaj sebi primernega. Zato ste vabljeni, da se nam na pohodih pridružite tudi nečlani, če vam je planinstvo blizu.

Hribi vabijo.

Bojan Bužinel

Članice TMK Brda uspešne v prvem predtekmovalnem delu

Medalje in priznanja za briške mažoretke Članice Twirling-mažoretnega kluba Brda so uspešno začele letošnjo tekmovalno sezono.

31. januarja so se predstavile na predtekmovanju za državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je potekalo v Cerknici.

Pomlad 2015 / Briški časnik / 70

Dekleta iz mlajše in starejše skupine so se tu pomerila v obveznih elementih s palico ter baletnih telesnih gibih, ki predstavljajo polovico glavne ocene pri tekmovanju v soloprogramih. Dober mesec dni kasneje so se 8. marca udeležila še finalnega nastopa za soloprogram, ki je potekal v Horjulu. Gaja Hlede, Mineja Podgornik Pulec, Neža Prinčič, Maša Reja in Lea Velišček so v drugem nivoju osvojile bronasto medaljo, v prvem nivoju pa je Tina Zidarič osvojila bronasto medaljo ter Hana Birsa priznanje.

Vsa dekleta so se odlično izkazala in ob

tem jim iskreno čestitamo. Tekmovalnega dela pa zanje še zdaleč ni konec. Čaka jih še glavni finalni nastop na državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki bo 18. in 19. aprila v Mariboru. Na tem se bodo predstavila tudi s skupinskimi nastopi in nastopi v paru. Za starejša dekleta pa bo ravno to tekmovanje predstavljajo vstopnico za mednarodna tekmovanja, ki bodo letos v Kanadi, in evropsko prvenstvo, ki bo julija v Sloveniji. Želimo jim uspešne treninge ter veliko pozitivne energije na parketu.

Andreja Benedetič

Šport

Twirling-mažoretni klub Brda

Plesna pravljica Ledeno kraljestvo

Telovadnica OŠ Dobrovo se je 18. januarja prelevila v zimsko deželo plešočih deklet. Članice Twirling-mažoretnega kluba Brda pod trenerstvom Andreje Rijavec in Andreje Benedetič so tradicionalno novoletno srečanje, ki je bilo običajno namenjeno staršem, zamenjale za zimski nastop. Ta je pravljično obarval enega izmed mrzlih januarskih večerov. Na glasbo priljubljenega risanega filma Ledeno kraljestvo so pripravile plesno pravljico. Na par-

ketu se je zvrstilo 30 deklet, starih od pet do 18 let. Pripravile so posamezne plesne koreografije ter nekatere združile z novimi koreografijami, ki jih pripravljajo za naslednje državno prvenstvo.

Plesne nastope so med seboj povezovala kar dekleta sama in vsem obiskovalcem pripovedovala zgodbo o Ledenem kraljestvu. Ta je predstavljala deželo plesalk ter njihove prijetne in manj prijetne dogodivščine. Pravljično vzdušje so ustvarila magična krilca, ki jih je posebej za

to priložnost izdelala Klavdija Peršolja.

Starši pa so pridno poskrbeli za okusno zakusko ob zaključku večera. Gledalci, ki so se predali mehkim plesnim gibom najmlajših in spretnosti vrtenja palice nekoliko starejših, so bili nad prireditvijo zelo navdušeni. Dekletom je uspelo vse obiskovalce popeljati v ledeno, a zato toliko bolj domačo in srčno deželo.

Deželo, kjer je ples eno in edino pravilo.

Andreja Benedetič

Pomlad 2015 / Briški časnik / 71

Čestitke

Zlata poroka Vike in Edija Goloba

»Prton« za 50 let skupne poti Kdor je bil v petek, 24. oktobra, kaj v Neblem na t. i. Križadi, ni spregledal »prtona«, ki je bil postavljen ob vhodu v stanovanjsko hišo tik ob kompleksu mesnice in trgovine. Namreč pred natanko pol stoletja sta si večno zvestobo zaobljubila Vika in Edi Golob.

Oba iz skromnih kmečkih družin iz Hruševlja, le nekaj hiš drug stran od drugega sta se zbližala na enem izmed številnih skupnih druženj v vasi. Edi sicer s hudomušnim nasmehom rad doda, da je Vikin oče vedno govoril, da bo njihov zet. Tako sta se 24. oktobra 1964 poročila najprej civilno na občini na Dobrovem in nato še v cerkvi svetega Lovrenca v Šlovrencu. Prisrčno se spominjata tedanjega fotografiranja na Mostu na Soči in kosil, ki sta ju pripravili obe družini, saj so na dan poroke kosili pri nevestini družini, naslednji dan pa pri ženinovi. Čez manj kot tri mesece se jima je pridružila hčerka Sonja, pet let kasneje pa še sin Radoš. Medtem sta si dom pripravila na Križadi, kjer stanujeta še danes, največje veselje pa jima predstavljata vnuka Aljaž in Primož. Če pred 50 leti nista imela »prtona«, ker takrat niti ni bil tako popularen, sta se ga lahko razveselila tokrat, ko sta z nekaj več kot 40 povabljenimi najbližjimi sorodniki in prijatelji nazdravila 50 let

skupnih doživetij, veselih dni, odrekanj, takih in drugačnih težav, ki sta jih z mirno in modro roko znala prebroditi. Skupaj so se veselili prihodnjih dogodivščin ter pod taktirko Zarjana in Martine zaplesali v Čebelarski sobi na Križadi.

Uredništvo Briškega časnika jima ob zlati poroki iskreno čestita in želi čim mirnejšo plovbo po skupni življenjski reki.

Erika Koncut

Zlata poroka Kristine in Ivana Jericijo

Simpatija že v otroštvu »Poznava se že od otroštva, saj sva bila oba rojena v Podsabotinu,« razlaga Kristina Jericijo, rojena Terčič. »Z Ivanom sva do četrtega razreda hodila v šolo v Podsabotinu. Takrat še nižjo gimnazijo oziroma šolanje do osmega razreda sva zaključila v šoli v Kojskem. Že takrat je bila med nama skrita simpatija.« Prvič sta se ločila takoj po končani nižji gimnaziji, ko je Ivan nadaljeval študij v Mariboru. Takrat ni bilo še facebooka, interneta ...

Njuno oddaljenost so zbliževala pisma, ki sta si jih redno pošiljala.

Neučakanost je bila vedno prisotna, in čeprav ju je ločila razdalja, sta bili njuni srci vedno blizu.

Od pisem je ljubezen prerasla v prvi korak skupne življenjske poti. Decembra leta 1961 ju je Kristinin bratranec Angel Komavli v spremstvu Ivanovega brata Cvetka zapeljal na upravno enoto v Novo Gorico. Angel je bil eden redkih, ki si je lahko privoščil avtomobil. »Eden od dveh v naši vasi,« razlaga Kristina. Z Ivanom sta prvič postala mož in žena. Takoj po obredu sta si privoščila poročno potovanje do Škocjanskih jam. Za večerjo sta bila že nazaj, pri Kristinini mami Jožefi Terčič.

Leta 1962 ju je ločilo Ivanovo dvoletno služenje vojaščine.

Enkrat je dobil dovoljenje za vojaški dopust. V času, ko je služil domovini, se jima je junija 1963 rodil prvi otrok, hčerka Nada. Ivan je decembra 1963 odslužil vojsko in se vrnil domov. 8. februarja1965 pa sta zakonsko zvezo potrdila še s cerkveno poroko. Obred je opravil župnik Bruno Pulec.

Marca 1965 se je družina povečala, rodil se je sin Davorin.

Ivan je bil vedno ljubeč in skrben mož in oče, čeprav je bil po službeni dolžnosti pogosto od doma. Poleg družine so mu bili pri Pomlad 2015 / Briški časnik / 72

srcu tovornjaki. Še ne 20-leten je začel prevažati tovore po Sloveniji, državah nekdanje skupne države, pa po Turčiji, Iraku, Jordaniji.

Ker se je odločil preizkušati oddaljene službene poti, je večino dni in noči preživljal v tovornjaku. Kristina pa je uspešno obdelovala kmetijo ter skrbela za dom in družino.

Trdo delo, vztrajnost, predvsem pa obojestransko spoštovanje in ljubezen ju povezujejo že več kot petdeset let. »Pomembno je le to, kar danes pri mladih pogrešam,« razlaga Kristina. »To je potrpljenje in medsebojno zaupanje. Za naju je zakonsko življenje sreča, ki jo gojiva že od otroštva. Najina otroka, Nada in Davorin, sta nama še dodatno popestrila življenje z vnukinjami Marijano, Mojco, Majo in Nejo, vnukom Borom ter pravnukinjami Aniko, Erin in Karin.« Zlato poroko sta slavila v krogu ožjih sorodnikov. Tudi iz uredništva Briškega časnika zlatoporočencema iskreno čestitamo.

Milena Beguš

Čestitke

90-letnica Julijana Klinec

Pestrna sosedovim otrokom »Naša družina je bila številna, štela je kar dvanajst članov.

Zato sem se odločila, da grem za pestrno k sosedom Sirkovim, po domače pri Bažilču. Rada sem imela majhne otroke. Od 11. do 14. leta starosti sem bila pri njih in sem poleg varstva otrok opravljala tudi gospodinjska in kmečka dela. Po pouku sem se navadno najprej ustavila malo doma, mama mi je dala kos pogače, nato sem odšla k Sirkovim,« nam je zaupala 90-letnica Julijana Klinec.

Julijana se je rodila 19. februarja 1925 očetu Rudolfu in mami Mariji (roj. Šfiligoj) iz Medane. Bilo je osem otrok, pet sester in trije bratje. Obiskovala je italijansko osnovno šolo v Medani, od koder se spominja učitelja s priimkom Fabricijo.

Pri petnajstih letih se je lahko zaposlila v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je delala do kapitulacije Italije. Potem je ostala doma in pomagala v gospodinjstvu in na kmetiji.

Med vojno je bila cela družina vključena v narodnoosvobodilno delovanje. Ona

je opravljala naloge kurirke in obveščevalke ter postala članica SKOJ-a. Brat Jožef je padel tik pred osvoboditvijo, 19. marca 1945.

Leta 1947 se je poročila s Pavlom Klincem s Ceglega, ki je skupaj z bratoma imel mehanično delavnico za popravilo koles in motorjev. Rodila sta se jima hči Savica in sin Jadran. Julijana je skrbela za družino in gospodinjstvo, občasno pa je hodila na sezonska dela v kmetijsko zadrugo, da je kaj zaslužila.

Od leta 1981 je vdova in živi poleg družine sina Jadrana. Čeprav ima nemalo težav z zdravjem, zmore zase sama opraviti vsakdanja opravila. Za vse drugo pa ji priskočijo na pomoč sin in njegova družina.

Ima tri vnuke in tri pravnuke.

90. rojstni dan je praznovala v krogu ožjih sorodnikov. K čestitkam in dobrim željam, ki jih je prejela, ji tudi iz uredništva Briškega časnika voščimo vse najboljše, predvsem pa dobrega zdravja.

Milena Beguš

90-letnica Alda Marija Reja

Drugo ime ji je dal župnik Živahna in čila Alda je takole pojasnila, zakaj ima dve imeni: »Včasih je bilo v navadi, da so otrokom ob krstu dali dve ali celo več imen. Moja mama je želela s tem prekiniti, ker je menila, da je eno ime čisto dovolj. Pa se je malo zapletlo. Ko so me nesli h krstu, je župnik Alfonz Blažko vprašal mamo, kakšno ime bo dala. Ona kratko in odločno: 'Alda!' On pa nejevoljno: 'Kje si pobrala to ime, na kišti od žajfe?' Ker je ona še naprej vztrajala samo pri Aldi, je župnik takole zaključil s krstom: 'Alda Marija, jaz te krstim.'« Alda je bila rojena 6. februarja 1925 pri Karlavih v Kozani. Antonu Prinčiču in Frančiški (roj. Feri) se je rodila kot tretja od petih otrok. Pet razredov italijanske osnovne šole je obiskovala v Kozani, nato pa še tri leta t. i. avviamenta v Šmartnem.

Nato je ostala doma.

Druga svetovna vojna je močno posegla v usodo družine. En sin je padel pod

streli okupatorja 26. marca 1944, tega dne so jim požgali tudi hišo. Oče je bil odpeljan v nemško taborišče Dachau in se je po koncu vojne srečno vrnil domov. Alda je bila kot članica mladinske organizacije in SKOJ-a obveščevalka in kurirka. Bila je tudi v skupini deklet, ki so se spravile nad fotografijo Mussolinija v kozanski šoli in jo močno iznakazile. Posledica tega so bila zaslišanja, njo pa je doletel še dvomesečni zapor v Gorici. Po vojni je sodelovala v manifestacijah in demonstracijah za priključitev k matični domovini.

Leta 1952 se je poročila z Radovanom Rejo iz Vipolž. Rodili sta se hčeri Branka in Vanda. Ona je skrbela za gospodinjstvo, mož je bil zaposlen. Od njegove smrti leta 1996 živi v družini hčere Branke. Ima šest vnukov in štiri pravnuke. Praznovanje 90. rojstnega dne so ji pripravili doma, v ožjem družinskem krogu.

Alda je kljub letom dobrega zdravja, vedra in duhovita. Naj tako tudi ostane še dolgo! To željo ji k čestitki za visoki jubilej dodajamo iz uredništva Briškega časnika.

Milena Beguš Pomlad 2015 / Briški časnik / 73

Čestitke

90-letnica Silverija Julijana Klinec Izidora Gabrijelčič

Lepše doma v revščini kot na letovanju ob morju Otrokom Rudolfa Zuljana in Frančiške (roj. Prinčič) iz Medane je bila očitno dana trdoživost in dolgoživost. Vseh devet otrok je preživelo in razen najstarejše hčere in edinega sina, ki se je s sestro dvojčico rodil zadnji, so vse še žive.

Vera se je kot druga rodila 8. februarja 1925, potem pa so se v razmahu leta in pol rojevali otroci, nazadnje dvojčka. Mama Frančiška je znala pomagati ženam pri porodih. Oče je bil kmet z lastno zemljo, vendar je bilo težko nahraniti številna lačna usta, zato je mama pogosto hodila na dnine k velikim kmetom. Za otroke je v glavnem skrbela nona, ki je morala delati čudeže, da je nahranila vse. Šola v Medani je imela pet razredov, pouk pa so obiskovali do 14. leta, in to v italijanskem jeziku. Vera ima iz tistega časa slabe spomine na letovanje v Gradežu, ki so ga brezplačno omogočili otrokom iz številnih družin (famiglie numerose). »Lepše mi je bilo v domači revščini kot na letovanju ob morju,« se spominja Vera. »Tam smo se slovenske deklice družile in se skrivaj pogovarjale v našem jeziku. In ko so nas slišale Italijanke, so nas zmerjale s 'schiave'. Zato sem komaj čakala, da se vrnem domov. Pa so kot nalašč tisto letovanje podaljšali še za deset dni.« Ko je dopolnila 15 let, so jo sprejeli na delo v tekstilni tovarni v Podgori. Tja se je vozila s kolesom. Spominja se, da je nekoč zaradi utrujenosti med vožnjo zaspala in se že naslednji hip zbudila na kupu gramoza. Po kapitulaciji Italije je ostala doma in se je na delo v tovarno vrnila po vojni, do priključitve.

V času nemške okupacije je bila glavna kurirka v Medani. Pri njej se je zbirala pošta, ki jo je zaradi varnosti skrivala pod strešniki senika in jo potem s pomočjo šestih vaških sodelavk dostavljala naslovnikom.

Po vojni je šla v Maribor, kjer je opravila knjigovodski tečaj. Prvo zaposlitev je dobila v Kozani, kjer je za zadrugo opravljala knjigovod-

ska dela. Potem je bila premeščena na Zadružno zvezo v Šempetru in tam spoznala Mirka Gabrijelčiča. Poročila sta se leta 1954, leto kasneje povila prvega sina Gorana, čez sedem let se je rodil Miro. Ko sta otroka odrasla, je do upokojitve delala na banki v Novi Gorici. »Mirko si je želel po upokojitvi vrniti v rojstno vas, zato sva na Vrhovljah zgradila hišo s krasnim razgledom in se vselila leta 1981.

Tu sva skupaj preživela 32 let, pred dvema letoma je Mirko umrl,« pove Vera in doda, da je bila tudi njena želja, da se vrneta v rodna Brda.

Vera tako letom kot zdravstvenim in drugim težavam odlično kljubuje. Je vedra in pozitivno naravnana oseba, ki vedno deluje pomirjujoče in se nagiba k svetlobi in veselju. »Življenje je prekratko, da bi ga drug drugemu grenili,« pravi.

90. rojstni dan je slavila doma v krogu ožjega sorodstva. K čestitkam in dobrim željam, ki jih je že prejela, dodajamo še iskreno voščilo iz uredništva Briškega časnika z željo, da bi še dolgo bila tako vedra, optimistična in predvsem dobrega zdravja.

Milena Beguš

90-letnicaIzidor 90-letnik Julijana Skubin Klinec

Prijateljstvo iz vojnega časa Izidor se je rodil 22. decembra 1924 kot drugi od petih otrok Frančiške in Franca Skubina iz Brdic pri Kožbani. Tam je tudi obiskoval šolo v italijanskem jeziku, poučevala pa ga je učiteljica, doma s Sicilije.

Vse do dopolnjenega osemnajstega leta starosti je pomagal doma na kmetiji.

Januarja leta 1943 so ga odpeljali italijanski vojaki in nastanjen je bil v mestu Arezzo. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in se vključil v partizansko vojsko. Že novembra je bil v bojih na Kolovratu ranjen. Celo noč se je s prestreljeno ramo skrival v gozdu, naslednji dan pa so ga oskrbeli v Zapotoku, kjer je bila takrat sanitetna postaja. Poškodba je bila tako huda, da še vedno čuti posledice. »Na poti proti domu me je dohitel tovariš Oskar Bratuž iz Števerjana, ki me je spremljal vse do doma, za kar sem mu še danes hvaležen,« pove Izidor. »Takrat se je med nama stkalo prijateljstvo, ki sva ga gojila vsa leta po vojni do njegove smrti pred petimi leti. Pogosto sem ga obiskoval na njegovem domu v Portorožu in obujala sva spomine na dogodke iz časa NOB. Ta druženja so najino prijateljstvo še bolj krepila in z njegovo smrtjo sem izgubil dobrega tovariša in poštenega prijatelja.« Leta 1949 je odšel na enoletno služenje vojaškega roka v Split. Po vrnitvi domov se je Izidor posvetil delu na kmetiji, ki ji je bil vse svoje Pomlad 2015 / Briški časnik / 74

življenje predan. Leta 1958 je z Lidijo Sitar iz Senika začel skupno življenjsko pot. Rodila sta se jima dva otroka, sedaj pa ima še tri vnuke.

90-letnico je praznoval doma v krogu družine in svojih najdražjih. Vsi so mu predvsem želeli, da bi mu še veliko let služilo zdravje.

Tem željam se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika in mu obenem čestitamo za visoki jubilej.

Milena Beguš Foto: Andrej Farina

Križanka



SESTAVILA: MINKA ČUFAR

GOBA MUŠNICA (LATINSKO)

PRIVRŽENEC ATOMIZMA

A

TREBUŠASTA POSODA ZA VINO

MATJAŽ ZUPAN

SODOBEN PLES (KONEC BESEDE GOSKA)

AVTOMOBILSKA TOVARNA V SARAJEVU

M

Z

ZIMZELEN GRM, BODIKA, BOŽJI LES

T

O

M

I

S

T

M

A

J

O

L

K

A

NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC GOLDBERGER

A

N

D

R

E

A

S

VRSTA ŠOLSKE NALOGE, DIKTAT

N

A

R

E

K

KRASTAVA ŽENSKA

MOČNA, KRČEVITA JEZA

FILMSKA IGRALKA RINA (IDA KRAVANJA)

I

T

A

S

K

I

RIMSKO MOŠKO OBLAČILO

T

O

G

A

ROMAN HORVAT JUNAK IZ RISANK (IZ ČRK DINO)

R

H

PLAČNIK ZNESKA NA NAKAZNICI

A

S

I

G

N

A

T

AMANITA – MUŠNICA (LATINSKO)

NIZOZEMSKA JADRNICA

NEKDANJA EGIPČANSKA PRESTOLNICA

R

O

S

A

NORVEŠKI SMUČAR (KJETIL ANDRE)

A

A

M

O

D

T

PREČNA PALICA NA LESTVI

OSTRO DIŠEČ PLIN

A

M

O

N

I

A

K

IME PEVCA LESKOVARJA

L

A

D

O

V

L

POLJSKI FILMSKI REŽISER JACEK

B

R

O

M

S

K

I

OSKAR NEDBAL

O

N

I

H

A

N

IME PEVKE ŽAGAR

T

A

N

J

A

PLETENA KOŠARA Z ROČAJEM

DRŽAVNA BLAGAJNA

NIZOZEMSKA JADRNICA

VSTAJA, PUNT, ODPOR

J

A

J

C

E

SLOVENSKI PRAVNIK (LOJZE)

U

D

E

A

E

R

BREZ BOŽNICA

P

O

G

A

N

K

A

IZDELOVALEC ORODJA

O

R

O

D

J

A

R

GROBO DOMAČE SUKNO

R

A

Š

EDVARD RUSJAN

E

R

JACEK BROMSKI – POLJSKI REŽISER

Naslov:

GRŠKI BOG SMRTI

KOKOŠJI PRODUKT ŽENSKO IME (NI LORA)

JUTRANJA PADAVINA MOŠKA SPOLNA ŽLEZA

KRAJ PRI DOMŽALAH ČRNOGORSKI VLADIKA

SKAND. IZRAZ ZA SMUČI VEDA O KMETIJSTVU

ZRAK (LATINSKO) ALENKA DOVŽAN

VLADIMIR LEVSTIK ZBIRANJE, SESTAJANJE

NAGRADNA KRIŽANKA Pravilna gesla nagradne križanke 77. številke Briškega časnika so: VL, APAURIN, KELTIKA, OSEMSTO, ERA, EM, MLINAR, ILO, PUH, RI, POST, ANGEL, NORČIJA, ČATEŽ, ŠPIRIT, KAJ, ČR, ODAJNAT, FA, OO, LEVSKI, SKATER, STRN, KB, IVA, KOSI, PONATIS. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali EMANUELA RIBOLICO, Fojana 1B, 5212 Dobrovo. Nagrajencu Briška pekarna na Dobrovem poklanja bon v vrednosti 20 evrov za nakup kruha ali slaščic v pekarni. Nagrajenec naj se z Briškim časnikom oglasi v trgovini in si izbere nagrado. Več o Briški pekarni si preberite v tej številki Briškega časnika.

Mi pa smo vam pripravili novo, pomladansko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 20. maja 2015. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Sedmošolci v šoli v naravi

Na morju je tudi pozimi lepo Učenci sedmega razreda smo od 15. do 19. decembra 2014 bili v šoli v naravi v CŠOD Burja. Ta je postavljen ob morju na grebenu polotoka Seča. Poleg glavne zgradbe imajo še šest bungalovov, zeliščni vrt in zunanje igrišče, na katerem smo večino prostega časa igrali nogomet.

Ker smo imeli šolo v naravi v hladnem delu leta, smo namesto tečaja plavanja spoznavali slovensko Istro, različne obmorske živali, kanuizem in različne interaktivne igrice. Šli smo tudi v Piranske soline, kjer smo veliko izvedeli o Sečoveljskih ali Piranskih solinah. Dovolj časa je bilo tudi za spoznavanje veščin preživetja v naravi: npr. kako uporabimo kompas ali postavimo šotor. Žiga Fon, 7. a Pomlad 2015 / Briški časnik / 75

Misel

90-letnica Briška duhovna Julijana pomlad Klinec

Naše življenje se bo nadaljevalo v večnost Po zimskem mirovanju narave so naraščajoče temperature znanilke nove pomladi. Vse se nekako prebuja po principu »živi in pusti živeti«. Tudi ljudje, ki smo med zimo ždeli v ogrevanih prostorih, si privoščimo delo na prostem.

Pomlad nam prinaša občutek svežega življenja in rast posajenih semen obeta nov pridelek. Posevki se na neki način žrtvujejo, samo da bi prišlo do nove rasti pridelka. Tudi v nas se prebuja želja po telesnem in duhovnem prebujanju in ponovni rasti.

Telo potrebuje sveže vitamine, duša pa nov življenjski optimizem. V obdobju po prvi polni pomladanski luni praznujemo duhovne vsebine največjega krščanskega praznika, ki ga nekateri imenujejo kar velika nedelja.

Vernim ta pomladni optimizem prebujajo predvsem vsebine o Jezusovi zmagi nad smrtjo. Če nas je postni čas nagovarjal k spreobrnjenju, nas vstajenje Kristusa nagovarja, naj znova začnemo kot novi ljudje, torej vstajenjski kristjani. Že preživljanje nedelje ima danes veliko različnih vsebin. To je dan, ko večina ljudi ni v službi, vendar si ga ne želimo preživeti v dolgočasju, ampak si privoščimo všečne vsebine, kot so pošten počitek, potem pa prosta izbira veselih vsebin, ki pa imajo velik pomen za človekovo zadovoljstvo in ponovno voljo za ustvarjalnost.

Neko spoznanje, da naša sreča ne tiči v obilici imetja, ampak v plemenitosti srca.

Nedeljo imenujemo Gospodov dan in dan počitka, torej je posrečen dar človeku, ki išče globlji smisel življenja, hrepenenja in ljubezni, je čas svobodne izbire, da se ljudje bolj povežemo med seboj, srečamo svoja hotenja, poskrbimo za kulturno in duhovno hrano. Naša veličina raste v smeri dobrote, spoznanja in pristne ljubezni.

Za ta globlja srečanja je predpogoj prosti čas in lastnost, da znaš iti iz sebe in preiti v drugega. Če ti njegovo veselje in zadovoljstvo veliko pomenita, imaš občutek, da si se z nekom resnično srečal.

Nedelja za duševno in duhovno ravnovesje Najboljši pokazatelj, česa si pravzaprav želimo, so naši spontani otroci, ki jih pedagogi ves teden utrujamo z različnimi znanji in vrednotami, zato hrepenijo po petkovem popoldnevu, še svobodnejši soboti in malo manj po nedelji, ker je v ponedeljek na žalost pouk. Kdaj si pridobiti čas za uresničitev svojih prijateljstev, hobijev in nagajanja, ki je osnovna oblika boja za svobodno početje svojih trenutnih hotenj. To hotenje doživljamo pedagogi prav vsak teden, in če smo iskreni, si tudi odrasli priznamo, da nam je dovolj ob koncu tedna. Odrasli se zavedamo skupaj z mladimi, da je treba osebno poskrbeti tudi za duševno in duhovno ravnovesje.

Verni si vzamemo v nedeljo nekaj časa zase, za srečanje z Jezusom pri nedeljski maši, ker je naš Prijatelj, ter za srečanje z drugimi prijatelji in znanci. V nedeljo začutimo, da smo ustvarjeni za veselje, ki temelji na polnosti lepih doživetij s prijatelji. Več veselja pomeni več harmonije v medsebojnem razumevanju in doživljanju. Želja po hitrem doseganju osebnih ciljev in napredka pa nas lahko zavede, da se zatečemo k metodi, ko cilj opravičuje sredstva. Dejstvo je, da je večinska miselnost sodobnikov polna predsodkov o nedelji kot dnevu Jezusovega vstajenja, tako kot je bila v času apostola Pavla, ki je govoril v Atenah o neznanem Bogu in Jezusovem vstajenju. Običajno zvedavi poslušalci so mu na trgu odgovorili: »O tem te bomo kdaj drugič poslušali«. Vendar ni veliko zgodovinskih dogodkov, ki bi bili tako podprti z izjavami očividcev kot prav Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Vstajenje kot resnična stvarnost Prvi kristjani so izbrali nedeljo, da bi se spominjali tega dogodka, ki je začetek novega upanja, ki se razteza v večnost.

Prve, ki so doživele velikonočno izkušnjo, so bile žene, ki so kljub vtisom človeškega zla, ki je botrovala Jezusovi smrti, odločile, da tisto nedeljsko jutro poskrbijo za dostojni pokop svojega duhovnega Učitelja. Marija iz vasi Magdala, ki jo

zato imenujejo Magdalena, prva odkrije, da so se Jezusove večkratne napovedi o vstajenju od mrtvih uresničile. Prva tudi razburi s to nenavadno novico prestrašene apostole, ki ji seveda ne verjamejo. Zato sta se kljub velikemu strahu samo Peter in Janez odločila, da preverita, kaj je res, in ob vrnitvi povedala, da je Jezusov grob resnično prazen.

V popoldanskih urah tiste nedelje sta dva učenca, Kleopa in njegov prijatelj, zbegana in razočarana nad dogodki križanja, zapuščala Jeruzalem. Pridružil se jima je neznanec in z njima razpravljal o aktualnih dogodkih. Ko so prispeli v Emavs, sta tudi ta dva ugotovila, da sta se srečala z Vstalim, se hitro vrnila v Jeruzalem in to sporočila apostolom. Z napovedanim obiskom vstalega Jezusa to nedeljo zvečer so se uredile te novice tudi v glavah apostolov. V odsotnosti apostola Tomaža so doživeli srečanje z Vstalim in presenečeni začeli sprejemati vstajenje kot resnično stvarnost. Teden dni kasneje se je tudi Tomaž soočil z vstalim Učiteljem.

Nevernemu Tomažu je bilo tako nerodno, da je v zadregi izustil: »Moj Gospod in moj Bog«. Vse očividce je Jezusovo vstajenje doživljenjsko zaznamovalo z neutrudnim oznanjevanjem tega doživetja. Pri tem delu niso klonili kljub zastraševanju sodnikov, zaporov in mnogih z mučeniško smrtjo. Tako so postali zelo prepričevalni.

Najbolj nenavaden primer spremembe življenjskega sloga po vstajenju predstavlja farizej in preganjalec kristjanov, Savel.

Na glavnem oltarju v Kojskem je dvakrat upodobljen, kot mladenič, ki je prisoten pri kamnanju svetega Štefana, in kot apostol Pavel v družbi svetega Petra.

Razlika med nami in omenjenimi je vedeti in verovati. Za nas veljajo Jezusove besede: »Blagor tistim, ki niso videli, pa bodo verovali«. Vsi sodobniki, ki sprejemamo v veri to novico, smo veseli v upanju, da se tudi naše življenje ne bo končalo v grobu, ampak nadaljevalo v večnost z vstalim Kristusom. Na tem temelji naša duhovna pomlad in veselo praznovanje letošnje velike nedelje.

Jože Ipavec, župnik

90-letnica Briška Karitas Julijana voščiKlinec ob veliki noči

Lepše je podariti kot prositi Čeprav so potrebe velike, smo veseli, da v Brdih lahko računamo na pomoč ljudi, ki slišijo naš glas. V pričakovanju velike noči pomagajmo vsem, ki jih je današnja kriza prizadela, saj je lepše podariti kot Pomlad 2015 / Briški časnik / 76

prositi. Zahvaljujemo se vam za izkazano dobroto in naj vas vstali Kristus obilno blagoslovi.

Vesele velikonočne praznike.

Briška Karitas