Page 1

PRILOGA: Javni razpisi Občine Brda

ŠTEVILKA 70 • LETNIK 17 • POMLAD 2013

Tema trimesečja: Vrtnarstvo


Ob izidu

Igor Simčič

Častni konzul Ruske federacije v Sloveniji

Na pobudo ruskega Ministrstva za zunanje zadeve in ob soglasju Ministrstva za zunanje zadeve RS je bil Igor Simčič imenovan za častnega konzula Ruske federacije v Sloveniji. Ob slavnostnem imenovanju na sedežu Veleposlaništva Ruske federacije je Simčič poudaril, da je imenovanje tako osebno priznanje za njegovo dosedanje delo na področju krepitve odnosov med Evropsko unijo in Rusijo kot tudi priznanje Sloveniji kot strateški partnerici Rusije. Igor Simčič, ki ga Brici dobro poznajo tudi po penini Medot, je namreč ustanovitelj projekta Esimit Europa, katerega simbol je danes najhitrejša jadrnica na svetu Esimit Europa 2. Ta pluje pod evropsko zastavo, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in Yacht Club de Monaco, uživa pokroviteljstvo predsednika Evropske komisije, uradno podporo predsednika Evropskega parlamenta ter ruskega zunanjega ministra. »Kot ambasador sodelovanja med EU in Rusijo jadrnica deluje kot platforma za formalna in neformalna srečanja B r i š k i

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UredniŠtvo: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Dominika Prijatelj, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

70. številka Briškega časnika Pred vami je 70. številka Briškega časnika. Za dnevnik ali tednik je to mogoče zanemarljiva številka, mi pa smo v teh številkah zabeležili več kot 17-letno zgodovino Brd. V tem času smo tako ali drugače predstavili že vsakega Brica. O otrocih poročamo v rubriki vrtec in šola, odrasle predstavljamo v drugih rubrikah, upokojenci nas pozdravljajo z raznih izletov, ki se jih udeležujejo, aktivni so tudi v domu upokojencev, najstarejši pa nas razveseljujejo s svojimi zgodbami v čestitkah. V teh letih smo poskrbeli, da k vam prihajamo v barvah in z lepo knjižno besedo, kar je v današnjih medijih že redkost. Veseli smo vaših pisem in predlogov, zato nam kar pogumno pišite. V tej številki vam predstavljamo našo tehnično urednico Vando Colja, ki z nami diha že od vsega začetka. V Brdih smo dobili častnega ruskega konzula, v temi trimesečja pa smo se razpisali o vrtnarstvu, ki je v teh časih, ko se vsaj nekateri zavedajo pomena samooskrbe, vedno bolj aktualno. V posebni prilogi objavljamo razpise, ki jih pozorno preberite in se pravočasno prijavite na razpisana sredstva. Končno je k nam prišla pomlad. Naj vam cvetoča narava prežene negativne misli, s katerimi nas zastrašujejo množični mediji, ter vam na obraz nariše nasmeh. Lucija Prinčič Terpin

najvidnejših predstavnikov evropsko-ruske diplomacije, športa in gospodarstva. Povezuje torej športnike, diplomate in poslovneže, ki lahko v sproščenem okolju tkejo pristne vezi in se dogovarjajo o ključnih vprašanjih. Veseli me, da je postala prepoznaven simbol ne le rusko-slovenskega prijateljstva, temveč pozitivnih odnosov znotraj vseh držav v Evropi. In tako svoje imenovanje vidim tudi kot svojevrstno priznanje Sloveniji, saj se je projekt Esimit Europa rodil pred 20 leti kot simbolično povezovanje dveh obmejnih mest, Nove Gorice in Gorice,« je dejal Igor Simčič. »V okviru naših dogodkov vsako leto gostimo tako ministre, evropske parlamentarce in ambasadorje kot tudi vrhunske športnike ter vodilne predstavnike največjih evropskih podjetij. Naš projekt združuje in išče sinergije na različnih področjih, zato bo tudi moje delo v funkciji častnega konzula Ruske federacije usmerjeno predvsem v ustvarjanje priložnosti za sodelovanje tako na diplomatski kot športni in poslovni ravni.« Zaradi dosežkov na področju jadranja in aktivnosti v zvezi s krepitvijo sodelovanja med evropskimi državami je Simčič prejel številna priznanja za svoje delo, med drugim pa so podporo njegovemu projektu izrazili tudi predsednik Borut Pahor, hrvaška zunanja ministrica dr. Vesna Pusić, evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ciprska zunanja ministrica dr. Erato Kozakou Marcoullis, monaški knez Albert II., španski kralj Juan Carlos in mnogi drugi. Nina Grmek Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV.

Pomlad 2013 / Briški časnik / 1


Občina

17. redna seja občinskega sveta Občine Brda

Cena komunalnih storitev bo višja 20. decembra so se svetniki občine Brda še zadnjikrat v letu 2012 zbrali na slavnostni seji ter obravnavali in sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Brda za leto 2012, odlok o proračunu Občine Brda za leto 2013, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka na območju predkupne pravice, sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje ter pravilnikov v zvezi z ravnanjem z odpadki v občini. Seznanili pa so se tudi z razlogi za povišanje stroškov odvoza in ravnanja z odpadki. Seja se je začela s pobudami in vprašanji svetnikov, ki jih objavljamo posebej. Svetnik Ivan Peršolja je v začetku prebral pismo Vaške skupnosti (VS) Šmartno. V Šmartnem se v zadnjih mesecih dogajajo številne spremembe, povezane z lastništvom nepremičnin in podjetjem Salonit ter z Glasbeno agencijo Jota, ki je konec decembra zapustila Hišo kulture. Ob tem se je ponovno izpostavilo vprašanje, s katerim se VS Šmartno srečuje že vrsto let – še vedno namreč nima svojega prostora, ki je nujen in potreben za delovanje skupnosti. Potrebujejo ga ne samo vaški odbor za svoje delo, pač pa tudi vsi krajani, mladina in otroci za ustvarjalno druženje, spoznavanje, skupne prireditve in dogodke v okviru VS. V Šmartno prihaja tudi vse več obiskovalcev, dogajajo se različne prireditve. Tudi druge vsebine in priložnosti terjajo usklajeno povezovanje domačinov, ki za to potrebujejo prostor. Žal tega prostora tudi prenova Šmartnega, kljub številnim obljubam, ni prinesla. VS zdaj izgublja še Slikarsko hišo, v kateri so bile volitve, razstave in druge prireditve. Na sestanku VS 29. novembra lani so sprejeli sklep, da na Občino Brda naslovijo pobudo oz. zahtevo, da se jim odobri v uporabo prostor v Hiši kulture, saj druge možnosti v tem trenutku ne vidijo. Prepričani so, da bo srečevanje v skupnem prostoru prispevalo k nujnemu in boljšemu povezovanju domačinov, saj usode razvoja Šmartnega ne morejo prepuščati naključju. Le s povezovanjem lahko domačini veliko prispevajo k prijetnemu življenju in razvoju turizma. Poudarili so, da so samo zadovoljni domačini dobri gostitelji obiskovalcem in dobri sodelavci, ko gre za skupne projekte v vasi in Brdih.

Nova cena programov predšolske vzgoje V nadaljevanju seje je ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej pojasnila vzroke za spremembo cene programov predšolske vzgoje. Glede na znižanje cen plač v javPomlad 2013 / Briški časnik / 2

nem sektorju je bila dana pobuda, da se zniža tudi cena vrtca. Nova cena je preračunana na nižje stroške dela, odvisna pa je tudi od izobrazbe vzgojiteljic in oblikovanja vrtčevskih skupin. Razlog za nov izračun cene je uveljavitev Zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim so bila odpravljena plačna nesorazmerja, kar pomeni, da so se plače znižale za približno 3 odstotke. Poleg tega se je znižal tudi strošek prehrane za zaposlene, regres za letni dopust, dnevnice in kilometrine. Pri pripravi predloga cene so upoštevali optimalno organizacijo dela. Vrtec sicer oblikuje ceno programov za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja od enega leta do treh let ter drugega starostnega obdobja od treh let do vstopa v šolo. Cena vrtca se izračunava glede na število otrok, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelkov, ne glede na to, koliko otrok je dejansko vključenih v oddelek. V primeru, da je število otrok v oddelkih manjše od števila, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka, je lokalna skupnost kot ustanoviteljica vrtca dolžna zagotavljati sredstva v višini cene programa za število otrok, ki predstavlja razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in najvišjim normativom. Na ceno pa zelo pomembno vpliva tudi starostna struktura otrok. Ob vpisu otrok v vrtec se oblikujejo novi oddelki in s tem se spremenijo tudi normativi v posameznih oddelkih, kar pa pomembno vpliva na ceno. Organizacija oddelkov v vrtcu je v danih možnostih sicer optimalna, pri izračunu cene pa je treba upoštevati najvišji normativ za število otrok. V primeru, da so mesta v vrtcu nezasedena, pa je Občina dolžna za vsa nezasedena mesta zagotoviti sredstva iz proračuna. Seja se je nadaljevala z drugo obravnavo Odloka o proračunu Občine Brda za leto 2013. Pri prerazporeditvah se je upoštevalo pobude s strani občinskih svetnikov in občanov. Dodatno so v proračunu upoštevane pobude v zvezi z financiranjem štipendij, sredstva za cestno in komunalno omrežje, investicija

v kanalizacijo Snežeče–Vedrijan, ureditev kapelic na pokopališčih, obnova vodovoda Šmartno–Vipolže, nakup knjig za Goriško knjižnico Franceta Bevka, za verske skupnosti itd. Več informacij glede Odloka na www.obcina-brda.si.

Obračunavanje stroškov za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter njihovo obdelavo in odlaganje ostankov Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z javnimi službami zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter z obdelavo in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanjem komunalnih odpadkov, in Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov Občine Brda je občinski svet sprejel na podlagi Odloka o odvozu odpadkov v Občini Brda iz leta 2008. Andrej Miška, direktor podjetja Komunala, d. d., je v zvezi z njima pojasnil, da gre za ureditev diferenciacije prebivalstva glede na bivališče (individualna hiša, blok, kmetija), da bi bila cena ravnanja z odpadki za vsak segment prebivalstva korektna. Pravilnika podrobneje definirata način izvajanja javne službe in obračunavanje odvoza odpadkov. Poudaril je tudi, da sistem, da bi vsako gospodinjstvo plačalo toliko, kolikor odpadkov proizvede (to pomeni tehtanje odpadkov), ne bi bil smiseln, saj bi bila cena znatno višja. Sistem pobiranja odpadkov od vrat do vrat sicer ponuja boljši nadzor nad pravilnim ločevanjem, vendar je bistveno dražji. Poleg tega pri nas poseben problem predstavlja burja, ki bi manjše zabojnike in vreče razmetala po okolici. Sankcije za nepravilno odlaganje odpadkov so predvidene v Odloku, prebivalce pa bodo poskušali spodbuditi z izobraževanji in predstavitvami po lokalnih skupnostih, preko javnega obveščanja, šol in delavnic. V ta namen pa bi bilo treba aktivirati tudi občinsko inšpekcijo, ki bi nadzirala ločevanje. Svetnik Damijan Birtič je nato poudaril, da se v Brdih srečujemo z nenadzorovanim odlaganjem odpadkov s strani tujih državljanov, predvsem prebivalcev iz sosednje Italije, saj imajo v Italiji urejeno dnevno odvažanje odpadkov, ki je bistveno dražje od našega sistema. Zato vsi prebivalci občine Brda plačujemo tudi to odvečno količino odpadkov, ki jih Italijani navozijo iz Italije in odložijo pri nas, pri tem ne upoštevajo ločevanja. Zato bo v prihodnje smiselno iz(Nadaljevanje na 3. str.)


Občina (Nadaljevanje z 2. str.)

dajati tudi informacijske brošure o pravilnem ravnanju z odpadki, ki jih bodo dobila vsa gospodinjstva v širši Goriški regiji, ter postaviti table, ki bi na mednarodno razumljiv način opozarjale ljudi, da je neustrezno odlaganje odpadkov in nespoštovanje našega načina ravnanja z odpadki sankcionirano. Žal do zdaj vse kaže na to, da je najprimernejša spodbuda za ljudi kazen, zato bi bilo treba najti drugačen način spodbude. V zvezi z zvišanjem cen zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter njihovo obdelavo je Andrej Miška predstavil elaborat (dostopen na spletni strani občine), ki podrobneje opredeljuje vzroke za povišanje cene. Država že od osamosvojitve dalje predpisuje način oblikovanja cen in omejuje njihovo rast, zadnja uredba, ki spreminja prikaz cen in sistem prikaza, je bila sprejeta v novembru. Cena izvajanja gospodarske javne službe je stroškovna cena, zajema upravičene in potrebne stroške, ki nastanejo pri zbiranju in odlaganju odpadkov. Sestavljena je iz dveh skupin – stroškov javne infrastrukture in stroškov izvajanja gospodarske javne službe, vanjo pa so vključeni tudi amortizacija, finančno jamstvo in stroški odškodnin lokalni skupnosti, ki živi ob odlagališčih. Glavni vzroki za spremembo cene so rast cen, stroški goriva, tehnični stroški (zbiranje odpadkov) ter stroški glavne infrastrukture (najemnina, zavarovalnine ipd.), ki jo morajo občine dajati v najem komunalnim podjetjem. Stroški so se povečali tudi zaradi zbiranja bioodpadkov, ki jih je treba oddati v predelavo, in zbiranja nagrobnih sveč na pokopališčih. Podjetje je v preteklih letih veliko sredstev vlagalo v izgradnjo zbirnih centrov, danes jih je 16, poseben strošek pa predstavlja tudi ozaveščanje ljudi. Pri tem so na Komunali zmanjšali stroške, na katere imajo vpliv – stroški energije, vode, telefona, rezervnih delov in stroške zunanjih storitev. Poudaril je tudi, da mora podjetje vse odpadke brezplačno oddati naprej v sheme v predelavo, proda lahko le časopisni papir. Oskar Kristančič je izpostavil mnenje Komisije za kmetijstvo, ki ni naklonjena drastičnemu povišanju cene. Zato predlaga da se v začetku ceno zmerno poviša, saj bi drastično povišanje cene neugodno vplivalo na kmetijstvo, predvsem vinarstvo, ki je v zelo veliki krizi. Vseh šest občin na Goriškem se mora uskladiti glede cen, zato se bodo župani pred dokončno odločitvijo sestali in uskladili.

Ustno podane pobude in vprašanja svetnikov Klemen Bajt Ureditev zelenice pri razglednem stolpu v Gonjačah. V okviru tega bi se lahko uredilo tudi igrišče za otroke, saj je tam precej turistov z otroki, pa tudi otroci iz vasi Šmartno in Gonjače bi se lahko tam igrali, saj se trenutno nimajo kje zadrževati.

Odgovor občinske uprave Občina Brda je zelenico pri razglednem stolpu vedno urejala tudi z zasaditvijo vrtnic, raznih rož in drugega zelenja. Na žalost pa prihaja na zadevni lokaciji večkrat do neljubih dogodkov v obliki vandalizma. Zelenice je neznana oseba s kros motorjem dobesedno preorala, vandali pa so polomili in izruvali zelenje in rože ter uničili urbano opremo. Zato se je občina odločila, da je bolje, da so zelenice samo posejane s travo, kot da so neurejene s polomljenim in izritim cvetjem. Glede na to, da se urbana oprema uničuje še na mnogo bolj izpostavljenih in vidnih lokacijah, imajo v občinski upravi velik pomislek tudi do ureditve otroškega igrišča na omenjeni lokaciji.

Kostja Jelinčič Pojasnilo glede poteka pločnika na Humu ter obiska direktorja DRSC Ficka.

Odgovor občinske uprave Izdeluje se projektna dokumentacija za izgradnjo pločnika na Humu z ustrezno pripadajočo javno razsvetljavo, in sicer na odseku od dvorane do točke, ko bi se lahko ta pločnik navezal na staro povezovalno pot med Humom in Kojskim. Na podlagi informacij, pridobljenih na sestanku z direktorjem Direkcije RS za ceste, in sklepa Vaške skupnosti Hum se je dodatno naročilo projektiranje še krožišča na tem odseku. S strani direktorja Direkcije RS za ceste je občina dobila obljubo, da bi bili oni pripravljeni financirati za ceste dve začasni montažni krožišči. V igri sta krožišče Hum in krožišče Križada, če bo izvedljivo, oziroma krožišče Drnovk. Občinska uprava pa ima za uspeh sestanka 13. decembra predvsem to, da se Direkcija RS za ceste strinja z nujnostjo ureditve prometa skozi naselje Dobrovo ter da je pripravljena to ureditev tudi sofinancirati. To potrjuje tudi potrjen protokol o sodelovanju pri ureditvi prometa skozi naselje Dobrovo, ki obsega: ureditev ceste, rekonstrukcijo dveh nesemaforiziranih križišč, ureditev pločnikov na celotnem odseku, ureditev priključkov na regionalno cesto, ureditev avtobusnih postajališč, ureditev javne razsvetljave.

Boris Rožič Zakaj je odpadel božični koncert Pihalnega orkestra Brda?

Pojasnilo PO Brda, predsednica Mateja Drnovšček Pihalni orkester Brda je 6. maja 2012 priredil jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja. Na sestanku upravnega odbora so člani odbora dorekli, da zaradi velikega finančnega zalogaja, ki so ga imeli s pripravami, organizacijo in izvedbo koncerta maja, božično-novoletnega koncerta v letu 2012 ne bodo organizirali. Začetek oktobra je na Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda prišel Gianni Rijavec z idejo, da bi v Brdih v decembru organizirali koncert, kjer bi skupaj s pevko Zuleiko Morsut predstavila njihovo novo ploščo. Pri tem je prišlo do zapletov v zvezi s skladbami, ki s strani Giannija Rijavca niso bile pravočasno pripravljene in dostavljene PO. Poleg tega je pevka Zuleiko Morsut zbolela, prve dni decembra se je poškodoval tudi dirigent Boštjan. Ker je bila poškodba noge dokaj huda, je bilo takoj jasno, da na koncertu ne bo dirigiral on. Dirigent je takoj poiskal pomoč pri kolegi, ki bi ga nadomestil na koncertu. Nastala situacija tudi za člane ni bila ravno najboljša, saj so vajeni Boštjanovega dirigiranja, vendar bi se situaciji prilagodili. Po ponovnem pogovoru je Gianni Rijavec predlagal, da bi v koncert vključil njegovo fundacijo Beli golob in bi koncert namenili miru v svetu. Pol koncerta bi igral orkester, pol pa bi nastopal on. S tem se pri orkestru niso strinjali, saj se je porušil celoten začetni koncept. Zato so ga soglasno odpovedali oz. prestavili na 18. maj 2013.

Nataša Vuga

Pomlad 2013 / Briški časnik / 3


Občina

18. redna seja Občinskega sveta

Letos nova javna razsvetljava Na 18. redni seji Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila 5. marca, so se svetniki seznanili z Varnostnim poročilom Policijske uprave Nova Gorica za leto 2012 ter sprejeli Predlog Sklepa o potrditvi DIIP (dokument identifikacije investicijskega dokumenta) Energetske prenove javne razsvetljave v Občini Brda. V okviru pobud in vprašanj svetnikov je svetnik Boris Šfiligoj izpostavil probleme, s katerimi se je občina soočala to zimo. Predvsem na pustni torek se je ponekod v Brdih zgodilo, da so ljudje ostali ujeti doma, saj so plužne službe prišle šele pozno popoldne. Glede na vedno slabše zimske razmere, ki se nakazujejo v prihodnosti, je predlagal, da se v vsaki vasi najde nekoga, ki bo odgovoren za to, da bodo zjutraj očiščene vsaj osnovne vaške poti, kar bo omogočilo ljudem, da gredo v službo. Župan Franc Mužič je v zvezi s tem pojasnil, da so bili o problemu obveščeni predsedniki vaških skupnosti, občina pa pokrije vse stroške tistemu, ki organizira čiščenje. Odgovornost za čiščenje dovoznih vaških poti nosi VS. Andrej Markočič je poudaril, da je bilo letos veliko denarja porabljenega za cestno službo, poleg pluženja je bilo tudi veliko soljenja. Cestna služba je bila zelo obremenjena, zagotavljati je morala prevoznost glavnih poti, stranske pa so tako ponekod ostale nesplužene vse do poznega popoldneva. Po posameznih zaselkih so sneg čistili posamezniki, ki imajo primerno mehanizacijo. Opozoril je na probleme, ki jih ima plužna služba ponekod v Brdih, saj so poti tako ozke, da obstaja nevarnost povzročitve škode na lastnini ljudi, ki živijo ob poti. Pomembno pa je predvsem, da se tudi občani primerno pripravimo na zimske razmere – da imamo na letnih pnevmatikah primeren profil oz. zimske pnevmatike. Po letu 1985 je bila to prva zima, ki je bila za naše razmere huda. Predvsem pa je potrebno nekoliko strpnosti do cestnih delavcev.

Porast kaznivih dejanj, prekrškov in nesreč Viljem Leban (predstavnik PU Nova Gorica) je v nadaljevanju seje predstavil varnostno poročilo Policijske uprave Nova Gorica za leto 2012. Obravnavali Pomlad 2013 / Briški časnik / 4

so 1650 kaznivih dejanj, 883 prekrškov zoper javni red in mir (JRM) ter 510 prometnih nesreč. V Občini Brda je v zadnjih treh letih, odkar se vodi statistika, prišlo do porasta kaznivih dejanj, prekrškov in prometnih nesreč. Policijska postaja Nova Gorica je obravnavala 570 kaznivih dejanj, v letu 2011 54, v letu 2010 pa 59. Največ kaznivih dejanj je bilo zoper premoženje – tatvine in velike tatvine ob državni meji, predvsem na bencinskih servisih. V veliko pomoč so kamere, saj s posnetki pridejo do registrske številke avtomobila. Pri tem je poudaril, da se točenja »zastonj« poslužujejo predvsem tujci. Nekaj kaznivih dejanj je bilo tudi s področja kršenja človekovih pravic in svoboščin. V Brdih se je zgodilo v preteklih treh letih 56 prometnih nesreč, žal je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Še vedno veljata za največji problem neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Bilo je tudi 72 kršitev JRM (ugrizi psov, kršitve zaradi vpliva alkohola ...). Zaskrbljujoče je, da ponoči, ko se prireditve že končajo in bari zaprejo, mladina popiva na javnih mestih in krši nočni mir. Povzročitelji prekrškov zoper JRM so bili tako Brici kot tudi Novogoričani in Deskljani. Gre predvsem za »neporavnane račune« med mladino, do izgredov pa prihaja predvsem zaradi kombinacije več vrst alkoholnih pijač in marihuane. V porastu je tudi zloraba drog, predvsem sintetičnih. Povprečen narkoman porabi na dan 30 do 50 evrov, »kariero« pa začne naprej s krajami doma pri starših, nato pa nadaljuje s kaznivimi dejanji (tatvine, vlomi, ropi ipd.). Gospodarskega kriminala na področju PU Nova Gorica ni veliko. Problem v Sloveniji nasploh pa predstavljajo (tuje) organizirane kriminalne skupine, ki so odgovorne za številne vlome, tatvine in rope. Problem pri zagotavljanju varnosti je tudi zaradi pomanjkanja policistov. V primerjavi z letom 2003 jih je dve tretjini manj, od leta 2008 je približno 800 ljudi zapustilo policijske vrste. Nekaj se jih je upokojilo, nekaj jih je šlo iz drugih razlogov. Veliko kriminalistov, specializiranih za gospodarski kriminal, pa odhaja v Ljubljano, kjer imajo tudi višjo plačo. Župan je v zvezi s tem poudaril, da je treba starše in mlade ozaveščati o problemu zlorabe drog. Žal je bilo predavanje, ki je bilo na to temo, zelo slabo obiskano. V Brdih se dogaja marsikaj, kar je nedovoljeno in nedopustno, zato se morajo vsi, tako policija kot lokalni politiki, odzivati tudi v prihodnje. 16. maja bo predavanje oziroma okrogla miza v sodelovanju s projektom Neodvisen. si. Področje je treba prepustiti strokovnjakom, ki poznajo ustrezne pristope.

Predvsem pa je pomembno, da si ljudje pred tem problemom ne zatiskamo oči.

Zmanjšati svetlobno onesnaževanje in porabo Andrej Markočič je pojasnil, da se je občina Brda že 2008 usmerila v črpanje Evropskih sredstev za obnovljive vire energije. Poudaril je, da bo v prihodnosti vedno več občinskih finančnih sredstev namenjenih temu področju. Nazadnje pa je bil izveden popis javne razsvetljave, stanja na občinski stavbi in nekaterih drugih javnih stavbah, ki so potrebne energetske obnove. Načrtuje se obnova fasade in zamenjava salonitne strehe vrtca v Kojskem in energetska sanacija OŠ Dobrovo. V sodelovanju z družbo Petrol bo letos obnovljena javna razsvetljava – zamenjalo se bo stara svetila z varčnejšimi. Projekt je vreden 360.000 evrov, od tega bo polovico sredstev prispeval Petrol, drugo bo krila občina. Obnova se mora zaključiti do konca septembra. Rajko Leban, direktor GOLEA, je podrobneje predstavil poročilo za leto 2012, načrte ter izpostavil bistvene točke obnove javne razsvetljave. Prenova kotlovnice v OŠ Kojsko se je financirala iz Švicarskega sklada (60 odstotkov), 40 odstotkov sredstev pa je zagotovila občina. Ta je vključena tudi v projekt Marie, v okviru katerega se izvaja energetske preglede javnih stavb, kjer se ugotovi učinkovitost posameznih stavb in izvede sanacijo. Poleg projekta Marie je občina vključena tudi v projekt Alterenergy. Gre za konvencijo županov na območju EU – župani izbranih občin (poleg naše še občini Miren-Kostanjevica ter Divača) se zavežejo, da bodo zmanjšali emisije CO2. Konvencija omogoča lažje lobiranje za določene projekte in finančna sredstva. Občina ima za izpeljavo projekta obnove javne razsvetljave na voljo več možnosti: lahko sama financira in izpelje projekt, ker pa se načrtuje več različnih investicij, je treba pretehtati, pri katerih projektih se lahko prihrani sredstva. Druga možnost je, da občina pridobi javna sredstva in potem podeli koncesijo, koncesionar pa plača koncesijsko dajatev, s katero se poplača preostanek projekta ureditve javne razsvetljave (tako se občina ne zadolži). Tretja možnost, ki velja za novost, pa je, da je občina lahko sama lastnica javne razsvetljave. Za občino Brda je optimalno, da podeli koncesijo, kjer koncesionar kot lastnik javne razsvetljave (do poteka koncesijske pogodbe) pridobiva nepovratna sredstva. Koncesionarji so lahko velika podjetja, pomembno pa je pazljivo preučiti to rešitev, saj se v primeru, če gre podjetje v stečaj, pojavi problem z izločevanjem iz stečajne (Nadaljevanje na 5. str.)


Občina (Nadaljevanje s 4. str.)

mase. Ta model je optimalen za občine, ki ne razpolagajo z dovolj velikimi finančnimi sredstvi. Najbolj pomembno pri vsem tem je, da je tveganje doseganja prihranka na zasebnem partnerju, ki prevzame projekt, občina pa mora imeti stalen nadzor nad izvajanjem, kakor je dogovorjeno v razpisu. Koncesionar mora poplačati investicijo, kasnejše stroške, investicijsko vzdrževanje itd., poleg tega nosi tudi tveganje kakovosti svetil. Pomembno pri tem je tudi, da so izhodiščni dokumenti neodvisni in strokovno pripravljeni. Pri tem je treba preveriti javni interes za prenovo javne razsvetljave, iz česar sledi oblikovanje investicijskega elaborata o vrednosti investicije, koliko prihranka bo prinesla in v koliko letih. Cilj obnove javne razsvetljave je najprej zmanjšati svetlobno onesnaževanje in porabo na prebivalca. Pri tem ni treba zamenjati vseh svetil v občini, nekaj jih ustreza standardom že zdaj, na prihranek, ki ga bo projekt prinesel, pa je treba gledati kot na prihodek občine. Podrobneje o tem v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta – Prenova javne razsvetljave v OB (na strani občine www-obcina-brda.si (18 redna seja)). Svetniki so v nadaljevanju seje soglasno sprejeli: − O  dlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brda, − Sklep o potrditvi DIIP, − Sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javnozasebnega partnerstva in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o javno-zasebnem partnerstvu, − Predlog Odloka o načinu opravljanja ter o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Brda v obliki javno-zasebnega partnerstva, − Sklep o pristopu Občine Brda h Konvenciji županov in pooblastilo županu za podpis pristopne izjave. Svetniki so na seji tudi imenovali predstavnike Občine Brda v Svet zavoda Osnovna šola Dobrovo, potrjeni so bili vsi trije kandidati – Milena Klavora, Ivan Markočič in Ivan Peršolja, predstavnik Občine Brda v Svetu zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica bo v letu 2013 Goran Simčič, predstavnica Občine Brda v Svetu zavoda Glasbena šola Nova Gorica pa Ingrid Mačus. V zvezi z mnenjem k imenovanju direktorja Ljudske univerze Nova Gorica pa se niso opredelili.

Razpis Kraljica češenj 2013 Tudi letos bomo v sklopu Praznika češenj organizirali tradicionalni izbor za kraljico češenj. Kraljica češenj 2013 bo dekle, doma iz Goriških brd, ki bo v letu svojega kraljevanja zastopala Brda na prireditvah in promocijskih sejmih s področja turizma, sadjarstva in vinogradništva v Sloveniji in tujini. Kraljica češenj predstavlja briško sadje in sadjarstvo, je simbol češnje, marelice, breskve, grozdja … Je iznajdljiva, ustvarjalna, zgovorna in kot domačinka dobro pozna Brda ter briško tradicijo. Kraljico češenj 2013 bo izbrala strokovna komisija 31. maja 2013. Novookronana kraljica bo nagrajena z bogatimi nagradami. Naslov »kraljica češenj« lahko pridobi dekle, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ➢ polnoletnost (starost 18 let ali več), ➢ kandidatka mora biti iz Goriških brd oziroma mora imeti briške korenine, ➢ poznavanje briške tradicije in običajev, ➢ pripravljenost za sodelovanje z briškimi sadjarji, vinarji in Občino Brda na prireditvah in sejmih za promocijo Brd v Sloveniji in tujini. Strokovna komisija bo pri izbiri zmagovalke upoštevala: ➢ iznajdljivost, komunikativnost, simpatičnost ter javni nastop, ➢ poznavanje briškega sadjarstva in vinogradništva, ➢ poznavanje briške tradicije in običajev. Način prijave: Priloženi obrazec s prijavo na izbor pošljite do 3. maja 2013 na naslov JBD, d. o. o., Kidričeva ulica 9, 5000 Nova Gorica.

Prijavnica »KRALJICA ČEŠENJ 2013« Ime: Priimek: Naslov: Telefon: Elektronski naslov: Priložiti kratek življenjepis in fotografijo. Kraj in datum

Podpis:

Nataša Vuga Pomlad 2013 / Briški časnik / 5


Občina

Uspešno izpeljani projekti in novi izzivi Zadovoljni z lepo sprejeto spletno stranjo www.brda.si, ki je v svetovno spletno morje zaplula prvi dan letošnjega leta, z uspešno oddanimi razpisi za prireditvi Brda in vino ter Praznik češenj, potekom projekta Strategija razvoja vasi Šmartno ter z uspelo nedavno prireditvijo Kultura brez meja (o kateri poročamo v posebnem prispevku) si na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda nabirajo moči za bližajočo se Briško poroko, katere organizator in izvajalec so. Pripravljajo se na odprtje trgovine z briškimi spominki, v sodelovanju z zunanjim svetovalcem Boštjanom Maljavcem snujejo projekt utrjevanja blagovne znamke Brd, čaka jih organizacija Gradnikovih večerov, soorganizacija prireditev Brda comtemporary music festival ter Sanje v Medani in še kaj. V prispevku poročamo tudi o tečajih tujega jezika in računalništva ter o udeležbi TIC-a na štirih odmevnih sejmih.

www.brda.si

Do konca februarja je novo spletno stran, na kateri se Brda prvič predstavljajo kot turistična destinacija, odprlo kar 8660 obiskovalcev iz 5444 naslovov, kar je izreden odziv v tako kratkem času, pove direktorica Zavoda Ariana B. Suhadolnik. Stran je zasnovana po najnovejših smernicah o podajanju spletnih informacij, ki morajo biti pregledne in zanimive, da pritegnejo zanimanje obiskovalcev in jih pri ogledu zadržijo dlje časa. Med aktivnimi zavihki lahko obiskovalec prelista koledar tradicionalnih dogodkov, izve za tipično briško kulinariko, si omisli izlet po lastnih željah in v ponudbi meseca poišče najbolj vroče zanimivosti. V marcu so se ponujali pirhi v zabojčkih, električna kolesa in avtomobili, kolesarska pot Alpe-Adria trail in seveda Briška poroka. Zavod je pravočasno organiziral praktično delavnico, na kateri so se ponudniki poučili, kako lahko sami spreminjajo svojo stran.

Prireditve

Na seznam največjih domačih turističnih dogodkov je poleg Praznika češenj (katerega organizacijo so z razpisom zaupali podjetju JBD, d. o. o.) tudi prireditev Brda in vino, katere izvedbo je razpisna komisija dodelila samostojni podjetnici Tatjani Šundovski Bašin. Zavod bo praznično dogajanje že drugič popestril z Briško poroko. S pridihom starih briških šeg in navad jo bo tokrat obarval čas, ko se je plesal čarlston in so se pisala trideseta leta prejšnjega stoletja. Nevesta bo letos iz bogatejše družine, veliko bo svile, perja, perl, klobukov in naramnic, razkošnejša bo tudi poročna gostija. V Hotelu Kozana, kjer bodo pripravili pogostitev, bodo postregli z jedmi, kakršne so bile nekdaj na briških poročnih mizah, del večera pa bo seveda namenjen tudi čarlstonu. Zmagovalni par čakajo privlačne nagrade, med njimi presenečenje, ki ga poklanja Občina Brda. Med sponzorje prireditve se poleg Hotela Kozana zapisujejo še Vinska klet Dobrovo, Vina Ščurek, Vinarstvo Čarga in Vinska klet Ferdinand. Vse leto bosta na vseh matičnih uradih na razpolago priročnika Poroka in Poročni nasveti, ki promovirata Briško poroko in Brda kot poročno destinacijo. Lani so z večmesečno promocijo Briške poroke uspeli povečati zanimanje za Brda in s tem število porok skoraj za eno Pomlad 2013 / Briški časnik / 6

tretjino v primerjavi z letom 2011, torej smelo nadaljujejo s projektom. Prijave so zbirali do sredine marca, kdo je izbrani par, pa bomo izvedeli kasneje.

Projekt Strategija vasi Šmartno

V zadnjih štirih desetletjih je bilo Šmartno deležno številnih prenov, ki so pripomogle k postopni oživitvi domala porušene vasi. Zdaj dobiva vas poleg nove podobe tudi nove vsebine, ki obetajo razcvet skorajda zamrlega življenja znotraj obzidja. V ta namen so se sredi lanskega decembra na povabilo ZTKMŠ sešli predstavniki vaške skupnosti, Turističnega društva Šmartno, Odbora za revitalizacijo Šmartnega, gostincev in ponudnikov, Zavoda za varovanje kulturne dediščine iz Nove Gorice in Goriškega muzeja ter oblikovali skupna izhodišča za dokument, ki bo usmerjal nadaljnji razvoj vasi. Zavod bo pripravil analizo trenutnega stanja, opredelil vizijo in cilje razvoja Šmartnega ter določil prednostne naloge v obdobju petih in desetih let. Občinske strokovne službe so že prisluhnile eni prvih pobud srečanja: pripravljajo odlok, ki bo določil status vasi, prometno ureditev, vzdrževanje, upravljanje Hiše kulture ter Briške in Celovške hiše. Sledil bo nekajmesečni proces, v katerem se bo oblikoval krovni dokument trajnostno naravnanega razvoja vasi Šmartno, ki bo pomenil kakovostno in uravnoteženo upravljanje z dragoceno kulturnozgodovinsko dediščino vasi ter doseganje ekonomskih in socialnih ciljev.

TIC Brda na sejmih

Turizem in prosti čas

Na osrednji turistični prireditvi v regiji Alpe-Jadran, sejmu Turizem in prosti čas, se je od 24. do 27. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo okoli štiristo ponudnikov turističnih storitev iz petnajstih držav, obiskalo pa jo je kar 14.500 obiskovalcev. Na sejemski stojnici so se predstavila tudi Brda: poleg TIC-a, ki je promoviral ponudbo celotne destinacije, delil reklamno gradivo in spodbujal k ogledu nove spletne strani, vabil na kolesarjenje in pohodništvo ter seveda na glavno turistično prireditev Praznik češenj, so se sejma udeležili tudi spletna trgovina Terra gourmet iz Snežatnega, Vinska klet Dobrovo, Vinoteka Brda in Valentinčič turizem iz Podsabotina. Prvič sta sejemsko ponudbo Brd obogatili novosti: naravni izdelki iz sivke in oljčnega olja Kmetije Marinič iz Vedrijana s programom Vonj poletja in domača mila Katjuše Reja Mozetič s programom Nona Luisa.


Občina

TIC Brda na sejmih

Expomego

RRA severne Primorske je pod okriljem projekta Heritaste – Poti okusov in doživetij omogočila številnim pridelovalcem tipičnih lokalnih pridelkov in ponudnikom tipičnih jedi, da se udeležijo sejma Expomego v Gorici. Brda so ponujala vina (Vinarstvo Čarga, Vinska klet Dobrovo, Vinoteka Brda), oljčno olje (Društvo oljkarjev Brda), domača mila (Nona Luisa) in izdelke iz sivke (Vonj poletja), predstavil se je Razvojni center Brda (Ekoživinoreja, d. o. o.), TIC pa je na sejemski stojnici delil reklamno gradivo in vabil obiskovalce, naj doživijo in okusijo Brda. Da gre za odmeven dogodek, dokazuje podatek, da se je na sejmu predstavilo kar sedemdeset različnih ponudnikov s področja gostinstva, turizma, iger na srečo, športa in lokalno pridelane hrane od izvira do izliva Soče. Po dveletnem premoru zaradi obnove sejemskega prostora se je sejem Expomego letos vrnil v prenovljeni podobi, novem terminu in z večjim poudarkom na čezmejnem sodelovanju. Na sejmu, ki je trajal od 21. do 24. februarja, je bil petek goriški dan, namenjen slovenskemu odprtju. Nanj so bili vabljeni tudi župani goriških občin, in tudi naš župan je bil tam.

Turizem in prosti čas je edina tovrstna sejemska prireditev, ki javnosti predstavlja turistično ponudbo glede na štiri značilne tipe turista: popotnika, počitnikarja, aktivnega turista in izletnika. Sejem je letos ponudil predstavitve primerov dobre prakse čezmejnega povezovanja, kot je projekt Alpe-Adria trail, v katerega so vključena tudi Brda in je hkrati priložnost za mnoga regionalna strokovna srečanja. Brda so na letošnjem sejmu pustila opazno sled. Poleg predstavitve na lastnem sejemskem prostoru in na prireditvenih prostorih Alpe-Adria trail in Egozero so kot posebni gostje Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma na srečanju s tujimi novinarji (Wine tourism in the region) Brda predstavila svojo deželico kot primer najboljše slovenske prakse razvoja vinskega turizma.

Pomlad 2013 / Briški časnik / 7


Občina

Sejem Brussels holiday fair

Bruselj

Bruselj

Na letošnjem sejmu Brussels holiday fair, najpomembnejšem turističnem sejmu v Belgiji in največjem evropskem sejmu, so se Brda v štirih dneh (od 31. januarja do 4. februarja) predstavila v sklopu Smaragdne poti. Belgijci veliko potujejo, svoja potovanja skrbno načrtujejo, velike razdalje prevozijo z avto-

domi, zanimajo jih stara mestna središča, podeželje in narava. Radi imajo aktivne, zelene počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, kampiranje), in Brda so se jim ponujala ravno taka: zelena, zdrava, aktivna.

Sejem Fiets en Wandelbeurs Amsterdam

Velesejem turizma na Dunaju

Amsterdam

Na dvodnevnem sejmu (9. in 10. februarja), na katerem so že prvi dan našteli deset tisoč obiskovalcev, so se Nizozemci zanimali predvsem za pohodne in kolesarske poti. Slovenija je na Nizozemskem dobro prepoznavna, mnogi obiskovalci so že bili pri nas, mnogi pa obisk še načrtujejo. Tudi v Brda. Iva Sivec

Tečaji

Prijetno vzdušje na tečaju italijanščine Pomlad 2013 / Briški časnik / 8

Dunaj

Na dunajskem velesejmu turizma v začetku januarja sta Vinoteka Brda in Občina Brda na slovenski stojnici predstavili turistično ponudbo Brd, predvsem vina, kulinariko, možnosti nočitev in nove dejavnosti, primerne za preživljanje podaljšanih koncev tedna pri nas. Zanimanje Dunajčanov in tujcev, živečih v tej evropski metropoli, za avtohtone briške sorte nas je presenetilo. V središču Dunaja je Vinoteka Brda organizirala tudi degustacijo 41 vzorcev vin. Gostje so bili navdušeni nad vini in hkrati razočarani, saj vina nismo prodajali. Obetajo se nam novi obiski in predstavitve, ki jih bomo še bolje izkoristili. Petra Rutar

V sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Nove Gorice je Zavod organiziral tri dobro obiskane tečaje: tečaja italijanskega in nemškega jezika ter tečaj računalništva. Da je bila odločitev pravilna, dokazujeta izjemno zanimanje in hiter odziv; da so tečajniki s tečaji zadovoljni, pa povedo sami. Iva Sivec


Občina

Prenova javne razsvetljave

Delavnica o nevračljivih sredstvih

Bolj energetsko učinkovita

Informacije o razpisih Ekosklada

Neustreznost, predimenzioniranost in v določeni meri dotrajanost javne razsvetljave so odgovorne osebe na Občini Brda usmerile k razmišljanju o prenovi javne razsvetljave. Projekt ima korenine že v letu 2010, ko je bil opravljen prvi bolj sistematičen popis, izdelan kataster ter prvi projektantski popisi za celovito prenovo javne razsvetljave. Izvedba prenove se je takrat ustavila pri denarju. Nova priložnost se je odprla leta 2012. Občina je uspešno kandidirala za namenska nevračljiva sredstva razpisa PETROLURE in si tako zagotovila 178.966,73 evra, kar predstavlja šele polovico potrebnega denarja za obnovo te neustrezne javne infrastrukture. Občina nima razpoložljivih lastnih virov za ta namen, zato bo za preostali del poskrbel koncesionar s plačilom koncesijske dajatve. Izvajalec obnove, ki bo hkrati tudi koncesionar za dobo 10 let, bo izbran v okviru javnega razpisa spomladi. Prenova javne razsvetljave je nujna, na to kažejo tudi števci električne energije. V občini Brda je bilo za vsa odjemna mesta javne razsvetljave v letu 2011 porabljenih 502,52 MWh električne energije, kar je predstavljalo letni strošek 56.131,50 evra. Poraba na prebivalca v občini tako znaša 87,2 kWh na leto, kar je skoraj enkrat več od ciljne vrednosti po obstoječi zakonodaji. Zahtevano znižanje porabe bo mogoče doseči le s celovito prenovo. Ta bo izvedena letos poleti. Nove svetilke bodo zasenčene, torej ne bodo svetile nad vodoravnico. Za občane to pomeni manj vsiljene svetlobe v bivalne prostore, po drugi strani pa bo svetloba usmerjena tja, kamor je res potrebna – na cesto. S prenovo namreč želimo doseči zmanjšanje porabe elektrike. Z novimi varčnimi svetilkami se bo praktično prepolovilo sedanjo letno porabo električne energije ter hkrati zmanjšalo emisije CO2.

27. februarja je bila v Viteški dvorani na dobrovskem gradu delavnica z naslovom Delavnica učinkovite raba energije z ekospodbudami, ekokrediti in druge možnosti pridobitve nevračljivih sredstev za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki sta jo organizirali Občina Brda in agencija GOLEA iz Nove Gorice.

Andrej Markočič, univ. dipl. oec. Direktor občinske uprave Občine Brda Boštjan Mljač, dipl. ing. gosp. Vodja projektov – energetik Goriška lokalna energetska agencija GOLEA

Letošnja delavnica v Brdih

Delavnico je vodil Rajko Leban, direktor omenjene agencije, v sodelovanju z energetskim svetovalcem Ljubom Jugom iz Energetske svetovalne pisarne Ensvet. (Po predhodnem dogovoru lahko pridete na svetovanje na Sedejevo ul. 7, Nova Gorica; delovni čas pisarne: vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure; prijave za svetovanje: vsak delovni dan na odzivnik. Več informacij: http:// www2.arnes.si/~mlicen3/html/kje_nas_najdete.html.) Udeleženci delavnice so pridobili informacije o letošnjih javnih razpisih Ekosklada ter drugih aktualnih razpisih za nevračljive spodbude za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Ekosklad je namreč tudi v letu 2013 razpisal skupaj 20,8 milijona evrov nevračljivih sredstev za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah in 0,8 milijona evrov za vozila, ki manj obremenjujejo okolje. V letošnjem letu so se, v primerjavi s predhodnimi pozivi, nekoliko spremenile tehnične zahteve pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Z namenom optimiranja energijsko učinkovite gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš pa so spremenjene površine, za katere bo mogoče dodeliti nevračljive finančne spodbude Ekosklada. Dodatna ugodnost Ekosklada za občane je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nevračljivih sredstev za naložbe občanov (več informacij: http://www.ekosklad.si/html/ razpisi/main.html). Obenem so bile na delavnici predstavljene tudi informacije o aktivnostih znotraj projekta Alterenergy oz. informacije o vlogi občine Brda v projektu (več informacij: http:// www.golea.si/alterenergy).

Primer ustrezne svetilke

goriška lokalna energetska agencijagolea Pomlad 2013 / Briški časnik / 9


Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Ponedeljek, 1. april 6. april, ob 19.00 Hiša kulture Šmartno Nedelja, 7. april Vinska klet Goriška Brda Sobota, 13. april, od 13.00 do 19.00 Medana Nedelja, 14. april

Sobota in nedelja, 20. in 21. april Šmartno

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Pohod na Lašček Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si Pesniški turnir – drugi polfinale, tekmovanje za prestižni naslov vitez/vitezinja poezije, ki poteka že od leta 2001. Gre za izbor najboljše neobjavljene pesmi v slovenskem jeziku v tekočem letu. Dobrodelni koncert – sredstva bodo namenjena za izobraževanje kadrov za delo z avtističnimi otroki. Organizatorji: Zarjan in Martina Kocina, tel: 031 465 181 (Zarjan) Pomlad v Medani – na prireditvi bodo sodelovali vinarji z obeh strani meje, 10 predstavnikov s slovenske strani (Medana, Plešivo in Ceglo) in 10 vinarjev z italijanske strani (Plešivo, Ceglo in Capriva/Koprivno). Na prireditvi bodo predstavili predvsem bela vina iz briškega vinorodnega okoliša v sožitju z briško in sredozemsko kulinarično ponudbo. Pohod na Sabotin – krožna pot Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si BRDA IN VINO Prireditev, ki se je v Šmartnem že dodobra udomačila, ohranja svoj značaj. Tudi letos bo ponudila vina briških vinarjev, briške jedi, ustvarjalnost v glasbi, sliki in besedi (različne delavnice). Dogajalo se bo po kleteh in po gasah, v vsakem vremenu. Tam bodo tudi tržnica z domačimi izdelki in pridelki, ponudba zelišč, čajev, sadik oljk, okrasnih oljk, izdelki domače obrti, briških pletarjev. Udeležite se lahko kulinarične delavnice, predavanja o blagodejnih lastnostih vina, vodene degustacija tokajev, degustacije oljčnega olja, plesa z živo glasbo, gledališke predstave, koncerta, revije pevskih zborov, vodenega ogleda vasi Šmartno.

Sobota, 20. april ob 11.00 ob 15.00 pred vhodom v Šmartno od 16.00 naprej različne kleti in lokacije v Šmartnem ob 16.00 dvorana Hiše kulture ob 17.00 galerija Hiše kulture ob 17.00 dvorana Hiše kulture ob 17.30 galerija Hiše kulture ob 19.00 dvorana Hiša kulture od 20.00 različne lokacije v vasi popoldne ognjišče v Hiši kulture Nedelja, 21. april do 11.00 naprej severni trg od 14.00 naprej galerija Hiše kulture, na prostem, po vasi ob 14.00 dvorana Hiše kulture ob 15.30 Hiša kulture ob 17.00 od 16.00 naprej po gasah, kleteh popoldne ognjišče v Hiši kulture Pomlad 2013 / Briški časnik / 10

Odprtje tržnice z domačimi izdelki in pridelki Brezplačen voden ogled vasi Šmartno Degustacije vin briških vinarjev Slovesno odprtje s kulturnim programom Kotiček za preventivo (v sodelovanju s PU Nova Gorica) Koncert pevskih zborov in Pihalnega orkestra Brda: Vse, kar potrebuješ, je ljubezen Nastopajo: Otroški pevski zbor Višajčki (Polhov Gradec, vodi Ema Nartnik) Mešani pevski zbor Gameljne (Ljubljana, vodi Mirjam Jelnikar) Mešani pevski zbor Rado Simoniti (Brda, vodi Patrick Quaggiato) Mladinski pihalni orkester Brda (vodi Martin Skubin) Predavanje Blagodejne lastnosti vina Predstavitev četrtfinalistov in finalni izbor za drugi par Briške poroke Po izboru ples z živo glasbo, Zarjan in Martina Koncerta: THE EASYWALKERS, vinski blues koncert, prvič v Brdih Zlata trobenta, mlada novogoriška skupina, premierno v Šmartnem Kuhanje polente po starem, toča s pršutom in šalamom

Tržnica z domačimi izdelki in pridelki Otroške ustvarjalnice, vodi Ana Žerjal. Likovna delavnica – izdelava platnenih zastavic na špagi, pravljica o vinu in ustvarjanje s plutovinastimi zamaški, izdelava krede za risanje po starih kamnitih mestih, sprehod po vasi in nabiranje kamenčkov za staro igro kamenčkanje, predstavitev steklenice kot inštrumenta, izdelava enostavne animacije. Igre iz preteklosti: skakanje čez vrtečo vrv, ščinke, kamni, ristanc, gnilo jajce. Med ustvarjanjem bo poskrbljeno za sadno malico in sok iz rebule. Zaradi velikega zanimanja prosimo za rezervacije na: tatjana.basin200@gmail.com Nekdaj ‘tokaj’, danes sauvignonasse (predstavitev in vodena degustacija briških sauvignonassov) Predavanje o kisu, Joško Sirk Briško ekstra deviško oljčno olje (predstavitev in vodena degustacija), Društvo oljkarjev Brda. Predstavitev nagrajencev Maslina Split 2013 Revija pevskih zborov, Mara Rogelja Kuhanje polente po starem, toča s pršutom in šalamom


Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič Nedelja, 20.00 dvorana Hiše kulture sobota in nedelja, spremljevalni program, različne lokacije Akcija »Ob vinu vodo. Vedno.« Organizirani prevozi Informacije Petek, 26. april dvorana v Medani Sobota, 27. april Medana Sobota, 27. april Sabotin Sobota, 27. april Šmartno 27. aprila do 2. maja Grad Dobrovo Sreda, 1. maj, od 5.00 dalje Nedelja, 5. maj Sreda, 8. maj Sabotin 10. in 11. maj Višnjevik Petek, 10. maj, začetek ob 18.00 Sobota, 10. maj, začetek ob 17.00 Sobota, 18. maj, ob 20.00 dvorišče grad Dobrovo 10., 11. in 12. maj Kojsko Nedelja, 19. maj Gornje Cerovo, Peternel Nedelja, 19. maj 25. – 26. maj, Brda Nedelja, 26. maj, 19.00 Viteška dvorana gradu Dobrovo Četrtek, 30. maj Viteška dvorana gradu Dobrovo 31. maj, 1. in 2. junij Nedelja, 16. junij Ponedeljek, 24. junij Cerovo 24. – 29. junij Kojsko Nedelja, 7. julij Kožbana

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Gledališka skupina Dekani – Revija najboljših skečev Razstave domačinov in briških ustvarjalcev Podpiramo akcijo Vinske družbe Slovenije »Ob vinu vodo. Vedno.« Ob degustacijah bodo vinarji nudili brezplačno vodo blagovnih znamk Oda, Zala, Radenska. Podpiramo odgovornost za volanom. Nudimo možnost organiziranih prevozov 20. in 21. 4.. Prevoz s Taxi Brda na Brda in vino za skupine. www.smartno.info, FB: martinovo smartno, e-pošta: tatjana.basin200@gmail.com Revija briških pevskih zborov Informacije: KS Medana Praznik KS Medana. Tradicionalna slovesnost s pohodom in proslavo Organizator: KS in KO ZB Medana. Dvig zastave v čast dneva upora proti okupatorju Likovno društvo Dablo organizira ekstempore po ulicah Šmartnega Informacije: Alda Grudina, tel. 041 579 503 Razstava v avli gradu Dobrovo, sodelovanje slikarjev treh dežel Alpe-Jadran Informacije: Alda Grudina, tel. 041 579 503 Budnica Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. 041 840 993 Pohod Družne planinske poti Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si. Tradicionalna baklada na Sabotinu na predvečer dneva zmage. PRAZNIK REBULE IN OLJČNEGA OLJA Informacije: Društvo ljubiteljev rebule in oljčnega olja Kulinarični večer z degustacijo oljčnih olj in rebul, kasneje bosta zaigrala Zarjan in Martina. Večer bodo popestrile tudi vinske kraljice. Degustacija briških rebul, rebul iz Collia in Vipavske doline, oljčnih olj, razstava domačega peciva, razstava umetniških del iz gline Ivana Skubina, domača hrana, mažoretke, briški harmonikarji itd. Najmlajše bo razveselil čarovnik Grega, kasneje bo zabava ob ansamblu Navihanke. Letni koncert Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. 041 840 993 V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani na Humu Sv. križ. Organizator: VS Kojsko Spominska slovesnost: - ob 15. uri spominska žalna slovesnost v Gornjem Cerovem, posvečena desetim ustreljenim talcem in Mirku Brezavščku, - ob 17. uri tradicionalna spominska žalna slovesnost pri Peternelu v spomin na 22 žrtev okupatorja. Pohod Peternel-Korada-Peternel Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si. Dnevi odprtih kleti Informacije: Vinoteka Brda, tel. 395 92 10 Zaključni nastop učencev Godbeniške šole in Mladinskega orkestra Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. 041 840 993 Zaključni koncert solopetja, Marko Pavlin z gostjo Natašo Jakopič Informacije: Nataša Jakopič, tel. 031 544 474 Praznik češenj 2013 Informacije: JBD d. o. o., Dani Strehar (dani.strehar@gmail.com, 031 363 179) Pohod: Tolminski Migovec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si Osrednje briško praznovanje na predvečer dneva državnosti Informacije: Mladinski klub Cerovo Teden malega nogometa Rio Kojsko Informacije: Dušan Matjac, tel. 031 847 361 Tradicionalno srečanje borcev in krajanov Brd v spomin na veliko predvolilno zborovanje leta 1944 Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo, tel. 395 95 94, tic@obcina-brda.si, www.brda.si

Pomlad 2013 / Briški časnik / 11


Občina

Vanda Colja, tehnična urednica Briškega časnika

Nobene številke ni izpustila V lično urejeni dnevni sobi mi prijazno postreže s kapučinom in domačim pecivom, iz kuhinje mamljivo diši kosilo, proti oknu je obrnjeno slikarsko stojalo – vidim, da je pravkar odložila čopič, s katerim ustvarja novo umetnino. Vmes simpatičnima vnukinjama Ani in Gaji pripoveduje pravljice. Nekdaj predsednica Turističnega društva Deskle, predsednica Društva prijateljev mladine, sodnica porotnica, tehnična urednica študentskega glasila Študjozo, sedaj pa predsednica Likovne skupine KD Svoboda Deskle, drugi mandat svetnica Občine Kanal ob Soči, članica Društva Soška fronta in tehnična urednica Briškega časnika. To je naša Vanda. Vedno urejena, vsestranska, prijetna in modra ženska, z dolgoletnimi izkušnjami na področju časopisa. V Salonitu Anhovo je orala ledino s časopisom Naš list, kasneje je bila nepogrešljiva pri časopisu Oko in pred več kot 17 leti zasnovala naš Briški časnik. Je edina, ki Briški časnik tehnično ureja od prve številke dalje, in je trdna opora celotnemu uredništvu. Ob jubilejni, 70. številki Briškega časnika smo jo izbrali za sogovornico.

Kako ti uspe združiti številne aktivnosti? Človek aktivnosti nikoli ne združuje, temveč jih najprej v svoji glavi razporedi po vrstnem redu, nato pa uresniči eno za drugo. Prednost dajem tistim, ki so neizbežne. Vedno je na prvem mestu družina. Če je doma vse, kot mora biti, kar pomeni skuhano, oprano, pospravljeno, se lotim drugih obveznosti. Ko pa se obveznosti nakopičijo in prepletajo, največkrat nastradajo moje noči. Domači vedo, da takrat ne spim, hodim pozno v posteljo in vstajam ob treh ali štirih zjutraj. Ko oblikujem Briški časnik za tiskarno, se vedno mudi, zelo mudi, zato sedim za računalnikom cele dneve, ki se podaljšajo pozno v noč. Pa zaradi tega nikoli nisem ne utrujena ne zaspana.

Kako je nastal Briški časnik? Se spominjaš začetkov, kdo je sodeloval? Na pobudo Mitje Blažiča, takrat sva delala za tednik Oko, Mitja kot dopisnik, jaz kot tehnična urednica, se je rodil Briški časnik. Kdo je prepričal župana Franca Mužiča o izhajanju občinskega glasila, mogoče je bilo celo obratno, ne vem. Z velikim navdušenjem sem prisluhnila Blažičevi prošnji, da bi sodelovala pri urejanju potrebne dokumentacije za izdajanje glasila. Ko smo s takratnim občinskim tajnikom Bogdanom Mariničem oblikovali vsebinsko zasnovo ter predlagali urednike in člane uredniškega odbora, je prišlo do izdaje prve številke. Seveda je bilo treba vse to in predvidene stroške potrditi v občinskem proračunu na občinskem svetu. Pomlad 2013 / Briški časnik / 12

Na začetku ni bilo mišljeno, da bom tehnično urejala glasilo, ker je bil za to naprošen domačin Zmago Šfiligoj, akademski kipar, ki pa je to nalogo, odkrito povedano, zatajil. Bil je namreč zelo zaposlen z drugimi deli. Za urejanje Briškega časnika nekako ni našel časa. Blažič je zavzeto in potrpežljivo pripravil gradivo, to je članke, ki jih je bilo treba pretipkati in shraniti na disketo, ter fotografije, ki smo jih morali razviti v fotografskem ateljeju. Dela je bilo nekoč s te plati veliko več kot danes, saj nam nova tehnologija z uporabo digitalnega fotoaparata in računalnika omogoča hitrejše in enostavnejše prenašanje člankov tako od avtorja do redaktorja in odgovornega ter tehničnega urednika kakor tudi do lektorja in nazadnje do tiskarne. Gradivo je bilo pripravljeno, v tiskarni so pričakovali osnutek časnika oziroma »špigel«, kot rečemo po domače. Ker sem bila vešča tehničnega urejanja glasil, sem priskočila na pomoč tudi pri tem. Tako je bilo tudi pri drugi in tretji ter naslednjih številkah. Hote ali nehote sem ostala pri Briškem časniku kot tehnična urednica. Za vsako šte- Vanda Colja: ”Podatkov, obrazov, vilko pa sem prispevala vasi … ne moreš iztrgati iz tudi kakšno reportažo ali časopisa.” intervju. Danes beležimo 70. številko. Nobene nisem zamudila. Pokojni Zmago Šfiligoj je veliko sodeloval pri Briškem časniku, saj je spretno oblikoval oglase, ki so vedno nepogrešljiv del časnika, ker skrbimo tudi za zmanjšanje stroškov izdaje glasila. Fotografski mojster Briškega časnika je od prve pa do današnje številke nepogrešljivi Andrej Colja, ki budno spremlja vse dogodke in na filmski trak zabeleži najbolj skrite ali najbolj očitne zanimivosti iz briškega življenja. Andreju gre zahvala in pohvala tudi za uspešne fotografije na naslovnicah Briškega časnika. Tudi on ni manjkal pri nobeni od 70 številk.

Sedaj nam večino člankov pošiljajo po elektronski pošti, izhajamo v barvah, kar je predvsem tvoja zasluga. Kaj vse se je v teh letih spremenilo? (Nadaljevanje na 13. str.)


Občina

Vanda Colja, tehnična urednica Briškega časnika (Nadaljevanje z 12. str.)

17 let je dovolj dolga doba za vidne spremembe tako vsebine kot videza Briškega časnika. Vedno sem poudarjala, da sta oba elementa enako pomembna, saj bralcu zbudi pozornost tako pregledno urejena stran časopisa kot vsebina člankov. V kaj se naše oko najprej zazre? V prvem planu vidimo barve, nato fotografijo, kasneje iščemo, če je na njej znana oseba ali objekt, v drugem planu preberemo naslov in podpis pod fotografijo in šele nazadnje se lotimo besedila. Da bi časopis čim bolj približali bralcu, smo njegovo vsebino razdelili na rubrike in tako so članki opremljeni z naslovi Občina, Dogodki, Gospodarstvo, Kultura, Šport, Šola, Vrtec … Najbolj zanimiva pa je prav gotovo rubrika Tema trimesečja, v kateri obravnavamo določeno problematiko Brd z več plati. Prva leta, ko smo izhajali v črno-beli tehniki, sem se morala natančneje poglobiti v videz posamezne strani in sem zato porabila več časa in energije za njihovo oblikovanje. Več let sem težila k temu, da bi prešli na barvni tisk, in to nam je tudi uspelo. Lahko rečem, da je vsaka, prav vsaka številka Briškega časnika, to pomeni že 70 številk, zame enkraten izdelek, s katerim sem uživala ob njegovem ustvarjanju, tako kot uživam, ko na platno z oljem ali akrilom rišem portret, akt, tihožitje ali delček narave. V mislih in srcu vem, kako naj bo videti končna slika oziroma časopis, pa kljub temu še vedno ostaja tisto skrito vznemirjenje in pričakovanje, kakšen bo končni izdelek. Z nekaterimi sem zadovoljna bolj, z drugimi manj. Posebno sem razočarana v primerih, ko v zadnjem trenutku, tik pred tiskanjem, prejmemo še nekaj člankov ali občinskih razpisov, ki jih je seveda treba nujno objaviti. Le-te moram vriniti v že oblikovan časopis. Zato je treba marsikatero stran oblikovati ponovno. To pa pomeni krajšanje člankov in brisanje fotografij, pri čemer se izgubi prvotna urejenost in preglednost. Težave mi povzročajo tudi nekatere informacije, ki so zastarele in se z odgovorno urednico Lucijo Prinčič Terpin, ki Briški časnik urednikuje že od 11. številke, dogovarjava, ali jih je primerno objaviti ali ne, ker niso več aktualne. Tako izpade malo čudno, če objavimo šele marca fotografijo jaslic ali julija o velikonočnih praznovanjih in podobno. Največkrat tudi take fotografije ali zapise objavimo, ker so, če gledamo na celoletno dogajanje v Brdih, tudi ti delček zgodovine. Če jih izpustimo, ne bi bili nikoli zabeleženi. Kot veste, izhajamo vsake tri mesece, kar je za marsikoga kar dolga doba glede na aktualnost dogodkov.

V briškem časniku že 17 let zapisujemo kroniko Brd. V kratkem bomo vezali vse številke v debelo knjigo. Ko listam po starejših časopisih, ugotavljam, kako so se Brda v tem času spremenila. Bralci radi sodelujejo in komaj čakajo na izid naslednje številke. Kakšno je po tvojem mnenju poslanstvo Briškega časnika? Brda, Brici in Briški časnik. To so zame besede, ki mi prijetno zvenijo v ušesih in se ob njih dobro počutim. Moje izkušnje z Brici so izjemno lepe, rada hodim na občino, kjer me vedno prijazno sprejmejo tako župan kot vsi dosedanji direktorji in tajnice, veselim se obiskov Brik in Bricev, s katerimi imam intervjuje za Briški časnik. Nekajkrat sem celo vodila program za martinovo v gradu v Vipolžah in briško povorko ob prazniku češenj na Dobrovem. Poznam veliko Bricev in oni poznajo mene. Zaradi priimka Colja marsikdo misli, da sem Brika, pa čeprav to nisem ali pa čeprav ne bi bilo nič narobe, če bi bila. Ponosna sem na priimek, ki sem ga dobila s poroko, saj je bil moj tast Tonče Kovačičev, ki sem ga zelo spoštovala, doma iz Cerovega. Nekoč, ko sem odhajala na sestanek v Brda, mi je rekel: »Vedi, da so v Brdih vsi, ki se pišejo Colja, naša žlahta.« In teh ni malo. Z velikim veseljem obiskujem razne briške prireditve v vseh letnih časih, večkrat sem bila tudi na trgatvi ali obiranju breskev in češenj. Rada se udeležujem ekstempora, ki ga organizira Likovno društvo Dablo v Medani in Šmartnem. Čutim utrip briškega življenja in lahko objektivno sodelujem na sejah ure-

dniškega odbora pri oblikovanju vsebine posamezne številke. Posebej moram pohvaliti sodelovanje župana Franca Mužiča, ki se dobro zaveda poslanstva Briškega časnika. Kot so se razvijala in napredovala Brda, se z njimi razvija tudi naš časnik, saj sledimo sleherni spremembi, napredku, pa tudi kritiki. Ko bomo vezali 70 številk Briškega časnika, bomo prav gotovo začudeno ugotavljali, kako je v 17 letih nastala tako debela knjiga, v kateri najdemo prav vse dogodke in razmišljanja skoraj 6000 prebivalcev Goriških brd. Če te knjige ne bi bilo, bi šel marsikateri dogodek v pozabo, marsikatera misel bi dobila drugačno zgodbo, o marsičem bi se pogovarjali v smislu, ko je bilo, ali je bilo, če je bilo … Ko je zadeva enkrat zapisana, je ne more nič izbrisati, spremeniti … To je dragocenost iz naše preteklosti, ki samo na ta način ne more biti niti pozabljena niti izbrisana niti predrugačena. Veliko je zapisov in zapisnikov z različnih sestankov in zborovanj, vendar ne poznam nikogar, ki bi te oblikoval v zanimivo branje. Časopis pa lahko vsakdo v vsakem času preprosto vzame v roke, ga prelista, obuja spomine, prebere to ali ono informacijo, ki ga zanima ali mu je v času njene aktualnosti ušla, jo prepiše, preslika ipd. Podatkov, obrazov, vasi … ne moreš iztrgati iz časopisa. Če vzamemo v roke samo eno številko Briškega časnika, lahko ugotovimo, da je v njej objavljenih več sto ljudi na fotografijah, bodisi Bricev ali obiskovalcev Brd. To je dovolj zgovoren podatek, ki nas prepriča, da v določenem času pride na vrsto za objavo skoraj vsak Bric. Tudi to je ena od dragocenosti lokalnega časopisa, saj je ustanovljen zaradi Bricev. Na vprašanje, kakšno je poslanstvo Briškega časnika, si upam trditi, da zelo veliko, saj ga lahko ob vsakem času odnesemo kamor koli in se z njim hvalimo. Pa ne zaradi oblike, temveč zaradi tega, kar je v njem objavljeno. In vedno je veliko tega. Vsakokrat se srečujemo s kopico člankov in fotografij, kar pomeni, da se v Brdih veliko dogaja in govori ter piše. Ponosni smo torej lahko na to, da so se Brda spremenila in jih je lepo obiskati v vseh letnih časih.

V teh letih se je marsikaj zgodilo. Je bila morda tudi kakšna temna plat pri urejanju, ko si bila razočarana nad glasilom? Moram priznati, da so bili tudi trenutki, ko smo bili v uredniškem odboru zelo zaskrbljeni nad izhajanjem glasila. Da je strošek v občinskem proračunu vsako leto kamen spotike pri nekaterih svetnikih, ni nič novega. Z oglasi si prizadevamo zmanjšati ta strošek, kar nam tudi uspeva. Človek sčasoma dobi debelo kožo, zadeve, ki te prizadenejo, potlačiš in se jih ne spominjaš. Nekoč pa je do nas prišla informacija, da so občinski svetniki razpravljali o tem, da bi informiranje zaupali Primorskim novicam, kar bi bila za »briško knjigo«, ki jo bomo sedaj vezali, velika katastrofa. Predlagano je bilo, da bi enkrat mesečno na eni strani objavljali informacije o briških dogodkih. Veliko trdnih argumentov je dokazovalo, da Brda ne bodo obravnavana v takem obsegu in časopisni zasnovi, kot se to dogaja v lokalnem časopisu. Vsi člani uredniškega odbora smo bili enotni, da v primeru, če se to zgodi, odstopimo. Nihče ni hotel sodelovati na tak način. Ker se to ni zgodilo, je Briški časnik ostal. Prav zaradi tega smo se še bolj potrudili in časnik je napredoval do te mere, kot ga imamo danes na mizi. Prepričana sem, da bi za drugačno odločitev morali v občinskem proračunu nameniti veliko več sredstev, kakovost pa ne bi bila niti približno taka, kot jo imamo danes. Tudi za to gre zasluga županu Francu Mužiču, ki je znal v pravem trenutku občinskemu svetu predstaviti pomen poslanstva Briškega časnika. Na koncu naj omenim še zgledno dolgoletno sodelovanje z odgovorno urednico Lucijo Prinčič Terpin kakor tudi z odlično lektorico Petro Koršič in redaktorico Dominiko Prijatelj brez katerih Briški časnik ne bi bil takšen, kot je. Lucija Prinčič Terpin Pomlad 2013 / Briški časnik / 13


Občina

Sem neodvisen od ekranov Projekt

NE-ODVISEN.SI Sebastian Cavazza

V sklopu projekta NE-ODVISEN.SI je znani gledališki in filmski igralec Sebastijan Cavazza povedal: »Kot oče dveh najstnikov sem moral zelo tehtno iskati razloge ZA in PROTI rabi medmrežja v vsakdanjiku. Seveda vam internet lahko prinese veliko uporabnih informacij, ki nam pridejo prav pri šolskih in službenih obveznostih. Hkrati pa nas z vseh strani nagovarja na vstopanje v razna medmrežna povezovanja, kot so Facebook, Tweeter, Linkedin in podobno. Sam sem ukinil vse po vrsti, ko sem ugotovil, koliko časa bi vse te povezave od mene zahtevale. Preračunajte si čas, ki ga posvetite ekranom, kot so računalnik, mobitel ali televizor, in ugotovili boste, da se življenje lahko mimogrede prevesi v odvisnost od ekranov. Sam svojima otrokoma dostop do ekranov omejujem, kot ga omejujem tudi sebi. Znam izklopiti telefon in pustiti prenosnik doma, kadar delam ali se odpravim na dopust. Sem neodvisen od ekranov in interneta, in na to sem ponosen.«

Vir: Časopis NE-ODVISEN.SI, št. 1/2011

Foto Tomaž Gregorič, osebni arhiv S. C. Pomlad 2013 / Briški časnik / 14


Občina

Pomlad 2013 / Briški časnik / 15


Dogodki

PRAZNIK ČEŠENJ 2013

Petek,    31. 5.     17:00 18:00 20:00 20:30 21:30

Grad Dobrovo – Veterani, odprtje novoustanovljenega društva Dobrovo – likovni natečaj ČEŠNJA OD CVETA DO … (OŠ Dobrovo) Grad Dobrovo – Slavnostna seja občinskega sveta Občine Brda Grad Dobrovo – Stand up komik Ranko Babič Grad Dobrovo – Izbor kraljice češenj s kulturnim programom in Modna revija briških modnih kreatorjev ter DJ Grad Dobrovo – Spevoigra Vinka Vodopivca Kovačev študent, režija Radoš Bolčina, Vladimir Čadež

Sobota,    1. 6.    8:30 13:30 10:00-18:00 18:00 10:00-18:00 15:00 16:30 17:00 18:00-21:00 22:00-04:00

Ljubljana (start) – 18. Kolesarski maraton češenj iz Ljubljane v Brda Dobrovo, Vinska klet Goriška Brda – prihod cca 1000 kolesarjev 18. Kolesarskega maratona češenj Šmartno – Mednarodni poulični ekstempore v srednjeveški vasici Šmartno (Društvo Dablo) Šmartno – Likovna razstava del, nastalih na ekstemporah Dobrovo, osrednji trg – briški kotiček, predstavitev briških društev Grad Dobrovo – Tradicionalna briška poroka Vipolže, nogometno igrišče – Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi Grad Dobrovo, Vinska klet Goriška Brda – povorka Tradicionalna briška poroka Dobrovo, osrednji trg – zabavni program z DJ-jem Dvorišče OŠ Dobrovo –Veliki češnjev rock koncert

Nedelja,    2. 6. 08:00-10:00 Dobrovo, Vinska klet Goriška Brda – 9. Pohod od češnje do češnje 10:00-18:00 Dobrovo, osrednji trg – kulturno-zabavni program (vinska kraljica, kraljica češenj, zabava z DJ-jem, pevski zbori, godbe na pihala in mažoretke, folklorne skupine) 10:00-18:00 Dobrovo, osrednji trg – briški kotiček, predstavitev briških društev 10:00-18:00 Dobrovo, Vinska klet – tržnica z briškimi pridelki 10:00-18:00 Dobrovo – razstava češenj 10:00 Nova Gorca, trgovski center Merkur – start karavane starodobnih vozil Nova Gorica-Dobrovo 13:00-16:00 Igrišče OŠ Dobrovo – otroški zabavni kotiček 14:00-16:30 Dobrovo – godbe na pihala 15:00 Dobrovo, parkirni prostor za zdravstvenim domom – prihod karavane starodobnih avtomobilov 16:30-17:30 Grad Dobrovo, Vinska klet Goriška Brda – Tradicionalna povorka vozov (kraljica češenj, Briške žene, godbe na pihala, mažoretke …) 17:30-18:00 Dobrovo, osrednji trg – skupen nastop godb na pihala 18:00-24:00 Dobrovo, osrednji trg – češnjev ples z glasbeno skupino Primorski fantje Pomlad 2013 / Briški časnik / 16


Dogodki

Zahvala Brunu Debenjaku

Valentinov koncert

V Kozani že vrsto let doživljamo skrivnost božiča na prav poseben način. Zasluga za to gre našemu jasličarju Brunu Debenjaku, ki že vrsto let na njemu lasten in edinstven način iz leta v leto preseneča s svojo izvirnostjo. Letošnja postavitev na kar 18 m2 je bila svojevrsten umetniški in tehnični vrhunec vseh njegovih dosedanjih postavitev. Skromen človek, kot je Bruno, ne troši besed, zato pa o njegovem navdihu zgovorno pričajo njegovi izdelki. Njegovo delo, ki ne zajema samo izdelavo jaslic, temveč še veliko drugega, je naši vasi in nam Kozancem v ponos. Najlepši življenjski mozaik je tisti, ki je sestavljen iz veliko barvitih kamenčkov, in Brunov mozaik jih ima obilo, prav v vseh je čutiti del Bruna in njegove duše. Dragi Bruno, s temi vrsticami smo resnično čakali predolgo. Že veliko prej bi ti morali za tvoj prispevek vasi tudi javno izreči en velik hvala! Naj bodo te vrstice v zahvalo za vse storjeno in v spodbudo za nadaljnje delo v dobro skupnosti, ki ji pripadaš. Veliko zdravja v življenju in še mnogo izvirnih idej ti želimo. Tvoji Kozanci

Foto: Andrej Colja

Delo v dobro skupnosti Klapa Kumpanji s Korčule

16. februarja smo v dvorani Vinske kleti Goriška brda zimske temperature zamenjali za toplo dalmatinsko sonce. Gostili smo eno najbolj poznanih dalmatinskih klap – klapo Kumpanji s Korčule. Kot je v uvodu prijetnega glasbenega druženja dejal vodja skupine Janes, zelo radi nastopajo v Brdih, kjer nimajo le zvestih poslušalcev, temveč prave prijatelje. Poslušalce so razvajali s svojimi uspešnicami: omenimo Svoju zvizdu slidin, Probudi me jutro in Copa Cabana, manjkali pa seveda nista Bela snežinka in V dolini tihi. Uradnemu delu sta sledila še dva dodatka, saj jim zvesto občinstvo kar ni dovolilo z odra. Zahvaljujemo se sponzorjem: Občini Brda, Valentinčič turizmu, Vinogradništvu in turizmu Štekar in Cvetličarni Eden cvet, ki so prijazno omogočili koncert. T. Š. B.

Zanimiva Goriška brda

Obiski, ki odpirajo vrata sodelovanju Konec februarja je Brda obiskala politično-gospodarska delegacija iz občine Kutjevo v Srbiji. Gre za skupino predstavnikov občine, vinarjev in čebelarjev, ki v Kutjevu načrtujejo obrtno cono. Na strokovni ekskurziji v Brdih so jih zanimale izkušnje slovenskih kolegov v zvezi z organiziranostjo, trženjem, promocijo in učinkovitostjo črpanja evropskih sredstev. V ta namen so obiskali predstavnike briških čebelarjev, Vinsko klet Goriška brda, vinarstvo Četrtič, Vinoteko Brda in Hišo Marica. Navdušeni so bili tudi nad Šmartnim in nad obiskom sejma Expomego v Gorici, kjer se je predstavljala tudi Občina Brda. V petek, 8. marca, pa je Brda in Vinsko klet Goriška brda obiskala skupina 30 turističnih delavcev iz Azerbajdžana, Ruske federacije, Kazahstana in Armenije. Goste smo pričakali s kozarcem penine in ob glasbi Briških harmonikarjev, s čimer smo ustvarili prijetno in toplo vzdušje. Obisk kleti je bil namenjen predstavitvi vinske in turistične ponudbe v Brdih. Obiskovalci so bili namreč predstavniki turističnih agencij, ki delajo pretežno na področju wellness oz. termalnih programov.

Za njihove goste so Brda zanimiva kot alternativa ustaljenim turističnim ponudbam. Marjana Simčič Pomlad 2013 / Briški časnik / 17


Dogodki

Pust

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Pustarji letos niso pregnali zime

Neblo

Foto Andrej Colja

Kojsko

Pustarji s Kojskega dokazujejo, da ostajajo isti skoraj 50 let. Črnobela fotografija je bila posneta 1966. leta, torej pred 47 leti. Medana

Foto Andrej Colja

Kojsko

Cerovo Pomlad 2013 / Briški časnik / 18


Dogodki

Sproščena zabava

Pust u patk

S pomočjo Zavoda za mladino, turizem, kulturo in šport Brda smo 8. februarja organizirali pustovanje v dvorani Vinske kleti Goriška brda. Dvorano je pustno, v duhu 70. let, okrasila Denis Mavrič, DJ Miro pa je z odlično glasbo poskrbel, da je bilo plesišče vedno polno. Andreja Erzetič – Brikca in Egon Ivančič sta hudomušno povezovala program in na koncu podelila nagrade najizvirnejšim in najlepšim maskam. Nagrade so prispevali Ščurek, Čarga, Hotel Kozana, Jurja, Cvetličarna

Eden cvet, Frizerstvo Marinič, Gostilna s prenočišči 25. maj, Mesarija Peršolja in Restavracija Venko. Razigrane maškare so po najboljših močeh odganjale zimo. Dober obisk je pokazal, da je želja po sproščeni zabavi z dobro glasbo velika, zato organizatorji že razmišljajo o rednih dogodkih, ki bi briški mladini omogočili varno zabavo nedaleč od doma. T. Š. B.

Informacije na oglasnih deskah

Vsak vikend se nekaj dogaja – vabljeni Brda se razvijajo in vedno več je dogodkov; skoraj vsak vikend se kaj dogaja. Žal se organizatorji večkrat pritožujejo, da prireditve niso obiskane, nesojeni obiskovalci pa tarnajo, da o dogodku niso bili obveščeni. Zato vse Brike in Brice pozivamo, naj redno spremljajo obveščevalne table, kjer so objavljeni dogodki, hkrati pa naprošamo organizatorje, da na dogodke povabijo tudi preko spletne strani in Briškega časnika. Uredništvo Pomlad 2013 / Briški časnik / 19


Dogodki

Civilna zaščita severnoprimorske regije

Tradicionalno regijsko slovesnost severne Primorske ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so tokrat pripravili 7. marca v Viteški dvorani gradu Dobrovo. Dobitnike priznanj in goste je najprej pozdravil župan občine Brda Franc Mužič. Zadovoljen, da je prireditev na Dobrovem, je prisotnim na kratko predstavil Brda. Osrednji govornik je bil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But. Poudaril je pomen civilne zaščite in veliko zavzetost ljudi, od katerih številni prostovoljno sodelujejo v različnih enotah za zaščito in reševanje ob vseh večjih in manjših naravnih in drugih nesrečah. In prav na severnem Primorskem narava zelo pogosto kaže svojo moč. Ob tem pa se ni mogel izogniti težavnemu položaju, v katerem se je ob krizi znašlo tudi področje reševanja in zaščite. Gre predvsem za pomanjkanje kadra in sredstev. A verjame, da bodo ljudje, vključeni v civilno zaščito, tudi v prihodnje nesebično pomagali, ko bo najbolj potrebno. Darko But in poveljnik CZ za severno Primorsko Samo Kosmač sta podelila šestnajst bronastih znakov CZ, devet srebrnih in dva zlata. Spremljevalni program je izvedla Orffova

Dan žena v Neblem

Foto: Andrej Colja

Podelitev priznanj

Dobitniki priznanj CZ severne Primorske z generalnim direktorjem URSZR Darkom Butom (tretji z desne – med dobitnikoma zlatega znaka CZ Rudolfom Kranjcem in Darkom Zonjičem).

skupina OŠ Dobrovo pod vodstvom Valentine Bevčar in recitatorka Manca. Moderator prireditve je bil Ervin Čurlič. Ervin Čurlič

Sproščen večer za dame Že vrsto let gojimo v Vaški skupnosti Neblo tradicijo počastitve svojih krajank ob dnevu žena. Dan, ko se spominjamo borbe naših prednic za svoje pravice in enakopraven položaj z moškimi, je bil letos še toliko pomembnejši, saj ob trenutni gospodarski krizi radi pozabljamo, za kaj so se ženske borile pred borimi 100 leti. Pozabljamo na svoje zdravje. Pozabljamo na to, kaj je v življenju res pomembno. Pozabljamo se imeti rade, se spoštovati in ceniti. Pozabljamo, da je družinsko nasilje nedopustno ... Letošnji program praznovanja dneva žena je povezovala Monika Beč. Po uvodnem pozdravu predsednice Vaške skupnosti Neblo in briškega podžupana Joška Zamarja so oder zavzeli domači otroci od 1. do 5. razreda in pogumno ter prikupno izvedli del programa. Pod mentorstvom Katarine Fabricijo so svojim mamam in drugim prisotnim recitirali, zapeli, zaigrali na harmoniko in zaplesali. Program so nadaljevali člani IDAS Neblo pod vodstvom Gabrijele Kodermac. Vse prisotne so do solz nasmejali z navihano komedijo v briškem narečju Ohcet nekoč. Velja tudi omeniti razstavo očarljivih slik Dragice Mišigoj, domačinke in članice društva Dablo. Večer se je zaključil z obdaritvijo najstarejših prisotnih krajank, pogostitvijo in s plesom skupaj z DJ-jem Dušanom Matjacem. Sicer pa so vse udeleženke praznovanja dobile v dar rumeno-oranžno vrtnico, vsi prisotni pa so bili počaščeni s kozarcem penine, ki jo je podaril župan Franc Mužič. Za uspešno praznovanje se je treba zahvaliti Sonji Zamar, Beti Beč, Silvestri E. B. Saffigna, Katarini Fabricijo, Gabrijeli Kodermac in pridnim moškim rokam, ki so priskočile na pomoč ob težjih delih priprav. Zadnja misel pa gre vsem Brikam: Bodite ponosne nase, na svoje otroke in uživajte sleherni dan. Erika Koncut Pomlad 2013 / Briški časnik / 20


Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Organizirali zanimivo predavanje o demenci

Pred Društvom upokojencev Dobrovo so novi izzivi in dolžnosti, ki so vtkani v naše delo. Začeli smo z letošnjimi dejavnostmi. V januarju smo na pobudo društva GO Spominčica za pomoč pri demenci organizirali predavanje na to temo. Psihiatrinja dr. Marinka Rudolf nam je predstavila to bolezen od začetka obolenja do nadaljevanja ter posledice. Predavanje je bilo strokovno, a klub temu razumljivo. Psihiatrinji Rudolfovi se ob tej priliki še enkrat lepo zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo sestri Sonji Planko in predstavnici društva Sonji Valič. Predavanja se je udeležilo preko 100 ljudi. Obveščevalci so pobrali članarino za tekoče leto. Vpisovali so tudi nove mlajše člane, ki se nam zelo težko pridružijo. Občni zbor društva je bil 10. marca v Vinski kleti Goriška brda. Na zboru

smo pripravili tudi volitve v nove organe upravljanja ter obeležili 8. marec, dan žena. Načrt dela za vse leto se pripravlja in ga bodo dobili vsi člani društva. Da je naše društvo aktivno, se moramo zahvaliti Občini Brda, ki nas podpira materialno in moralno. Prav tako iskrena hvala Restavraciji Grad Dobrovo. Nekateri gostinci nas odrinejo, ker z nami ne vidijo zaslužka. V omenjeni restavraciji pa smo dobrodošli, njihova hrana je sveže pripravljena, okusna in kulturno postrežena. Vsemu kolektivu se upokojenci prisrčno zahvaljujemo. Letos bomo praznovali 40-letnico delovanja društva, ki jo bomo z upokojenci svečano obeležili v poletnem času. Upravni odbor DU Dobrovo

Vaška skupnost Hum

Praznovanje dneva žena Vaška skupnost Hum se še ni izneverila dolgoletni tradiciji in je tudi letos pripravila praznovanje dneva žena, in sicer 8. marca v tamkajšnjem kulturnem domu. Voditeljica dogodka Bernarda Konjedic je najprej dala besedo predsednici VS Teji Jelina, ki je pozdravila udeležence in čestitala ženskam za praznik. Z bogatim kulturnim programom so prisotne razveselili: otroci POŠ Kojsko in OŠ Dobrovo (mentorici Helena Vendramin in Andrejka Gabrovec), Mladinski pihalni orkester Brda pod vodstvom Martina Skubina in Quercus Quintet (umetniški vodja Vladimir Čadež). Najbolj prisrčni so na nastopih vedno otroci, ki znajo tudi najbolj iskreno voščiti svojim mamicam za praznik (na fotografiji). Tekst in foto M. Beguš Pomlad 2013 / Briški časnik / 21


Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Pestro dogajanje Stanovalce v Domu upokojencev Podsabotin so februarja obiskali dijaki srednje slaščičarske šole iz Nove Gorice in skupaj z njimi pripravili slastne dobrote. Domski pevski zbor pa se je našim prostovoljcem zahvalil s pesmijo.

Skupina prostovoljk z imenom Desetnice je skupaj z našimi stanovalci ustvarjala pustne okraske in nakit za naše dame za praznik ob 8. marcu.

Pustovanje v domu je že tradicionalno. Zaposleni smo skupaj s stanovalci pripravili pravo tekmo v rokometu. Zmagovalci so postali stanovalci, ki bivajo v pritličju naše hiše. Seveda tudi smeha, šegavosti, pustnih krofov in mišk ni manjkalo. Romina Velušček

Dom upokojencev Podsabotin

Dan žena

8. marec je v Domu upokojencev Podsabotin minil v znamenju žensk. Praznik smo jim polepšali zaposleni, podarili smo jim cvet in verižice, ki so jih naredile pridne roke skupine stanovalk in prostovoljk skupine Desetnice.

Pomlad 2013 / Briški časnik / 22


­

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Praznovanje rojstnih dni Stanovalcev Doma upokojencev v Podsabotinu, rojenih v januarju in februarju, je letos 19. Na praznovanju, ki je bilo v torek, 26. februarja, je manjkala le ena slavljenka. Med slavljenci jih je bilo sedem, ki so bili rojeni v Brdih ali pa so tu preživeli del svojega življenja. To so: Terezija Komjanc, Albina Kocijančič, Marija Jakončič, Mihael Vladimir Sirk, Zdravka Markočič, Cvetka Simčič in Marija Šfiligoj. Najstarejša med slavljenci je bila Terezija (95 let), ki ji je pripadla prijetna dolžnost, da je zarezala v torto. Ob pogostitvi so slavljenci prejeli cvet gerbere in voščilo. Družili so se ob petju pesmi in prijetnem klepetu. Vsem slavljencem želimo, da bi se ob letu spet zbrali na praznovanju rojstnih dni. Tekst in foto M. Beguš

Mladinski orkester Brda

Vedno močnejše vezi

27. januarja so se v Viteški dvorani na Dobrovem predstavili učenci godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda. Poslušal-

ci so slišali več kot 15 solističnih nastopov učencev ob klavirski spremljavi – predstavili so se klarinetisti, saksofonisti, flavtistke, hornisti in trobentači. Za konec pa so se združili v Bricem že dobro poznani Mladinski orkester Brda, ki ga od septembra 2011 vodi študent akademije za glasbo Martin Skubin. Mladinski orkester se je predstavil s 30-minutnim programom in požel bučen aplavz. Zgodba se je ponovila 8. marca v dvorani na Humu, kjer so zaigrali ob dnevu žena. Aprila pa se bodo Brikam in Bricem predstavili tudi v Šmartnem v sklopu prireditve Brda in vino. Iz leta v leto se v Mladinski orkester vključuje več učencev, ki postajajo uspešnejši, vezi med mladimi muzikanti pa vedno močnejše. Vse mlade glasbene navdušence vabijo, da se jim pridružijo! Še posebej vabijo k sodelovanju najmlajše – učence 3. in 4. razredov osnovne šole. Vpis v godbeniško šolo bo junija in septembra 2013. Več informacij dobite na www. po-brda.si. Urška Konjedic

Planinsko društvo Brda

Izlet v neznano V briškem planinskem društvu vsako leto ob koncu sezone pripravimo izlet v neznano, namenjen vsakomur. Pomembno je, da je pravo vreme in da ni preveč naporne hoje. Ker je bila minula jesen precej muhasta glede vremena, je bil izlet tudi preložen. Vendar smo se kljub slabim napovedim odločili za Istro – odšli smo v Piran in Izolo. V Piranu smo videli posledice poplav, ki so bile v noči pred našim obiskom. Ogledali smo si Akvarij in Pomorski muzej, pa tudi Tartinijev trg, kjer je nastala spominska slika. Po Sečoveljskih solinah nas je vodila vodnica, ki nam je pokazala in povedala veliko zanimivega. Po ogledu Izole smo izlet zaključili v hotelu Delfin. Tekst in foto Z. M. Pomlad 2013 / Briški časnik / 23


Dogodki

Martinc, novo briško društvo

Krepiti kulturni turizem v dobro vseh V začetku februarja smo v Šmartnem ustanovili Kulturno turistično društvo Martinc, ki bo odslej združevalo vse, ki si želimo obogatiti kulturno življenje Bricev in poživiti turistično ponudbo Brd. Ustanovitev društva je bila dolgoletna želja številnih Bricev in drugih, ki poznajo Brda, njihovo kulturno bogastvo in potenciale. V Kulturnem turističnem društvu Martinc si bomo prizadevali za kulturo bivanja v Brdih, še posebej v Šmartnem, ki ga razumemo ne le kot kulturni spomenik, pač pa kot kulturno središče Brd. V Šmartnem želimo vzpostaviti kulturnoturistično središče, ki bo skrbelo za razvoj odličnosti in konkurenčnosti kulture in turizma tako v Šmartnem kot vseh Brdih. Središče bo koristilo vsem – Bricem in obiskovalcem. Povod za ustanovitev društva je tudi pozitivna izkušnja z organizacijo martinovega v Šmartnem novembra 2012, pri kateri je sodelovalo veliko domačinov. Prav tako je skupina ustvarjalnih domačinov iz Šmartnega oblikovala jaslice, ki so bile dobro obiskane. Na ta način smo zbrali sredstva za Fundacijo Vrabček upanja (za pomoč otrokom v Bolnišnici Stara Gora). V Kulturnem turističnem društvu Martinc bomo razvijali številne dejavnosti, organizirali različne kulturne prireditve (predvsem povezane z briškim etnološkim izročilom), predavanja, delavnice, izobraževanja, pa tudi razstave, koncerte in druge dogod-

Ime društva izhaja iz bogatega briškega vinogradniškega oz. kletarskega izročila. Martinc je namreč jabolko, v katerega je gospodinja nekdaj nabodla vejice lovorja, brina, pelina, sivke in rožmarina ter ga postavila na sod v kleti. Martinc je prerokoval naslednjo vinsko letino: če je zgnil, je napovedoval slabo, če pa se je posušil, dobro vinsko letino. Drugi pomen te besede je povezan z grozdjem, ki je dozorelo šele ob martinovem. ke, s katerimi bomo bogatili življenje domačinov in obenem turistično ponudbo Brd. Prepričani smo, da lahko edino zadovoljni domačini skupaj s partnerji in strokovnjaki ustvarjamo kulturo bivanja kot osnovo za kulturni turizem, primeren kulturnemu spomeniku, kot je Šmartno, in zanimivi pokrajini, kot so Brda. Društvo združuje številne domačine, strokovnjake z različnih področij. Imamo vse možnosti, da Šmartno resnično postane biser Brd, Brda pa pokrajina, mednarodno poznana po kulturnem turizmu. Katja Kogej

Briškuljada

Stari običaji igranja kart Dolgi zimski večeri pritegnejo veliko mladih in manj mladih v vaške gostilne, kjer oživljajo stare običaje igranja kart, pa tudi ljudske igre, ki so že od nekdaj znane v naših krajih.

Igranje more v Vipolžah

Nagrajenci v Vipolžah

Druženje po tekmovanju v Cerovem Pomlad 2013 / Briški časnik / 24

Letos so bila tekmovanja februarja, in sicer v Baru Miran v Vipolžah in v Gornjem Cerovem v okrepčevalnici Na lepem razgledu (M. Prinčič). Briškuljada – tekmovanje v briškuli in že tradicionalno tekmovanje v igranju more – privablja še vedno veliko tekmovalcev. Udeležba je iz leto v leto večja in tudi mednarodna, saj se je udeleži tudi veliko igralcev in opazovalcev iz krajev sosednje Italije (Števerjan, Moš/Mossa, Krmin, Kopriva idr.). V Vipolžah so v igranju more odnesli vse tri medalje in nagrade, in sicer: prvo mesto Zarjan P. in Edi P., drugo mesto Boris B. in Marjan Č., tretje mesto Deljko B. in Valter J., četrto mesto pa je pripadalo sosedom iz Moša. V briškuli pa so igrali v osmih parih in nagrade z medaljami so odnesli: prvo mesto Sandi in Vinko iz Kozane, drugo mesto Renco in Silvano iz Moša, tretje mesto Matija in Tomas iz Moša, četrto mesto Delko B. in Radivoj V. Igrali in tekmovali so tudi v okrepčevalnici Na lepem razgledu v Gornjem Cerovem in tudi tam je briškula prinesla medalje, pršut, mortadelo, penino. Rezultati pa so taki: prvo mesto Emeran S. iz Dol. Cerovega in Gigi iz Krmina, drugo mesto Roman in Bojan iz Števerjana, tretje mesto Matej Š. in Aljoša S. iz Gor. Cerovega. Zabava, ki je tako v Vipolžah kot v Gor. Cerovem sledila ob rezanju pršuta, mortadele in nazdravljanju z briško penino ter ob spremljavi harmonik, se je zavlekla pozno v noč z obljubo, da se ob letu spet snidejo. Cerovski mladini pa je gostiteljica Milena P. sponzorirala še 50 evrov za ogled skokov v Planici. Nevenka Prinčič


Dogodki

Predavanje o prepovedanih drogah

Foto: Andrej Colja

Žal zelo slaba udeležba

Kljub temu da je pojav drog vse bolj pereča problematika sodobne družbe, je bila Viteška dvorana dobrovskega gradu skoraj prazna, ko sta Policijska uprava Nova Gorica in Občina Brda organizirali predavanje Problematika posedovanja in uporabe prepovedanih drog na Goriškem. Kot da si Brici, žal, zatiskamo oči oziroma si ne priznamo, da so med nami tudi uživalci prepovedanih drog. Posedovanje in uporaba prepovedanih drog lahko doleti sleherno družino, bolj ali manj premožno. Zato je skrb zbujajoče, da se je pri 400 poslanih vabilih in ob medijskem obveščanju o dogodku predstavitve udeležilo le skopih 20 ljudi! Iniciativa je stekla ravno na pobudo briškega župana Franca Mužiča in kot reakcija na opozarjanje in posredovanje informacij občinskih svetnikov neposredno s terena. Ne samo v Brdih, temveč tudi v sosednjih goriških občinah je problematika prepoveda-

nih drog precej ušla iz rok. Po uvodnih besedah Danila Kotnika, vodje policijskega okoliša Goriška brda, in župana Franca Mužiča je Marko Hlebec iz Oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Nova Gorica v sklopu predstavitve tipologije drog, ki se trenutno pojavlja na trgu in ki je bila večkrat zasežena na Goriškem, poudaril, da so tako dovoljene kot prepovedane droge zelo nevarne za naše zdravje. Podatek, ki veliko pove o informiranosti mladih glede tipologije drog, je že ta, da odrasli znajo v povprečju našteti 5 prepovedanih drog, medtem ko najstniki kar 15! Najstniki kot spretni uporabniki spleta imajo dostop do informacij, ki zadevajo tako različne oblike drog kot tudi načine pridobivanja oziroma gojenja posameznih prepovedanih drog. Za nekaj deset ali sto evrov si lahko naročijo vse potrebno za gojenje prepovedanih drog. Ravno zato je vloga staršev in svojcev ključna pri ozaveščanju otrok o problematiki uživanja prepovedanih drog in posledic, do katerih pride zaradi njihove uporabe. Posledice niso samo zdravstvene, temveč tudi družbene, saj uživalec drog potegne v vedno globlji vrtinec začaranega kroga tudi svojo družino. Izhod iz vrtinca drog pa je mogoč le ob močni volji posameznika in podpori svojcev. Niso pa samo najstniki problematična skupina. Na Goriškem se opaža tudi skrb vzbujajoč pojav, ko starši zaidejo v droge, pri čemer je vprašanje, kakšen nauk dobijo iz te izkušnje njihovi otroci. Bodo tudi sami posegli po drogi ali se bodo zaradi osebne izkušnje še bolj izogibali takim substancam? Odgovor prepuščamo vam. Erika Koncut

Tradicionalni slovenski večer pri Sirkovih

Ohranjanje svojih korenin Za dobrodošlico je vsaka dama dobila dišeč šopek nageljna, rožmarina in roženkravta. Ob ognjišču se je zbralo lepo število sorodnikov, prijateljev in znancev. Slišati je bilo mogoče pristno briško govorico in iskren smeh. Otroci so tekali naokrog. Po prostoru se je raztezal omamni vonj po friki, polenti, markandeli in octu. V ozadju se je slišalo slovenske ponarodele pesmi. Fantje iz Števerjana so mikrofon prepustili tudi dekletom, ki že dolgo niso tako veselo prepevala njim ljubih slovenskih pesmi. Za hip se je ustavil čas in težave, ki jih je prinesla davnega leta 1947 postavljena meja, ki še danes, kljub njenemu padcu, zaznamuje vsakdan slovenskega prebivalstva italijanske strani Brd, so bile pozabljene. Za to čarovnijo vsako leto poskrbita dva čudaka, kot sebe v šali imenujeta, Edi Keber in Joško Sirk, ki svojo navezanost na slovenske korenine in predvsem idejo o enotnem briškem prostoru delita s prijatelji na vsakoletnem tradicionalnem slovenskem večeru. Letos je bil 17. februarja na Plešivem. Vse se je začelo že v 70. letih z ustanovitvijo Kulturnega krožka slovenske mladine Plešivo-Krmin, katerega dolgoletni predsednik je bil Edi Keber. Po letih plodnega delovanja se je društvo nekoliko posodobilo in njegovo poslanstvo se nadaljuje v okviru širše pobude Terre di Beba. »Žal pa je skupnost premajhna, da bi sama vzdrževala svojo šolo, pevski zbor in nedeljsko mašo,« pravita Edi in Joško. In ravno te tri nepogrešljive prvine so v desetletjih, ki jih je zaznamovala meja, krepile slovensko identiteto na italijanski strani. Otroci se da-

nes vozijo v šolo v Bračan in pevski zbor je prenehal z delovanjem. Vendar sogovornika nadaljujeta: »Brda so vedno bila eno. Meja je nasilno zarezala v socioekonomijo ter zamrznila nekatere ideje in danes je težko premostiti te ovire.« Vendar se ne pritožujeta nad neaktivnostjo lokalnih funkcionarjev ali neposlušnostjo državnih institucij, kot bi morda pričakovali. Nasprotno, saj pravita, da si želita več povezave v vsakdanjih projektih, kar ni vezano na finančna sredstva, ampak na voljo ljudi po premostitvi ovir. Voljo, ki je ni manjkalo v 70. letih, ko je bilo prosto prečkanje meje še utopija in je bilo potrebno veliko dobre volje in truda za organizacijo priljubljenih čezmejnih nogometnih turnirjev in podobnih srečanj. Tudi predstavnik mlajše generacije Kristjan, Edijev sin, ki je odraščal tik ob meji in obiskoval slovensko šolo na Plešivem, pravi, da si želi predvsem več druženja. »Izjemno rad grem v Medano, tam imam veliko prijateljev. Pogrešam pa kakšen center, kjer bi se zbirali mladi.« O meji ni v Kristjanovi glavi ne duha ne sluha. Večer se je počasi prevesil v noč. Med druščino so zakrožile slastne domače sladice. Glasba se je polegla. Živahnih obrazov so se prijatelji poslovili in se odpravili vsak svojemu ponedeljku naproti. Ob ognjišču so se zadržali samo še Edi in Joško z družinama. Zadovoljni z večerom. In zadovoljni, da bodo z zbranimi sredstvi ohranjali in oživeli nekatera področja zamrlega, nekoč bolj živahnega slovenskega kulturnega in socialnega utripa v kraju. In čeprav sta oba zelo zaposlena, sta predvsem skromna, a trmasta Brica, ki imata neskončno idej in volje za delovanje skupnosti. Čeprav so časi mladinskega krožka že davno minili in sta mladeniča odrasla, poslanstvo ostaja enako. Neomajno. Neizmerno željo po komunikaciji in sodelovanju izdajajo iskrice v njunih očeh, ko o tem govorita. Te so neugasljive kot ognjišče pri Sirkovih. Monika Sirk Pomlad 2013 / Briški časnik / 25


Dogodki

12. mednarodno vinsko tekmovanje Finger Lakes v ZDA

Foto: Dejan Javornik

Uspeh žela tudi briška vina

Na 12. mednarodnem vinskem tekmovanju Finger Lakes v Rochestru v ZDA, ki je bilo zasnovano neprofitno, saj je bil izkupiček prijavnin dobrodelno namenjen taboru Camp Good Days, je lani sodelovalo enajst slovenskih vinarjev s triindvajsetimi vini. Med kar 3245 vzorci vin iz 22 držav je kar 20 od poslanih 23 slovenskih vin prejelo odličja, kar je gotovo pritegnilo pozornost navzočih in svetovnih medijev. Od briških vin je zlato medaljo prejelo vino Constantini (2006). S srebrnimi medaljami so se okronali Chardonnay Bagueri (2008) in Merlot Bagueri (2007) iz

Vinske kleti Goriška brda, Cabernet franc barrique (2004) Dejana Peršolje, Silveri Brut in Silveri Brut Rose družine Gašparin. Bronaste medalje pa so prejeli Modri pinot (2005) Dejana Peršolje, Silveri White družine Gašparin, Merlot (2009) s kmetije Piro ter Carolina penina (2007) in Privat (2010) Aljoše Jakončiča. Podelitev medalj, ki je bila v prostorih slovenskega Provina v Ljubljani, je s svojo prisotnostjo počastil tudi ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli. Erika Koncut

Briška vina pohvaljena v New York Timesu

Izstopata Kabajevi in Movijevi vini Glas o vrhunskosti briških vin se močno širi čez meje Evrope, v začetku leta pa smo dočakali tudi odlične ocene briške vinske kulture in vin v enem najuglednejših ameriških časopisov, New York Timesu, ustanovljenemu leta 1851, z milijonsko dnevno naklado in več kot 250 milijoni dnevnih dostopov na njihovi spletni strani. Eric Asimov je skupaj s kolegico v štirih newyorških restavracijah okušal dvajset vzorcev slovenskih vin, pri čemer so ga še posebej prevzele briške rujne kapljice. V svoji reportaži, ki je bila objavljena 30. januarja, je izredno pohvalil razvoj vinske kulture v Sloveniji in dodal, da je ta doživel največji razvoj med vsemi državami vzhodne Evrope, za katere velja, da imajo starodavno vinsko kulturo. Sicer je veliko besed namenil ravno goriški pokrajini in Goriškim brdom, pri čemer je poudaril, da je bila kljub hudim zgodovinskim pretresom (habsburška in Napoleonova oblast,

Osnovna šola Dobrovo

Smučali smo na Kopah Učenci razredov 6. a in 6. b OŠ Dobrovo smo se od 14. do 18. januarja udeležili šole v naravi na Kopah. Preživeli smo zelo prijeten smučarski teden na snegu. Razdeljenost na skupine glede na predznanje smučanja nam je omogočila, da smo šestošolci zdaj že pravi smučarski mački. Pomlad 2013 / Briški časnik / 26

obe svetovni vojni, razne bolezni in lakota) vinska kultura ves čas prisotna. Furlansko nižino kot tudi Brda omenja kot pokrajino kreativnega ekperimentiranja, kjer vinska kultura presega mejo med Slovenijo in Italijo. Po Asimovem sta bili med vsemi okušenimi vzorci prvi dve najboljši izbiri Kabajevi Amfora (2006) in Sivi (2009), drugi dve pa Movijevi Veliko (2007) in Lunar (2008), vsa štiri vina so narejena po stari tehniki, tipični za rdeča vina. Pohvaljenima vinarjema čestitamo za odličen uspeh in promocijo Brd ter želimo še veliko tako odmevnih objav v najuglednejših svetovnih medijih. Članek Asimova si lahko preberete na spletnem naslovu: http://www.nytimes.com/2013/01/30/dining/reviews/slovenias-vineyards-and-a-vibrant-wine-culture-rebound.html?_r=0. Erika Koncut


Dogodki

Živimo zdravo v Višnjeviku

Kako ohranjati in izboljšati zdravje Od 19. februarja do 15. marca je v dvorani vaškega doma v Višnjeviku potekalo nadaljevanje lanskega neprofitnega projekta Živimo zdravo v obliki poučnih predavanj, delavnic, demonstracij, priprav in pokušin zdravih jedi, merjenj dejavnikov tveganja za kronične bolezni in določanj telesne zmogljivosti. Udeležencem je bilo med drugim tudi na voljo uporabno zdravstvenovzgojno gradivo. Celoten projekt je potekal pod strokovno taktirko domačih strokovnjakov s področja zdravstvene vzgoje, zdrave prehrane, telesne aktivnosti idr. Namen projekta je bil na preprost in zabaven način pokazati, kako ohranjati in izboljšati zdravje. Projekt je mednarodno uveljavljen program promocije zdravja v lokalni skupnosti pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Letošnji projekt Živimo zdravo v Višnjeviku je skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Nova Gorica subvencionirala Občina Brda v okviru projekta Več zdravja v Občini Brda 2012/2013. V sklopu šestih srečanj so udeleženci pridobili znanje o dejavnikih tveganja za svoje zdravje. Predvsem je bilo veliko besed namenjenih preventivi, torej spodbujanju zdravega prehranjevanja, vsako-

dnevni telesni aktivnosti in ohranjanju zdrave telesne teže, pri čemer igra pomembno vlogo tako opuščanje kajenja kot tudi zmerno pitje alkoholnih pijač. V sklopu predavanj so bili predstavljeni brezplačni preventivni zdravstveni programi CINDI (program izobraževanja, ozaveščenja in svetovanja v zvezi z zdravim načinom življenja ter v pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad), Svit (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki), DORA (omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom starosti z vnaprejšnjim vabljenjem pregled z mamografijo) in ZORA (preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu). Omenjeni programi so mnogim rešili življenja s prepoznavanjem bolezenskih znakov v zgodnji fazi razvoja bolezni. Pravočasen obisk zdravnika pomeni veliko prihranjenih težav. Ne nazadnje pa je bil namen predavanj tudi spodbujanje k večji lokalni pridelavi zelenjave in sadja, za katero se lahko zagotavlja kakovost in izvor. Tako lokalni koordinator projekta Živimo zdravo Damjan Koncut kot tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica so bili izredno zadovoljni z uspehom predavanj in številnim obiskom, saj je bilo na srečanjih povprečno med 35 in 45 udeležencev. Erika Koncut

Perice Peter Kozma

V lepem spominu ima otroštvo v Brdih Perice Peter Kozma, rojen 2. 2. 1957 v Postojni, je svoja otroška leta preživel v Kojskem skupaj z mamo Radojko, carinarko na mejnih prehodih Hum in Podsabotin, očetom Josipom, oficirjem v kasarni v Kojskem, in mlajšo sestro Gordano. Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval v Kojskem, druga štiri leta pa na Dobrovem. Po končani osnovni šoli se je družina preselila v Subotico, kjer je končal srednjo elektrotehnično šolo. Tam si je ustvaril družino,

je oče dveh hčera in nono dveh vnukinj, v prostem času pa se ukvarja s čebelarstvom. Otroška leta, ki jih je preživel v Brdih, so ga zaznamovala in še vedno čuti veliko ljubezen do naših krajev, do ljudi in do običajev, je namreč član Slovenskega društva v Subotici, ki skrbno goji slovenski jezik. Prijetno sem bil presenečen, ko sem minulo jesen po nenavadnem naključju dobil njegov elektronski naslov in mu pisal. Sprva je bilo z njegove strani čutiti bojazen, da se ga nihče več ne bo spomnil, a je bilo že po prvem stiku jasno, da so spomini še vedno zelo živi, čeprav se enainštirideset let nisva ne videla ne slišala. Na svoje veliko presenečenje sem ugotovil, da zelo dobro govori slovensko, večkrat uporabi prave kojščanske besede. Vsi nadaljnji pogovori so pokazali obojestransko željo po obujanju spominov na naša prelepa otroška leta in na vse, kar se je takrat dogajalo v Brdih. Sledilo je izmenjavanje fotografij. Kljub temu da že toliko časa živi daleč od naših krajev, se še vedno spominja vseh podrobnosti takratnega življenja v Kojskem in vseh tistih krajev, poti in stezic, ki smo jih otroci skupaj odkrivali. Peter se tudi zelo rad spominja časov, ki jih je preživel v šolskih klopeh, in je hvaležen vsem učiteljem, ki so se zelo trudili za nas. Posebej se rad spominja Klare Nikolič, učiteljice v nižjih razredih, in Milene Beguš, učiteljice slovenščine in srbohrvaščine. Iskreno se je razveselil knjig, ki so zadnja leta izšle v Brdih, še posebej pa je hvaležen za knjigo učiteljice Darinke Sirk. Zahvaljuje se tudi Občini Brda, ki mu redno pošilja Briški časnik.

Veseli me, da imamo prijatelja, ki že toliko let v tujini obnavlja znanje slovenščine in ohranja žive spomine na naše kraje in tukajšnje ljudi. Pred kratkim je Peter praznoval rojstni dan, zato mu v svojem imenu in imenu vseh prijateljev in sošolcev želimo vse najboljše, predvsem pa, da bi se mu izpolnila njegova največja želja – da nas obišče v Goriških brdih. Miran Klanjšček Pomlad 2013 / Briški časnik / 29


Dogodki

Brunu Podveršiču v zahvalo in spomin

Oče briškega oljkarstva

V sivem, deževnem jutru, ko so se briški griči prebujali, še vedno prekriti z jutranjo koprenasto meglico, se je tiho, skromno in skoraj neopazno poslovil od nas Bruno Podveršič in se odpravil na pohod po pokrajini, ki je za nas še neznana. Bruno Podveršič se je rodil 4. 2. 1926 v Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v Števerjanu in Dolnjem Cerovem, klasično gimnazijo in licej pa med letoma 1936 in 1944 v semenišču v Gorici in Vidmu. Kasneje je bil tudi eden od udeležencev prvega učiteljskega tečaja v Višnjeviku jeseni leta 1944. Po nalogu takratne oblasti je še med vojno leta 1944 postavil slovensko šolo v Števerjanu. Do leta 1955 je poučeval še v Višnjeviku in v Golem Brdu. Želja po ohranjanju in krepitvi slovenske kulturne identitete ga je v krajih, kjer je služboval, spodbujala k postavitvi igranih predstav. Otroke in mladino je skušal angažirati, da so nastopali tudi v drugih vaseh. Od leta 1955 do 1969 je služboval v novoustanovljeni občini Dobrovo. V tem času je diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani. Želja po napredovanju ga je med letoma 1969 in 1978 vodila v Trgovsko podjetje Brda, nato v Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, ki ga je vrsto let tudi uspešno vodil. Leta 1990 je bil na takrat prvih povojnih demokratičnih volitvah izvoljen za poslanca v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije in bil tako udeležen pri postavitvi temeljev slovenske državnosti. Kot je ob slovesu povedal eden od njegovih takratnih poslanskih kolegov, je Bruno takrat v Ljubljano hotel prinesti vsaj delček Brd. Bil je eden tistih, ki se je zavedal, da je treba »v knjigi nastajajoče države ustvariti primerno vsebino, ne pa samo lepo platnico«. Istočasno je bil imenovan za predstavnika tudi v Zboru krajevnih Pomlad 2013 / Briški časnik / 30

skupnosti Skupščine občine Nova Gorica. Navezanost na domačo zemljo in vizija, da bi Brda ostala slovenska pokrajina z značilnim sredozemskim pridihom, sta ga vodili, da je leta 1978 zasadil prvi oljčnik v Brdih, na katerega je bil upravičeno ponosen. Prav njegovima zagnanosti in strokovnosti se Brici lahko zahvalimo, da se je pozneje oljčna kultura v Brdih in tudi v širši okolici razširila kot oljni madež. Leta 1998 je ustanovil Društvo oljkarjev Brda in bil vse do leta 2006 tudi njegov predsednik, kasneje pa tudi predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije. Njegovi daljnovidnost in vztrajnost sta bili poplačani tudi s postavitvijo prve oljarne v Brdih novembra leta 2005. Leta 1995 je bil izvoljen kot svetnik v občinski svet novoustanovljene Občine Brda vse do leta 2006. Opravljal je funkcijo podžupana in vodje komisije za čezmejno sodelovanje, kjer se je ves čas zavzemal za ohranitev briške in slovenske kulturne identitete in za potrebe po preseganju takratnih državnih meja in čezmejnem kulturnem in gospodarskem sodelovanju s širšo okolico. Zavedal se je, kako pomembno je ohranjanje jezika, narodnostne in kulturne identitete naših krajev. Bil je med glavnimi pobudniki obnove Gradnikove in Zorzutove domačije v Medani in postavitve spomenika Alojzu Gradniku ter eden od organizatorjev Gradnikovih večerov, s katerimi je želel prikazati kulturno bogastvo naših krajev. Vseskozi je bil aktiven tudi v domačem kraju, v vaški skupnosti Višnjevik, kot eden od ustanoviteljev in aktivnejših članov pa tudi v Društvu ljubiteljev rebule in oljčnega olja. V zadnjih letih ga je življenje večkrat postavilo na preizkušnjo. S trdno voljo, potrpežljivostjo in pozitivno naravnanostjo je premagoval ovire. Kot oljčno drevo, ki se oklepa prgišča domače zemlje, kljubuje vsem vremenskim neprilikam in na koncu bogato obrodi. Huda bolezen je bila na koncu močnejša od njegove volje do življenja. Tako se je tudi poslovil, pokončen, ponosen in vedno pripravljen na pogovor, Bruno, kakršnega smo poznali vsi Brici. Kot podžupan Občine Brda izrekam iskreno sožalje v imenu občine in vseh, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, ženi Zorki, sinu Igorju in hčerki Sandri z družino. Damjan Birtič, podžupan Občine Brda

V spomin Mirku (Frideriku) Gabrijelčiču

Prejel je številna priznanja

V torek, 15. januarja, smo se na vrhoveljskem pokopališču poslovili od Mirka Gabrijelčiča (27. 5. 1919–11. 1. 2013), prvega predsednika Društva upokojencev Kojsko, ki je to dolžnost uspešno opravljal 13 let. Kot najstarejši krajan Vrhovlja je v 94. letu sklenil svojo bogato življenjsko zgodbo, o čemer smo pisali ob njegovi 90-letnici v 55. številki Briškega časnika. Bil je udeleženec NOB kot borec 1. prekomorske brigade. Od leta 1948 pa vse do upokojitve je opravljal delo finančnika. Kot udeleženec NOB, kasneje pa kot zelo aktiven na službenem in drugih področjih, je prejel številna odlikovanja, medalje, plakete, priznanja, zahvale ter spominske značke, in sicer: odlikovanje z redom dela s srebrnim vencem (1977), zlato medaljo zaslug za narod (1977), spominsko medaljo občine Piran za aktivno udeležbo v NOB in letalskih prekomorskih enotah NOV (1985), bronasto plaketo vojnega letalstva in protiletalske obrambe (1988), priznanje občinskega odbora ZZB NOV Nova Gorica za delo v KO ZB Kojsko (1991), republiško priznanje in zahvalo za delo v osrednjem odboru prekomorskih brigad in drugih enot (1994), zahvalo Zveze društev upokojencev Slovenije za prizadevno delo (1996), zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno aktivnost v osrednjem odboru prekomorcev – borcev NOV Slovenije in skupnosti borcev 1. prekomorske brigade (2000), priznanje Občine Brda za ustanovitev in dolgoletno vodenje DU Kojsko (2005), priznanje SD za večletno članstvo in sodelovanje v OOSD Brda (2005). S hvaležnostjo se ga bomo spominjali! Društvo upokojencev Kojsko


­

Dogodki

Dobrodelni koncert za pomoč otrokom z avtizmom

Omogočimo jim, da se razvijejo v samostojne osebe V nedeljo, 7. aprila, bo ob 17. uri v dvorani Vinske kleti Goriška brda na Dobrovem dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki je 2. aprila. Smo družina, ena izmed vas. Z otrokom, starim 3 leta in pol. Pred letom so mu postavili diagnozo – avtizem. Veste kaj je to? Midva nisva, do diagnoze. Avtizem je vseživljenjska razvojno-nevrološka motnja, ki se kaže predvsem kot nezmožnost socializacije – navezovanja stikov z ljudmi, komunikacije z okolico, večina ima govorne težave, nekateri se nikdar ne naučijo govoriti, razumejo pa, kaj se jim govori, vendar za komunikacijo raje uporabljajo druga sredstva, kot so vizualni simboli, računalnik ... Osebe z avtizmom so senzorno občutljive. To se lahko nanaša na eno ali pa več čutil – zvok, vonj, okus, vid in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv na dražljaje (hipersenzibilnost) ali pa premalo občutljiv (hiposenzibilnost). Na primer, določeni običajni zvoki, ki jih ljudje sploh ne opazimo, so za osebo z avtizmom, ki je hipersenzibilna, nevzdržno glasni in moteči. Tako lahko občutijo tudi svetlobo. Nekateri določeno tkanino na koži občutijo kot smirkov papir, ki jih ves čas drgne in boli. Seveda to lahko povzroči anksioznost in tudi fizične bolečine. Ljudje, ki so hiposenzibilni, morda ne čutijo bolečine ali zelo visoke ali nizke temperature. Če pri otroku npr. pride do zloma in tega ne občuti kot bolečino, lahko pride do resnejše poškodbe. Številni pa imajo tudi druge telesne simptome – moteno prebavo, nevrološke motnje, alergije, 30 odstotkov jih ima epilepsijo ... Avtizem je najskrivnostnejša od vseh razvojnih motenj, saj se je ne vidi, ne opazi, predvsem pa je ne razumemo in o njej zelo malo vemo. Avtizem ni duševna bolezen. Oseb, ki imajo poleg avtizma tudi motnjo v duševnem razvoju, je 25 odstotkov, drugih 75 odstotkov ljudi z avtizmom pa je čisto povprečnih. Avtizem je del spektra, ki ga imenujemo spekter avtističnih motenj (na kratko SAM). O spektru govorimo, ker se značilnosti SAM kažejo v mnogih oblikah. Obstajajo skupne značilnosti, vendar ni nujno, da ima posameznik vse od teh značilnosti, prav tako pa so te zelo različne od posameznika do posameznika. Medtem ko so nekateri ljudje z avtizmom sposobni živeti relativno »vsakdanje« življenje, potrebujejo drugi vse življenje strokovno pomoč. Avtizem je tretja najpogostejša razvojna motnja, za duševno zaostalostjo in cerebralno paralizo. Je bolj pogost, kot si mislimo. Uradna statistika o razširjenosti avtizma v Sloveniji trenutno še ni vodena, lahko pa predvidevamo, da je situacija podobna kot drugje po svetu. Novejše raziskave kažejo, da ima eno od motenj avtističnega spektra že 1 od 88 otrok. In ker je avtizem precej pogostejši med fantki (kot večina drugih razvojnih motenj), ga ima že 1 od 54 fantkov.

»Čudno« vedenje drugi vidijo kot nevzgojenost, razvajenost Avtizem imajo ljudje vseh narodnosti, kulturnih, verskih in socialnih okolij. Natančnega vzroka za avtizem ne poznamo. Glede na tipične znake avtizma lahko sklepamo, da gre za okvaro tako centralnega kot tudi perifernega živčevja pod vplivom različnih dejavnikov. Strokovnjaki preiskujejo vplive genetike, onesnaženosti okolja, vpliv cepiv, prehrane, presnove itd., vendar še vedno ni znano, kako in kateri faktorji sprožijo avtizem, kako in katera področja možganov prizadene, kdaj in zakaj se motnja po-

javi (je prirojena ali nastane zaradi spleta okoliščin po rojstvu), kako se bolezen razvija. Ker otroci z avtizmom ne znajo komunicirati, ker jih je strah sprememb, morda celo zaradi preobčutljivosti na določene zvoke, svetlobo, vonje ..., se običajno izogibajo medosebnim odnosom, največkrat pa imajo neprimerno interakcijo – razdiralno vedenje. Otrokovo nesodelovanje in nezmožnost, da bi bil v interakciji z drugimi, svojce velikokrat spravi v zadrego. Njihovo vedenje okolica pogosto vidi kot »čudno«, saj imajo otroci z avtizmom težave pri izražanju svojih občutij, čustev in potreb. Njihove pogoste napade besa in trme pa si okolica napačno pojasnjuje kot razvajenost in nevzgojenost. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega počasi naučiti. Tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano in mimogrede. Pomembno je, da razumemo, da otroci z avtizmom niso trmasti, nevzgojeni in poredni, ampak nas ne razumejo, o čem govorimo. Mi se moramo naučiti vstopati v njihov svet in jim dati navodilo na njim razumljiv način. Trenutno ne obstaja »zdravilo« za avtizem in otroci avtizma nikoli ne »prerasejo«. Vendar pa to ne pomeni, da ni mogoče ničesar storiti, da bi pomagali. Izkušnje so pokazale, da je najboljša terapija za otroke z avtizmom zgodnja in specialna vzgoja in izobraževanje, ki jim omogoča, da živijo polno in ustvarjalno življenje. Ob primerni obravnavi, podpori, terapijah in učenju lahko otrok z avtizmom napreduje in se uči; lahko se zgodi, da se nekateri znaki avtizma celo omilijo. Ko postavijo to diagnozo tvojemu otroku, je hudo, ampak vsaj veš, kaj je narobe, in pričakuješ rešitev, »zdravljenje«. Mogoče si nekaj časa zatiskaš oči, se smiliš samemu sebi, a najbolje je, da se čim prej soočiš. Sledi temeljno vprašanje staršev »Kaj zdaj?«. Obupan in nemočen iščeš pomoč v edini specializirani ambulanti za avtizem v Sloveniji, ki dela v sklopu Kliničnega centra v Ljubljani pod vodstvom dr. M. Macedoni Lukšič. In dobiš pomoč, kolikor ti je pač lahko nudijo – za specialno pedagoško metodo ABA je namreč ena sama terapevtka (Ana Štruc) za vse slovenske otroke! Ona je sicer čudovita oseba in strokovnjakinja, ki poskuša podati čim več znanja, kako ravnati z otrokom. A je sama …

Na Goriškem ni ustrezne strokovne pomoči za otroke z avtizmom V inštitucijah na Goriškem pomoči za otroke z avtizmom ni! Za doseganje rezultatov naj bi s takim otrokom delali s specialno pedagoškimi prijemi od 20 do 40 ur tedensko! Starši na Goriškem pa si želimo, da bi imel naš otrok vsaj 1 uro strokovne obravnave na teden, ne 20 do 40 ur! Želimo si, da bi nas strokovnjaki usmerili, kako naj potrebne metode prenesemo na življenje doma. Žal te strokovne pomoči na Goriškem ni, naši otroci pa rastejo … Starši smo tako prepuščeni lastni iznajdljivosti (brskamo po internetu, iščemo informacije pri drugih starših, se izobražujemo, kolikor si finančno lahko privoščimo, saj so tovrstna izobraževanja draga in samoplačniška). Na izobraževanjih se srečujemo starši in defektologi z Goriškega, ki si sami plačujemo izobraževanja. Ugotavljamo, da sistem ne deluje! Denimo otroci s cerebralno paralizo z Goriškega dobijo zdravstveno pomoč ustrezno šolanih strokovnjakov. Tudi za druge otroke z boleznimi in motnjami so na Goriškem na voljo ustrezno izobraženi strokovnjaki, ki jim nudijo primerno obravnavo. Žal za otroke z avtizmom ni ustrezno specializiranih strokovnjakov. Sicer so na voljo defektologi, ki imajo obilo znanja, a (Nadaljevanje na 32. str.) Pomlad 2013 / Briški časnik / 31


Dogodki

Dobrodelni koncert za pomoč otrokom z avtizmom (Nadaljevanje z 31. str.)

niso specializirani za otroke z avtizmom. Naši otroci potrebujejo drugačno obravnavo. Obstajajo primeri dobre prakse v Sloveniji, na Goriškem je ta problematika za zdaj prezrta. Po diagnozi starši, družina, vzgojitelji in vsi, ki živimo z otrokom z avtizmom, potrebujemo pomoč. Najprej se moramo naučiti, zakaj se otrok vede drugače, potem moramo spoznati načine, kako otroka naučiti jezikovnega in drugega znanja, kako živeti z njim. Te strategije so najprej vaje, ki jih postopoma vpeljemo v vsakdanje življenje, tako doma kot v vrtcu in šoli. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je najprej težko, z vztrajnim delom pa postane veliko lažje, najprej za otroka, potem seveda tudi za starše, vzgojitelje, sovrstnike. Čudovito je, ko te prijeme vpelješ v vsakdanje življenje in delujejo! Otrok se ne meče več na tla, razume navodilo, začne komunicirati (npr. prek sličic pokaže, kaj želi ipd.). In tega starši ne znamo sami, potrebujemo stalno strokovno pomoč. Otrok namreč raste, spreminjajo se njegove potrebe in starši potrebujemo navodila, kaj je pomembno na posamezni razvojni stopnji in kako delovati.

Izkupiček dobrodelnega koncerta za izobraževanje strokovnjakov, da bodo pomagali otrokom z avtizmom Starši otrok z avtizmom z Goriškega si želimo rešitve. In ta je na dlani. Strokovni kader z Goriškega naj se izobrazi tudi na področju avtizma in pomaga našim otrokom, staršem, družinam, vzgojiteljem in učiteljem. Vemo, da si strokovnjaki želijo izpopolniti se tudi na področju avtizma, vendar jim to ni omogočeno. Kljub vsem stiskam in negotovostim pa sva kot starša otroka z avtizmom naletela na številne krasne ljudi, ki nama po svojih najboljših močeh stojijo ob strani: pediatrinja dr. Lilijana Besednjak Kocijančič, krasna vzgojiteljica iz vrtca Kojsko Jana Fabjančič, ki se je udeležila dvomesečnega izobraževanja za predšolske otroke z avtizmom (enkrat tedensko v Ljubljani), Občina Brda, ki je omogočila spremljevalko v vrtcu, zavzeta delavka CSD-ja iz Nove Gorice Lucijana Bratuž. In vsi drugi krasni ljudje, od najboljših nonotov in družine do prijateljev, ki nam priskočijo na pomoč. Tako se je tudi rodila zamisel naših briških glasbenikov Zarjana in Martine, da organiziramo dobrodelni koncert. Hvala Patrici-

Na dobrodelnem koncertu za otroke z avtizmom bodo nastopali: Otroški zborček vrtca OŠ Dobrovo, Narodnozabavni ansambel Leona Koršiča, Nonet Brda, Narodnozabavni ansambel Javor, Vokal Bača, Kvintet Kvartin, Kalamari, Slavko Ivančič, Jadranka Juras, Vladimir Čadež in Julija Kramar, Dejan Štuhec (Nude), Franko Reja in Martina, Narodno-zabavni ansambel Dinamika. Program bosta povezovala Milan Jež in Miranda Bratkič. ji, Neji, Magdi, Dragici, Saški in vsem drugim, ki pomagajo, da bomo koncert izpeljali, hvala tudi Vinski kleti Goriška brda, nastopajočim in sponzorjem, ki bodo koncert omogočili. Večina evropskih držav že uresničuje pravice za osebe s SAM, ki jih je evropski parlament sprejel leta 1996. Slovenija pa še kar ne priznava, da imajo osebe z avtizmom posebne pravice. Zato v Sloveniji nimamo sistemsko rešenih storitev za avtizem in osebe z avtizmom večinoma ne razvijejo svojih potencialov ter so nesrečne v svojem življenju. Povedano drugače: avtizem v Sloveniji »uradno« ne obstaja in osebe z avtizmom ne uživajo svojih pravic, ker se ne podpre njihovih potreb. Veliko so za osebe s SAM naredili Center za avtizem, Ambulanta za avtizem, društvo Dan in združenje Bodi zdrav. Dokler pa se stvari ne bodo spremenile na ravni države – na zdravstvenem, izobraževalnem in socialno-političnem področju, ne moremo pričakovati napredka in razvoja. Zato, drage Brike in dragi Brici, spet je potrebna civilna iniciativa! Pridite na dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu in podprite otroke z avtizmom. Vidimo se v nedeljo, 7. aprila, ob 17. uri v dvorani Vinske kleti Goriška brda na Dobrovem. Tokrat ne bomo protestirali, temveč poslušali dobro glasbo. Udeležite se koncerta v čim večjem številu in nam pomagajte, da bomo z zbranim denarjem izobrazili šolnike v Brdih in strokovnjake v Novi Gorici, da bodo lahko pomagali otrokom z avtizmom. Tako bomo tem otrokom skupaj omogočili, da se razvijejo v čim bolj samostojne osebe. Denar lahko nakažete tudi na račun NKBM 0447 1023 9408 558, sklic AVTIZEM. Hvala! Anka in Dejan

Delavnica izdelovanja domačega mila

Naravno je najboljše Tako sveže je zadišalo iz vabila na ustvarjalno poučno delavnico, na katero je vabila avtorica Katjuša Reja Mozetič iz Kozane, da se mu je bilo težko upreti. S svojo strokovnostjo, sistematičnostjo, jasnim podajanjem in srčnostjo nas je vseh petnajst udeleženk, kolikor se nas je v mrzlem februarskem večeru zbralo na Osnovni šoli Dobrovo, prepričala, da odslej mila ne bomo več kupovale, temveč ga bomo izdelale same. Ali pa vsaj pozorno prebrale, kaj piše na kupljenem milu. Podatka, da skoraj 90 odstotkov sestavin v industrijskem milu nima ustrezne ocene tveganja za naše zdravje in da táko milo lahko vsebuje celo karcinogene sestavine, sta dovolj zgovorna razloga. Prednosti doma izdelanega mila so na dlani: za izdelavo uporabimo najbolj kakovostne (lokalne) surovine, milo izdelamo po lastnih željah in potrebah, koža ga z veseljem sprejme, saj jo naravne sestavine v milu globinsko očistijo, navlažijo in negujejo. Za odišavljenje in teksturo lahko milu dodamo rastlinske liste, cvetove, ovsene kosmiče, kavo, korenček, sadje, vino in celo čokolado. Delavnica je ponudila pregled razvoja milnate obrti ter postopkov izdelave naravnega in industrijskega mila, pomen oznak na kozmetičnih izdelkih in na koncu še praktičen prikaz izdelave mila po hladnem postopku iz oljčnega olja. Prav slednje se v kozmetične namene uporablja že tisočletja, saj je zaradi svoje sestave edinstven Pomlad 2013 / Briški časnik / 32

Za domače milo najboljše sestavine

balzam za kožo. In ker je koža naš največji organ, ji je vredno ponuditi najboljše. Med drugim vse tisto, kar ponuja bogato založena Katjina skrinja None Luise. Iva Sivec Foto KRM


Dogodki

Poetičen in slikovit oris običajev in navad ob veliki noči v Brdih

Kaj je zabeležil Ludvik Zorzut pred 40 leti in kako je danes »Raduj se, Vrhovlje, smo Brici ti zvesti na belo nedeljo, ko praznik je tvoj, povej tiste pitune, stare povesti, ej, pobov, deklet je ves pisani roj. Ti, Šmartno, še fulje nam moraš prinesti, potem čez Vrhuje zapleši, zapoj.« (Ludvik Zorzut) »Prav radi smo objavili zapis o velikonočnih običajih v Brdih, ki nam ga je poslal znani publicist in ljudski pesnik Ludvik Zorzut,« so v uredniški opombi zapisali v Družini, ko so leta 1973 v 15. številki na strani 8 objavili njegovo besedilo Velika noč v Brdih. In pojasnili: »V njemu lastni živahni govorici nam je pričaral delček življenja v najbolj zahodnem koncu naše domovine.« Marsikaj orisanega še živi med nami, nekaj je šlo v pozabo. Počasi kak običaj zamre, še vedno pa se lahko kaj obudi in oživi. Zato ni odveč prebrati, kako je pred štiridesetimi leti popisal praznik, ki je pred nami, briški pesnik, človek, ki mu je bilo za našo pokrajino še kako mar. Iz Kanala, kjer je v jeseni in večeru svojega življenja živel, je v Brda, v Medano, kjer je bil zborovodja, hodil peš, preprost, droben, skromen, z nahrbtnikom na hrbtu, in se v Šmartnem pogosto ustavil pri družini Albine Marinič, kjer je pokosil in se podružil, potem pa nadaljeval pot v Medano. Gospe Albini, aktivni upokojenki, tudi članici Turističnega društva Šmartno, se zahvaljujem, da nas je opozorila na ta Zorzutov zapis in nam fotokopijo iz Družine, ki jo skrbno hrani že leta in jo je bila dobila na prošnjo njene hčere iz uredništva Družine, tudi posodila. Ker je bibliografski sistem Cobiss pomanjkljiv, so naključja – kot je bilo to, da je pred leti Albina odvila sliko, ki jo je v kos časopisa zavito dobila od tašče, in opazila, da gre za del zapisa o kopelnci, na katero so Šmartenci še posebej ponosni, hkrati pa žalostni, razočarani, da jim je že drugo leto ne bo uspelo organizirati – dragocena. Je pa res, da je ta članek omenjen v skrbni, natančni bibliografiji del Ludvika Zorzuta v knjigi Ptička briegarca urednika Marijana Breclja. O kopelnci smo v Briškem časniku poročali tudi z Vrhovlja. Kako pa je bilo pred štiridesetimi in več leti?

Poetičen in slikovit oris Brd Zorzut v članku najprej poetično, slikovito oriše Brda: »Brda so se odela v najlepše svatovsko oblačilo. Češnje so se bohotile kot cvetoče 'noviče' – sramežljive neveste, ki čakajo majskega ženina. Prvi grah je na osojnih zavetnih bregeh že vzbrstel, razorane plantice že zapuhtele, rdeča dantica v njivi že zavalovila in trte, trtice so se zasolzile. Pod večer in vso noč so zaljubljeni slavčki ubirali mile večernice in so marčni kosi žvižgali rane jutranjice. V Šmartnem so že vzdignili bandero – veselo znamenje za briški semenj za belo nedeljo na Vrhovlju. Da! Med Vrhovljem in Krminsko goro je zelena pomlad sedla na vzvišeni prestol, stkan od samih belo-rdečih cvetov, podarjala je zemlji in njenemu zarodu vse žlahtne plemenske sokove. V nas so se zganila mehka čustva velikonočnega hrepenenja. Vse je kipelo, brstelo v pričakovanju novega spočetja. Ali je vse to že minilo, ali je že šlo mimo nas v pozabljenje, brezčutnost, v zakrknjenost,« se sprašuje Zorzut. In sklene: »Nikar! Ne bi v tej zmehanizirani, zmotorizirani dobi še gostoleli s slavčki sladke serenade, zažvižgali s kosi sončne matineje v te svete dni od cvetne do velikonočne nedelje?«

Slavljenje starožitnosti in obsojanje mehanizacije že leta 1973

»Ali je še lepa velika noč v Brdih,« se sprašuje Zorzut v sklepnem delu članka. Nadaljuje tako: »Ne, ni več tako lepa kakor tista nekdanja velika noč, tudi narava sama se ne ponaša več s tisto cvetočo pomladjo kot nekoč. Starejši ljudje jo še podoživljajo, jo še hranijo v nepozabnih spominih. Mlajši jih poslušajo in si veliko noč zamišljajo kot pravljico.« Svojo nostalgijo stopnjuje z obsojanjem mehanizacije, nespoštovanja nedelj, nedruženja po vaseh in slavljenjem starožitnosti: »Kako se, za vraga, pravi tisti sili, ki spreminja obličje zemlje s traktorji, buldožerji in motorji, ki ob nedeljah in praznikih podi ljudi od doma bogve kam, tudi od same vaške krčme, da ostane vas prazna, pusta? Ji pravijo tehnika, motorizacija, kajne, ki da je sodobna, moderna pridobitev, pa je hočeš nočeš neizprosna razdiralka starožitnosti, domačnosti, družinskega miru in starih običajev, motilka večernih pomenkov pod lipo, uničevalka prirodnih lepot, pisanih brajd, da izginjajo češnje, hruške, smokve, marelice, oljke in da so Brda na belo nedeljo komaj bela. Da, tehnika, avtomobil, motor, buldožer, traktor, stroj, pa še televizor so spremenili sistem življenja. Vse prav, tu so novi nasadi vinogradov, zrigolane brajde, vinska klet, asfaltirane ceste, hoste. Toda mi iščemo stara, lepa Brda, da bi mogli v njih cvetoča lica dati topel poljub. In potem, da za praznike najdemo domačine doma, da z njimi pokramljamo o starih in novih časih, da tudi mladino zadržimo za praznik v domači vasi […].«

Dolge priprave na veliko noč Od češnjevih cvetov so Brda spet bela, prava bela ponjava. In kako je pravzaprav bilo v opevanih časih, ko je bil Zorzut še mlad? Priprave je orisal tako: »Dolgo pred oljčnico so otroci splezali na oljko […], obrali najdaljše in najlepše mladike, da so jih potem z lazovnim ali z bako trdno povezali v snope ali v butare in jim dodali še drugega zelenja, lomber, rožmarin, mačice. Poprej pa so zvili poveznice, nekake naramnice, da so snope zadeli na rame, saj do vasi je bilo daleč. Pred cerkvijo je šumel roj nemirnih dečkov in deklic s težkimi bremeni. Pomerjali so si, kateri snop je največji – in začuda, navadno je najmlajši zadel največji snop, da je bil fantič podoben cerkvici, snop ob njem pa visokemu zvoniku, in so se dečki prerivali, suvali, ne – snopi so se drenjali, snopi so se butali med seboj, se objemali in poljubljali, da je bilo veselje med otroki in odraslimi. Razvrstili so se sredi cerkve in gospod nunc je na vse strani zamahnil s kropilom žegnane vode, pokropil je oljčje, otroke, vernike, jih še pokadil – oj, kako so vsi zavonjali po virhu, po božjem blagoslovu. Domov grede so otroci radi ponudili starejšim požegnanih vejic, doma pa so snope shranili po napah ali na kašči. Med letom je gospodinja marsikdaj žgala oljčje na ognjišču. Ste kdaj gledali, kako se je sivi dim valil z kamina proti hudi uri? Oljčne vejice pa je še postavljala za kropilo mrličem na parah.«

V Brdih spet oljčna drevesa Dandanes se v cerkev nese blagoslovit največkrat le oljčne veje, (Nadaljevanje na 34. str.) Pomlad 2013 / Briški časnik / 33


Dogodki

Poetičen in slikovit oris običajev in navad ob veliki noči v Brdih (Nadaljevanje s 33. str.)

izdelovanje butar je najbrž kar zamrlo. Če kako opazimo v cerkvi, ni izdelana doma, ampak kupljena. Se pa ob najhujših neprilikah poleti še žge oljčje in se še uporablja za kropljenje. Se pa nečesa ni počelo več niti pred štiridesetimi leti: »Ko so Brici še streljali proti toči, so v smodnik pomešali zmleto požegnano oljčje, da je ja bolj pomagalo. Nekoč je po Brdih, po bregeh in grivah raslo mnogo oljkinih dreves, velikih in debelih in so mladike obrodile vse polno črnih oljk, ki so jih obrali v posebne posode, jih mleli in sprešali, da so pridelali precej olja za domače potrebe. Še je videti pri nekaterih hišah kamnita korita, v katerih so shranjevali dobro, pristno olje. Kako lepo je, če to slišiš, pa vidiš ta korita, pa se vživiš v tiste stare čase.« In spet je tako … z vztrajnim spodbujanjem je Brunu Podveršiču uspelo tisto, zaradi česar je bil pred leti marsikomu posebnež … oljčna drevesa množično krasijo Brda, vsako leto jih je več.

Veliki četrtek Kako je bilo na veliki četrtek? »Na veliki četrtek po izpeti gloriji so zvonovom zavezali 'jezike', z njimi so umolknila tudi Brda, kot da je zamrl njihov najlepši spev. Pri Svetem križu nad Kojskim so bili zvonovi Brdom prvi oznanjevalci velikonočnih praznikov […]. Z briških lin so zadrdrali 'klapetci' […], z malimi klapetci na roko so otroci zaragljali, pa še kako so zaragljali po vasi, po popoldanskih obredih pa so delali velik 'šnšur' – ropotanje z deskami. Ste kdaj slišali, kako so vsevprek ropotali? Te deske je moral mežnar na veliko soboto zažgati s kresilnim kamnom – za velikonočni ogenj. […] Dva dni so se postili: Ki nie pokore še zadost, / ki maj Boha za hrbtom Brici? / Da muoraj mlet krompir v oblici, / dva dni le cvrču za svet post?«

Veliki petek Zorzut veliki petek opisuje kot čas, ko se je »zresnilo vse okolje, na vas je legla tihota, vaščani so prihajali iz brajd, vsi resni so šli k veliki pridigi. Zvečer so obiskali božji grob in ga okrasili z domačimi rožami. Ves ta teden so pred hišami ženske umivale lomarje, stole, mize, klopi, vinkle, police, pokrivače, da so se svetile v soncu. Kako smo se tudi mi zagledali v to svetlo, lepo medenino! V pečeh pod ognjiščem ali v zidanih pečeh so pekle hlebce rumenega velikonočnega kruha, orehove gubance, ponekod še fulje, v testu povaljane s cebibom, na vsak način pa tudi 'menihe' – tako so rekli spletenim zvitim pokončnim kolačem, s pisanim pirhom v glavi. Tako so jih imenovali, ker je vsako veliko noč prihajal menih s Kostanjevice pomagat domačemu gospodu pri obredih«.

Velika sobota Veliko soboto pa Zorzut opiše: »In že je prišla velika sobota, skrivnostna, še tiha, mirna, vendar pa že razpoložena in v ljudeh veselo navdahnjena. V zvoniku so zanetili ogenj s kresilnim kamnom. Veselo je zaplapolal velikonočni ogenj, ob njem so se gnetli in pehali otroci, silno nestrpni, držeč nad ognjem posušene drevesne gobe, privezane na žicah, da so dolgo tlele, pa so paglavci bili že obrnjeni z eno nogo k ognju, z drugo proti cesti. Žegnana voda, kadilo, križ-kraž, in ti neučakanci so se že spustili v dir, vihteč

gobe v kolobarju, da bodo še bolj zatlele. Kdo bo prinesel prvi žegnani ogenj k hiši? Kdo bo prvi dobil od gospodinj pisane pirhe?« Zanimivo. Podobno morda po kakih vaseh še danes. Odvisno, če je mladež dovolj zagnana. – Ko je zazvonilo pri Svetem križu v Kojskem, je nastopila glorija. Zorzut pravi: »Čez Brda je donela pesem vstajenja. Klopotci so utihnil. Tedaj so si vsi v družini, otroci in odrasli, morali umiti obraz in noge. K maši so šli tešči. Popoldne so nesli blagoslovit velikonočni kruh, gubance, pleče, hren, pirhe in še kaj. Po vsej vasi je zadišalo po veliki noči.«

Velika noč »V velikonočnem jutru, ko se je delal zor, se je vila procesija skozi vas, plapolale so bandere in flokči, cvetje se je srebrilo, ognji plameneli in peli so tičči […]. V simfoniji ptičjega zbora so se prelivali velikonočni akordi v pritrkovanju briških zvonov. Vsi dobri ljudje so si voščili vesele velikonočne praznike in spoštljivo použili žegnan kroh. Na vasi so fantje z novci zbijali pirhe, s tistim avstrijskim kovancem za dva krajcarja, ki je ostro zadeval. Popoldne na veliko noč so se Brici, posebno fantje in dekleta, dovolj navdahnjeni od velikonočnih dobrot, shajali v materni Biljani, v ti glavni starodavni fari, in domača muzika je godla na placu. Marsikateri par se je takrat našel in zvečer ob gostolenju sentimentalnih pevcev so si obljubljali ljubezen in večno zvestobo. Bogme, lepo je bilo v tistih časih v Biljani, v briški metropoli! Seve, mladi smo bili in na prsih so nam goreli rdeči nageljni.«

Velikonočni ponedeljek Zanimivo, Zorzut ne omeni zanimivosti, da se v Dolnjem Cerovem veliko noč praznuje teden dni kasneje. Kako pa je bilo na velikonočni ponedeljek tedaj? Že leta je na ta dan tradicionalen pohod na Sabotin in sveta maša pri ostankih cerkvice sv. Valentina. Zberejo se mnogi Brici. Potem se na jasi pokušava šalame. Več, kot jih je, bolj je zanimivo! Zorzutov zapis iz leta 1973 pa pravi: »Na velikonočni ponedeljek so spodanji Brici zlezli na Krminsko goro s flaškonči in južinami, zavitimi v prtih, in so se tam, ob razvalini starega gradu bratili s Furlani, še raje s Furlankami.«

Bela nedelja »In čez teden dni se je 'postavila' še bela nedelja, kapelniška, da je povabila mlade in stare na Vrhovlje, vse obložene z velikonočnimi dobrotami. Tudi od Velike doline, od Soče gor, so peš primahali romarji in dobro razpoloženi izletniki. […] Popoldne se je Šmartno zavrtelo na brjarjih, na deskah, na prostem, dekleta v dolgih temnih krilih, pobje v žamastih kratkih kamižolicah, kojščanska muzika z bobnom je udarjala mazurke, polke, štajriše. Furlanke so prinesle 'colasus-kolačev'; vse take šmartenske odpustke smo prejemali za njih shod. Dokler se pretaka še sladka rebula, / se Brda ne bodo, ne bodo razsula. / Dokler še Vrhuje, Šmartno stoji, / ne tuč in ne gromov se Bric ne boji. Zvon pri Svetem križu je že davno odzvonil eno uro v noč. Plesalci, gledalci, romarji, izletniki, mladi in stari, veseli Brici so še in še vzklikali šmartenski veliki noči.« In prav tako je pred leti zaključevala zapise kopelnce v Šmartnem Vanja Peršolja. Morda, kaj se ve, kmalu spet! Petra Koršič

Vrtec

Hvala za igrače Najlepše se zahvaljujemo Branki Škrl za podarjene igrače, ki smo jih razdelili med otroke vrtca Dobrovo in Kojsko. Igrače bogatijo otroško igro, jih spodbujajo k domišljiji in ustvarjalnosti. Z njimi je svet naših otrok bolj raznolik. Iskrena hvala! Strokovne delavke vrtca Dobrovo in Kojsko z otroki Pomlad 2013 / Briški časnik / 34


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Uvodnik

Samooskrba – srečna ekonomija Če še niste videli dokumentarnega filma Ekonomija sreče, si ga čim prej oglejte. Ondan so ga premierno pokazali v Kopru, kjer se je projekcije udeležila tudi njegova avtorica Helena Norberg Hodge, sicer ekonomska analitičarka, ki po vsem svetu organizira mednarodne konference, na katerih opozarja na posledice globalizacije in osvešča ljudi o vzvodih, ki gibljejo ekonomijo tega sveta. Film postavlja na glavo vse utečene trditve o nujnosti gospodarske rasti in večje potrošnje ter ponuja nekaj absurdnih primerov današnje ekonomije. Med njimi tistega, da so jabolka prepotovala na tisoče kilometrov, preden so se ponovno vrnila na matični trg. Pridelali so jih v Angliji, jih poslali v Južno Afriko, kjer so jih povoskali, jih nato ponovno prepeljali v Anglijo in jih tam ponudili kupcem. Seveda po nižji ceni od lokalnih! Švedski krompir so poslali v Italijo, ga tam oprali in zapakirali, potem pa poslali nazaj na Švedsko. Norosti, neznane navadnemu potrošniku, se dogajajo vsak dan, veliki pa od njih zelo dobro živijo! Ljudje smo pač zelo naivna in sugestibilna bitja. Vcepljajo nam prepričanje, da so velike farme, veliki supermarketi, velike mednarodne družbe, ki lahko proizvajajo in prodajajo po nizkih cenah, dobre za gospodarstvo. Da je solata, vsa lepa in bleščeča, brez ene same luknjice ali pegice v listu, vrednejša nakupa kakor tista, ki jo vso luknjičavo in neugledno ponuja biološka tržnica. Pa še dražja je ta solata! Ker ni prepotovala polovice sveta, ni bila pridelana z gorami kemikalij, ni zrasla z državnimi subvencijami iz davkoplačevalskega denarja in z njo ni nihče obogatel. Za državo, velike farme, supermarkete in velike multinacionalke ni dobro, če kupujemo solato na tržnici, še manj dobro je, če jo pridelamo sami. In bognedaj iz lastnih semen! Pet velikih združb obvladuje sedemdeset odstotkov svetovnega trga s semeni, kar pomeni, da je posledično ogrožena tudi prehranska neodvisnost. Zadnje čase je svet, tudi Slovenijo, razburila novica, da bo Evropska banka odobrila finančno podporo ameriškemu Monsantu, svetovnemu gigantu v proizvodnji semen, katerega model kmetovanja temelji na uporabi kemikalij, monokulturah, gensko spremenjenih organizmih in uničevanju malih proizvajalcev. Monsanto ima v rokah tako rekoč vso našo prihodnost. Če imaš seme, boš sit, bogat in svoboden. A kdo so, ki se igrajo z geni in iščejo seme, ki ne bo dalo semena in ga bo treba kupiti znova in znova? Po kakršni koli ceni. To zagotovo ni srečna ekonomija. Srečna ekonomija je tista, ki omogoča lokalno, ekološko in raznovrstno pridelavo hrane ter ni odvisna od velikih multinacionalk. Prava katastrofa bi bila zanje, če bi jutri vsi prebivalci planeta pojedli zajtrk iz živil, pridelanih v njihovi bližini. Veliki Monsanto (ki steguje svoje lovke tudi po ljubljanski Semenarni) bi propadel, če bi vsi vzgajali zelenjavo iz lastnih (neoporečnih!) semen. Propadli bi vsi veliki zaslužkarji, če bi večina ljudi postala samooskrbna, neodvisna od trgovskih polic. Nekatere evropske vlade se že zavedajo, kako pomembna je hrana v vse bolj nestabilnem podnebju in vse pogostejših okoljskih katastrofah, zato spodbujajo samooskrbno ekonomijo. Za ohranjanje samooskrbe, biotske pestrosti rastlinskih vrst in starih rastlinskih sort se je zavzelo že veliko posameznikov, društev, iniciativ po vsem svetu. Tudi v Sloveniji, kjer nam je 85-odstotno samooskrbo s hrano uspelo v nekaj letih zmanjšati na alarmantnih 35 odstotkov! V Brdih smo, hvala bogu, za zdaj še samooskrbni, naša ekonomija je še srečna. In jutri? Iva Sivec Pomlad 2013 / Briški časnik / 35


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Nada Mikulin iz Medane

Biodinamično pridelana hrana je zdravilo Pri kuhanju žvepleno-apnene brozge ju dobim. Z njo bosta poškropila sadno drevje, modra galica preveč obremenjuje okolje, razložita. Zakonca Mikulin sta se pred štirimi leti odločila za biodinamično vrtnarjenje, sonaravno metodo kmetovanja, ki temelji na pravem odnosu do zemlje, rastlin in hrane, se prilagaja kozmičnim ritmom in zakonitostim ter je poleg permakulture edina metoda za pridelovanje zdrave hrane. Zemljo rahljata z vilami (je ne preobračata z lopato), rastline gnojita s kompostom, zeleno gnojevko, v katero namakata koprive, jajčne lupine, gabez, kamilico in druge zdravilne zeli, ter z gnojem iz roga in gnojem po receptu Marie Thun, znane zagovornice in učiteljice biodinamičnega vrtnarjenja. Postopki za pridobivanje gnoja so sicer dolgotrajni in zahtevni, se pa rastline in tla zelo hvaležno odzovejo na tako pridobljene hranilne snovi in energije. Odkar škropita z naravnimi preparati, so izginili polži, ozelenela je popolnoma mrtva zaplata zemlje, na travniku so začele rasti nove rožice, zemlja je postala rahla in polagoma se je narava spet vrnila v svoje ravnovesje, se veseli Nada Mikulin. V sončnem dopoldnevu mi razkaže svoje gredice, ki februarja še vedno počivajo, medtem pa že kali semena za novo rast. Danes, 25. februarja, je dan za kaljenje paradižnika, paprike, boba in graha, pove. Seveda mora biti seme neoporečno, biološko, nikakor ne kemično obdelano. Lanska semena je shranila v steklene kozarčke in jih ob božiču zakopala v zemljo. Biodinamični vrtnar namreč ve, da bo táko seme dobro in zdravo obrodilo, saj se je v zemlji obogatilo s kozmično energijo. Sicer pa si semena in sadike izmenjujejo na društvu Ajda, katerega članica je, ali pa jih kupi pri preverjenem prodajalcu. Uspelo ji je dobiti seme pšenice, ki raste na 3000 metrih višine, in zdaj pšenico seje vsepovsod, po gredicah, pod drevje, celo v cvetlične lončke. Poleg drugih rastlin jo uporablja za sočenje zelenjavnih sokov. Vse gredice prekriva s senom ali slamo, nič ne ostane golega. Njene gredice niso monokulturne, na eno poseje več vrst zelenjave, ki se med seboj podpira in varuje, vmes tudi zelišča in sončnice. Pod drevesa seje deteljo ali volčji bob, ki hitro prekrijeta tla, detelja pa zemljo še dodatno gnoji.

Tudi kamne polagate pod drevje. Zakaj? Kamni imajo dvojno nalogo. So zbiralniki sončne toplote, hkrati pa preprečujejo preveliko izgubo vode. Biodinamika je moder način gospodarjenja z naravnimi viri, ker omogoča pridelavo hrane, ki nas ne le hrani, ampak tudi zdravi, ne obremenjuje narave s strupi in nerazgradljivimi snovmi, zagotavlja rodovitnost zemlje, ohranja naravno ravnovesje in pestrost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter upošteva vse dejavnike, ki vplivajo na uravnoteženo sobivanje človeka z naravo. Biodinamiko ali biološko-dinamično metodo gospodarjenja, katerega najvišja stopnja je blagovna znamka Demeter, je utemeljil Rudolf Steiner, tudi začetnik antropozofije, antropozofske medicine in waldorfske šole. Osnova biodinamike so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. Biodinamika NE uporablja gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Za biološko-dinamične pripravke se poslužuje sestavin iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Pomlad 2013 / Briški časnik / 36

Nada Mikulin med svojimi gredicami

Pripravljate novo zasaditveno površino. S čim in kako jo boste zasejali? Prej smo imeli tu vinograd. Zdaj si je zemlja odpočila in se ozdravila, zasejali jo bomo po naslednjem načrtu: na eni lehi bo zelenjava, vmes bo potka, naslednja leha bo za zeleno gnojilo, deteljo in radič. Kjer je lani rasla detelja, bodo letos žita (ajda, rž, oves). Ne bomo orali, samo pokosili bomo. Vsadili smo tudi trto, ki je ni treba škropiti, med trto pa ribez in zelišča.

Kmalu bo čas za sajenje solate. Kako jo boste sejali vi? Pripravljeno gredico bom prekrila s tanko plastjo komposta, dodala zdrobljene jajčne lupine (ker vsebujejo kalcij), posejala solato, vmes še jagode in česen ter vse skupaj prekrila z zastirko, da zemljo in rastline zavarujem pred izsušitvijo, sončno pripeko in padavinami.

Zakaj k solati še jagode in česen? Ker so dobre sosedske rastline in bodo varovale druga drugo. Z rastlinami je kakor z ljudmi: z nekaterimi se dobro razumeš, z drugimi manj. Korenine dobrih sosedskih rastlin se med seboj prepredejo, korenine slabih sosed gredo narazen.

Kakšno vlogo imajo živali v biodinamičnem vrtu? Veliko. Neprecenljive so žabe, ježi, žuželke, ptice … Pticam pripravim ekološko potičko, na vrtu ste videli hiško za žuželke, rada bi naredila posebno hiško za čmrlje, ki so nepogrešljivi in ogroženi pomočniki čebel pri opraševanju rastlin, letos bom poskrbela tudi za ježevo stanovanje. Živali so del ekosistema in so vrtnarju v veliko pomoč.


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Nada Mikulin iz Medane In zakaj odločitev za biodinamično vrtnarjenje? Zaradi zdravja. Svojega, svojih bližnjih, okolice, rastlin in zemlje. Ker bi rada še kaj koristnega naredila … Ko se človek zave, da je dobil zemljo samo v upravljanje in da mora enako ali boljšo zapustiti potomcem, začne drugače razmišljati. Ve, da gre za preživetje. Zato pravim: zbudimo se, dokler ne bo prepozno, ohranimo semena, čuvajmo jih kot zenico svojega očesa! Okoli naju se ves čas sprehajajo črno-belo progaste kokoši in pojejo petelini (oboji iz biološke prireje), Nada pa pripoveduje s tolikšnim žarom, da se mu je težko upreti. Pokaže mi kup literature, pove za recept s smrekovimi vršički in medom (za prehlad), prinese vzorec marmelade, ki je leta 2002 dobila prvo nagrado, in mi za popotnico zavije kos domačega kruha iz biodinamično pridelane moke. Bil je kruh, katerega vonja ne spregledaš! Kruh, da bi vsako njegovo drobtinico pobral s tal! Tekst in foto Iva Sivec

Začetki goriškega društva Ajda iz Šempetra pri Gorici segajo v leto 1998, ko se je peščica posameznikov iz okolice Nove Gorice pridružila društvu Ajda Vrzdenec, ki ga vodi Meta Vrhunc, pionirka biodinamičnega gospodarjenja v Sloveniji. Društvo skrbi za izobraževanje svojih članov, na svoji spletni strani objavlja koledar opravil v tekočem mesecu, na sedežu društva si člani izmenjujejo semena in sadike ter se lahko brezplačno posvetujejo s strokovnjakinjo. Ker se posebno na Goriškem v poletnih mesecih vse bolj povečuje ozonsko delovanje in sončno sevanje, so se na goriškem društvu odločili, da članom olajšajo pripravljanje preparatov za škropljenje. Organizirali so poseben center v vrtnariji Majdin gaj.

Nazaj k naravi

Permakulturni (trajnostni) vrt za telo in dušo O permakulturi sta sredi sedemdesetih let prva pisala Avstralca Bill Mollison in David Holmgren, poznal in uporabljal pa jo je že naš davni prednik, ki je sodeloval z naravo in živel, kot mu je ta narekovala. Nedolgo nazaj so denimo v Brdih še sadili repo in sadno drevje med brajde, vedeli so, da morajo biti posevki raznovrstni, še so znali posnemati vzorce narave, ki nikakor noče biti monokulturna, pa tudi ne gola, neobraščena. Najlepši zgled sožitja v naravi je divjina, in nič ni tako rodovitno kot neukročena divjina, v kateri vse živi v bujnem sožitju! Čudežni avstrijski kmet, ki je na višini skoraj 1500 metrov ustvaril pravi rajski vrt, dokazuje, kako zelo nas narava podpira, če delujemo po njenih zakonitostih. Tudi uspešen permakulturni vrt je v resnici načrtovana divjina. Gola zemlja in ravne črte niso naravne, vrt iz samih ravnih črt zbuja vtis, da je brez življenja. Narava deluje na osnovi vzorcev v več dimenzijah: reke vijugajo, čebele gradijo satovje iz šesterokotnikov, izmenjujejo se hribi in doline. In ker trajnostni vrt posnema naravo, je zasnovan iz vijug in razgibanega terena. Tako ponuja veliko več priložnosti za variacije svetlobe in sence, za zaščito pred vetrom, zasebnost in pestrost. Od njega imamo tudi več koristi, naj bo to hrana za telo ali za dušo. V njem si omislimo ribnike, mlake, potočke, vijugaste stezice ter površine za otroke ali živali, na pobočjih uredimo terase, postavimo rastlinjak. Tak vrt je poleg tega osupljivo lep kraj, v katerem je obilje ptic, žuželk, hrane, dreves in prostora za ljudi. Ob minimalno vloženem delu ponuja bujno estetiko, energijsko vitalnost, obilen in izvrsten pridelek, domačo lekarno, sprostitev za družino, animacijo za otroke, ob primerni velikosti pa še kurjavo in dodaten zaslužek. Trajnostni vrt je grajen iz gomilastih gred, kjer je poudarek na kolobarjenju, tvorbi humusne plasti ter pestrosti življenja v zemlji in nad njo. (Ne smemo pozabiti, da imajo vsi naši posevki tri dimenzije. Nevidni del pod zemljo je prav tako pomemben kot vidni nad njo.) Spiralne gredice na manjši površini ustvarjajo kar največ različnih mikroklimatov. Učinek še povečajo kamniti ali vodni zbiralniki toplote. Ker enakih rastlin ne sadimo skupaj, zemlje enostransko ne izčrpavamo. Hranilno zelo potratne rastline po potrebi zalivamo z zeliščno gnojnico. Z upoštevanjem dobrih sosedskih rastlin, različnih potreb po hranilih, soncu in vodi omogočamo rastlinam prijetno združbo, ki se podpira in ščiti. Ker izkoristimo prednosti rastlinskih združb, odženemo škodljivce in bolezni brez kemičnih sredstev. S stalno zastrto zemljo zelo zmanjšamo zalivanje, po potrebi pa lahko uvedemo

Zeliščna spirala v trajnostnem vrtu

Načrt zasaditve zelišč

tudi enostaven in učinkovit namakalni sistem. Izbiramo stare sorte gojenih rastlin, ki niso bile gensko spremenjene in so prilagojene domačemu naravnemu okolju. Trajnostnega vrta ni treba prekopavati, pletja je v njem iz leta v leto manj. Po desetih, petnajstih letih, ko obvladamo in prilagodimo vse postopke in krogotoke, zahteva največ dve uri dela na teden. Gnojenja je zelo malo. Za gnojilo uporabljamo kompost in rastline, kot so gabez, baldrijan, koprive, kapucinke, dišeči grahor in še veliko drugih. K rodovitnosti tal občutno pripomorejo tudi glive, največji živi organizmi na planetu, ki pospešujejo nastajanje združb v tleh med različnimi organizmi, na primer med metuljnicami in bakterijami, ki vežejo dušik v tla. Samo raztrosimo odrasle klobuke, ko so spore zrele. Pa še užitne gobe lahko tako pridelamo. Če bi denimo podedovali njivo, bi na njej še naprej pridelovali koruzo ali krompir? Koruza in krompir pomenita trdo delo. Lahko pa ustvarimo bogatejši svet z manj dela. Celo najmanjšo zaplato zemlje lahko spremenimo v krasen in rodoviten vrt, če delamo v sožitju z naravo. Ne gre le za način vrtnarjenja, temveč za način razmišljanja, nekaj, kar nam pomaga prepoznati prirojeno bogastvo v nas samih in v svetu okoli nas. Iva Sivec Pomlad 2013 / Briški časnik / 37


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Šparglji

Prvi znanilci pomladi Šparglji so ena od prvih pomladanskih vrtnin, poleg tega pa so še zelo okusni in zdravi. Primerni so tudi za diete, saj so zelo nizkokalorični, saj ima 100 g te rastline le 18 kcal. Vsebujejo zelo malo natrija in so dober vir kalija in ostalih mikroelementov. Bogati pa so tudi z vitamini, in sicer s provitaminom A, vitamini B-kompleksa ter vitamini C, E in K. Sladokusci jih imajo za pravo delikateso in nestrpno čakajo na dovolj tople pomladne dni, da začnejo poganjati. Njihova sezona se začne aprila in traja približno dva meseca. To kraljevsko vrtnino goji v Goriških brdih družina Gorjup z Dobrovega. Posajenih imajo že 200 sadik, in ko so jim v preteklem letu pomrznile trte, so se odločili, da bodo na njihovo mesto posadili kar 2000 dodatnih sadik špargljev. Zanje so se odločili, ker menijo, da se stroškovno splača in ker je za zdaj povpraševanje po njih kar veliko. Oče Stanko ima z gojenjem špargljev že izkušnje, saj pomaga pri tem že nekaj let na kmetiji v Italiji. Špargelj je trajnica, ki lahko raste tudi 20 let na istem mestu, če dobro skrbimo zanj. Pri njem uživamo samo mlade, sveže poganjke. Iz iste rastline lahko dobimo dva različna proizvoda, in sicer beljen špargelj ali beluš in zeleni špargelj. Zgodaj spomladi, prej ko rastlina začne odganjati, nad njo nasujemo zemljo v grebene, tako da raste v temi in spomladi iz njih s posebnim dolgim nožem pobiramo beljene šparglje. Zelenih pa se ne goji v grebenih, temveč se pusti, da mladi poganjki rastejo na svetlobi in se zaradi klorofila obarvajo zeleno. Slednji imajo močnejši okus in vsebujejo več vitaminov in mineralov kot beljeni. Hči Tina, ki je diplomirana inženirka agronomije in hortikulture, se pošali, da je z njimi manj dela kot s trtami. Najraje imajo lahka in prepustna tla, a uspevajo tudi na naših težjih ilovnatih tleh. Zelo pomembno je, da so tla odcedna, saj jim talna voda škodi, ker je koreninski sistem zelo občutljiv na napade parazitov. Kakovost poganjkov je torej močno pogojena z ustreznostjo zemljišča. Zemljišče

založno pognojimo z mineralnimi gnojili ter tudi organskimi (npr. hlevski gnoj). Navadno posadimo enoletne korenike v suho zemljo, ko ima ta približno 15 °C. Sadike posadimo v sadilni jarek, ki naj bo globok od 25 do 30 cm, razdalja med njimi pa mora biti 30 cm. Medvrstna razdalja pa je 2,80 m, saj potrebujemo prostor za strojno obdelavo špargljišča. Pri Gorjupovih bodo gojili beluše, zato bo potreben nakup stroja, ki bo delal grebene zemlje nad šparglji in jo bo nato še pokril s črno folijo. Šparglji imajo razmeroma malo škodljivcev in bolezni, zato se jih škropi samo z bakrom, če je to potrebno. Nasad pa je treba ob poletni suši tudi namakati. Zanimivo pa je, da imamo prvi pridelek šele tretje leto po sajenju, saj mora rastlina ustvariti velik in močan koreninski sistem, preden prvič obrodi.

Vsebujejo obilo vitaminov, mineralov in vlaknin Šparglji so lahko tudi lepa okrasna rastlina v naših vrtovih, saj je njihov nadzemni zeleni del prav dekorativen in uporaben tudi za zelenje v šopkih s cvetjem. Jeseni, ko pa ta porumeni, ga pokosimo. Šparglje je treba pobirati vsak dan in še

Testenine s šparglji in klobaso Potrebujemo: 20 dag klobas (en par), eno čebulo, 1 kg špargljev, 0,5 kg testenin (priporočljivo metuljčke), majaron, sol in poper. Čebulo sesekljamo in jo popražimo, dodamo meso iz klobase in majaron. Šparglje narežemo na koščke in jih dodamo v ponev ter zalijemo z vodo, da se malo pokuhajo in omehčajo. Dodamo skuhane testenine in jed je pripravljena. Špargljev karpačo Poganjke očistimo, operemo in narežemo na tanke rezine. Posolimo in pokapamo z oljčnim oljem in balzamičnim kisom. Šparglji s hrustljavo panceto Šparglje skuhamo, nato vsakega ovijemo v košček pancete in na hitro popečemo na oljčnem olju, da panceta postane hrustljava. Pomlad 2013 / Briški časnik / 38

sveže prodati, saj so le taki zares dobri. Oleseneli deli niso užitni, zato je zelo pomembno znati preveriti, ali so šparglji sveži ali ne. To storimo tako, da z nohtom popraskamo po površini, kjer je bil špargelj odrezan, in če iz praske priteče dišeč, aromatičen sok, je ta gotovo svež. Star je poganjek, ki se ob pritisku nanj samo upogne in ne zlomi; to nam pove, da je že olesenel in torej neužiten. Gorjupovi jih sedaj prodajajo na domu, ko bo nov nasad prišel v rodnost, pa bodo njihove beluše prodajali tudi na tržnici in različnim gostilnam in restavracijam. Jedi iz njihovih špargljev pa bodo stregli tudi v gostilni Winkler na Lokvah, ki je v družinski lasti Tininega moža Primoža. Zaupajo nam, da lahko sveže shranimo v hladilnik za dan ali dva, prej pa jih moramo zaviti v vlažno krpo, da se ne izsušijo. Poganjke pa lahko tudi sveže ali blanširane zamrznemo ali jih kuhane vlagamo v slanico. Šparglje pred kuhanjem operemo z vodo, nikoli jih ne pustimo stati v vodi, saj bi se tako iz njih izprale tudi mineralne snovi. Poganjki imajo tanko olesenelo povrhnjico, ki jo moramo pred kuho olupiti z nožem za lupljenje zelenjave ali s posebnim nožem za lupljenje špargljev, olesenele spodnje dele pa odrežemo. Kuhamo jih v slani vodi, ki ji dodamo košček masla in žličko sladkorja. Kuhane šparglje lahko ponudimo kot zdravo prilogo, predjed ali lažjo glavno jed. Olupke in spodnje dele lahko uporabimo za kuhanje špargljeve juhe. Strokovnjaki priporočajo nasad 20 do 30 rastlin špargljev za potrebe štiričlanske družine. Nudimo samo nekaj receptov jedi iz špargljev, za druge pa ste toplo vabljeni na Lokve v gostilno Winkler, kjer bodo od druge polovice aprila dalje pripravljali jedi iz Gorjupovih špargljev. Te pa bodo lahko kombinirali tudi z ekozelišči, ki jih pridelujejo na Lokvah. Razlogi, da so šparglji tako priljubljeni pri potrošnikih, ki vedno bolj cenijo zdravo prehrano, so visoka vsebnost vitaminov, mineralov in vlaknin ter nizka vsebnost maščob, natrija in malo kalorij. Torej začnite pomladne dni okusno in zdravo s šparglji! Nuša Matuc


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Kmetija Erzetič Bučinel

Naključno do pridelovanja vrtnin Kmetija Vere in Roberta se nahaja v dolini potoka Vedrijanšček, med Krasnim in Vedrijanom. Vera in Robert imata tri sinove, Mateja, Mitjo in Janija, z njimi je še Verina mama Zalka. Do konca leta 2010 so živeli v dolini – Krasno 26, zdaj pa stanujejo v novi hiši na Vrhovlju, le mama je želela ostati v starem domu. Družina se preživlja s kmetijsko dejavnostjo. Na približno enem hektarju obdelovalne površine že poldrugo desetletje pridelujejo različne vrtnine. Tovrstna kmetijska dejavnost v Brdih ni pogosta, zato smo jih vprašali, kakšne so njihove izkušnje.

Kako to, da ste se odločili za vrtnarjenje? Odločitev je nastala čisto spontano, bolje rečeno iz nuje. Spomladi leta 1997 nam je pozeba pobrala ves pridelek sadja in delno grozdja. V tej stiski smo prišli na zamisel, da posejemo in posadimo to, kar je mogoče takoj pridelati in tudi prodati, saj drugega dohodka nismo imeli, številna družina pa je morala preživeti. Na hitro smo posejali in posadili zelenjavo, sočivje, krompir, paradižnik in podobno. Tisto leto smo svojim stalnim kupcem namesto sadja ponudili zelenjavo. Bili so zadovoljni, mi pa smo preživeli leto. Ker nam je šlo razmeroma dobro, smo ostali pri vrtnarstvu.

Kako delate in kaj pridelujete? Od začetka delamo vsi člani družine. Sinovi takrat, ko jim delovne in študijske obveznosti dopuščajo, mama pa tista dela, ki jih zmore. Pri nas so vsi dnevi v letu delovni, razen večjih praznikov. Zemljo preorjemo in grobo obdelamo strojno, vse drugo pa je večinoma ročno delo, ki ga je veliko. Pri pridelavi si prizadevamo, da so naši pridelki čim bolj zdravi, pridelani na čim bolj

Ohranitev redkih rastlin

Prva slovenska semenska knjižnica Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin Varuhi semen je ustvarilo prvo semensko knjižnico v Sloveniji, in sicer pod okriljem Urbanih brazd – Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture. Poslanstvo društva je ohranitev raznolikosti kulturnih rastlin, in sicer predvsem redkih in ogroženih sort, ki so značilna za slovensko okolje. Semenska knjižnica tako nudi alternativen pristop k ohranjanju raznolikosti starih slovenskih sort vrtnin, žit, vinske trte in sadnih rastlin. S pristopno izjavo in plačilom članarine lahko vsak postane član društva in tako kot varuh prevzame skrb za ohranjanje določene rastlinske vrste ali sorte. Lahko pa vstopimo v društvo le kot podporniki in s plačilom članarine podpremo delovanje semenske knjižnice. Kot prostovoljci pa se lahko aktivno vključimo v delovanje semenske knjižnice in laboratorija, ki semena testira in razkužuje, hrani in tudi ponovno daje v obtok med ljudi. Društvo organizira tudi številne delavnice in izobraževanja. Za več informacij si oglejte njihovo spletno stran http://www. semenska.org. Monika Prinčič

Vera in Robert

naravi prijazen način, kolikor je mogoče. Spomladi ponujamo zgodnjo solato, radič in grah; čez poletje stročji fižol (»ujine«), svež fižol v zrnju (»zadoghu«), mlad krompir; v jeseni in pozimi repo, motovilec, špinačo, zimski radič.

Kako in kje prodajate? Prodajamo samostojno, na tržnici v Novi Gorici in Bohinju, kjer smo že prej prodajali sadje. Na željo kupcev dostavimo blago tudi na dom.

S kakšnimi težavami se srečujete? Težav s pridelavo pravzaprav nimamo. Nastanejo pa takrat, ko so vremenske razmere neugodne. Pred točo lahko rastline delno zaščitimo z mrežo, ob pomanjkanju dežja si pomagamo z vodo iz potoka. V zadnjem času pa je večja težava prodaja, saj v kriznih časih kupna moč očitno pada.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Za zdaj širitve dejavnosti ne načrtujemo, dokler se razmere na trgu ne izboljšajo. Tekst in foto M. Beguš

Gojenje bučk

Tudi poslovna priložnost Andrej Polenčič iz Snežeč se že dve leti ukvarja z intenzivnim gojenjem na odprtem t. i. belih (svetlozelenih) bučk. Zanje se je odločil po vzoru svojih sorodnikov v Italiji. Trenutno o gojenju tudi drugih kultur ne razmišlja, načrtov za prihodnost pa ima veliko. Bučke prodaja predvsem na večjih italijanskih tržnicah, cena pa je odvisna od letine in kakovosti. Večjo težavo mu predstavlja le zalivanje. Erika Koncut Pomlad 2013 / Briški časnik / 39


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Vida Matuc

Na vrtu sem »v svoji koži« Ko na sestanku Briškega časnika snujemo vsebino letošnje pomladanske številke, urednica predlaga temo trimesečja – vrtnarstvo. Razpravljamo, razdelimo si vsebino in naloge, ustavi pa se pri iskanju starejše osebe, ki bi povedala, kako so vrtnarili včasih. Prešine me … moja nona Vida! Ona je strastna vrtnarka. Ne dovoli, da se poje najlepši paradižnik, ker ga hrani za seme. Ona je ta prava za naš članek. Kako mora vrtičkar začeti vrtnarsko sezono? Kaj se najprej poseje oz. posadi? Vrtnarska sezona se nikoli ne konča, saj moraš vse leto skrbeti za svojo zemljo, tudi takrat, ko ni nič posajeno. Zemljo, ki je pri nas lapornata in zelo slaba, moramo izboljševati s kompostom, ki ga doma sami delamo. Vsako leto, že novembra, najprej posadim česen in čebulo. Nato posejem korenček, peteršilj in solato. Letos sem prvič dobila seme za česen iz Rezije in me zanima, kakšen bo zrasel na naših tleh rezijanski »strok«, tako česnu pravijo v tistih krajih. Že zgodaj spomladi posadim tudi zgodnjo vrsto krompirja, da ga imamo res že zelo, zelo zgodaj.

Kje dobite semena? Sadike sami vzgajate? Semena imam svoja, domača, če se le da. Za to poskrbim že prejšnjo sezono in iz plodov vzamem seme za naslednje leto, tako tudi poskrbim, da se ohranjajo naše sorte. Domača semena so boljša, saj vsa vzklijejo, kar ne moremo reči o kupljenih. Shranjena jih imam v papirnatih vrečkah. Pomembno je, da vem, kaj jemo, pa še denar prihranim za kaj drugega (smeh). Seme kupim le za korenček in peteršilj. Navadno kupim tudi sadike »kapusa« (zelja) in paprike. V lončkih na okenski polici pa mi že poganjajo sadike paradižnika, ki sem jih posejala.

Kaj vam najbolje uspeva? Se ravnate po luni, ko sadite rastline? Sadite skupaj rastline, ki varujejo druga drugo? To je odvisno od letine. Lani sem imela zelo lep česen, motovilec in solato. Stročjega fižola pa nisem imela, čeprav sem ga dvakrat sadila. Sadim po koledarju Marie Thun in vsako leto si kupim njen setveni priročnik. Mislim, da ima kombiniranje dveh vrst zelenjave na isti gredici dve prednosti, in sicer rastlini se medsebojno varujeta pa še manj prostora na vrtu porabiš. Taki kombinaciji sta lahko recimo čebula in vmes poseješ solato ali česen in vmes poseješ korenček. Katere rastline gredo rade skupaj, pa pogledaš v setveni koledar. Z leti pa pridobivaš izkušnje, tako recimo vem, da korenček ne prenese svežega gnoja.

S čim gnojite rastline? Jih škropite? Večinoma gnojim z doma pridelanim kompostom, včasih kupim tudi ekološko gnojilo. Nekoč smo gnojili s hlevskim gnojem, ker smo imeli doma živali. Zdaj se ga skoraj ne dobi več. Zelo dober je bil tudi kokošji gnoj, ki je bil tako močan, da smo ga mešali s pepelom. Še zdaj se spominjam, kako je smrdel (smeh). Česen gnojim tudi s pepelom, ki rahlja zemljo, in mislim, da rastlino tudi varuje pred škodljivci. Zelenjavo najraje škropim s koprivo, saj ta pomaga proti vsemu in ni škodljiva za nas, ki to zelenjavo potem jemo. Pri škropljenju s koprivo je treba biti kar dosleden ter stalno in natančno škropiti.

Povejte kaj o vrtnarstvu nekoč in danes … Ko sem bila mlada, nismo poznali niti paradižnika, sedaj pa Pomlad 2013 / Briški časnik / 40

lahko imaš na vrtu prav vse – brokoli, cvetačo, brstični ohrovt … Nekoč smo škropili samo trte z žveplom in modro galico, zelenjavo sploh nismo škropili, saj ni bilo treba. Če so kakšno leto prišli polži, smo okoli vrta potresli navadno sol, v tistih časih noben ni poznal »polžemora«. Takrat so nam tudi rože bolje uspevale in smo pobrali na primer semena aster za naslednje leto. Če narediš to z današnjimi semeni, ti naslednje leto ne zraste nič ali pa zelo malo rastlin. Tudi tu se odraža kapitalizem in potreba proizvajalcev semen, da vsako leto kupujemo njihova semena. Rože pa smo imeli posajene tudi okoli terase v različnih posodah – zarjavele konzerve od hrane, po starih »bokalih« (nočne posode, kahlice) … Najbolj pa sem občudovala, kako so dišale naše vrtnice burbonke. Tudi zdaj si vrta ne predstavljam brez rož. Nekatere vrste rož – npr. turški nagelj, tagetes – celo varujejo zelenjavo pred škodljivci, če so posajene med gredicami.

Imate na vrtu posajena tudi kakšna zelišča? Rože? Mislim, da vrt brez rož ne more biti. Imam posajene krizanteme, tulipane, narcise … Za vsak letni čas nekaj, tako da je na pokopališču skoraj vse leto sveže cvetje. Moja nevesta Sonja pa ima zelo veliko veselje z zelišči, tako da imamo pri hiši tudi manjši zeliščni vrtiček, v katerem lahko najdemo ameriški slamnik, kamilico, pelin, majaron, timijan, žajbelj, srčno zelje, beli vratič … Zanimivo je, da beli vratič – »madrjalco« in kamilico zelo rade napadejo listne uši in tako ne gredo na zelenjavo.

Ste zelenjavo kdaj prodajali? Ko sem bila mlajša, sem zelenjavo tudi prodajala, celo v osnovno šolo, gostilno in market na Dobrovem. Prodajala sem motovilec, solato in peteršilj, in moram reči, da so imeli mojo zelenjavo zelo radi. Kmetijski zadrugi smo prodajali tudi paradižnik in si tako zagotovili dodaten zaslužek. Z vrtom ne obogatiš, ampak vsaj veš, kaj ješ, in imaš neko zadovoljstvo, ko zelenjava zraste.

Mogoče kaj zelenjave tudi predelate? Če imamo več paradižnika, naredim iz njega omako, a po navadi zmanjka že pred zimo. Delam tudi kislo zelje in repo, fižol posušim in včasih sem vlagala tudi kumarice in papriko. Za ozimnico pa posadimo krompir, česen in čebulo. Zelenjave v zamrzovalnik ne dajem, ker mi taka zelenjava ni všeč.

Kaj vam pomeni vrt? (Na ustnicah se ji pojavi velik nasmeh.) Vrt mi pomeni vse, ker se na njem počutim v svoji koži. Pozimi komaj čakam, da bo malo topleje in da bom lahko šla ven na svoje gredice. Ker vrt zalivam, si letos želim, da bi naredili zbiralnik za meteorno vodo in tako prihranili pitno vodo, pa še rastline imajo raje deževnico.

Imate kakšen nasvet za naše mlade bralce, ki bi si želeli obdelovati vrt? Vrtičkar začetnik naj začne z majhnim koščkom zemlje, naj ga pognoji in potem naj vsako leto povečuje površino obdelovalne zemlje. Dober vrt ne nastane kar naenkrat, ampak sta potrebna čas in potrpljenje. Foto in tekst Nuša Matuc


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo

Ohranjanje avtohtonih sort zelenjave Na vprašanja o ohranjanju semen avtohtonih sort, zelenjadarstvu na Goriškem, pomenu pridelave in samostojne prodaje zelenjave ter izobraževanjih na tem področju je obširno in strokovno odgovorila svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič. Ali je res, da se ne dobi več naravnih semen? Verjetno pod »naravna semena« mislite na avtohtone, udomačene ali tradicionalne sorte. Na srečo naše kmetije ohranjajo semena zgoraj omenjenih sort. Tudi svetovalne službe pri svojem delu že vrsto let pridobivamo semena na kmetijah in jih shranjujemo v genski banki na sedežu Kmetijskega inštituta v Ljubljani. Še posebej je razveseljivo, da se ekološki kmetje zavedajo pomena ohranjanja avtohtonih sort in skrbijo za njihov obstoj za vsakoletno tekočo pridelavo različnih vrst zelenjave na svojih kmetijah, prav tako pa si med kmetijami izmenjujejo semena za pridelavo.

Od kod prihajajo semena, ki jih običajno lahko kupimo pri nas? Semenarna Ljubljana v okviru svojega Selekcijskoposkusnega centra na Ptuju skrbi za 52 lastnih avtohtonih sort semena. Ohranja avtohtone slovenske sorte, poslovenjene sorte in razvija nove slovenske sorte. Iz osnovnega semena 52 avtohtonih sort razmnožijo komercialno seme, ki ga nato prodajajo v vrečkah pod blagovno znamko Semenarna Ljubljana Valentin. Komercialno seme, ki ga pakirajo v vrečke, pridelujejo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, v Srbiji in po Evropi (predvsem v Nemčiji, Franciji in Italiji). Seveda pa določene količine semena tudi dokupijo od svetovno priznanih semenarskih hiš, predvsem iz Holandije, Nemčije, Francije, Italije in Avstrije. V tem primeru gre v večji meri za dokup semena sort in kultivarjev za profesionalno pridelavo.

Imate podatek, kaj se največ goji pri nas v Goriški? Na Goriškem so idealni pedoklimatski pogoji za pridelavo veliko vrst vrtnin. Ne nazadnje tudi zaradi akumulacije Vogršček, ki bo po sanaciji zagotavljala nemoteno oskrbo rastlin z vodo. Brez namakanja s kapljičnimi sistemi namreč ni uspešne pridelave zelenjave. Na Goriškem pridelujemo bele in zelene šparglje, več vrst radičev, med katere sodi tudi solkanski radič, ki je bil pred kratkim tudi uspešno predstavljen. V plastenjakih pa spomladi večinoma pridelujemo plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke), jeseni pa solate, špinačo, blitvo itd. V poljedelsko-zelenjadarskem kolobarju dobro uspevajo tudi kapusnice (zelje, brokoli, cvetača), dinje, lubenice, gomoljna zelena, krompir, solata, paprika, repa, rdeča pesa, rumena čebula in česen. Seveda bi za povečevanje pridelave zelenjave na tem območju nujno potrebovali ustrezno obliko odkupa. Trenutna situacija je izredno neugodna, ker sploh ni organiziranega odkupa zelenjave in morajo kmetije sami iskati tržne poti, to pa je v teh časih zelo težko. Zelenjadarstvo je delovno najbolj intenzivna panoga v kmetijstvu in zahteva veliko pridnih rok na kmetiji. Kljub dobri opremljenosti s stroji se veliko delovnih ur porabi za ustrezno pripravo blaga za trg.

Kako pa ljubiteljski vrtnarji vplivamo na ekosistem in na biotsko pestrost našega okolja? Pomlad 2013 / Briški časnik / 44

Pozitivno, še posebno zato, ker gre za pestrost rastlin na manjši površini. Na tem mestu bi želela poudarit pomen ohranjanja avtohtonih sort in izmenjavo teh semen med pridelovalci.

Kakšna je razlika med zelenjavo, ki jo pridelamo sami, tisto s tržnice in ono iz trgovine? Razlike so v kakovosti zelenjave. Predvsem je kakovost večja pri zelenjavi, pridelani na domačih pridelovalnih območjih, zaradi krajših transportnih poti. Zelenjava iz ekološke pridelave je običajno bolj okusna od tiste iz konvencionalne pridelave, ker vsebuje več bioaktivnih snovi, ki so pomembne v naši vsakodnevni prehrani.

Se pri nas pojavljajo projekti ali združenja, vezani na neposredno dobavo zelenjave pri kmetih, kot je to že značilno za marsikatero evropsko državo? Da, vedno več je pobud, predvsem s strani ekoloških kmetov, za dobavo zelenjave prek partnerskega sodelovanja, kot je to pri Zelenem zabojčku (Zeleni zabojček je projekt, ki je nastal leta 2009 in skrbi za tedensko dostavljanje lokalno pridelane in ekocertificirane hrane na dom naročnikov, op. a.). Potrošnik na ta način s kmetovalcem sklene pogodbo, ki ga zavezuje, da bo preko celega leta kupoval sezonsko pridelano zelenjavo na njegovi kmetiji. Na ta način izkazuje podporo domačemu pridelovalcu in domači pridelavi.

Kako Kmetijsko-gozdarski zavod pomaga tistim, ki se z vrtnarstvom ukvarjamo ljubiteljsko, in tistim, ki to počno poklicno? Zavod predvsem svetuje o zahtevah v pridelavi za posamezne vrtnine, možnostih pridelave, sortimentu, gnojenju na podlagi analize tal itd. Moji kolegi fitopatologi pa vam lahko svetujejo tudi glede varstva rastlin.

Kako lahko obogatimo svoje znanje? Zasledila sem, da imate tudi brezplačna predavanja o tem, kako urediti stojnico za prodajo vrtnin na tržnici, predstavite uspešne primere trženja vrtnin … Pozimi imamo tudi izobraževanja za pridelovalce, ki pa se jih lahko udeležijo vsi zainteresirani. Po dogovoru organiziramo tudi oglede uveljavljenih dobrih praks pridelave na kmetijah ter strokovne ekskurzije glede na želene vsebine.

Nam lahko poveste kaj več o projektu KROG, ki je financiran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja? Gre za identifikacijo različnih potreb okolja za krepitev ponudbe lokalnih izdelkov in pridelkov, za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, domače obrti in drugih dejavnosti v prostoru. V okviru projekta je ena od nalog tudi vzpostavitev skupnih prodajnih mest za lokalne produkte (Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Lokve, Idrija, Cerkno).

Imate kak praktičen nasvet, ki se vam zdi bistven pri vrtnarstvu? Zelo pomembno je, da se pri odločitvah za pridelavo določene kulture pozanimamo, kako bomo naše pridelke lahko tudi uspešno prodajali, oziroma da ustvarjamo lastne tržne poti. Monika Prinčič


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

­ Svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijskogozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič nam je posredovala imena avtohtonih, tradicionalnih ali udomačenih sort, ki jih v svojem programu ponuja Semenarna Ljubljana. Avtohtone sorte: > solata LEDA (izboljšana Ljubljanska ledenka), > motovilec ŽLIČAR, LJUBLJANSKI (zelo okusen in dobro prezimi), > paradižnik VAL (mesnat in okusen paradižnik v tipu volovsko srce), > sladki feferoni FERDI (dobri pridelki), > paprika ANITA (tip Šorokšari), > čebula TERA (na razpolago je čebulček in seme te ploščato okrogle, temno vijolično do rdeče čebule, ki dobro prenaša sušo), > zelje Kranjsko okroglo, > fižol Semenarna 22 ali Sivček (visok fižol, sivo okroglo zrno, odličen za pripravo pasulja),

> fižol Jabelski pisanec (visok fižol, pisana zrna), > fižol Klemen (visok stročji fižol z zelenimi stroki), > fižol Zorin (nizek fižol za stročje), > fižol Maslenec rani (izboljšani Ptujski maslenec), > česen Ptujski spomladanski in Ptujski jesenski, > koleraba Rumena maslena, > čebula Ptujska rdeča in Belokranjka. Udomačene sorte: > zelje Varaždinsko (za kisanje), > solata Dalmatinska ledenka (temno zelena krhkolistna solata), > solata Unicum (krhkolistna solata z rdečimi pegami, zelo okusna solata), > solata Vegorka (zimska krhkolistna solata, podobna Unicum), > solata Posavka (zimska krhkolistna solata), > rog paprika Kurtovska kapija, > fižol Češnjevec.

Olgica Mikulin

Goji zelenjavo za prodajo Pridelava češenj v naših krajih ni nobena posebnost, saj se s tem ukvarja skoraj vsak, pa čeprav samo za domačo rabo. Prav tako je pri skoraj vsaki briški družini nekdo, ki se z zelenjavnim vrtom ukvarja ljubiteljsko oziroma za samooskrbo. S pridelavo zelenjave za prodajo pa se ukvarja le peščica ljudi in ena teh oseb je Olgica Mikulin iz Vipolž. Za prodajo prideluje sadje in malo zelenjave. Kako ste se odločili za vrtnarjenje? Ste imeli kakšne izkušnje od prej? Delo z zemljo mi je bilo od vedno všeč, in ko sem šla v pokoj, sem se odločila za aktivno preživljanje prostega časa, kar mi prinese tudi dodaten zaslužek, tako da si lahko privoščim kakšen priboljšek (smeh). Če bi bila zdaj mlada, bi skrčila vinograde in na njihovo mesto posadila sadno drevje in zelenjavo, saj je to bolj dobičkonosno od grozdja. Pa še manj stroškov imaš, ker ni toliko škropljenja.

Kaj pridelujete? Pridelujem radič, paradižnik, stročji fižol, bučke … Zelenjavo sadim tako, da jo lahko prodajam na trgu vse leto. V zimskih mesecih gojim radič, poleti paradižnik, bučke. Spomladi je zelo cenjena tudi divja zelenjava, kot sta regrat in divji šparglji, a se mi zdi, da je je vsako leto manj. Lani sem poskusila posaditi tudi česen, saj je povpraševanje po domačem (nekitajskem) kar veliko, a je bilo z njim ogromno dela.

Kako in kje prodajate? Prodajam posredniku v Italijo in občasno trgovinici s sadjem in zelenjavo v Novi Gorici. Za neposredno prodajo na tržnici nimam časa, ker dneve preživljam na njivi. Poleg tega je treba

vso pobrano zelenjavo še očistiti in pripraviti za prodajo. Časa za neposredno prodajo končnemu kupcu žal zmanjka.

S kakšnimi težavami se srečujete? Lani smo za paradižnik uredili kapljično namakanje in tako sem ga pobirala in prodajala še pozno v jesen. Proti škodljivcem, ki prizadenejo tudi zelenjavo, uporabljam naravna škropiva, kot sta kopriva, namočena v vodi, in mleko in žajbelj, saj menim, da je treba zelenjavo, ki jo prodajamo, gojiti, kot da bi jo gojili zase, torej brez pesticidov in strupov. Ena večjih težav pa je divjad, ki je lani pojedla vse glavice radiča. Proti tej tegobi imam prav posebno zvijačo: pri frizerki dobim ostanke las po striženju, jih dam v hlačne nogavice in tako pripravljene vrečke razobesim po njivi radiča. Vrečke menjam dvakrat na mesec in težav z divjadjo nimam več.

Kakšni so vaši načrti? Še naprej bom gojila vrste zelenjave, ki jih zdaj, ker sem pri tem kar dobra. Najbolje mi gre gojenje radiča, saj to počnem že veliko let. Pridelava bučk ima v Vipolžah že kar dolgo tradicijo, a mislim, da sem zdaj v okolici edina, ki to počnem za prodajo. Če človek hoče delati in mu zdravje to dopušča, se s prodajo zelenjave da zaslužiti. To delo ti mora biti preprosto všeč! Foto in tekst Nuša Matuc Pomlad 2013 / Briški časnik / 45


Tema trimesečja: Vrtnarstvo

Leonida Prinčič

Goji veliko različne zelenjave Ljudje, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom, imajo že pripravljen setveni načrt za novo sadilno sezono, pa tudi že kupljene vrečice s semeni najljubše solate. Med njimi je tudi Leonida Prinčič iz Vipolž, ki pa sadilne sezone nikoli ne konča, saj ima na vrtu posajeno zelenjavo vse leto. Na svojem vrtu oziroma že kar njivi goji veliko različne zelenjave in pri tem neizmerno uživa, saj ji vrt in delo na svežem zraku pomenita vse. Zakaj imate vrt? Vrtnarim že od malih nog, saj smo zelenjavo pridelovali že doma v Vrtojbi. Tega dela me je naučila mama in še vedno jo vprašam za kakšen nasvet, če česa ne vem. Vrt imam zato, da zemlja ni prazna in da na njej pridelam domačo zelenjavo in da vsaj vem, kaj jemo. Delo na svežem zraku pa mi je tudi zelo všeč.

Kaj pa gojite? Gojim vse – od paradižnika, cikorije, jajčevcev, janeža … Posejemo tudi koruzo in imamo svojo moko za belo polento. Letos sem posadila že čebulo, česen in grah, sicer malo pozneje zaradi deževnega vremena. Na maminem vrtu pa smo posadili že sto sadik solate, tako da bomo imeli za veliko noč že svojo solato. Sicer pa se niti ne spomnim, kdaj sem zadnjič kupila zelenjavo v trgovini. Pozimi imamo na vrtu vedno radič, če pa ga ni, imamo v shrambi veliko vložene zelenjave od poletja. Vedno si naredim načrt, da imam stalno kaj posajeno; kombiniram zgodnje in pozne sorte. Papriko, denimo, imam vsako leto vseh vrst – rdečo, zeleno, rumeno … Ker imam zelenjave res veliko, jo podarim sorodnikom, prijateljem, sosedom – tistemu, ki zelenjave pač nima (se nasmehne).

Kje dobite pa semena/sadike? Se ravnate po luni, ko sadite? Sadike od nekdaj kupujem v vrtnariji Čebron v Bukovici, semena pa kupim kar v Kaliji. Mislim, da se gojenje domačih sadik ne splača, ker je s tem preveč dela in so sadike v vrtnariji kar poceni. Najraje imam kar sadike s koreninsko grudo, saj pri njih ni treba biti pozoren na najprimernejši čas sajenja. Če pa kaj posejem, se ravnam po

Leonida Prinčič setvenem koledarju. Sajenje sadik ima v primerjavi s setvijo semen še druge prednosti, in sicer zgodnejši pridelek, lažje obvladovanje plevela in tudi bolj zdrave rastline.

Ali vaš vrt gnojite? Zalivate? Gredice gnojim s kravjim gnojem in organskimi briketi, ki so še boljši od gnoja, ker po njih ne zraste toliko plevela. Če hočeš imeti zelenjavo, moraš biti v vrtu vsak dan in pleti plevel. Ker imamo doma tudi kokoši, vrt včasih pognojim tudi z njihovim gnojem, a pri tem moraš biti kar pazljiv, saj je zelo močan. Uredili smo tudi kapljično zalivanje, saj se pri tem namakanju v primerjavi z navadnim porabi manj vode in še zemlja je bolj rahla, ni tako zabita. Žal imamo na naši njivi velike težave z voluharjem, saj mi poje vse gomolje in korenike. Proti njemu se bojujemo tako, da mu zakadimo rove, v katerih živi, in upamo, da se bo umaknil. Z divjadjo pa nimamo težav, saj je pri hiši pes.

Kaj vam najbolje uspeva? Ali zelenjavo tudi kako predelujete? Uspeva mi po navadi vse. Je pa zelo odvisno od vremenskih razmer. Lani sem imela npr. odlično letino paprike, paradižnika pa je bilo bolj malo. Zelenjavo tudi predelujem in iz nje naredim kar veliko paradižnikove omake, kislo repo, veliko pa je tudi vložim, in sicer papriko, rdečo peso, stročji fižol, bučke … Veliko vložene zelenjave tudi podarim, ker jo je za našo družino preveč. Poskrbim tudi za ozimnico, tako da posadim čebulo, česen in krompir, zadnjega smo lani posadili prvič. Tekst in foto Nuša Matuc

Cvetličarna Nataša

Nova vrtnarija v Medani Lastnica Cvetličarne Nataša v Novi Gorici v začetku aprila odpira vrata nove vrtnarije v Medani. Za ta korak se je odločila, ker v Brdih vrtnarije še ni. Z novostjo želi vrtnarsko ponudbo približati tudi Bricem. Nataša Skočaj Kodermac je Brika in od nekdaj si je poleg cvetličarne želela imeti tudi lastno vrtnarijo. Cvetličarno v Novi Gorici ima odprto že 19 let, pred tem pa je že vzgajala cvetje v rastlinjaku v rodnem kraju na Ceglem. »Že zelo dolgo je v meni tlela želja, da bi lahko spet vzgajala cvetje, zelenjavo v lastni vrtnariji,« pravi Nataša. V cvetličarsko Pomlad 2013 / Briški časnik / 46

in vrtnarsko dejavnost je vpeta vsa družina in kot pove, si delovanja brez njihove pomoči ne predstavlja. Vrtnarija v velikosti 350 kvadratnih metrov bo lepo dopolnila cvetličarsko dejavnost. »Z vrtnarijo bomo ponudbo dodatno razširili, saj bomo za določene rastline od vzgoje do prodaje skrbeli sami. Vsi vemo, da je razlika med cvetjem, vzgojenim v vrtnariji, in tistim iz masovne industrijske vzgoje. Ker sem že nekaj let v cvetličarskem poslu, mislim, da bo vzgoja namenjena tudi cvetličarjem, s katerimi že zdaj sodelujemo. Druge okrasne rastline bomo kupovali sami in s tem dosegli boljšo ponudbo. Rastline v rastlinjaku imajo odlične pogoje za rast in regeneracijo,« strne svoje misli.


­

Gospodarstvo

Srečanje čebelarjev

Nov dom v Neblem Po čebelah se vižej … in čebelarji Čebelarskega društva Kanal-Brda jih pridno posnemajo. V nedeljo, 17. februarja, so se zbrali na letnem občnem zboru. Za marljive čebelarje društva je bil to prav poseben dan. Uresničila se jim je dolgoletna želja, da so se zbrali v svojem novem, lepo urejenem domu v Neblem. Dolgo je trajalo od zamisli do uresničitve. Nekdanji predsednik ČD Nedeljko Bajt se je zelo zavzemal za dom in uspešno ustvarjal tudi finančno

podlago. Ko se je pokazala priložnost, so se odločili za nakup prostora. Velika večina čebelarjev je pridno poprijela za delo in začela s preurejanjem prostora. Zidarska dela je v veliki meri ob pomoči drugih opravil Cvetko Komic. S prevzemom mesta novega predsednika društva si je Zmago Štucin prizadeval, da bi z ureditvijo prostora zaključili čim prej. Finalni del urejanja pa je bil pretežno na ramenih Branka Planiščka in Romana Ušaja, ki sta opravila veliko prostovoljnih delovnih ur. Prav vsa dela še niso končana, ampak ob letošnji letni konferenci je novi dom zasijal kot cvetoča akacija v sončnem maju. Mnogi gosti sosednjih društev in ČZS so bili navdušeni nad novo pridobitvijo. Ob tem moramo povedati, da sta za ureditev prostora po svojih možnostih prispevali tudi občini Kanal in Brda.

Razpoloženje na konferenci je bilo vzneseno in vsebinsko bogato. Društvo šteje 81 članov, v tem letu je pristopilo osem novih mlajših članov. Predsednik društva Zmago Štucin je podal izčrpno poročilo o delu v letu 2012 in se nato navezal na leto 2013. Poleg rednih poročil smo slišali tudi razprave o delovanju čebelarskega društva pri osnovni šoli Dobrovo, ki ga vodi Branko Planišček, o medenem zajtrku v šolah in vrtcih, o 100-letnici čebelarstva na Goriškem, o pašnem redu na naših področjih … Kot rdeča nit pa je na konferenci izstopala skrb za ohranitev in zdravje čebel. Večina čebelarjev

se redno izobražuje na številnih predavanjih. Ob koncu so podelili društvena priznanja, ki so jih prejeli Edi Golob, Branko Planišček in Roman Ušaj. Odlikovanja Antona Janše tretje stopnje pa sta prejela Zmago Štucin in Vasja Jug. Med letom pa je prejel odlikovanje prve stopnje Oskar Kristančič. Že v ponedeljek, 18. februarja, so člani društva ponovno napolnili dom. Prisluhnili so predavanju o pravilni tehnologiji čebelarjenja in kakovostni proizvodnji medu, ki sta ga izvajala strokovnjaka predsednik ČZS Boštjan Noč in Nataša Lilek. Čebelarji, obogateni z novimi znanji, optimistično zrejo v novo pašno sezono. Naj medi! G. Kodermac

­ V ponudbi vrtnarije boste našli sadike zelenjave, enoletnice, trajnice, sobne rastline, aranžmaje za vse priložnosti, sveče, zemljo, gnojila itd. Vrtnarija v Medani bo odprta vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, in sicer v sezoni, ki traja od marca do junija ter od oktobra do decembra, vmes pa bo čas za vzgojo in pripravo rastlin. Posebej se jih splača obiskati do 13. aprila, saj boste pri nakupu deležni 10-odstotnega popusta.

Tina Testen Foto Andrej Colja Pomlad 2013 / Briški časnik / 47


Gospodarstvo

Društvo oljkarjev Brda

Na Maslini Split 2013 osvojili 13 medalj

24. februarja se je zaključila Maslina Split 2013, 10. Mednarodna manifestacija oljkarjev Sredozemlja, na kateri so se briški oljkarji spet izvrstno odrezali. V različnih kategorijah so na Maslini ocenili 879 vzorcev, od tega 650 vzorcev ekstra deviških olj in 89 vzorcev aromatiziranih

olj. V posebni kategoriji so ocenjevali dobrote iz plodu oljke in olja, kot so namazi, marmelade, čokoladne praline, paštete, konzervirane oljke. Sodelovali so oljkarji iz Francije, Španije, Italije, Grčije, Albanije, Turčije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Hrvaške.

Društvo oljkarjev Brda

Skupaj je bilo podeljenih 290 zlatih, 103 srebrne in 68 bronastih medalj. Briški oljkarji, člani Društva oljkarjev Brda, so na ocenjevanje poslali 13 vzorcev, in prav vsi so bili nagrajeni. Medalje so prejeli: Boris Marinič – zlata medalja za briško črnico ter priznanje za najbolje ocenjeno olje črnice, Marjan Jasnič – zlata medalja za leccino, Aleš Bučinel, Jordan Drnovšček, Jadran Jakončič, Marjan Jericijo, Aleš Komjanc, Vilko Prinčič ter Ivica Simčič so prejeli zlate medalje za blend. Srebrne medalje za blend so prejeli Ivan Jenko, Boris Marinič in Ivan Skubin. Bronasto medaljo je prejel Davis Prinčič. Društvo oljkarjev Brda, ki letos praznuje petnajstletnico delovanja, z nastopi in nagradami svojih članov na najpomembnejših tekmovanjih prispeva ne le k umestitvi Brd med pomembne oljkarske dežele, nagrade so potrditev in dokaz, da se dobro dela. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha v prihodnje! Društvo oljkarjev Brda

Izreden odziv na sejmu Expomego

Društvo oljkarjev Brda se je v okviru projekta »Heritaste – Poti okusov in doživetij/Le vie dei saperi e dei sapori«, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, predstavilo na sejmu Expomego od 21. do 24. februarja v Gorici. Člani društva so pripravili več kot 1000 degustacij briškega ekstra deviškega oljčnega olja, vedoželjnim so podali Pomlad 2013 / Briški časnik / 48

veliko informacij in razbili nemalo mitov o ekstra deviških oljih. Obisk stojnice in odziv obiskovalcev sta pokazala, da je zanimanja za naše olje izredno veliko. Sodelovanje Društva v okviru projekta Heritaste nam je omogočilo izjemno promocijo in popularizacijo briškega oljčnega olja. Društvo oljkarjev Brda Foto Kristina Brataševec


Gospodarstvo

Društvo oljkarjev Brda

Foto: Andrej Colja

Dvaindvajsetega februarja je bil v OŠ Dobrovo petnajsti letni občni zbor Društva oljkarjev Brda. Kot je uvodoma dejal predsednik društva Elizej Prinčič, je društvo v tem obdobju prehodilo dolgo pot in doseglo veliko uspehov. Pionirski začetki, ki jih je s skupino zanesenjakov soustvarjal nedavno preminuli častni predsednik Bruno Podveršič, so obrodili obilo sadov in danes lahko nanje gledamo s ponosom. Društvu gre zahvala za razširjenost oljke v Brdih in na Goriškem, v odličnem sodelovanju z Občino Brda smo prišli do lastne torklje, blagovnih znamk iz projekta UE LI JE, dosegamo visoko kakovost oljčnega olja in briško oljčno olje je vedno bolj prepoznavno. V preteklem letu je društvo aktivno sodelovalo pri vseh dejavnostih projekta UE LI JE II, aktivno je bilo v vseh strokovnih telesih na republiški ravni in v okviru zveze društev, znotraj društva pa uspešno deluje tudi panel za senzorično ocenjevanje. Cilj društva je ustanovitev skupine proizvajalcev in zaščita blagovne znamke v sklopu projekta UE LI JE II. Društvo skrbi za dobro medijsko pokritost svojih aktivnosti in dosežkov, člani društva osvajajo najvišje nagrade na mednarodnih ocenjevanjih. Načrt dela za leto 2013 obsega vse dosedanje aktivnosti, predvsem pa združevanje proizvajalcev, skupen nastop na trgu in zaščito naše kakovosti, ki ji grozi nelojalna konkurenca olj neznanega izvora, ki se jih prodaja v Brdih. Društvo opravlja pomembne promocijske aktivnosti, ki popularizirajo ne le briško oljčno olje, ampak celotna Brda. Prizadevalo si bo za novo oljarno, želi sodelovati v novih projektih, eden izmed njih je čezmejni festival oljkarstva. Na občnem zboru so podelili tudi nagrade društvenega ocenjevanja olj. Med 28 vzorcev, kar je več kot stoodstotni porast v primerjavi z lanskim letom, so podelili deset zlatih in enajst srebrnih priznanj. Zlata priznanja so dobili: Emeran Simčič za briško črnico, Aleš Komjanc za blend in črnico, Ivan Skubin in Dejan Rusjan za istrsko belico, Natuška Kristančič, Andrej Colja, Jordan Drnovšček in Ivan Simčič za blend.

Foto: Andrej Colja

Oljkarji želijo zaščititi kakovostno oljčno olje

Najbolje ocenjeno olje je imel Aleš Bučinel. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje in klepet o oljkarskih zadevah. Društvo oljkarjev Brda

Fotografski natečaj Oljka

Zanimivi posnetki bodo razstavljeni Društvo oljkarjev Brda vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju z naslovom Oljka. Prepustite se svoji ustvarjalnosti in pošljite fotografije oljk v vseh letnih časih, pod snežno odejo, v mirovanju, prebujanju, oljk v cvetu, oljk s plodovi, oljčnikov, mladih in starih nasadov, zanimivih detajlov. Natečaj je geografsko omejen na Brda, Collio, Vipavsko dolino in Goriško. Pogoji sodelovanja: Število posnetkov na avtorja: 5. Fotografije naj bodo v resoluciji, ki ne sme biti manjša od 2000 x 3000 pikslov ter v formatu jpg. Fotografije pošljite na elektronski naslov: davis.princic@gmail.com. Natečaj je odprt do 30. 9. 2013. Med prispelimi deli bo 5-članska strokovna komisija natečaja Oljka izbrala dela, ki bodo razstavljena na priložnostni razstavi v novembru 2013, izbrala pa bo tudi fotografije za prihajajoči oljkarski koledar. Veliko fotografske sreče in vabljeni k sodelovanju! Društvo oljkarjev Brda Pomlad 2013 / Briški časnik / 51


Gospodarstvo

Briško sadje v Hongkongu

Zahtevni kupci želijo sadje z vonjem in okusom

Konec februarja se je v Sloveniji na povabilo družbe Tomen mudil uvoznik svežega sadja in vina iz Hongkonga. Od petih dni, ki jih je preživel v Sloveniji, je bil tri dni v Goriških brdih. Stephen Yeung je solastnik in izvršni direktor podjetja, ki v Hongkongu oskrbuje 120 prestižnih supermarketov in 20 najprestižnejših hotelov s svežim sadjem in zelenjavo. Kot večina podjetij iz Hongkonga imajo tudi oni hčerinsko podjetje na Kitajskem. Tokratni obisk je bil namenjen sadju, a se vinu v Brdih pač ne da izogniti. Gost je bil tako navdušen nad izvrstnimi vini Kocijančič Zanut, Kristalvin, Čarga in Slavček, da se jih je odločil predstaviti v Hongkongu in na Kitajskem. Skupaj s svojima partnerjema prodaja tudi vina iz lastnih vinogradov v Avstraliji. Gost je veliko slišal o briških češnjah in vipavskih breskvah in ga zanima prodaja okusnega svežega sadja na Daljnem vzhodu. Za obisk se je odločil, potem ko je skupaj s solastniki v Hongkongu poskusili vzorce domačega breskovega soka s Kmetije Slavček iz Potoka.

Radikonom in Ivanom Kodričem, odgovornim za vzgojo sadja. Ogledal si je tudi Sadjarski center v Biljah ter opravil razgovore z dr. Nikito Fajt, vodjo centra. Na njegov obisk so se pripravili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Anita Benko Beloglavec iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prišla iz Ljubljane in ga seznanila z našo in evropsko zakonodajo glede certifikatov za izvoz svežega sadja. Bila sta gosta tudi na Dobrovem, kjer sta ju sprejela župan Franc Mužič in direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Ariana B. Suhadolnik. Stephen Yeung je bil navdušen, vendar je opozoril, da bo treba priskrbeti, da bo sadje ohlajeno in primerno zapakirano za letalski prevoz. Njegov cilj je namreč ponuditi končnim kupcem v Hongkongu sadje z vonjem in okusom. Predvsem bo treba investirati v opremo za hitro ohlajevanje in sortiranje sadja ter zagotoviti primerno embalažo. Župan in direktorica sta se strinjala, da so bila Brda že od

Štirje dnevi na Goriškem so bili zelo intenzivni Ogledal si je nasade Majcen v Mirnu in poskusil sok pri Smodinu na Vogrskem. Potem se je v Brdih sestal s sadjarji, ogledal si je nasade češenj in breskev in se pozanimal o tehnologiji pridelave in prodaje. Vso pozornost je namenil možnosti priprave svežega sadja za letalski prevoz v Hongkong. V nedeljo je bil ponovno navdušen nad domačim breskovim sokom na Kmetiji Slavček v Potoku. Pika na i pa sta bili mešanici breskovega soka z rdečo in belo penino po receptu briškega župana Franca Mužiča. Takega ne bo imel nihče drug v Hongkongu. Nasadi češenj v Brdih, Kromberku in Lokavcu, pokriti s snegom, so bili za Yeungovega spremljevalca, ki snega še ni videl, posebno doživetje. Stephen Yeung je obiskal tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, kjer se je srečal z direktorjem Branimirjem Pomlad 2013 / Briški časnik / 52

nekdaj znana po odličnem sadju in da je čas, da se ta kmetijska dejavnost ponovno uveljavi. Sadjarjem sta obljubila pomoč pri iskanju sredstev za nabavo potrebne opreme. Stephen Yeung je bil z razgovori izredno zadovoljen. Poskusne količine češenj in drugega sadja bodo v hongkonških trgovinah od maja naprej. Če bo prodaja sadja dobra, bodo tudi večje možnosti za izvoz vina v Hongkong in na Kitajsko. Za Brda je to izredno pomembno, je pa tudi preizkusni kamen, ali so Brici pripravljeni stopiti skupaj in korektno izpeljati, kar so obljubili. D. Š.


Gospodarstvo

Kmetijska svetovalna služba Goriška brda

Pozimi kmetovalci na izobraževanjih

Kmetijska svetovalna služba Goriška brda deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, sedež službe se nahaja v drugem nadstropju občinske stavbe na Dobrovem. Pri našem delu nam je v ponos odlično sodelovanje z različnimi društvi, VK Goriška brda, kmetovalci in sodelavci Občine Brda, posebno z županom, ki v okviru svojih zmožnosti podpira razvoj kmetijstva. Zavedamo se, da je za doseganje napredka v kmetijstvu nujno dobro sodelovanje z vsemi, ki delujejo na območju Brd. Naše delo v začetku leta je bilo namenjeno svetovanju pri vodenju knjigovodstva FADN, tolmačenju različnih razpisov, predvsem aktualnega razpisa za mlade prevzemnike. Izdajali smo različna mnenja in reševali različne zapletene situacije. Zainteresiranim kmetijam smo pomagali pri kandidiranju na razpisih in poskušali skupaj s člani kmetij zastaviti uspešno razvojno pot. V tem času so potekala tudi svetovanja za obnove trajnih nasadov vinogradov in sadovnjakov. Na KSS Brda spremljamo tudi razvojne faze sadnih dreves in vinske trte. Zavedamo se pomembnosti spremljanja prisotnosti različnih škodljivcev ter nadaljujemo vsakoletna svetovanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in izvedbi gnojenja. Sodelujemo tudi pri različnih projektih, v katere je vključen Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica. V zimskem delu leta veliko časa namenimo rednemu izobraževanju kmetovalcev, ki poteka od januarja do aprila. V okviru zimskih izobraževanj smo organizirali Vinogradniškovinarski dan, Dan varstva, Dan podeželja in Dan oljkarstva. Teme so bile zelo različne, predvsem usmerjenje k naravi prijaznejšemu kmetovanju (integrirano in ekološko), prilagajanju podnebnim spremembam ter predstavitvi sprememb aktualne davčne zakonodaje. Dotaknili smo se mode »oranžnih vin«, izvedli degustacijo domačih avtohtonih sort in ob tem pokomentirali. Poleg predavanj sta bili organizirani tudi prikaz rezi oljk in prikaz rezi sadnega drevja, na katerem sta specialista Ivan Kodrič in Irena Vrhovnik delila napotke in izkušnje. Tehnologija pridelave se glede na raziskave zelo spreminja. Zato je za uspešnega kmetovalca nujno, da ohrani stik s stroko in se udeležuje izobraževanj. Vsa predavanja, delavnice in prikazi so bili zelo dobro obiskani, saj smo imeli evidentiranih skupno 716 slušateljev, kar je v povprečju okoli 105 slušateljev naenkrat. V februarju smo sodelovali pri pripravi tečaja Nacionalne poklicne kvalifikacije – sadjar, ki je bil prav tako dobro obiskan. Z opravljenim tečajem nadobudni kmetovalci pridobijo kvalifikacijo, ki je enakovredna IV. stopnji šolanja – poklicni šoli. Izobrazba pa služi pri pridobivanju dodatnih točk na razpisih Evropskih sredstev.

Uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2013 Trenutno poteka zelo zahtevna naloga UVELJAVLJANJE UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE ZA LETO 2013 – vlaganje

ZBIRNIH VLOG za leto 2013. Letos se spreminja rok oddaje zbirnih vlog, in sicer je od 26. februarja do 6. maja 2013. Zavezanci za oddajo zbirne vloge so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki: - v letu 2013 želijo vložiti zahtevek za kateri koli ukrep kmetijske politike (podaljšujejo obveznost KOP, razpisi PRP), - v letu 2013 končujejo obveznost KOP in ne bodo vložili zahtevka za te ukrepe, - so uveljavljali podporo za prestrukturiranje vinogradov ali trajno krčitev vinogradov, - dajejo v promet živinska gnojila. Zbirno vlogo lahko oddate v elektronski obliki na izpostavah Kmetijske svetovalne službe po predhodnem naročilu na tel. 05 39 59 530 (531) vsak dan od 8. do 9. ure. Opozarjamo, da morajo biti GERK-i usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, saj je v nasprotnem vnos vloge onemogočen. Pregled stanja GERK-ov na kmetiji lahko opravite na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp ob vpisu številke KMG-MID. V kolikor aplikacija izkazuje neskladja oziroma ste v letošnjem letu izvedli obnovo trajnih nasadov, bo treba stanje popraviti na Upravni enoti v Novi Gorici. Po opravljenem popravku je vnos zbirne vloge mogoč naslednji dan.

Ukrepi KOP Z letom 2013 se obveznosti KOP za vrsto podukrepov končuje (IVG, IPS, SOR, REJ) in v naslednjem letu jih bodo zamenjali novi ukrepi. Kmetije, ki so v letu 2010 uveljavljale podukrep strmih vinogradov (V30, V40), obveznosti še niso zaključile – torej morajo upoštevati zahteve podukrepa še za naslednji dve leti.

Letos je mogoče na novo vstopiti v podukrepe KOP • ekološko kmetovanja (EK) – preusmerjanje Ukrep služi kot podpora za zmanjšanje dohodka pri preusmerjanju integrirane ali konvencionalne pridelave v ekološko. Znesek podpore je nekoliko višji od klasične podpore ekološki pridelavi. • strmi vinogradi (V30, V40) Tudi letos je omogočeno nadaljevanje podpore za vinograde na strmih legah nad 30 odstotkov. Izmera nagiba je opravljena na podlagi logičnih računalniških modelov in je določena za vsak GERK posebej. Podatek o izmeri nagiba lahko dobite na spletni strani pregledovalnika GERK (zgoraj). Kmetije, ki oddajajo zbirno vlogo, so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. S 1. januarjem 2012 je začela veljati nova uredba o navzkrižni skladnosti. Kmetijska svetovalna služba – izpostava Brda Marta Srebrnič in Matjaž Prinčič Pomlad 2013 / Briški časnik / 53


Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Fritzz – moj špric, prvi slovenski aperitiv Ritual aperitiva je iz svetovnih središč pljusknil tudi k nam. Vinska klet Goriška brda je zato poleti 2012 ponudila prvi slovenski aperitiv – Fritzz. Gre za pijačo na osnovi peneče rebule, grenčice iz rdeče pomaranče in mediteranskih zelišč, ki ima nižjo vsebnost alkohola (7,5 % vol.). Kdor se sreča z njim, je navdušen. Pri vsem tem pa ne gre le za pijačo, temveč za pravi obred. Četudi je uživanje aperitiva navada, ki je pisana na kožo sodobnemu življenjskemu slogu in je malodane globalna, ima pravzaprav zelo globoke korenine in v različnih krajih svojevrstne »obraze«.

Malo zgodovine Že v antiki so imeli navado pred večerjo posegati po bolj ali manj alkoholnih aromatičnih pijačah, katerih namen je bil spodbuditi apetit in sprostiti družbo. Funkcija aperitiva nakazuje že etimološki izvor besede aperitiv; v latinščini »aperire« pomeni odpreti, začeti torej. Aperitiv pa je bil že tedaj tudi sinonim za srečanje, priložnost sproščenega druženja ob prijetni pijači. S časom so se aperitivu pridružili tudi slani prigrizki, marinirana zelenjava, obloženi kruhki.

Aperitiv ali špric? Severna Italija je zibelka aperitiva, kot njegov oče pa se pri sosedih omenja Antonio Benedetto Carpano, ki je v Torinu konec 18. stoletja iznašel vermut – mešanico belega vina in pripravka iz dišavnic ter zelišč. Severovzhodna Italija pa pozna manj sofisticirano verzijo aperitiva; do koder je segala habsburška monarhija, se je prijel »spritz«. Avstrijski vojaki, nevajeni alkoholno bogatih vin iz Sredozemlja, naj bi med preživljanjem prostih trenutkov v »oštarijah« radi mešali ta vina z gazirano vodo (kar je znano tudi pri nas) – od tod tudi izvor izraza. Spritzen v nemščini pomeni brizgati – v tem primeru sodavico ali gazirano vodo v vino. Sčasoma so tej mešanici dodajali še razne likerje ter rezino agrumov ali lističe zelišč.

aperitiv že skoraj izpodrinil večerje, saj je ekonomsko ugodnejši in manj obvezujoč. V Franciji pa je »aperitif« priložnost za srečanje s prijatelji in družino, ki je manj formalen od večerje. Namesto da bi vabili na večerjo, se Francozi tudi doma čedalje pogosteje odločajo za aperitiv; traja le kakšno uro, je cenejši in ne terja veliko priprav. V Franciji poznajo aperitiv celo, ko nimajo gostov »apéritifs dînatoires«; gre za uživaje več različnih tipov manjših prigrizkov ob kozarcu aperitivne pijače.

Ritual aperitiva v Sloveniji Glede na kulturnozgodovinske okoliščine ima aperitiv pri nas, podobno kot v severovzhodni Italiji, svoje zametke v pijači »spritz«, špric torej. Prav zato smo tudi prvi slovenski aperitiv – Fritzz opisali z izrazom »moj špric«. Tako je takoj jasno, za kaj gre. To ni nekaj odmaknjenega, temveč je »naš«, neposreden in dostopen. Dejstvo,

Vedno prvi na zabavi Moto kampanje Fritzz je Vedno prvi na zabavi, saj gre za pijačo, ki ogreje vzdušje, spremlja sproščeno druženje ali začetek zabave – tako doma kot v lokalu. To bo nazorno prikazal tudi Fritzzu namenjen televizijski spot, ki se bo predvajal v pomladanskih mesecih.

Ritual aperitiva v različnih kulturah V anglosaških deželah so z uvedbo tako imenovanih »happy hour« spodbudili obisk lokalov in prodajo pijač v terminih, ki so običajno manj obiskani, torej takoj po službenem času (»after work party«). V Italiji, predvsem v Milanu, pa je aperitiv v zadnjih letih postal pravo družbeno gibanje, ki je sinonim za sproščeno preživljanje vedno redkejšega prostega časa s kolegi in spoznavanje novih ljudi. Gost dobi pri aperitivu za ceno pijače tudi različne prigrizke. In prav to je čar vsega: prigrizki so postali tako dobri in bogati, da je Pomlad 2013 / Briški časnik / 54

Deli Fritzz! Ste Fritzz že pokusili? Vam je všeč? Delite mnenja in/ali sodelujte v nagradni igri, katere glavna nagrada je potovanje na glasbeni festival Exit za 4 osebe v juliju. Kako? Preko spletne aplikacije »Fritzz fun face« na strani Facebook naložite fotografijo sebe in svojega prijatelja/prijateljice/znane osebe in ustvarite smešno faco ter se z njo potegujte za glavno ali druge zanimive nagrade.


Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Fritzz – moj špric, prvi slovenski aperitiv Kako do Fritzza? V različnih lokalih in trgovskih centrih po Sloveniji bo od marca do junija Fritzz mogoče pokusiti na brezplačnih degustacijah ali po promocijski ceni. Vzporedno s tem smo na socialnem omrežju Facebook vzpostavili stran https://www.facebook.com/fritzz. si, kjer vabimo k sodelovanju v zabavni nagradni igri »Fritzz fun face«, mogoče je deliti mnenja o Fritzzu, izvedeti več o promocijah, se zabavati s prijatelji. Vloga socialnih omrežij namreč postaja vse pomembnejša v družabnem življenju mladih in mladih po srcu.

Novi Fritzz na pohodu!

da temelji na peneči rebuli, kultni penini iz Goriških brd, mu daje domačnost, pomarančna grenčica pa privlačno barvo in monden okus. Postrežemo ga z nekaj kockami ledu in rezino pomaranče. Fritzz ni nujno vezan na druženje ob hrani, temveč predvsem na družbo prijateljev. Zato je vodilna ideja pomladanske promocijske kampanje priporočilo prijatelja.

Fritzz smo doslej poznali kot aperitiv z okusom rdeče pomaranče, v kratkem pa se mu bo pridružil »bratec« v manjši steklenički in »bratranec« z novim okusom. Kakšen okus bo to, naj za zdaj ostane skrivnost. Fritzz je slovenski odgovor na svetovne trende, ki ustreza modernemu življenjskemu slogu. Ta zahteva preproste, pozitivne rešitve za razumljivo ceno. Navsezadnje, kaj je še lepšega od sprostitve s prijatelji ob sončnem zahodu s kozarčkom aperitiva in hrustljavimi prigrizki? Kako se bo ritual aperitiva razvijal pri nas? Spremljajte nas na spletu in drugod. Pa na Fritzz! Marjana Simčič

Prednovoletno srečanje mažoretk

Priprave na nastope v polnem teku

V soboto, 22. decembra, so članice Mažoretne in twirling skupine Brda za starše pripravile že tradicionalno pravljično prednovoletno srečanje. Skupine, pari in posameznice so staršem in bližnjim pokazale delčke koreografij, ki jih skrbno pripravljajo za letošnje nastope in prvenstva. Zvezde večera pa so bila zagotovo najmlajša dekleta. Z baletno vajo je nastopilo 12 deklet, ki so se letos prvič pridružila MTS Brda, ter mlajša skupina, ki je v svoji drugi sezoni treniranja pokazala, kako že zna spretno zavrteti palico. Na koncu so dekleta zaplesala skupaj in z utripajočimi kresničkami vsem svojim svojcem zaželela vesel božič in srečno novo leto. Tudi letos Božiček ni pozabil nanje in jih razveselil s prijetnimi darilci. Za spretnosti, ki so jih dekleta pokazala ta večer, so poskrbele trenerki Andreja Benedetič in Andreja Rijavec ter mentorica Nives Tabaj Godeas. Obenem pa se starši in trenerke zahvaljujejo nekaterim članicam starejše skupine, ki letos pridno pomagajo pri pripravi najmlajših deklet. Andreja Benedetič Pomlad 2013 / Briški časnik / 55

Pomlad 2013 / Briški časnik / 55


Kultura

Prvi praznik Kulture brez meja

Foto: Andrej Colja

Preplet jezikov in narodov v pesmi in besedi

Udeleženci tiskovne konference o pripravah na veliki kulturni čezmejni dogodek

V soboto je bilo v Vinski kleti Goriška brda menda nad sedemsto ljudi, pove Ariana B. Suhadolnik, članica mednarodnega organizacijskega odbora, ki je bdel nad prvo čezmejno prireditvijo Kultura brez meja. Nova zgodba, ki se je zadnjo februarsko soboto slovesno zapisala na seznam pomembnih dogodkov ob meji, je segla čez narodnostne in jezikovne pregrade: spregovorila je v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in furlanščini) in dvema narodoma, Bricem tostran in okraj meje. Na Občini Števerjan se je utrnila iskrica o skupnem obeleženju praznika kulture, na Občini Brda so iskrico razpihali v ogenj, povabili k sodelovanju še sosednje občine Gorico, Krmin in Dolenje, skupaj pripravili program, posebno pozornost namenili ustrezni celostni podobi in – zgodil se je dogodek, ki je potrdil, da kultura ne potrebuje velikih besed in ne obrabljenih fraz, saj je brezčasna, vesoljna in vzvišena nad vsemi pregradami. Potrebuje le priložnost, da s svojo duhovno energijo preseže razlike, poudari vsečloveške vrednote in utrdi prijateljstvo med ljudmi. Pesmi Ludvika Zorzuta in Pietra Zoruttija so tisti večer tkale nit prijateljstva. V briščini in furlanščini sta jih prebirala Damijan Marinič in Robert Juretič, njuno besedo sta povezovalca večera Andreja Benedetič in Nikolaj Pintar prepletala s pesmijo pevskih zborov z obeh strani meje (mešanih pevskih zborov iz Števerjana in Podgore, moških pevskih zborov iz Štmavra in Medane ter skupine Vinika z Dobrovega), z zvoki Pihalnega orkestra Brda in pisane obmejne druščine gojencev glasbenih šol z Dobrovega, Plešivega, Gorice in Krmina. V domiselni scenski postavitvi, ki sta jo bogatili fotografska razstava zamejske Skupine 75 in likovna razstava briškega Dabla, sta obiskovalce dvignili na noge Novarova Fratelli d'Italia in Prešernova Zdravljica, evropska himna Oda radosti pa je vzneseno zaključila prireditev, katere uspela režija je bila v rokah mlade režiserke iz Števerjana Jasmin Kovic. Vidno navdušen in ponosen je bil tudi župan občine Brda Franc Mužič, ki so se mu s pozdravnimi govori pridružili še župani sodelujočih čezmejnih občin. Dogodek, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen in bo v prihodnje tesneje povezal ljudi in kulture z vseh koncev sveta, bo naslednje leto v eni od zamejskih občin ponovno pisal skupno zgodbo Brd z obeh strani meje. Iva Sivec Pomlad 2013 / Briški časnik / 56


Kultura

Zorko Simčič, dobitnik letošnje Prešernove nagrade

Ponosen na briške korenine Naj ne dopustimo, da se bo kultura spremenila v belo krizantemo, pripeto na prsih siromaka, je s Cankarjevim svarilom začel letošnjo slovesnost ob podelitvi Prešernovih nagrad akademik Jože Trontelj. Slavnostni trenutek na predvečer slovenskega kulturnega praznika je hkrati opomnik, da za preživetje potrebujemo ljudje tudi umetnost in kulturo. Slovenci ta čas res nismo na jasnem soncu, a vse, kar imamo najboljšega, tudi ni pod temnimi oblaki, je optimistično nadaljeval predsednik UO Prešernovega sklada Jože Trontelj. Jasnega sonca s kulturnega neba smo se razveselili Brici, saj je pisatelj Zorko Simčič, ki s ponosom omenja svoje briške korenine, dobil veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo in svoj bogat literarni opus. Njegovo literarno ustvarjanje sodi v kanon slovenske književnosti 20. stoletja, zadnji roman Poslednji deseti bratje pa je obenem veliki roman slovenske književnosti 21. stoletja, so zapisali v utemeljitvi nagrade. Pisatelj, dramatik, publicist in esejist Zorko Simčič se je rodil v Mariboru, šolanje nadaljeval v Ljubljani, odšel najprej na Koroško, kasneje v Italijo in nato v Argentino. Leta 1994 se vrne v domovino, eno leto prej prejme nagrado Prešernovega sklada za roman Človek na obeh straneh stene, postane izredni član SAZU in vseskozi objavlja članke, eseje in razprave o kulturnih in socialnih vprašanjih. Uveljavi se že s prvim romanom Prebujenje, pesniško najuspešnejši je v zbirki Korenine večnosti, najizrazitejši v kratki prozi in psiholoških novelah iz zdomskega življenja, njegovo najbolj dognano dramsko delo pa je misterij o medvojnih dogodkih v domovini Zgodaj doponjena mladost. Še vedno čili dvaindevetdesetletnik se je ob prevzemu nagrade zahvalil vsem, ki so ga za nagrado predlagali in izbrali, in bil, kot je dejal, »ko človek počasi že odhaja z odra tega sveta«, resnično počaščen. Iva Sivec

Foto Dani Kristančič Pomlad 2013 / Briški časnik / 57


Kultura

Nonet Brda

Prijatelji, zaljubljeni v pesem

Od zadnje podrobnejše predstavitve delovanja Noneta Brda v Brišem časniku je preteklo že nekaj let. Zato je čas, da to ponovno storimo. Res je, da sproti zabeležimo vse njihove nastope in uspehe v Brdih in bližji okolici, vendar seže njihov glas veliko dlje. O Nonetu vemo marsikaj, zato le kratka predstavitev, ki so jo zapisali v prijavnici na Festival oktetov Kranj 2013. »Ljubezen do petja je med njimi vzklila v rosnih letih, med šolskimi klopmi. Pesem jih je znova povezala leta 1986, ko se rodi Nonet Brda. V prvih letih so zamenjali nekaj pevcev in zborovodij, 15 let pa je skupino vodil Radovan Kokošar. Od leta 2007 do 2011 so peli pod umetniškim vodstvom prof. Aleksandra Sluge, za njim pa je umetniško vodenje ponovno prevzel Radovan Kokošar. Največ nastopajo v domačih, slovenskih krajih, gostovali pa so v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Veliki Britaniji. Leta dela so prinesla obsežen repertoar različnih glasbenih slogov in tri nosilce zvoka: Po vasj'h sem se ustavju (1996), Tam pod noč … zvezde padajo v noč (2002), Jaz 'mam tri ljubice (2006).« Za podrobnejšo predstavitev dela, uspehov ter načrtov smo prosili predsednika Edvina Mavriča.

Kaj bi bilo treba dodati k zgornji kratki predstavitvi? Morda to, da nas večina izhaja iz osnovnošolskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Janeza Slivnika dosegel odmevne uspehe. Očitno se je takrat v nas ukoreninila ljubezen do petja. Nonet pa je nastal kot skupina prijateljev in ljubiteljev petja, ki vstopa v 27. leto delovanja. Pomlad 2013 / Briški časnik / 58

Koliko vas ta ljubezen zaposluje? Kar precej. Dvakrat tedensko imamo redne vaje, pred pomembnimi nastopi pa se intenzivnost poveča. Potem so tu nastopi. V letih, ko smo se želeli čim bolj uveljaviti, smo jih imeli od 30 do 40 v sezoni. Sedaj to število omejujemo, tudi zaradi časovne stiske.

Znano je, da sodite med zelo kakovostne tovrstne sestave. Kaj je največja potrditev? Eno največjih priznanj iz strokovnega sveta je zlati pečat Javnega sklada za ljubiteljsko dejavnost Republike Slovenije za nastope na reviji izbranih oktetov Slovenije. Željo po dokazovanju in iskanju novih izzivov smo skupaj z umetniškim vodjem uresničevali tudi v priredbah znanih slovenskih zimzelenih pesmi (nekatere od teh so tudi na naši drugi zgoščenki), s katerimi smo bili eden prvih tovrstnih sestavov, ki je to izvajal. Prav s tem programom smo na tekmovalnem festivalu Sredi zvezd v Žalcu po oceni strokovne žirije (Mojmir Sepe, Tomaž Kozlevčar, Jože Škorjanc) dobili tretjo nagrado za izvedbo, umetniški vodja in avtor pesmi Radovan Kokošar pa tudi tretjo nagrado žirije za priredbo skladbe Zvezde padajo v noč. Na mednarodnem področju pa bi mogoče izpostavil uspeh v Perastu v Črni gori, kjer vsako leto poteka mednarodni festival manjših pevskih skupin (klap). Mi smo nastopili kot edini predstavniki Slovenije in po oceni strokovne žirije dosegli drugo mesto. V drugem večeru, ki je bil revijalnega značaja, nas je doletela ta čast, da skupaj z zmagovalci festivala Klapo Kumpaniji s Korčule odpojemo vsak polovico koncerta, na katerem smo se mi predstavili z izborom pesmi iz slovenskega repertoarja. Na letošnji Reviji pevskih zborov Goriške smo po oceni strokovne spremljevalke uvrščeni v najvišjo kategorijo na državni ravni.


Kultura

Nonet Brda

Vaški dom Višnjevik

Za kulturno delovanje smo prejeli priznanje Mestne občine Nova Gorica. Ob 20-letnici delovanja smo prejeli nagrado Občine Brda, ki smo je bili izredno veseli, saj smo jo razumeli tudi kot veliko zahvalo za naše delo. Te so za nas predvsem izziv, saj se le tako lahko primerjamo s podobnimi sestavi in preverjamo svojo kakovost. Kljub temu da smo že dolgo skupaj, se dobro zavedamo, da se da še marsikaj naučiti, izboljšati …

Mama je umrla dvakrat

Kaj je vaša posebnost? Nedvomno to, da že od začetka pojemo skoraj v istem sestavu, da smo, razen Dušana Kovačiča (prvi tenor in naš nepogrešljiv član), vsi Brici, in sicer: Miran Skubin (prvi tenor), Branko Radikon in Marjan Pintar (drugi tenor), Iztok Kos in Edvin Mavrič (prvi bas), Oton Zuljan, Valter Debenjak in Marjan Srebrnič (drugi bas). Mislim, da je ena naših največjih posebnosti tudi ta, da smo kljub vsemu po tolikih letih, ko nas je večina manj časa v zakonu kot pri zboru, ko je za nami veliko število prevoženih kilometrov na nastope, dobrih in slabih trenutkov, in po sklepanju neštetih kompromisov še vedno prijatelji, zaljubljeni v pesem.

Kdo pri vas izbira program pesmi? To je v celoti prepuščeno umetniškemu vodji Radovanu Kokošarju. Glede na njegov način dela se sicer z nami tudi o tem pogovarja, vendar končna odločitev je njegova. Po vseh teh letih dela z nami tudi sam dobro ve, kaj nam je bolj všeč, kaj moramo narediti, da zadovoljimo strokovno javnost, kakšen program sodi na posamezno prireditev, kaj je dobro za našo dušo, česa smo sposobni … Omenil bi rad, da je naš umetniški vodja Radovan Kokošar tudi avtor veliko priredb skladb, ki jih večinoma izvajamo mi in so postale že železni repertoar Noneta Brda.

Kakšno poslanstvo, poleg pevskega, še opravljate? Brez dvoma je pomembno to, da že s svojim imenom promoviramo Brda, zato tudi imena kljub modernim komercialnim pristopom nismo nikoli zamenjali ali spreminjali. Mi razumemo in se trudimo, da je naše poslanstvo tudi v tem, da skupaj s pesmijo predstavimo naša Brda v čim lepši luči, kjer koli se pojavimo. Za nastope v tujini se še posebej pripravimo, saj nanje vedno odidemo z različnim promocijskim materialom. Poleg tega imamo še to srečo, da se lahko pogovarjamo z ljudmi v različnih jezikih. V vseh teh letih smo navezali ogromno stikov s podobnimi sestavi doma in v tujini. Naša prijetna dolžnost so tudi nastopi na dobrodelnih prireditvah v Brdih in drugod. V aprilu bomo prisotni na dveh, ena bo v Brdih in druga v Dupleku pri Mariboru.

Ljubiteljstvo, posebno ko doseže neki nivo, zahteva poleg časa, trdega dela in vztrajnosti tudi sredstva. Kako je s tem? Imamo dolgoletne zveste sponzorje, ki nam pomagajo in ob tej priliki bi se jim v imenu vseh nas iskreno zahvalil. Brez njih bi se najbrž morali odpovedati marsikateri naši prireditvi in gostovanjem, posebno v tujini.

In kaj je tisto, kar vas vleče naprej? Veselje do tega, kar počnemo, odzivi obiskovalcev naših nastopov, ki nam vedno znova dajejo spodbude, da pri tem vztrajamo, vsi naši dosežki, zvestoba sponzorjev in ne nazadnje razumevanje naših najožjih družinskih članov. Ob takšni podpori res ne moremo prenehati. M. Beguš

Na letošnji Prešernov dan je vaški dom v Višnjeviku pokal po šivih, saj je v njem ponovno gostovalo Igralsko društvo – Amaterska skupina (IDAS) Neblo. Tokrat so gledalce navdušili s črno komedijo Mama je umrla dvakrat. Zdaj lahko le ugibamo, katero igro nam bodo pripravili naslednje leto in če je naveza vaški dom Višnjevik in IDAS postala že tradicionalna. Tekst in foto Nuša Matuc

Revija pevskih zborov Goriške

Dva naj zbora iz Brd V Kulturnem domu Deskle je bila od 25. do 27. januarja 13. revija pevskih zborov Goriške. Nastopilo je 23 zborov oziroma vokalnih skupin, med njimi pet iz Brd: Mešani pevski zbor Rado Simoniti (zborovodja Patrick Quaggiato), Nonet Brda (umetniški vodja Radovan Kokošar), Moški pevski zbor Srečko Kumar (zborovodja Aleksander Sluga), Vokalna skupina Vinika (zborovodkinja Franka Žgavec) in Quercus Quintet (umetniški vodja Vladimir Čadež). Vsak večer je občinstvo z glasovanjem izbralo naj zbor večera. V petek je ta naziv pripadel Nonetu Brda, v soboto pa Vokalni skupini Vinika. (V nedeljo Komornemu zboru Grgar.) Čestitamo! M. Beguš

Svetovni splet v Bregu in Golem Brdu Prejšnji mesec sta tudi Breg in Golo Brdo dobila širokopasovno povezavo. Občina Brda je prisluhnila željam vaščanov, priskrbela sredstva, poiskala izvajalca in omogočila domačinom sodoben in spodoben dostop do svetovnega spleta. Sicer majhen korak za svet, a velik za Breg in Golo Brdo! Iva Sivec Pomlad 2013 / Briški časnik / 59


Kultura

Zoran Mušič in Brda

Veliki slikar se je pogosto vračal Izjemna je nova knjiga Videnja Zorana Mušiča, ki jo je lani izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in je v njej izčrpno predstavila Zorana Mušiča kot svetovno pomembnega slikarja. O Brdih pa v njej ni veliko. Zanimalo me je, v kakšnih odnosih je bil Zoran Mušič z Brdi, rojstno pokrajino očeta, učitelja Antona Musiča. Kot prvo je treba poudariti, da je na gradu Dobrovo dragocena zbirka njegovih grafik, ki jo je postavil Goriški muzej. V Brda se je veliki slikar pogosto vračal. Že kot otrok je hodil k babici v Šmartno. Zoran naj bi imel že v mlajših letih težave s pljuči, zato je nekoč prepešačil pot od materinega doma na Kostanjevici pri Ligu pa vse do Šmartnega. Pozneje je imel po prihodu iz Dachaua leta 1945 še hujše težave s pljuči. Njegova babica v Šmartnem je bila že zgodaj vdova in je morala voditi gospodinjstvo in gospodarstvo večje kmetije. Musičeva kmetija leži na južni strani Šmartnega, tik zraven taborskega obzidja, in obrambni stolp starega tabora je vgrajen v njihovo domačijo. Od njihove hiše je izredno lep razgled na furlansko ravnino in Jadransko morje. Musičevi so bili stara, premožna šmartenska družina, iz katere je v preteklosti izšlo več duhovnikov. Njihova lepa domačija je v neposredni bližini župnišča in ima še vedno velik žbatafur (spahnjenico). Ti duhovniki v 17. in 18. stoletju so bili: Lenart Musič, ki je bil leta 1660 kaplan v Medani, Valentin Musič, ki je umrl leta 1698, in Janez Musič, ki je umrl leta 1729. Verjetno je bil iz tega rodu tudi Janez Krstnik Musič, ki je bil graditelj obnovljene cerkve na Vrhovlju pri Kojskem. Musiči so imeli grobnico – kripto v stari gotski cerkvi v Šmartnem. Jožef Musič je bil tudi župan v Šmartnem. Na dvorišču domačije so naredili lep in velik vodnjak, ki je nekaj posebnega v Šmartnem. V Brdih je Zoran Mušič poslikal križev pot v župnijski cerkvi svetega Jurija v Gradnem.

Menda so prodali parcelo za šolanje Oče in mati Zorana Mušiča sta tudi pokopana v Šmartnem. Oče Anton (Toni) je umrl leta 1959 in so ga pripeljali na pogreb v Šmartno. Mati Marija (Mimi), tudi upokojena učiteljica, pa je zadnja štiri leta svojega življenja preživela pri sorodnikih Obljubek v Drnovku v Brdih. Tam je leta 1971 zbolela za pljučnico in umrla in od tam je bil nato pogreb v Šmartno. V Šmartnem je slikar Zoran plačal sv. maše za očeta in mater. Družina Musič iz Šmartnega pa skrbi za njihov grob. Po družinski tradiciji naj bi imeli na rojstnem domu Marije Musič, r. Blažič, v Kostanjevici pri Ligu v njeni mladosti gostilno in trgovino. Posebej je trgovina cvetela zaradi cvetočega tihotapljenja za časa Avstrije in so mnogi tihotapci tam kupovali blago, ki so ga nosili preko Idrije v Kraljevino Italijo oziroma prodajali blago, ki so ga od tam prinašali. Zoran Mušič je bil velikokrat v Brdih in nekajkrat tudi njegova žena Ida Cadorin Barbarigo. Včasih se je oglasil, ko je peljal svoje slike na različne razstave. Anton Musič, Zoranov oče, je na stara leta zelo pogrešal Brda. Pogosto je prihajal na počitnice v Brda tudi po 14 dni ali tri tedne. Ko je bil v Brdih, je z veseljem inštruiral mlajšega sorodnika v nemščini. Ko so šolali Zorana, so njegovi starši menda prodali tudi parcelo v Šmartnem, da so pridobili nekaj denarja. Sestrična Irena Obljubek st. je bila v času študija pri njih v Ljubljani. Po smrti Antona leta 1959 je njegova žena Marija (Mimi) za nekaj dni ostala pri Obljubkovih v Drnovku. Pozneje pa je živela v Drnovku od leta 1967 do 1971. Zoran jo je hodil obiskovat v Brda Pomlad 2013 / Briški časnik / 60

in ostajal pri Obljubkovih po nekaj dni. Šel je tudi na očetov dom v Šmartno in obiskoval sorodnike.

Bil je umirjen in pozoren do ljudi Obljubkovi so bili v sorodstvu, ker se je sestra Zoranovega očeta Karolina poročila k Obljubkovim na Breg pri Krasnem. Poročila se je s Francem Obljubkom, ki je bil župan v Kojskem in deželni poslanec v Gorici. Karolinina sestra Emilija se je poročila h Kovačevim v Šmartno, brat Leopold je ostal gospodar na domu, brat Jožef (Pepi) je bil direktor zavarovalnice Monte di pieta v Gorici, Zoranov oče Anton (Toni) je postal učitelj, brata Franc in Alojz sta bila trgovca v Trstu, brat Neto pa se ni oženil. Zoranov oče Anton je bil torej iz premožne in podjetne briške družine. K tem sorodnikom v Gorici in Trstu se je Zoran lahko zatekel, ko je moral leta 1945 zbežati iz Ljubljane. Nevesta pri Obljubkovih Marija Obljubek, r. Toroš, je bila večkrat na obisku pri Zoranu Mušiču v Benetkah. Tudi drugi sorodniki iz Brd so ga obiskali v Benetkah ali Parizu. Zoran je bil zelo hvaležen, da je bila njegova mati lahko pri Obljubkovih. Tudi po telefonu so se veliko pogovarjali in mu posredovali novice iz Slovenije oziroma Jugoslavije. Leta 1968 je Marija Obljubek v Benetke spremljala Zoranovo mamo Mimi in tam sta ostali 14 dni. Stanovali sta v hotelu in srečali sta se z vso družino Cadorin. Slikarka Ida Cadorin je imela umetniško ime Barbarigo. Mimi je v Benetkah želela biti v središču pozornosti in Zoran ji je posvetil veliko časa. Vabili so ju na kosila in z gondolo sta prišli do hiše Cadorin in po stopnicah, ki vodijo od morja, sta se v spremstvu Zorana povzpeli v gosposko hišo na drugi strani Canala grande. Vstopili so v stavbo in v pritličju je bil muzejski – spominski prostor, kjer so stali kipi njihovih aristokratskih prednikov. Ida je pozneje to hišo prodala. Po stopnicah so odšli v osrednje prostore in jedilnico, kjer so jih čakali člani družine Cadorin, med njimi tudi Idin brat. Bilo je veliko poklonov in komplimentov. Natakarji so postregli kosilo in prisotna je bila tudi deklica, ki naj bi jo Ida posvojila. Marija Obljubek je obiskala tudi Zoranov atelje. Ker je imela že takrat težave z zdravjem, ji je našel in plačal zdravljenje v toplicah v bližini Padove. Bil je zelo pozoren do ljudi, umirjen in radodaren. Ko je izvedel, da se župnik v Drežnici, pokojni Janez Lapanje, ukvarja z zvezdoslovjem, mu je iz Londona poslal tedaj najnovejšo knjigo o zvezdah. Tudi v župnijski cerkvi v Drežnici je namreč Zoran Mušič slikal v mlajših letih. Župnik Janez je pozneje deloval v Kozani. Peter Stres


Kultura

­

Slovenski dan kulture na gradu Dobrovo

Foto: Andrej Colja

Foto: Andrej Colja

Predstavitev monografije Videnja Zorana Mušiča

Predstavitev knjige o slikarju Zoranu Mušiču na slovenski dan kulture je bila zamisel, vredna spomina na velikega pesnika. O nastajanju monografije in nekaterih pomembnih dogodkih iz življenja slikarja, ki ga uvrščajo med največje ume 21. stoletja, so spregovorili ustvarjalci knjige Alenka Puhar, Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Peter Skalar in Milček Komelj. V viteški dvorani gradu Dobrovo jih je pozdravil župan Franc Mužič in med drugim poudaril, da so Brda zelo ponosna na velikega slikarja z briškimi koreninami. Čeprav je bilo o Mušiču veliko napisanega, prinaša nova monografija nova spoznanja in razmišljanja o človeku, za katerega smo mislili, da že vse vemo, je pojasnil Grafenauer, pobudnik mednarodnega simpozija o Mušiču pred štirimi leti ob stoletnici slikarjevega rojstva. Na simpoziju se je porodila ideja o antologiji, ki jo je lani izdala SAZU in prinaša zapise dvaindvajsetih uglednih domačih in tujih likovnikov in likovnih poznavalcev. Da so ob

njihovih besedilih zaživele tudi reprodukcije umetnikovih del, je z izjemnim posluhom in znanjem poskrbel oblikovalec Peter Skalar. Avtorji monografije so na predstavitvi kratko spregovorili o svojih videnjih velikega slikarja. Alenka Puhar je predstavila politično ozadje njegove aretacije, Zupan je slikarja orisal kot kritičnega intelektualca, ki je izstopal s svojo kakovostjo in s kakšno pikro pripombo in se zato zameril tedanji oblasti, Milček Komelj vidi Mušičeva dela kot nežna, eterična, zato pa globoka, meditativna, transcendentna. Naj se bolj zavemo dragocenosti izjemne zbirke na gradu Dobrovo, edine stalne zbirke Mušičevih del, je izzvenela misel za zaključek večera. Ne moremo pripraviti tako velikih razstav, kot jih lahko Benetke ali furlanski Passariano, je dodal Zupan, lahko pa z intimnimi dogodki, kot je obisk Mušičeve zbirke, pokažemo, da smo okuševalci najboljšega. Iva Sivec

Božični koncert Quercus quinteta

Z Julijo Kramar in Vladimirjem Čadežem

Tik pred vstopom v leto 2013 je Quercus quintet v cerkvi sv. Martina v Šmartnem priredil božični koncert. Skupina je predstavila deset pesmi iz pretežno slovenske in deloma svetovne

zborovske literature z nabožno krščansko tematiko, med njimi veliko izvajano črnsko duhovno Nobody knows the trouble I've seen, ki je sicer daleč najbolj poznana in poslušana v priredbi Louisa Armstronga.

Med slovenskimi pa gre poleg zelo poznane Božji nam je rojen sin omeniti staro slovensko Srečna si štalca in Blaženo noč. Skupino je na orglah spremljala njihova korepetitorka Gabrijela Mugerli. Quercus quintet je na koncertu gostil tenorista Vladimirja Čadeža, ki je tudi njihov umetniški vodja, in sopranistko Julijo Kramar, ki sta izmenjaje ali skupaj ob orgelski spremljavi Anžeta Vrabca izvedla osem nabožnih skladb, med njimi Mozartovi Ave Mario in Ave verum ter Cesara Francka Panis angelicus. Z izmenjavami ne samo izvajalcev – skupine, solistov in dueta ter skupne sklepne skladbe, skorajda nenadomestljive Svete noči nemškega učitelja Franza Gruberja –, ampak tudi prizorišča – Quercus je del koncerta izvedel na koru, potem pa se je po glavni ladji premaknil v prezbiterij – so nastopajoči ustvarili polno in dinamično dogajanje, ki številnega ne samo briškega poslušalstva ni pustilo ravnodušnega. D. Z. K. Pomlad 2013 / Briški časnik / 61


Vrtec

Bovec

4. festival Pomlad pesmi 19. in 20. marca je v Bovcu potekal festival otroških pesmi in plesov. Na festivalu se s pesmijo in plesom predstavijo otroci iz vrtcev od Bovca do Vipave in Krasa. Že od vsega začetka na prireditvi sodelujemo tudi mi z otroci, ki so vključeni v dejavnost pevskega zbora in plesno gibalnih uric. Torek, 19. marec. 2013, je bil za nas prav poseben dan, saj smo se že zgodaj popoldne z avtobusom odpravili v Bovec. Najprej so se predstavili otroci vrtca Dobrovo, ki so pod mentorstvom vzgojiteljic Rozi Mervič in Katje Simčič zapeli in zaplesali Včeraj rekla je gospa, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Kranjski Janez. Za njimi so nastopali otroci iz vrtca Kojsko. Pod mentorstvom vzgojiteljice Mateje Čendak so zapeli Soy el sol, Miška in mavrica in Lubenica. Oba zborčka je na klavirju spremljala Gabrijela Mugerli. Po zaključenem programu je sledilo prijetno presenečenje. Gledališka skupina Vrtinec iz Bovca je otrokom podarila predstavo Franceta Bevka Čarovnica Čirimbara. Festivala se je udeležilo veliko staršev.

Vrtec Kojsko

Izdelali smo raketo V skupini Kužki v vrtcu Kojsko so se otroci zanimali za različne kontinente in države, zato smo se odločili za temo Potujemo po svetu. Upoštevali sva sposobnost otrok, njihove interese in že osvojeno znanje. Otroci spoznavajo različne države, se o njih pogovarjajo, jih primerjajo, ugotavljajo, kakšne so njihove značilnosti, posebnosti in običaji in vse primerjajo s svojim znanim svetom in domom. Potovanje smo začeli v Sloveniji in ga nadaljujemo v Združenih državah Amerike. Na vprašanja, kaj jih o ZDA zanima, kaj bi se radi naučili ali igrali, so otroci odgovorili: »Igrali bi se indijance, naredili bi raketo v igralnici, izdelali rakete, ki jih lahko izstreliš, in se naučili imena barv po angleško.« Začeli smo z izdelavo rakete po zamislih otrok; vsi so bili zelo motivirani in aktivni. Komaj so dočakali dan izstrelitve rakete v vesolje. Na fotografijah je nekaj utrinkov nastajanja in igre v raketi. Vzgojiteljici Karmen Krivec in Anita Krmelj

Domišlijska igra

Pri Pajkih smo pravi gasilci Domišlijska igra je prevladujoča oblika igre v otrokovem predšolskem obdobju. Otrok preko nje posnema odrasle, do izraza pridejo njegove izkušnje in želje. Strokovni delavki sva pri otrocih opazili interes za gasilce, njihovo opremo in gasilska vozila. Zato smo s projektno obliko dela začeli spoznavati poklic gasilca. K sodelovanju smo povabili očeta Sebastjana Medveščka, ki je član prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo. Po njegovem posredovanju smo si najprej ogledali gasilsko postajo na Dobrovem, kjer sta nam prijazna gasilca pokazala gasilsko opremo, pripomočke in vozila. Po tem obisku smo se skupaj odločili, da v igralnici uredimo gasilski kotiček. Iz kartonastih škatel smo izdelali gasilski kamion, ga pobarvali z rdečo barvo in nanj napisali številko 112. S pomočjo očeta Sebastjana pa smo kotiček opremili s pravo gasilsko obleko, čeladami, cevmi. Ostalo opremo, ki jo pri igri potrebujejo, idej zanjo ne zmanjka, pa z domišlijo in kreativnostjo skupaj z otroki izdelamo sami. Vzgojiteljici Tanja Mavrič in Miroslava Šabec Pomlad 2013 / Briški časnik / 62


Kultura

Martina Kocina in Ingrid Mačus imeli koncert

Odpira se jima obetavna glasbena pot

Pianistka Ingrid Mačus, mezzosopranistka Martina Kocina in spremljevalka na klavirju Neva Klanjšček

»Obe sva Briki, obe druži ljubezen do glasbe in obe sva si želeli skupnega nastopa,« predstavi mezzosopranistka Martina Kocina sebe in prijateljico pianistko Ingrid Mačus. Želja se jima je

uresničila sredi marca na gradu Dobrovo, ko sta sebe in poslušalce pustili ujeti izmuzljivi moči umetnosti. Obe glasbenici sta briškemu občinstvu dobro znani in pred obema se razpira obetavna poklicna

pot. Martina, ki se je glasbeno šolala pri profesorju Radovanu Kokošarju in nato nadaljevala študij klasičnega petja pri profesorici Franki Žgavec na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, končuje študij muzikologije ter slovaškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je dobitnica srebrne plakete na državnem tekmovanju in v kratkem jo čaka novo. Ingrid je glasbeno izobraževanje začela v Novi Gorici, ga nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, lani končala prvi letnik glasbene akademije in hkrati na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz muzikologije, zdaj pa nadaljuje študij klavirja. Udeležila se je regijskih in državnih tekmovanj in kot nagrajenka snemala za Radio Koper. Oni večer je v Händlovih Angelih ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček najprej zazvenel mezzosopran Martine Kocina, se nato sprehodil po skladbah Purcella, Straussa in Poulenca, za oddih prepustil zvočno tkanje prstom pianistke in na koncu izzvenel v Lajovicu, Schumannu in Verdiju. Ingrid Mačus je po klavirskih tipkah vstopala v glasbene svetove Rachmaninova, Beethovna in Skrjabina ter s svojo zrelo in subtilno interpretacijo vanje popeljala tudi poslušalce. Škoda, da je že konec, je bilo med njimi slišati na stopnišču. Še bi ju poslušali. Foto in tekst Iva Sivec

Društvo Dablo

Ustvarja v polnem zamahu Ob koncu leta pregledamo prehojeno pot in se sprašujemo o doseženem. V času, ko imamo več težav in si pogosto želimo odmakniti od družbe, je umetnost tisto najbolj plemenito, kar nas povezuje. Učenje, delo in tudi iskanje novega nas spodbujajo k napredovanju. To se likovniki zavedamo in še naprej pridno vadimo pod vodstvom akad. slikarja iz Kozane Bojana Bense. Informacije,

ki jih dobimo med učenjem, s svojim dojemanjem predelamo v novo obliko, sliko. Ob koncu leta smo v sodelovanju z ZTKMŠ odprli razstavo v avli gradu Dobrovo. Kar štiriindvajset slikarjev se je predstavilo s svojo sliko. Naj bodo tudi taki dogodki popestritev za nas Brice in naše prijatelje iz zamejstva, ki se dogodkov udeležujejo kot naši člani in ljubitelji. Naše delovanje se nadaljuje

v polnem zamahu. Leto smo začeli v sodelovanju z našimi rojaki tako na Kulturi brez meja kot na Bukovju, kjer sta se predstavili Aleksandra in Alda na prazniku Od Prešerna do mimoze. Praznik v Neblem bo popestrila s svojimi deli Dragica. Seveda pa naše oko že budno čaka toplejšega vremena, ko bomo slikali v naravi. Alda Grudina

Zahvala donatorjem

Za manj razlik med otroki Šolski sklad na OŠ Dobrovo pridobiva sredstva iz donacij, prispevkov staršev, zapuščin in drugih virov. Iz šolskega sklada se financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, npr. nakup nadstandardne opreme, zmanjševanje stroškov za šole v naravi in regresiranje posameznih učencev. Geslo našega sklada je Za manj razlik med otroki.

Učenci in učitelji se toplo zahvaljujemo donatorjem v letu 2012, ti so: Potapljaško društvo Brda, Komunala Nova Gorica, Bužinel Plešivo, Tanja Peršolja Šmartno, SENG, Cestno podjetje Gorica, Petrol, Euro-com, A-market – Kocijančič Neblo, učitelji, ki so organizirali sejem igrač, Darko Velikonja in skupina briških vinarjev. Vesna Filej, ravnateljica Pomlad 2013 / Briški časnik / 63


Kultura

Kriva je Eva – pogovor z Nevenko Podgornik Pulec

Ob mednarodnem dnevu žensk: Kako je z žensko danes? se soočajo, in si prizadevajo, da bi živeli bolje. S tem namenom se seveda osebe odločijo tudi za psihoterapijo, z željo, da bi živeli bolj zadovoljujoče. Spoznanja, ki so predstavljena v knjigi, sem seveda črpala tudi iz psihoterapevtske prakse, kjer se je kazal določen vzorec prepričanj in ravnanj, ki jih je bilo treba umestiti v določene teoretične koncepte.

Nevenka Podgornik Pulec Leta 2012 je v Brdih stanujoča dr. Nevenka Podgornik Pulec, psihoterapevtka, antropologinja in sociologinja, zaposlena na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, pri mladi znanstveni založbi Vega iz Ljubljane izdala knjigo Kriva je Eva: Androcentrična konstrukcija stvarnosti in manifestiranje psihičnih kriz žensk. Ob približno stoletnem prazniku – mednarodnem dnevu žensk – sem ji zastavila nekaj vprašanj o njeni knjigi, njenem delu, študijskih izsledkih in ne nazadnje o tem, kakšen je po njenem mnenju položaj ženske danes (ko med drugim v nekaterih dejavnostih menda zasluži tudi do osemindvajset odstotkov manj kot moški). Prvi del knjige predstavlja zgoščeni povzetek feministične teoretske misli, ki je občasno poenostavljen, zato tudi prikladnejši za bralca. Zelo smiselna se mi zdi tudi opredelitev recenzentke dr. Svetlane Slapšak, da gre za primer popularnega feminizma. In vaš avtorski pečat vidim v praktičnem delu (intervjujih) – izjavah uporabnic dispanzerja za mentalno zdravje. Vse to postavlja knjigo zunaj hermetičnih, znanstvenih vod. Komu je ta knjiga namenjena? Ko ste jo snovali, kakšen profil bralcev ste imeli v mislih? Poleg znanstvenega in raziskovalnega dela ste tudi človek prakse – kot psihoteraPomlad 2013 / Briški časnik / 64

pevtka se srečujete z ljudmi in njihovimi tegobami. Ali tudi njim priporočate branje te in morebiti tudi drugih sorodnih knjig? Knjiga predstavlja klasična feministična teoretska izhodišča razumevanja družbenega položaja žensk, kot je v recenziji zapisala druga recenzentka knjige dr. Vesna Vuk Godina. Razumevanje feminizma ostaja v javnosti na ravni napačne interpretacije in vsebuje izrazito negativno konotacijo. Lahko bi rekli, da gre za zlorabo ideologije, za ustvarjanje seksizma in ohranjanje patriarhalne ideologije, ki je iz slovenskega prostora nikakor ne moremo izkoreniniti. Pripovedi žensk, ki so sodelovale v raziskavi, ki jo navajate, potrjujejo ravno prepletenost družbenih in kulturnih konstruktov z mentalnimi boleznimi ženske. Poleg tega pa je v knjigi izpostavljen tudi problematični vidik psihiatrične obravnave, ki konstrukcijo spola in konceptualizacijo stereotipov razume kot objektivno vednost o ženski in njenem duševnem zdravju. Knjiga je namenjena osebam, ki jih zanima duša – psiha, ki si želijo izvedeti več o odnosu antičnih filozofov in judovsko-krščanske tradicije do žensk, o socialni realnosti, zlasti posameznic, vezani na spol in kulturo, tistim, ki morda ne najdejo odgovorov za težave, s katerimi

Citirate naštudirano gradivo. In tako prikažete najprej zgodovinski okvir: odnos antičnih filozofov do žensk, odnos judovsko-krščanske tradicije do žensk, psihoanalitični odnos do žensk, pa tudi izsledke novejših socioloških raziskav, npr. o razmerju med spolom in kulturo ter socializaciji. Znotraj teoretskega dela je drugi del posvečen nasilju in antropologiji zdravja. Prav antropologija zdravja se mi zdi jedrna tema vaše knjige. Kako je torej z depresijo danes? Kako si jo podajate (psiho)terapevti, družboslovci, na eni in psihiatri, torej medicina, na drugi strani? V kontekstu antropologije zdravja depresija predstavlja najbolj pogosto obliko manifestiranja psihičnih kriz žensk. Z antropološko-sociološke perspektive jo povezujemo s tako imenovanimi skritimi vzroki duševnega trpljenja, sociobiografijo posameznika, skratka, s psihosocialnim kontekstom, ki je v medicinskem modelu pomoči, ki poudarja biološko komponento nastalih težav, praviloma spregledan. Pomudiva se pri nasilju nad ženskami, otroki, šibkejšimi … »Odstotek družinskega nasilja v Sloveniji je enak kot povsod po svetu – in na to ne more biti človek navdušen,« je 8. marca v Odmevih na nacionalni televiziji povedala Nena Kopčavar Guček, zdravnica specialistka družinske medicine, ki sedi v evropskem predsedstvu družinskih zdravnikov in se že nekaj let ukvarja z raziskovanjem nasilja v družini. Kako bi to komentirali, glede na to, da gre pri nasilju za poskus vzpostavljanja kontrole nad »žrtvijo«? Podatek o visokem odstotku družinskega nasilja dodobra zruši mit, da so ženske, otroci in starejši, torej najbolj


Kultura

Kriva je Eva – pogovor z Nevenko Podgornik Pulec ranljiva populacija družbe, ogroženi s strani tuje osebe, nekje zunaj, na ulici. Prav tako tudi vključuje dejstvo, da med povzročitelje nasilja sodijo osebe, ki uživajo v družbi ugled, kar ruši še en mit – da se nasilje v družini pogosteje dogaja v revnih in ruralnih območjih. Prostor, ki naj bi za posameznika predstavljal najbolj mogočo obliko varnosti, pomeni grožnjo in nevarnost. Družinsko nasilje absolutno lahko interpretiramo v luči nadzora in vzpostavljanja kontrole in definiramo kot destruktivni način tešitve moči in veljave. Obenem pa ga je treba, zlasti v trenutni družbeni situaciji, povezovati tudi z introvertiranim načinom manifestiranja nezadovoljstva ljudi. Drugi del knjige odseva vaš avtorski pečat. Objavili ste pretipkane izjave nekaterih žensk s primorskega konca, uporabnic dispanzerja za mentalno zdravje, ki imajo težave z duševnim zdravjem, ki imajo izkušnje s hospitalizacijo in poleg številnih dobrih tudi kako slabo izkušnjo, npr. z izbrisom spomina, ki se jim je zgodil pod zdravstvo nadzorovanim jemanja zdravil in o čemer se ne govori javno. Če prav razumem, se v vaši knjigi zavzemate za problematiziranje farmakološke plati zdravljenja v psihiatričnih ustanovah. Izsledki etnografskih materialov, sociobiografije uporabnic psihiatričnih služb, ki so predstavljene v knjigi, ilustrirajo in potrjujejo teoretske ugotovitve o androcentrični skonstruiranosti slovenskega družbenega prostora in odnosov v njem, obenem pa govorijo o neustrezni pomoči v okviru medicinske, pretežno medikamentozne terapije obravnave psihičnih stisk, ki praviloma omili simptomatiko, za razrešitev razloga nastalih težav pa je priporočljiva psihoterapevtska obravnava. Osebe s težavami v duševnem zdravju se srečujejo z nemožnostjo, da bi bile poleg medicinskega modela pomoči deležne tudi psihoterapevtskih storitev, in to v okviru zavarovanja, ne samoplačniško. Družbeni in finančni položaj teh oseb pogosto ne dovoljuje, da bi si tovrstno pomoč lahko privoščili, bi jo pa za izboljšanje duševnega zdravja nujno potrebovali. To bi seveda pomenilo tudi deinstitucionalizacijo psihiatrije in večjo možnost za življenje v skupnosti. V knjigi povzamete tudi zgodovinski pregled histerije, tudi na Slovenskem. Povejte nam, prosim, kaj je s

tem? Zlahka se dandanes v zasebnem, poljavnem diskurzu še vedno označi žensko za histeričarko … Kaj sploh to pomeni, kaj želijo te oznake sporočiti danes? In kakšno je vaše mnenje?

razrešuje dvojno travmo – žrtve in krivca obenem.

Oris zgodovine histerije pokaže, da gre za pojmovanje in razumevanje kot tudi utrjevanje neenakega razmerja spolov in stigmatiziranja ženske. Z negativnim etiketiranjem osebe, ne njenega vedenja, temveč kaj ona je, 'histeričarka', se želi tudi v sodobnem družbenem diskurzu odvzeti ženski veljavo in opozoriti na njeno »labilno naravo«. Knjiga pomaga pojasniti nastajanje družbenih konstruktov ter njihovo vplivanje na pojav in obravnavo težav v duševnem zdravju v določeni kulturi. Tu mislim tudi histerijo kot družbeni konstrukt, deprivacijo ženske v povezavi s tem in seveda stigmo, ki je je deležna. Lahko rečemo, da sodobna histerija je depresija. Ne gre spregledati, da je socialna vloga ženske, njeno identificiranje s koncepti ženskosti, tesno povezana s pojavom težav v duševnem zdravju in v tem kontekstu tudi z družbeno sprejemljivejšimi načini manifestiranja emocionalnih nezadovoljstev.

Morda imam zato, ker sem ženska in ker delujem izrazito ženstveno, bolj zanimivo pot. V kolikor bi okolje, v katerem profesionalno delujem, percepirala kot težko ali morda celo težavno, bi zagotovo doživljala frustracije, saj akademska sfera deluje izrazito hierarhično. Deprivacijo glede na družbeni spol vidim najbolj v povezavi z doseganjem akademskih dosežkov, glede na dualno kariero ženske, ki še vedno v večji meri kljub zaposlitvi skrbi tudi za dom in družino. To zahteva, da si zastavim prioritete in delujem znotraj danih možnosti. Sicer pa moja zaznava položaja ženske v še vedno androcentrični družbi, tj. moško osrediščeni, izhaja iz prepričanja, da lahko s svojim vedenjem in védenjem tudi to, kar bi lahko predstavljalo manko, prepoznam kot prednost ali izziv. Tako pri pedagoškem, raziskovalnem kot psihoterapevtskem delu. Zato tudi družine ne razumem kot oviro pri dosegi svojih kariernih ciljev, temveč kot vir zadovoljstva in srečnosti, ki predstavljata predpogoj tudi za dosego ciljev zunaj sfere doma. Zagotovo pa v zadovoljujočem in enakovrednem partnerskem odnosu. Absolutno se zavedam podpore in vzajemnega odnosa, ki ga imava s partnerjem – to nama omogoča, da sva vsak zase uspešna tudi v profesionalni sferi.

Za konec pa še nekaj pomembnega. Nasilja je veliko več, kot ga je prijavljenega. Težje izsledljivo je psihično, najtežje spolno (ker najbolj prizadene integriteto, dostojanstvo). Mnogo tega se pometa pod preproge – in nihče ne ve. Čez leta pa so te »žrtve« med osebami s posttravmatskimi stresnimi ter čustvenimi motnjami. In od okolice označeni, da so bili že od zmeraj čudni, čudaški in da so reveži, predvsem s podtonom, da so si sami krivi … Kako je s tem? Kaj kaže vaše terapevtsko delo? Kaj svetujete? Nasilje je za posameznika oz. posameznico, ženske in otroci so tudi danes najpogosteje žrtve nasilja, travmatična izkušnja, ki pomembno zaznamuje njegovo oz. njeno življenje. Soočanje s stisko je izrazito individualno ravnanje, ki se skozi psihoterapevtski proces kaže tudi kot razvijanje določenih avtodestruktivnih vedenj, kar lahko interpretiramo tudi kot samokaznovanje žrtve. Tudi iz občutka krivde. Žrtev na ravni razuma seveda dojema, da za nasilje ni kriva sama, že zato ne, ker naše vedenje ni odvisno od vedenja drugega, toda ponotranjeno prepričanje, utrjeno tudi v povezavi s stereotipi, vezanimi na nasilje, govori o nasprotnem. S tega vidika

In še osebno vprašanje. Imate težjo profesionalno pot, ker ste ženska?

V okviru Nacionalnega inštituta za psihoterapijo deluje v Novi Gorici Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč, ki nudi individualno, partnersko ali družinsko svetovanje s področja vzgoje otrok in mladostnikov, izboljšanja partnerskega odnosa, težav v duševnem zdravju (stresne motnje, depresija, anksioznost, težave s samopodobo idr.), težav s prekomerno uporabo računalnika, interneta in internetnih vsebin. Izvajajo tudi individualno učenje sprostitvenih tehnik. Za več informacij ste vabljeni, da pokliče na tel. št. 040 849 049. Knjiga Kriva je Eva je za bralke in bralce Briškega časnika na voljo s 30-odstotnim popustom (21 evrov). Naročila na: relatia.psihoterapija@gmail.com. Petra Koršič Pomlad 2013 / Briški časnik / 65


Šport

Briški planinci

Kraški rob pozimi Verjetno se je že marsikdo peljal od Črnega Kala po dolini mimo Hrastovelj (cerkvica z znamenitimi freskami) proti Hrvaški. Kdor je bil pozoren, mu je pogled pritegnil srednjeveški stolp, postavljen prav nad eno od vasi na levem bregu doline. Tja smo se odpravili briški planinci. Zdaj ko je v hribih sneg, je Kraški rob kot naročen za obisk.

Odpeljali smo se do vasi Podpeč, ki leži pod omenjenim stolpom. Tam je bil začetek in konec našega krožnega pohoda. Začetek ni bil preveč naporen, saj smo se iz vasi spustili po hribu navzdol v smeri Hrastovelj. Ob poti smo lahko občudovali v park urejene oljčnike. Nato smo se ravno prav ogreti povzpeli do zapuščene vasice Zanigrad. Kljub temu da so hiše zgrajene iz velikih kamnitih blokov, počasi propadajo. Ob vaški cerkvici sv. Štefana smo ob daljšem počitku uživali v razgledu po dolini. Naslednji cilj je bila zelo lepo urejena kraška vas Zazid. Za vasjo nas je manjši vzpon pripeljal do opuščene železniške postaje na progi proti Hrvaški. V gozdu pod samim robom smo naleteli na sneg, a ga ni bilo toliko, da bi nas moralo skrbeti. Kot bi trenil, smo že stali na samem Kraškem robu. Bil je kopen in tudi veter nas ni preveč motil. Uživali smo v razgledu: desno Slavnik, pred nami Tržaški zaliv in levo Istra. Res lepa pokrajina! Do najvišje točke našega pohoda, Jampršnika, nas je ločilo samo še par višinskih metrov. Še kar naprej smo lahko uživali v razgledih z roba. Nato pa je pot vodila samo še navzdol. Zapustili smo rob in po strmejšem spustu dosegli obrambni stolp, ki je že zjutraj pritegnil našo pozornost. Občudovanja vredno, kje so ga vaščani zgradili! Vas je skoraj navpično pod stolpom in po urejeni stezi smo bili hitro na cilju. Vsi smo se strinjali – to je bil krasen zimski pohod. Bojan Bužinel

Mladi briški balinarji

Uspešni, a potrebujejo večjo dvorano Uspehi mladih balinarjev so krivi, da je med mladimi Brici zavladala prava balinarska evforija. Tega smo v Balinarskem klubu Goriška brda še kako veseli, a obenem smo zaskrbljeni. Če nas veseli dejstvo, da se želi z balinanjem ukvarjati vse več mladih, nas skrbi, kako jim omogočiti čim boljšo vadbo. Glede na to, da se balinanje vztrajno seli v dvorane, je izgradnja štiristeznega balinišča v dvorani v športnem parku v Vipolžah nujna. Balinarska dvorana v Fojani z dvema stezama že zdavnaj ne zadostuje za tekmovalne potrebe. V lanski sezoni smo organizirali tri finalna tekmovanja na državni ravni. Le eno je bilo na balinišču v Vipolžah, dve smo morali zaradi slabega vremena izpeljati v Novi Gorici. Kljub temu se je BK Goriška brda izkazal kot odličen organizator, saj smo prejeli pohvale od Balinarske zveze Slovenije in večine udeležencev tekmovanj. Dobro delo z mladimi v preteklih letih je bilo kronano z odličnimi rezultati na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Ponosni smo, da je za prva mesta naših dečkov dvakrat igrala državna himna, da je naš klub prispeval državnega reprezentanta med dečki, ki je zelo uspešno in častno zastopal barve Slovenije. Prav ti junaki imajo velike zasluge, da prihaja v naše vrste vse več mladih. V našem klubu jih redno trenira 24, med temi je tudi nekaj zelo nadarjenih deklic, kar nas še posebej veseli. Za balinanje je to velik podmladek; v slovenskem prostoru imamo prav mi največ mladih balinarjev. Balinarska zveza Slovenije se zaveda, da je delo z mladimi še kako pomembno za obstoj tega športa, ki običajno ni tako popularen med mladimi. Za to nam omogoča treninge, ki jih vodijo trije članski državni reprezentanti, ki so v svojih disciplinah svetovni prvaki. To so Pomlad 2013 / Briški časnik / 66

Aleš Borčnik, svetovni prvak v štafetnem zbijanju, Davor Janžič, svetovni prvak v preciznem zbijanju, in Jure Kozjek, svetovni prvak v klasični igri posamezno. Ti t. i. skupni treningi so zelo koristni za motivacijo, saj trenirati s svetovnimi prvaki niso mačje solze, za nas mentorje pa to prinaša strokovno znanje. Želja Balinarske zveze Slovenije je, da bi naš klub prevzel organizacijo četveroboja narodov za dečke. To bi bil za Brda brez dvoma velik balinarski spektakel. Spet se tu pojavlja bojazen, da bi morali v primeru slabega vremena prireditev seliti v Novo Gorico. Še ena rešitev je – šotor, ki pa stane. O vsem tem se moramo v klubu temeljito pogovoriti. Ponuja se nam še veliko tovrstnih prireditev, toda brez dvorane si bomo organizacijo težko privoščili. Aprila se začenja nova tekmovalna sezona za dečke in mladince. Prepričani smo, da bodo oboji dostojno branili barve našega kluba, to so nam v preteklosti tudi že dokazali. Odgovorni v klubu jim polagamo na srce, da je to naš, tradicionalni primorski šport, ki so ga v nekoliko drugačni obliki in pod drugačnimi pogoji gojili že naši dedje in pradedje. Vse Brice, ki si želijo videti te mlade virtuoze kot tudi tekmovanja članske ekipe, vabimo k ogledu. Zarjan Kocina


Šport

Odbojka

Ekipa Brike ohranja še danes. Ekipa Brike pridobiva vsako leto več novih rekreacijskih odbojkaric, kar vliva še večjo voljo in moč za nadaljnje delovanje. Tradicionalnega turnirja se udeležuje vedno več ekip iz vse Slovenije in tudi sosednje Italije ter Hrvaške. Tudi Brike se udeležujemo turnirjev tako doma kot v tujini. Rade bi se zahvalile sponzorjem, ki nam pomagajo uresničevati naše sanje: Občina Brda, Domačija Radikon, Vinska klet Goriška brda, Belvin, 123 Design, Vasja Jug, Frizerski salon Vesna, Čebelarstvo Oskar Kristančič, Masažni studio Tiana, Gašparin Pikol, Mesarija Prunk, Tomaž Kovšca (TKS), Trgovina Lovec, Esal, Čiste storitve, Pecivo, Princeska – Neva Benedetič, Hit, Klima 2000, Belica, IBJ Boris Kočevar, Vino @ Modana, TKI Tamara, Davidov hram Nova Gorica. Že leta 1994 so prve odbojkarske navdušenke sestavile ekipo Brike pod vodstvom Liljane Šibav. Po nekaj letih

veselega druženja in pridnega treniranja so organizirale 1. briški turnir, ki je postal tradicionalen in ga podmladek pridno

Ekipa Brike

Športnik Goriške 2012

Priznanja tudi briškim športnikom Na tradicionalni prireditvi Športnik Goriške 2012, ki jo vsako leto organizira Športna zveza Nova Gorica, so 1. februarja v hotelu Perla podelili priznanja športnikom v vseh kategorijah za športne dosežke preteklega leta. Poleg razglasitve najšportnice, najšportnika in najekipe za leto 2012 so podelili tudi priznanja športnim delavcem in zaslužnim članom za dolgoletno delo v športu. Posebno bronasto plaketo je za uspešno delovanje v Kolesarskem društvu Brda prejel Jože Blažič, ki je član in gonilna sila vse od ustanovitve društva ter obenem zaslužen za razvoj in priljubljenost kolesarstva v Brdih. Danijela Svetik, dolgoletna aktivna članica KD Brda ter uspešna športnica, pa je zasluženo prejela bronasto plaketo za športne dosežke v letu 2012, saj je bila skupna zmagovalka Pokala Slovenije v kategoriji ženske A ter državna prvakinja v cestni vožnji in kronometru. Ne smemo pozabiti tudi, da je KD Brda v sezoni 2012 postal že deveto leto zapored ekipni državni prvak.

Drugi briški dobitniki priznanj so še:

Tomaž Filej, član Nogometnega kluba Brda od 1986, je prejel bronasto plaketo kot aktivni član kluba, ki je šel skozi vse selekcije in že dolgo nastopa v članski ekipi, v kateri je bil vrsto let tudi kapetan. Lahko bi rekli, da je pravi vzor mladim nogometašem. Ekipa Trap kluba Brda (člani: Urban Debenjak, Žan Šfiligoj, Matej Šfiligoj) je prejela bronasto plaketo za ekipno drugo mesto na državnem prvenstvu v disciplini trap. Žan Šfiligoj, član Trap kluba Brda, je prejel bronasto plaketo za prvo mesto v finalu ligaških članskih tekmovanj – trap.

Jože Blažič in Danijela Svetik Miha Ivančič, član ŠKTD Avče, je prejel srebrno medaljo za skupno prvo mesto v Slovenskem pokalu – spust, drugo mesto na državnem prvenstvu – spust in drugo mesto na evropskem pokalu – spust. Nina Sirk, članica Twirling-mažoretnega društva Nova Gorica, je prejela zlato medaljo za prvo mesto na državnem prvenstvu – pari, višji nivo; prejela je tudi bronasto plaketo kot članica Team Nova Gorica, ker so osvojili prvo mesto na državnem prvenstvu v kategoriji team višji nivo in šesto mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji team. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in jim želimo še veliko športnih uspehov! Nuša Matuc Pomlad 2013 / Briški časnik / 67


Šport

Miha Ivančič, gorski kolesar

Iz veselja je preraslo v strast in zanimiv, da v treh dneh ni uspel prevoziti vseh mogočih prog. Lani se mu je zgodila najhujša poškodba v karieri, in to ne na dirki, temveč pred hišo, kjer je tako nerodno padel, da si je poškodoval oz. opraskal celo desno lice. Na srečo ni bilo nič hujšega in čez teden se je s svojim klubom udeležil dirke v Gračišću na Hrvaškem. Miha pravi, da je zanj tekem v slovenskem pokalu premalo. Pove tudi, da so Hrvati v tem športu malo slabši in da mu je kljub poškodbi uspelo doseči odlično tretje mesto (na prvih dveh mestih sta bila njegova kolega iz Slovenije). Lahko bi rekli, da je njegovo veselje do gorskega kolesarjenja preraslo v pravo strast. V letu 2013 so njegovi načrti še višji, saj bi se rad udeležil več evropskih dirk, ena izmed teh bo tudi jeseni v Mariboru, največji izziv pa bo svetovni pokal, ki se ga bo udeležil v Italiji v mestecu Val di Sole in v Avstriji v Leogangu. Predvsem pa si želi sezono odpeljati brez poškodb in s čim boljšimi rezultati. Nuša Matuc

Za Miho Ivančiča gorsko kolesarstvo ni le muha enodnevnica, ampak se s tem športom resno ukvarja. To potrjujejo tudi njegovi zelo dobri in obetavni rezultati. V letu 2012 je že tretjič postal pokalni prvak Slovenije, na državnem prvenstvu pa je spet zasedel drugo mesto. Miha se pošali in pripomni, da očitno mu zmaga na tekmi DP ni usojena, saj je vsako leto drugi. Pred letom si je želel, da bi se udeležil tekme za evropski pokal, in želja se mu je uresničila čisto po naključju. Prevoz je dobil ob brskanju po družabnem omrežju Facebook in čez nekaj dni je že potoval proti Franciji na svojo prvo evropsko dirko. V Chatelu je osvojil odlično drugo mesto, pozneje na drugi evropski dirki v Nemčiji pa je bil četrti. Tako se je potrdil tudi v evropskem merilu. Pohvalil je park v Franciji, saj je tako velik

Pomlad 2013 / Briški časnik / 68


Šport

Jan Gašparin

Odbojkarski reprezentant Slovenije Jan Gašparin iz Šmartnega, 18-letni dijak športnega oddelka gimnazije v Novi Gorici, je svojo odbojkarsko pot začel v četrtem razredu osnovne šole Dobrovo pod trenersko taktirko Dušana Carlija, kasneje je svojo tehniko izpopolnjeval pod mentorstvom Sama Miklavca. Ta ga je v šestem razredu povabil v klubsko igranje pod barvami Odbojkarskega kluba Marchiol Prvačina – treninge so imeli v Šempetru in Prvačini. Po propadu tega kluba je svojo odbojkarsko pot nadaljeval v Odbojkarskem klubu GO volley, treninge pa imajo v goriški dvorani ŠD Balon. V letošnji sezoni igra Jan v članski ekipi ob boku znanih imenih, kot sta Jasmin Čuturič in Israel Dos Santos. V slovenski reprezentanci je že štiri leta. Kot član reprezentance se je kot mladinec (letniki 93) uvrstil v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, kot kadet (letniki 95) pa se je uvrstil na evropsko prvenstvo, ki bo aprila v Bosni in Srbiji. Jan ne skriva želje, da bi se na prihajajočem prvenstvu uvrstili čim bolje in da bi nekoč lahko igral v zahtevnejših profesionalnih odbojkarskih vodah, npr. v Italiji. Sicer pa si želi nadaljevati šolanje na Fakulteti za šport v Ljubljani oziroma se specializirati v kineziologiji (vedi o gibanju človeškega telesa). V uredništvu Briškega časnika verjamemo, da bomo o Janovih uspehih še veliko pisali, hkrati pa mu želimo čim več uresničenih življenjskih ciljev. Erika Koncut

Miha Sirk

Briški smučarski adut

Veliko Bricem je najbrž neznano, da imamo v Brdih, natančneje v Noznem, nadarjenega smučarskega navdušenca, še ne polnoletnega Miho Sirka, dijaka srednje strojne šole v Novi Gorici, ki na tekmovanjih pridno zbira točke in vodi tako v seštevku v primorski regiji kot tudi v notranjsko-primorski regiji. Med mlajšimi mladinci je letos na državnem prvenstvu osvojil šesto mesto. Za bele strmine so ga

navdušili starši, prvič pa ga je na smučke postavil oče pri šestih letih na Lokvah. Miha zadnjih devet let aktivno trenira v smučarskem klubu SK Nova Gorica pod strokovnim vodstvom trenerjev Marka Bucika in Boruta Furlana ter pomočnika trenerja Petra Bijukliča. Večino treningov na snegu opravljajo na smučiščih v Italiji, ki so najbližji Goriški in so treningom kluba bolj prijazni, v pripravljalnem obdobju pa

treninge opravljajo na ledenikih v Avstriji. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil Miha v letošnji sezoni že 92 smučarskih dni na snegu. Miha se lahko pohvali s 35 osvojenimi medaljami ter 25 pokali ter številnimi diplomami. Zadnji dve leti tekmuje tudi v programu FIS in dosega zadovoljive rezultate. Seveda so njegovi izvrstni rezultati tudi plod prizadevanj in odrekanj staršev, tako glede prevozov kot tudi sponzoriranja opreme in navijanja na cilju. Sicer pa ne skriva želje, da bi lahko nekoč tekmoval tudi za slovensko reprezentanco. Za uresničitev te želje so poleg obilo trde volje in trdega dela potrebna tudi denarna sredstva, pri čemer bi lokalne skupnosti na Goriškem lahko imele večji posluh za podporo tega športa. Konkurenca za vstop v reprezentanco v Sloveniji je zelo huda, zato Miha priznava, da ga čaka še veliko treningov in dela. Briški časnik Mihi čestita za osvojene lovorike in želi uspešno kariero na belih strminah. Prepričani smo, da se mu velika želja po reprezentanci lahko kmalu uresniči. Erika Koncut Pomlad 2013 / Briški časnik / 69


Šola

Osnovna šola Dobrovo

Življenje v morju in ob njem

Sedmošolci OŠ Dobrovo smo prvi teden februarja preživeli v CŠOD Breženka v Fiesi, kjer smo spoznavali življenje v morju in ob njem, naučili smo se lovljenja rib, čiščenja in priprave školjk, udeležili smo se daljšega pohoda in drugih športnih aktivnosti,

Otroški parlament tokrat o odraščanju

Odraščanje V petek, 8. marca, so se v sejni sobi Občine Brda zbrali mladi parlamentarci iz osnovne šole Dobrovo in podružnice Kojsko. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila odraščanje. Srečanja se je udeležilo 26 učencev, predstavnikov razrednih skupnosti od 4. do 9. razreda, prisotna pa sta bila tudi ravnateljica Vesna Filej in predstavnik Občine Brda Andrej Markočič. Srečanje je vodil Leonardo Simčič, pomagala pa sta mu Dominik Rusjan in Gaja Prinčič. Mladi parlamentarci so na 23. Otroškem parlamentu podali svoja razmišljanja, dileme, ugotovitve, ki so jih strnili na razrednih urah skupaj z razredniki, ko so se pogovarjali in izvajali različne dejavnosti na temo o medosebnih odnosih (kako pomembni za zdravo odraščanje so odnosi učenec – učitelj, učenec – starši, učenec – učenec, prijatelj), o samopodobi (kako vpliva dobra ali slaba samopodoba na zdravo odraščanje posameznika, kaj in kako vpliva na posameznikovo vključevanje v družbo) ter o socialnem položaju (kako vpliva socialni položaj posameznika ali družine na njegovo odraščanje, tudi vpliv statusa športnika, kulturnika). Na srečanju je bila izbrana delegacija učencev, ki bo OŠ Dobrovo zastopala na regijskem parlamentu v Novi Gorici v drugi polovici marca. Pomlad 2013 / Briški časnik / 70

D. Š.

tekmovali v lokostrelstvu, ogledali smo si mesto Piran in akvarij, obiskali smo Sečoveljske soline … Teden dni nam je v družbi vrstnikov, prijaznih učiteljev in sončnega vremena še prehitro minil.


­

Šola

Zeleni nahrbtnik

Letos o prehrani naših nonotov Zeleni nahrbtnik je okoljevarstveni projekt, namenjen predšolskim otrokom v vrtcih. Njegov temeljni namen je motivirati predšolske otroke, da sami razmišljajo o naravi in okolju, v katerem živijo, da skozi igro in svoji stopnji razumevanja primerno spoznavajo okoljevarstvene probleme, nanj opozarjajo in iščejo rešitve. Tema letošnjega Zelenega nahrbtnika je: Kaj so jedli naši stari starši, none in nonoti, dedki in babice. 16. januarja je Zeleni škratek začel svojo pot v vrtcu Kojsko. Otroci so s pomočjo intervjuja (vnaprej pripravljenega vprašalnika) povprašali doma stare in prastare starše o prehrani in življenju v njihovem otroštvu. V veliko pomoč nam je bila tudi knjiga z naslovom Briška kuhinja. Dogovorili smo se za obisk Briške hiše v Šmartnem, ki nam jo je razkazala Elvira Markočič in nam postregla z obilo zanimivimi informacijami in zgodbami o hrani iz njenega otroštva in pripravi te hrane. Otroci so od doma prinesli tudi nekaj predmetov, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji. Tako smo v igralnici preuredili kuhinjski kotiček po vzoru Briške hiše. Otroci so mleli kavo s prinesenimi mlinčki, tolkli mleko v pinji in tako spoznali, kako nastane maslo. Skuhali smo ječmenovo kavo, pokusili naše kislo mleko. Povabilu se je odzvala nona Neda Koršič, ki nam je pripovedovala, kako se ona spominja obedov in kuhanja v njeni mladosti. S seboj je prinesla več posode, ki so jo uporabljali, in nekaj hrane, ki so jo jedli. Projekt smo zaključili s pripravo polente, ki je bila najpogostejša jed na jedilniku naših starih in prastarih staršev. Izvedeli smo, da nekoč otroci niso praznovali rojstni dan ob torti, temveč so jim mogoče skuhali ali ocvrli jajce ali pa zabelili polento z maslom in jo posuli s sladkorjem. In to smo naredili tudi mi. V kuhinjskem kotičku smo skuhali polento, jo zabelili z maslom, ki smo ga sami naredili, in jo posuli s sladkorjem. Kot nekoč je več otrok jedlo iz ene sklede. Otroci so bili navdušeni. To je bil za večino najlepši dan projekta. Vzgojiteljici Karmen Krivec in Anita Krmelj

Vabilo

Ocenjevanje oljčnih olj Društvo ljubiteljev rebule in Društvo oljkarjev Brda vabita oljkarje, da se udeležijo ocenjevanja oljčnih olj, ki bo v sklopu letošnjega Praznika rebule in oljčnega olja. Za prijavnico in pogoje sodelovanja pokličite v večernih urah na številko 041 562 468 (Davis) ali pošljite e-pošto na drustvo.oljkarjev.brda@gmail.com. D. P.

Osnovna šola Dobrovo

Dobrodelni sejem rabljenih igrač Učiteljice podaljšanega bivanja OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko smo se odločile, da organiziramo dobrodelni sejem rabljenih igrač. Lani novembra smo začele z zbiranjem, 11. decembra pa smo imeli sejem na OŠ Dobrovo. Ker je bilo takrat obiskovalcev malo, smo se odločile, da ga ponovimo. Učenci so si lahko v naslednjih dneh izbrali igračo tako na OŠ Dobrovo kot na POŠ Kojsko. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali 371,34 evra in zbrani znesek smo dali v šolski sklad. Igrače, ki so ostale, smo podarili naprej, in sicer na Karitas, Humanitarno društvo KID – otrok otroku iz Nove Gorice in na OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, kjer je ravno takrat potekala akcija zbiranja igrač za otroke v Stari Gori in materinskem centru v Solkanu. A.S.

Fotografski natečaj ob Gradnikovih večerih 2013, namenjen poklicnim in ljubiteljskim fotografom.

Tema natečaja je »Briška zemlja«: O zemlja sladka: kamen, zrno, sok, o zemlja sveta, ki si me rodila. (Iz Zbranega dela Alojza Gradnika, tretja knjiga, stran 213)

PRAVILA NATEČAJA: Sprejemamo fotografije, nastale v Brdih, za navdih naj fotografi uporabijo zgornji verz briškega pesnika Alojza Gradnika. Fotografije bo ocenjevala strokovna komisija. Najboljše fotografije bodo nagrajene. FOTOGRAFIJE POŠLJITE (oz. dostavite) NA NASLOV: ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo (pripišite ime, priimek, telefonsko številko, e-naslov in naslove fotografij). FOTOGRAFIJE NAJ BODO POSLANE V FORMATU: Fotografija 20 x 30 na paspartuju 30 x 40 ali panoramska fotografija 20 x 60 na paspartuju 30 x 70. Vsak fotograf lahko pošlje do 3 fotografije. SPREJEM FOTOGRAFIJ: do 8. oktobra 2013. Zmagovalca natečaja o zmagi obvestimo pred izvedbo Gradnikovih večerov, ki bodo na Gradu Dobrovo 28. in 29. novembra 2013. Najboljše fotografije bodo razstavljene na Gradu Dobrovo. Pomlad 2013 / Briški časnik / 71


Čestitke

Zdravka Markočič, 90-letnica

Pod Italijo so ji spremenili ime

Na Murenšču, zaselku med Bregom in Krasnim, se je Jožefi in Antonu Mavrič 10. februarja 1923 rodila prva hčerka Zdravka. Za njo se je rodilo še šest otrok, ena od njih je umrla za davico v devetem mesecu starosti. Zdaj poleg Zdravke živi le še najmlajša sestra Vida. Družina je živela v hudi revščini, zato se je oče odločil, da odide za zaslužkom v Ameriko. Da je lahko plačal pot, so prodali edino kravo. Doma je pustil štiri majhne otroke, peti pa je bil na poti. V času moževe odsotnosti so Jožefi pomagali bratje, da so obdržali vsaj svojo zemljo. Upali so, da bo Anton iz Amerike prinesel zasluženi denar, pa se je leta 1934 vrnil tako reven, kot je odšel. Osnovno šolo je Zdravka obiskovala v Višnjeviku. Pouk je potekal v italijanskem jeziku in v skladu s tedanjo protislovensko

politiko so ji spremenili ime. Postala je Valentina in ostala pod tem imenom v vseh italijanskih dokumentih. Po končani osnovni šoli se je s kolesom vozila na delo v Podgoro. Pol leta je delala samo za to, da je odplačala kolo. Med NOB se je Zdravka priključila zavednim mladinkam, ki so delovale kot kurirke, obveščevalke in zbirateljice blaga za partizane. Po vojni se je zaposlila v tovarni v Anhovem. Takrat so številne delavce vozili z vlakom na prva gradbišča Nove Gorice, gradili so t. i. ruske bloke. Med njimi je bila tudi ona. Leta 1950 se je poročila z Ivanom, po domače Jankom z Brega pri Krasnem. V petih letih je rodila štiri otroke. Po rojstvu zadnjega je zbolela za hudo revmo, po kateri je ob pomoči moža počasi okrevala kar nekaj let. Ko si je opomogla, je znova poprijela za delo, ki ga je bilo za mamo, gospodinjo in kmetico več kot dovolj. Na tečaju v Višnjeviku se je izučila še šiviljstva, da je lahko otrokom v glavnem predelovala, redkeje pa na novo zašila oblačila. Na majhni kmetiji so redili domače živali in se trudili pridelati čim več, da družina ni bila lačna in da je ostalo še kaj za prodajo. Najpogosteje je prodajala sadje v Bohinju. Zdravka se je lahko odpočila šele potem, ko so bili otroci preskrbljeni. Leta 1993 ji je umrl mož. Potem se je posvetila sebi in tistemu, kar jo je veselilo – šivanju in pletenju. Včlanila se je v društvo upokojencev in se udeleževala izletov in srečanj. Rada je obiskovala spominske prireditve, posvečene dogodkom iz NOB. Nikoli ji ni bilo dolgčas. Zaradi zdravstvenih težav je Zdravka postala stanovalka doma v Podsabotinu od začetka delovanja – od oktobra 2008. Za 90. rojstni dan so se pri njej zbrali njeni najožji sorodniki, in ni jih bilo malo, saj ima že osem vnukov in pet pravnukov. Ob visokem jubileju Zdravki iskreno čestitamo tudi v uredništvu Briškega časnika in ji želimo predvsem čim boljšega zdravja. M. Beguš

Helena Vendramin, 90-letnica

Že kot najstnica za zaslužkom v Rim

Pri Kovačevih v Šmartnem se je Regini in Francu Vendraminu rodilo pet otrok, štiri sestre in brat, drugorojena je bila Helena. Dve sestri je izgubila leta 1943 med bombardiranjem Šmartnega v 2. svetovni vojni. Tri razrede italijanske osnovne šole je opravila v Šmartnem. Kot 16-letno dekle Pomlad 2013 / Briški časnik / 72

pa so jo zvabile sovaščanke v Rim, kjer je delala kot gospodinjska pomočnica. Kasneje je dobila delo v Livornu. Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, se je vrnila domov. Leta 1943 se je poročila z Dragom Vendraminom, ki je po vojni opravljal delo minerja na SGP. Rodila je šest otrok, prvorojenka je med vojno kmalu po rojstvu

umrla. Leta 1984 je izgubila moža, leta 1999 pa še sina Radovana. Zdaj ima sedem vnukov in sedem pravnukov. Helena je ves čas skrbela za dom in številno družino. S priložnostnimi deli v sosednji Gorici je prispevala k moževemu dohodku in tako pomagala otrokom, da so se šolali in prišli do svojega kruha. Kljub težavam, ki so jih prinašale pogosto neprijazne razmere, je bila Helena vedno dobre volje in je znala s svojo vedrino spravljati sogovornike v smeh. Od septembra 2010 stanuje v podsabotinskem domu upokojencev, saj zaradi bolezni potrebuje stalno pomoč. V novem domu se je dobro vživela, rada je navzoča in tudi sodeluje na različnih prireditvah. 90. rojstni dan je praznovala skupaj z ožjimi svojci, ki so se 26. decembra zbrali pri njej v domu ter ji prinesli torto in druge dobrote, ki jih je delila s sostanovalci. Heleni tudi v uredništvu Briškega časnika čestitamo za visoki jubilej in ji želimo, da bi se v domu dobro počutila in da bi ji zdravje kar najbolje služilo. M. Beguš


Čestitke

Jožef Bizaj, 90-letnik

Kot italijanski vojak v Grčiji Jožef Bizaj je 1. marca dopolnil 90 let. Njegovo življenjsko zgodbo je povedala žena Štefanija, ki ob pomoči najožjih sorodnikov skrbi zanj. Oče Marcelin in mama Katerina (roj. Mavrič) iz Šentmavra sta imela šest sinov in eno hčer. Jožef, po domače Pepe, se je rodil kot drugi, eden pa je umrl v prvih mesecih življenja. Številna družina je živela v velikem pomanjkanju. Pet razredov italijanske šole je končal v Podsabotinu. Takrat je bilo veliko otrok, zato je bil pouk tudi v farovžu. Frančiška se spomni nekaj imen ali samo priimkov učiteljev in učiteljic: Odineja Stolfa, Paolo Picinini, Praturlon, Salvini. Po končani osnovni šoli je ostal doma. 14. septembra 1942 je bil Pepe vpoklican na služenje vojaščine. Kmalu potem so Italijani že začeli izvajati tudi mobilizacije še mlajših letnikov. S kamionom so prihajali po mlade fante na domove in jih na hitro odpeljali. Pepe je bil najprej v mestu Asti,

potem pa so jih odpeljali na grški otok Kefalonija (Cephalonia), kjer ni bilo možnosti za pobege. Po kapitulaciji Italije so postali nemški ujetniki. On je bil med

tistimi, ki so ostali na otoku in opravljali različna težka dela. Ko se je vojna bližala koncu, so navezali stike z grškimi partizani, ki so jih potem povezali z jugoslovanskimi borci. Domov se je vrnil šele pred božičem 1946. Priti na Primorsko v času ZVU, ko je bilo ozemlje razdeljeno na coni A in B, ni bilo enostavno. Ko se je ustavil pri teti v Solkanu, ga ni prepoznala. Leta 1951 se je Pepe poročil s sovaščanko Štefanijo Pintar. Rodili so se jima trije fantje. Od majhne kmetije je bilo težko preživeti, zato se je Pepe zaposlil v Anhovem in tam delal 15 let, do upokojitve leta 1978. Najstarejši sin je umrl leta 2001. Zdaj imata Pepe in Štefanija že šest vnukov in sedem pravnukov. Ob visokem jubileju Jožefu iskreno čestitamo tudi v uredništvu Briškega časnika. Želimo pa mu predvsem zdravja in čim boljšega počutja. M. Beguš

Antonija Olga Jurič, 90-letnica

Bila je partizanska učiteljica Rudolfu Torošu in Mariji (roj. Šfiligoj) s Plešivega se je rodilo osem otrok. Olga je bila druga, rojena 20. februarja 1923. Brat Jožef je padel marca 1945. Sedaj sta poleg nje živi še sestri Zorka (dve leti starejša) in Julijana (dve leti mlajša). Osemletno osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskovala na Plešivem. Spominja se, da je na šoli poučeval nadučitelj Fabricio in štiri učiteljice, od teh se spominja Luigie Colognati, ki se je vozila s kolesom iz Krmina in jo je učila v 3. razredu. Nadučitelj je bil iz Dolenj, zelo strog, ki je otroke tudi tepel. Njo je učil v zadnjem letu šolanja. Takoj po zaključku šolskega leta je začela iskati delo v tekstilni tovarni v Podgori in ga 27. julija 1937 tudi dobila. Na delo se je vozila s kolesom vse do konca leta 1943. Potem je ostala doma in se vključila v vaški odbor OF. Kot veliko drugih mladenk je zbirala hrano in živež za partizane. Nabrano blago so z vozovi ali kolesi ponoči vozili k Melinku pri Višnjeviku. Pozno poleti 1944 se je udeležila učiteljskega pripravniškega tečaja v Višnjeviku. Med vojno je najprej poučevala v Gornjem Cerovem, nato v Šmartnem, v Kozani in nazadnje v Kojskem. Učiteljski tečajniki so se vsako leto izpopolnjevali med počitnicami. Leta 1945 je bil tečaj v Tolminu. Od tam so tečajnike v prostem času s kamionom odpeljali v bližnje kraje, kjer so pomagali pri odstranjevanju posledic vojne. Tretji tečaj je bil leta 1946 v Stomažu in zadnji v Celju leta 1947. Nato je

tri leta poučevala na Štajerskem. V šolskem letu 1948/49 je bila učiteljica v Žitečki vasi (Zgornji Duplek), naslednje leto v Gradišču ob Dravi, nato v Slivnici pri Mariboru. Leta 1951 je zaključila učiteljevanje in se vsa srečna vrnila v rodna Brda. Delala je v vaški kmetijski zadrugi, ko pa so iz nje izstopili, je pomagala doma pri delu na kmetiji. Leta 1960 se je poročila z Jožefom Juričem iz Medane. V zakonu se jima je rodil sin Vladimir. Leta 1986 je mož umrl. Zdaj ima Olga vnukinjo Valentino ter vnuka Mateja in Marka.

Praznovanje so Olgi pripravili svojci doma. Slavju sta se pridružili tudi sestri Zorka in Julijana. Ob visokem jubileju so ji voščili številni sosedje, prijatelji in znanci. S knjigo in rdečim nageljnom so ji voščili tudi predstavniki KO ZB Medana-PlešivoCeglo. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Briškega časnika. Olgi želimo, da bi še veliko let zdrava in zadovoljna živela v krogu svojih najbližjih. M. Beguš Pomlad 2013 / Briški časnik / 73


Čestitke

Zora in Rihard Debenjak, 60. obletnica poroke

Združil ju je Valentin

Ob dnevu zaljubljencev leta 1953 sta na skupno življenjsko pot stopila Zora in Rihard (po domače Rikardo) Debenjak s Plešivega. Bila sta soseda in Rikardo je kaj kmalu opazil, da se mlada Zora spreminja v lepo dekle. Bila sta mlada, lepa in zaljubljena. Predvsem pa se nista bala poti, ki ju v skupnem življenju čaka. Začela sta tako rekoč iz nič na majhni kmetiji, ki jo je Rikardo podedoval po očetu. Rikardo je bil delaven in skrben vse življenje. Poleg dela na svoji mali kmetiji

je do svojih poznih let dodatni košček kruha zaslužil z delom na kmetijah v bližnji Italiji. Zora je sprva gospodinjila, delala na kmetiji in skrbela za družino, a sta z možem kmalu ugotovila, da bo to premalo, in se je leta 1967 zaposlila v anhovskem Salonitu v kamnolomu. To je pustilo posledice na njenem zdravju, zato je upokojitev dočakala na delovnem mestu čistilke. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Zorana, Mariza, Lilijana in Marijan; zdaj pa imata kar devet vnukov in dva pravnuka.

Ob visokem jubileju, 60. obletnici poroke, se jima od srca zahvaljujemo za skrb in dobroto ter zato, da smo vsi otroci prišli do svojega kruha, da smo ostali na pravi poti in da sta nam s svojim zgledom vlila vrednote, kot sta delavnost in poštenost. Staršev si noben otrok ne more izbrati, a če bi lahko izbirali, bi gotovo izbrali prav njiju. Ničesar ne bi spremenili. Njuno življenje bi lahko opisali s citatom iz svetega pisma: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse varuje, vse upa, vse prestane.« Ob 60. obletnici poroke sta Zora in Rikardo dogodek proslavila v svoji ljubljeni domači medanski cerkvi ob slovesni maši, ki sta jo opravila gospoda župnika Marjan Sirk in Emil Kramar. Skupaj z domačimi in ožjim sorodstvom pa sta se poveselila na njunem domu na Plešivem. Še na mnoga leta jima še enkrat vzklikamo: hčerka Zorana z Zoranom, Urško in Markom, hčerka Mariza z Radovanom, Moniko in Kim, hčerka Lilijana z Zlatkom, Niko, Gajo in Ano ter sin Marijan z Natašo, Luko in Maticem. Poljubčke pa dodajata pravnukinja Sofia, to je hčerka vnukinje Urške in Toneta, ter pravnuk Jakob, sin Monike in Sergeja. Mariza Prinčič

Anton in Evzebija Benedetič, 60. obletnica poroke

Diamantno slavje

V soboto, 22. decembra, sta na gradu Dobrovo proslavila diamantni jubilej ob obletnici sklenitve zakonske zveze Anton Pomlad 2013 / Briški časnik / 74

Benedetič in Evzebija Benedetič, rojena Kodermac. Poročila sta se 13. 9. 1952 na Dobrovem. Tako je zapisano na listini, ki

sta jo podpisali matičarka Mirjam Sardon in načelnica upravne enote Nova Gorica Bojana Kompare. Benedetičeva sta pred desetimi leti že potrdila 50-letno zakonsko zvestobo, o čemer smo poročali tudi v Briškem časniku. Tokrat sta bila njuni poročni priči vnuka Uroš in Andrej. In v tem času – lansko leto – se jima je rodil tudi prvi pravnuk Etien. Župan Franc Mužič je prebral njuno življenjsko zgodbo in jima v imenu Občine Brda podaril umetniško upodobitev Šmartnega (delo Milojke Sosolič). Na poznem kosilu so se v restavraciji dobrovskega gradu zbrali sorodniki, prijatelji in znanci, ki so diamantnima zakoncema čestitali in ju obdarili. V prijetnem druženju in ob obujanju spominov se je družba zadržala do poznih večernih ur. Ob izjemnem jubileju zakoncema Benedetič iskreno čestitamo tudi v uredništvu Briškega časnika in jima želimo še obilo zdravih in srečnih skupnih let. M. Beguš


Občina

NAGRADNA KRIŽANKA

PRIMOŽ PETERKA

P

P

IZTOK ČOP

STREHA NAD VHODNIMI VRATI

VRSTA ŽITA

V

E

R

I

N

A

N

A

T

E

Č

A

J

ARMENSKI BOG SONCA IN PRISEGE

A

R

E

V

D

D

SPOMLADANSKA CVETICA

N

A

R

C

I

S

A

JAN NERUDA

J

N

GLAVNO MESTO JORDANIJE

PEČAT

M

T

DOLGOREPA PISANA PAPIGA

STOJALO S POLICAMI

E

T

A

Ž

E

R

A

LOTOS – TROPSKA RASTLINA

TKIVO OB ZOBEH

M

I

N

E

R

IME SLOVENSKEGA KOŠARKARJA DROBNJAKA

D

R

A

G

I

Š

A

KULTURNA RASTLINA ZA TKANINE IN OLJA

L

A

N

T

E

R

A

N

K

A

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

UČENOST, MODROST

VELIKA NEVARNA DIVJA ŽIVAL

Z

JAVNA OBJAVA, RAZPIS

POROŠTVO, ZASTAVNICA

STROKOVNJAK ZA EKSPLOZIV GREBLJICA ZA PEPEL

MIRAN TEPEŽ

DRAGIŠA DROBNJAK GOSPOSKOST, VZVIŠENOST

KATRAN

KANADSKI GLASBENIK (PAUL)

PRVI MADŽARSKI KNEZ

EDI ŠELHAUS

E

Š

KOTVA, ANKER

S

I

D

R

O

VNETJE AORTE

ARPAD – PRVI MADŽARSKI KNEZ

VRSTA KRIVULJE OVALNE OBLIKE

E

L

I

P

S

A

PRAKTIČEN, TREZEN ČLOVEK

IZUMITELJ

N

O

V

A

T

O

R

AREV – ARMENSKI BOG

BUDISTIČNA VERSKA STAVBA

JAKA DANEU OKRASNA TROPSKA RASTLINA

J

D

KEM. OZNAKA ZA RENIJ SLOVENSKA ŠAHISTKA LIČINA

R

E

SLAST, POŽELENJE

S

L

A

OČE

A

T

A

VRTENJE OKROG DROGA

T

O

Č

N

I

L

GOSPODINJSKI DELOVNI PROSTOR

U

T

I

L

I

T

I

PONOVNA IZDAJA ČLANKA ALI KNJIGE

P

O

N

A

T

I

S

STAROŽIDOVSKI KRALJ

A

S

A

NEMŠKI FOLOLOG (GEORG ANTON FRIEDRICH)

A

S

T

Naslov:

MESO DIVJIH ŽIVALI

NAJDALJŠA REKA NA SVETU KEM. OZNAKA ZA LANTAN

Pravilna gesla nagradne križanke 69. številke Briškega časnika so: JH, KLAVŽAR, LEKARNA, ATALENT, TA, ABAK, ILI, EFA, VODICA, INES, RA, TO, TRIK, ESEJIST, ŠIMEK, TLA, ŠČI, VK, LAOS, OAZA, KT, ASTOR, PIŠTOLA, INČ, BAN, SUICID, KITAJKA, TALEAT. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami. Izžrebali smo TANJO SUSIČ, Dolnje Cerovo 43A, 5211 Kojsko. Nagrajenki lastnica Cvetličarne Nataša in nove vrtnarije v Medani podarja čudovito orhidejo v lončku. V vrtnarijo v Medani vas vabijo vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, in sicer v sezoni od marca do junija ter od oktobra do decembra, vmes pa je čas za vzgojo in pripravo rastlin. Posebej se jih splača obiskati do 13. aprila, saj boste pri nakupu imeli 10-odstoten popust. Več o novi vrtnariji si lahko preberete v tej številki Briškega časnika. Mi pa smo vam pripravili novo, pomladno križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 25. maja 2013. Če križanke ne želite izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Traktorji ”orali” tudi pozimi

Pluženje snega

Pomlad 2013 / Briški časnik / 75


Misel

Duhovna misel

Potrebujemo vaški vodnjak Včasih so se ljudje srečevali pri vaškem vodnjaku. Tam so ne le zajemali vodo, ampak so izmenjali mnenja, se pogovorili in se spodbujali. Rezultat takih srečanj je bila prijetna in tudi potrebna povezanost med vaščani. Danes imamo tekočo vodo in ni treba hoditi po vodo k vodnjaku. Hkrati pa je tudi priložnost manj, da se srečujemo. Vedno manj je priložnosti za srečevanja. Kljub vsemu pa je velika želja ljudi, da se ne bi srečevali samo v službi ali v trgovini v Novi Gorici, ampak tudi med sosedi in v vasi. Ohranjati moramo vezi, da bodo naše vasi imele dušo. Vsako druženje je pomembno. Vse priložnosti so lahko kot vodnjak sredi vasi, ki povezuje ljudi. Ne smemo podcenjevati pobud, ampak se radi udeležujmo različnih dogodkov. Vsaka priložnost za srečanje v domačem kraju je dragocena in tudi s tem gradimo dušo Goriških brd. Papež Janez XXIII. je dejal, da je župnija kot vaški vodnjak. Nedeljska sveta maša omogoča tedensko srečanje župljanov. Vse velike trenutke življenja lahko skupaj doživljamo v cerkvi: ob rojstvu krst, na začetku šolskega obdobja prvo sveto obhajilo, na koncu osnovnošolskega obdobja birmo, na začetku zakonskega življenja je poroka in na koncu življenja pogreb. Poleg tega so še razni prazniki. Vse to povezuje ljudi in župnijo ter daje moč za življenje tudi v težkih časih. V Svetem pismu je opisan dogodek, kako se Jezus sreča s Samarijanko pri Jakobovem vodnjaku (Jn 4, 1–42). Jezus sredi vročega dne se ustavi pri vodnjaku in pride žena po vodo. Jezus jo prosi: »Daj mi piti!« In tako vzpostavi pogovor. Samarijanka skozi pogovor doživi močno izkustvo Božje bližine v Jezusu Kristusu, ki jo pouči, razsvetli ter se dotakne njenih najglobljih ran in strahov. Tudi današnji človek lahko znova doživi potrebo po tem, da se tako kot Samarijanka odpravi k vodnjaku poslušat Jezusa, ki vabi k veri in k zajemanju iz njegovega vodnjaka, v katerem je živa voda. Naše cerkve so taki vodnjaki z živo vodo, kjer se odžejamo z Božjo besedo in s Kruhom življenja. Vsak človek lahko doživi podobno kot žena Samarijanka. Ona pride s praznim vrčem k vodnjaku v upanju, da poteši svojo telesno žejo, in doživi, da poteši svojo duhovno žejo. Samarijanka dvojo izkušnjo sporoči someščanom. Nagovarja jih z navdušenjem in jih brez pomislekov povabi, da bi tudi oni srečali Jezusa. Oznanjevanje je rezultat osebne izkušnje. Ko sta osebna vera in oznanjevanje med seboj povezana, tudi rezultat ne izostane. Ljudstvo najprej verjame Samarijanki in se nato približa Jezusu. Po dveh dneh bivanja z Jezusom sprejmejo Jezusa za Odrešenika in rečejo: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta« (Jn 4, 42). Dogodek o Samarijanki govori o preprostem vsakdanjem življenju, v katerem premagamo predsodke drug o drugem. Ko je ustvarjeno ozračje zaupanja in simpatije, se rodi dialog, ki postopoma in brez prisile sogovornika privede do globljih vsebin. Ko se sogovornik sreča z oznanilom, tudi v svoji ranjeni in hrepeneči intimi, se rodita iskanje smisla in želja po odrešenju. Človeškemu klicu po resnici in odrešenju se Jezus odzove z razodetjem samega sebe. Kakor Jezus pri vodnjaku Sihar tudi Cerkev čuti, da mora biti blizu ljudem našega časa, da jim približa Gospoda v njihovem življenju, da se lahko z njim srečajo, kajti le njegov Duh je voda, ki daje resnično in večno življenje. Pomlad 2013 / Briški časnik / 76

Mozaik p. Marka I. Rupnika v Capiagu (Italija)

Letos je v Cerkvi leto vere in nas vse spodbuja k novi evangelizaciji. To je spodbuda, da preverimo, h kateremu vodnjaku hodimo, da bi potešili duhovno žejo. Priznati moramo, da živimo v času, ki je poln nasprotij in izzivov. Kljub vsemu ni prostora za pesimizem v mislih in srcu tistih, ki vedo, da je Jezus premagal smrt in da Sveti Duh deluje z močjo v zgodovini. Čeprav so naše briške župnije majhne, je lahko njihovo poslanstvo nenadomestljivo. Ne glede na spremenjene razmere so še vedno lahko duhovni vodnjak za vse župljane. Pomembno je, da se ob duhovnem vodnjaku radi zbiramo in zajemamo živo vodo, ki bo potešila našo duhovno žejo. Ko stopamo v obhajanje velikonočne skrivnosti, vsem želim doživetje velikonočnega veselja in da bi se naše duše odžejale v velikonočnih praznikih. Alojzij Kržišnik

Zahvala V Briški karitas se zahvaljujemo vsem, ki na kakršen koli način pomagate posameznikom in družinam v stiski. Želimo vam vesele velikonočne praznike in upamo, da bo vaše srce še naprej odprto za pomoč. Kristus je vstal. Aleluja. Briška karitas

Briški časnik, številka 70 - pomlad 2013  

Briški časnik - časnik občine Brda

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you