Briški časnik - številka 76, jesen 2014

Tema trimesečja:

Rado Simoniti

ŠTEVILKA 76 • LETNIK 18 • JESEN 2014

Ob izidu Po letošnjem muhastem poletju, ki si ga bomo zapomnili po rekordnih količinah padavin, je nastopila jesen.

Letos je volilno obarvana. V nedeljo, 5. oktobra, se bomo odločili, kdo bo krojil občinsko usodo v naslednjih štirih letih. V boj za županski stolček so se podali trije kandidati in ena kandidatka. Za mesta v občinskem svetu pa se potegujejo predstavniki šestih strank in treh list. Razglas in predstavitev kandidatov si lahko ogledate na naslednjih straneh. Vrstni red predstavitev je z žrebom določila volilna komisija. O rezultatih bomo poročali v naslednji številki.

Letos praznujemo 100-letnico rojstva dirigenta in skladatelja Rada Simonitija, zato smo mu v tej številki posvetili temo trimesečja.

V uredništvu smo obiskali še številne druge dogodke in zapisali veliko zanimivih zgodb. Želimo vam prijetno branje.

Lucija Prinčič Terpin Odgovorna urednica

Kakovostna pitna voda za vse

Več kot milijon za dograditev briškega vodovoda Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj smo pridobili 1.029.416,21 evra za obnovo delov vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Mrzlek. Župan in občinska uprava se nismo zadovoljili samo z več kot uspešnim projektom »Varovanje vodnega vira Mrzlek ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju TrnovskoBanjške planote, Goriških brd in Vipavske doline«. Govorimo o projektu, v okviru katerega se je za Občino Brda izvedla povezava obstoječega zajetja vode iz podtalnice v Prelesju do zajetja Mrzlek in ki razpolaga z ustrezno količino izjemno kakovostne vode v dolžini 7,6 km. Obnovilo se je 15 km primarnega vodovoda, zgradilo nov vodohran (100 m3) na Dobrovem, povečalo vodohran na Humu ter se rekonstruiralo še 6 vodohranov. Za ta projekt smo v občini uspešno pridobili iz kohezijskega sklada 9.650.709 evrov sredstev ter si izborili, da je bil strošek davka na dodano vrednost upravičen strošek, kar pomeni, da ga nismo plačali in s tem v proračunu prihranili kar 1.930.141 evrov.

Zadovoljili se nismo niti z obnovo vodovoda na relaciji Šmartno–Kozana–Vipolže v skupni dolžini 4,5 km in kanalizacijskega omrežja v Kozani v dolžini 360 m, z vključeno občutno sanacijo lokalne ceste (ureditvijo odvodnjavanja, razširitvami, podpornimi zidovi, kontejnerskim mestom …).

Rezultate lahko vidite na lastne oči, ko se peljete na tej relaciji.

Skupna vrednost vseh del je znašala 1.027.458,56 evra. Projekta pa ne bi bilo, če ne bi potrebnega denarja pridobili z uspešno kandidaturo na 7. javnem pozivu za sofinanciranje iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.

Občinska uprava je morala tudi pri tem razpisu pokazati vse svoje znanje, izkušnje in prepričljivost, še posebej zato, ker zadevni razpis prvotno ni dodeljeval nepovratnih sredstev za namene sanacije vodovodnih in kanalizacijskih sistemov.

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Želeli in upali smo si postaviti še en cilj. To je obnova dodatnih 8 km dotrajanega vodovodnega sistema in obnova štirih vodohranov. Skupaj z obnovo cestišča smo to investicijo ocenili na 1.295.000 evrov.

V občinski upravi smo projekt pripravili in z njim kandidirali na 8. javnem pozivu za sofinanciranje iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Z velikim zadovoljstvom vam sporočam, da smo 4. septembra s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli pozitiven sklep o sofinanciranju projekta v višini 1.029.416,21 evra.

S tem projektom bomo izvedli sledeča dela: Lokacija

dolžina dimenzija obnova vodovoda cevi vodohrana

Plešivo vodohran

1.560 m

DN 100

en

Gornje Cerovo 735 m

625 m

DN 80 PE 75

Gradno Vrhovlje pri Kožbani

1.808 m

DN 100

dva vodohrana

1.880 m

PE 63

vodohran + hidrofor

Vedrijan

138 m

DN 100

Podsabotin

383 m 430 m

DN 100 DN 80

Imenje

280 m 117 m

DN 80 PE 63

hidrofor

(Nadaljevanje na 5. str.)

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Rado Simoniti z dirigentsko palico v roki (Peter Suhadolc, Trst, zasebna last)

Jesen 2014 / Briški časnik / 1

Občina

4. izredna seja Občine Brda

Prostori Strelišča naj bodo za mlade V torek, 10. junija, je bila sklicana 4. izredna seja Občinskega sveta Občine Brda, ki je zaradi obsežnosti dnevnega reda trajala kar dolgih pet ur. Že sprejem dnevnega reda je nakazal, da bo seja ponudila številna trenja med svetniki in občinsko upravo.

S strani svetnikov je bila podana pobuda za dodatno šesto točko: Sklep o določitvi mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni Občine Brda. Prisotni so sklep sprejeli, potem je občinska uprava ugotovila, da umestitev točke prejudicira že obstoječi točki dnevnega reda, ki bi bile na dnevnem redu kasneje tekom seje. Zato je župan predlagal, da se predlagan sklep o postavitvi mreže javnega zdravstva na primarni ravni obravnava dvostopenjsko in izrazil željo, da bi o predlagani mreži lahko izrazil svoje mnenje tudi Zdravstveni zavod Nova Gorica, katerega soustanovitelj je med drugimi tudi Občina Brda. Svetniki so poudarili, da je bil dnevni red že sprejet in da ne bodo spreminjali že sprejetega dnevnega reda. Predlog o dvostopenjskem sprejetju sklepa za svetnike ni bil sprejemljiv, ker je to praksa z odloki, predlagani sklep pa ni bil odlok. Že tako razgreto vzdušje pa je bilo še dodatno potencirano z uvodnim vprašanjem svetnikov občinski upravi, čemu prisotnost kamer in snemanje. S strani svetnikov je bila podana zahteva, da občinska uprava pojasni, na podlagi katerega občinskega akta se snema in ali bodo tudi vse naslednje seje snemane.

Po posvetu znotraj posameznih strank se je sprejelo soglasni sklep, da se kamere nemudoma odstrani in da se nadaljuje sejo brez snemanja javnih občil.

Občinski svet je kot tretjo točko obravnaval pismo sadjarskega para iz Kojskega, ki je enega izmed svetnikov resno obtoževal verbalnih in telesnih groženj. Obtoženemu svetniku se je, na pobudo skupine svetnikov, ki se je želela Jesen 2014 / Briški časnik / 2

distancirati od neustreznega vedenja, ponudilo možnost, da konflikt pojasni s svoje plati. Obtoženi svetnik je poleg zanikanja obtožb omenil, da bo pismo in obtožbe sadjarskega para razčiščeval preko tožbe na novogoriškem sodišču.

Briška mladinska društva se predstavijo Sledilo je obravnavanje mladinske problematike v Občini Brda, na obravnavo katere so bila povabljena vsa vidna briška mladinska društva.

Na pobudo svetnika je bila vsakemu društvu podana možnost, da v nekaj stavkih obrazloži svoje videnje mladinske problematike v Brdih.

Direktor občinske uprave je poudaril, da razen problematike Strelišča v zvezi s prostori občinski upravi in županu ni bila posredovana nobena problematika v zvezi z mladino.

Predvsem pa bi morala ta problem obravnavati komisija za mladino.

Predlagatelj točke dnevnega reda je repliciral, da se komisija za mladino ne ukvarja z mladinskimi zadevami, razen z dodeljevanjem sredstev.

Besedo je prevzel predsednik komisije za mladino in poudaril, da komisija deluje dobro. Po njegovem mnenju so največji problem prostori, v katerih bi lahko društva organizirala zabave.

Predstavnik Strelišča je zatem pojasnil zaplet glede manjkajočega podpisa na zapisniku okoljske inšpektorice.

Predvsem vidijo problem v (ne)volji občine, da bi podprla zadrževanje društva v teh prostorih. Svoje videnje so predstavili še KUD Hrast, balinarsko društvo in malonogometno društvo San Martins. Podžupanu se je zdelo pohvalno, da so vsa društva izrazila le željo, da se jim pusti in pomaga delati. Svetniki so opomnili, da se ni omenjalo reševanja problematike drog. Ravnateljica OŠ Dobrovo je poudarila, da šola v okviru svojih možnosti podpira ogromno dejavnosti v mladinskih društvih. Po njenem mnenju je treba sprejeti strategijo glede mladinske problematike. Predlagatelj točke je nazadnje izrazil zadovoljstvo z opravljeno debato. Ključno se mu zdi, da uprava pokaže pripravljenost

pomagati Strelišču do obratovalnega dovoljenja in v pogajanjih z Vinsko kletjo.

Občinski svet je nato prešel na točko glede prodaje in služnosti zemljišč v zvezi s Prostovoljnim gasilskim društvom Dobrovo. Prisotne je spomnil, da so na 22. seji Občinskega sveta obravnavali možnost izgradnje novega gasilskega doma, kar se je izkazalo kot potrebno zaradi odkupa parcele s strani trenutnega soseda.

Takrat je bil sprejet soglasen sklep, da se ustanovi komisija, ki bi vodila pogajalska dela v zvezi s prodajo. Po vsem trudu komisije so bili svetniki informirani, da so se gasilci odločili za prodajo parcele za nižjo ceno, o kateri so se sprva pogajali. Stališče svetnikov je bilo, da se predsednika društva še enkrat povabi na sejo občinskega sveta. Predsedujoči je predlagal, da v roku tedna dni pristojni predložijo vse dokumente in da se to tematiko obravnava na naslednji seji.

Za hitro in enostavno dostopnost primarne mreže Nato se je razpravljalo o določitvi mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni Občine Brda.

Predlagatelj sklepa je točko pojasnil z besedami, da je mreža javne zdravstvene službe osnovni dokument, s katerim občina deluje na področju javnega zdravstva. Pri določitvi javne zdravstvene mreže v Brdih je izhajal iz dosedanje javne zdravstvene službe na Dobrovem in zasebne ambulante s koncesijo v Kojskem. Splošni zdravstveni oskrbi, patronažni službi, fizioterapiji, zobozdravstveni služni je dodal še zdravstveno varstvo otrok in mladine, nujno medicinsko pomoč in osnovne diagnostične preiskave, ki so nujne po zakonu o osnovni zdravstveni dejavnosti. Za druge naloge, po njegovem predlogu, se lahko zdravstvena postaja poveže z zdravstvenim domom. Izhajal je iz izhodišča, da se primarna mreža čim bolj približa prebivalcem, da se omogoči hitra in enostavna dostopnost.

(Nadaljevanje na 3. str.)

Občina

4. izredna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 2. str.)

Osnovno zdravstveno dejavnost naj opravlja javni zavod, koncesije pa naj se podeljuje na podlagi javnega razpisa.

Koncesija bi se podelila pod pogoji, da se koncesionar vključi tudi v izvajanje dežurstva in nadomeščanj. Direktor uprave je pojasnil, da nikoli ni bilo govora, da bi zapirali ambulanto v Kojskem in da naj bi bil cilj predlaganega sklepa podelitev ambulante Kojsko koncesionarju. Opozoril je, da je v pogodbi o javnem zdravstvenem zavodu umeščen člen, ki naj bi deloval kot varovalka, da bi obstala ambulanta v Kojskem. Župan je izrazil željo, da se do naslednje seje vse stvari bolj strokovno in pravnoformalno pripravijo. Občinski svet je nato zaprosil pravnico, da pove svoje mnenje. Strinjala se je, da je treba sprejeti mrežo o javnem zdravstvenem varstvu, vendar je podvomila, kaj bi sprejetje mreže pomenilo glede na pogodbo, ki so jo že podpisali. Župan je zato predlagal, da bi strokovne službe preučile posledice pred sprejetjem sklepa. S strani svetnikov je bil podan predlog, da se sklep spremeni tako, da lahko tako koncesionarji kot javni zavod enakopravno kandidirajo za koncesijo, ker sklep, ki je na mizi, prejudicira koncesionarja. Glede na to, da je bil dnevni red predhodno potrjen, se je o sklepu vseeno odločalo. Poimensko glasovanje se je sicer zavrnilo, na tajnem glasovanju pa je bil sklep sprejet.

Izjava ni bila politična Sledila je obravnava izjave direktorice ZTKMŠ v javnih medijih v zvezi s projektom »Brda, harmonija kultur«. Predlagatelj točke dnevnega reda je obrazložil umestitev točke. Proti projektu je glasovala večina svetnikov, ker projekt ni bil finančno vzdržljiv.

Nato je bila v medijih objavljena izjava direktorice, ki ni bila izvoljena s strani ljudstva in potemtakem ni politična funkcionarka. Njena izjava v medijih pa je bila izredno politična in je svetnike označevala za neodgovorne, politično preračunljive in pozivala volivce, da na naslednjih volitvah ne volijo za njih. Predlagatelji točke so pozvali direktorico, da bi pojasnila svoje izjave in da bi objavila svoje opravičilo v Primorskih novicah in v naslednji številki Briškega časnika na lastne stroške. Direktorica je izrazila

osebno obžalovanje, da je dobila tako grozilno pismo, ne da bi preverili verodostojnost njenih izjav. Zatrdila je, da je bila njena izjava izrazito strokovna. Po njenem mnenju je bila vlagateljem v briški prostor odrečena možnost, da bi dobili svoj vložek nazaj. Nezaslišano se ji je zdelo, da je bil tako vreden projekt zavrnjen. Poleg tega se tudi ni prisluhnilo stroki, ki je pojasnjevala ekonomsko vzdržnost, saj je projekt slonel na že obstoječih kapacitetah. Z njenega zornega kota je bila odločitev nerazumljiva, zato je novinarju izjavila, da če je šlo za predvolilne kalkulacije, potem je vredno, da Brici tehtno premislijo, komu namenijo svoj glas. Pojasnila je, da ne čuti potrebe, da bi morala svoje opravičilo objaviti v Primorskih novicah in Briškem časniku, ker njena izjava ni bila politična. Izglasovan je bil predlog, da se v medijih objavi točna izjava direktorice. Časovno neomejeno pooblastilo V osmi točki so svetniki obravnavali vsa pooblastila, ki jih je Občinski svet kadar koli podelil županu od leta 1994.

Predlagatelj je povedal, da je v pisnem pojasnilu navedena tudi pravna podlaga pooblastila. Svetnike je spomnil na zavajanje Občinskega sveta glede projekta »Brda, harmonija kultur«. Ker občinska uprava ni pripravila oziroma pridobila pravnega mnenja, ali je dano pooblastilo zakonito, je predlagal sklep, da se do naslednje seje sestavi Statutarno-pravna komisija, ki bi bila zadolžena za podajanje mnenj glede podanega pooblastila. Poleg tega je izrazil zahtevo, da se pridobi mnenje pravnice, ki je zaposlena na Občini Brda. Direktor uprave je pojasnil, da pravnega mnenja niso pridobili, saj ima tudi sam opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka. Pooblastilo, ki ga ima trenutno župan, je bilo podano na funkcijo župana in časovno neomejeno.

Pojasnil je, da so vse projekte nastavljali in pripravljali na enak način. Vsi ti projekti so bili kontrolirani ob oddaji vloge, s strani pristojnih Ministrstev so bile vloge kontrolirane in potrjene, ravno tako so bile vloge kontrolirane tudi pred samim zahtevkom za izplačilo. Noben zahtevek od 2007 do 2013, odkar je direktor uprave, ni bil

označen kot neupravičen ali zavrnjen.

Izjava o uveljavitvi načrta razvojnih programov jim tudi nudi možnost, da pred prvim zahtevkom usklajujejo ime projekta, finančne konstrukcije in sam NRP. Predlagatelj točke dnevnega reda je pojasnil, da pooblastilo, ki ga je dal eden od prejšnjih Občinskih svetov, ni veljavno, kar potrjuje pravno mnenje. Zato predlaga sklep, da to pooblastilo obravnava Statutarnopravna komisija in zahteva, da je Občinski svet seznanjen z deli občinske uprave oziroma podpisanimi projekti v najkrajšem mogočem času, s čimer se je župan popolnoma strinjal. Poleg tega je bil izglasovan sklep, da se do naslednje seje oziroma v roku 14 dni sestane Statutarno-pravna komisija, ki je zadolžena za podajanje mnenj glede podobnih vprašanj, da dobijo še njihovo oceno veljavnosti pooblastila ter mnenje pravnice, ki je zaposlena na Občini Brda.

Deveta točka se je dotikala zadržanja izvajanja sklepa Občinskega sveta Občine Brda št. 160-01/2014-02 z dne 27. 5. 2014 in zahteve po ponovnem odločanju. Izglasovan je bil sklep, ki je: prvič, razveljavil sklep Občinskega sveta Občine Brda št. 160-01/2014-02 z dne 27. 5. 2014 o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe splošne medicine v ordinaciji zdravstvene postaje Kojsko; drugič, zavrnil predlog sklepa občinskega svetnika Kostje Jelinčiča, podanega na 28. redni seji Občinskega sveta Občina Brda dne 27. 5. 2014 o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe splošne medicine v ordinaciji zdravstvene postaje Kojsko; tretjič, podal ugotovitev Občinskega sveta, da v tistem trenutku ni pogojev za razpis postopka za podelitev koncesije za opravljanje službe splošne medicine v ordinaciji zdravstvene postaje Kojsko; in četrtič, odredil, da sklep začne veljati takoj.

Seznanitev z objavo Javnega razpisa za osnovno zdravstveno dejavnost ambulante Kojsko je avtomatično odpadla zaradi sprejetja sklepa iz devete točke dnevnega reda.

Izražanje pobud in vprašanj občinski upravi je bilo prestavljeno na naslednjo sejo.

Erika Koncut Jesen 2014 / Briški časnik / 3

Občina

5. izredna seja Občine Brda

Transparentno vodeni nalogi za občinski službeni vozili Občinski svet Občine Brda se je 14. julija sestal na 5. izredni seji, kateri je na željo predlagateljev seje predsedoval podžupan Damjan Birtič. Prisotnost 12 občinskih svetnikov je zagotovilo sklepčnost seje. Predsedujoči je najprej predlagal izglasovanje dnevnega reda, ki sta mu bili na predlog župana dodani še dve točki. Sledili sta potrditvi zapisnikov 28. redne in 4. izredne seje Občinskega sveta Občine Brda, pri slednji se je na željo svetnikov dodalo imena in priimke sadjarskega para.

Nato je Občinski svet obravnaval sklep o sklicevanju sej med 15. julijem in 15. avgustom 2014. Župan je točko ostro kritiziral, češ da si svetniki prilaščajo kompetence, ki jim ne pripadajo, s čimer se je strinjal tudi direktor občinske uprave. Slednji je tudi navedel člene zakonov, ki določajo sklicevanje sej.

Seje, tako določa zakon, sklicuje župan, na letni ravni pa mora biti sklicanih vsaj šest sej. Dodal je, da ni potrebno, da občinski svet omejuje, kdaj in kako se sklicuje seje. Ravno tako je poudaril, da je treba navesti utemeljene razloge za sklicevanje izredne seje. Sledil pa je še en dvom iz vrst svetnikov, ali smejo sprejeti sklep o omejitvi sklicevanja sej med poletnimi počitnicami. Direktor uprave je to potrdil z besedami, da poslovnik sprejetja takega sklepa ne dovoljuje. Predlagatelj sklepa je to zanikal in dodal, da se je o tem sklepu posvetoval s pravniki. Predsedujoči je nazadnje dal na glasovanje predlagani sklep s popravkom, da sklep ne velja v primeru elementarnih nesreč. Sklep je bil sprejet z večino glasov prisotnih svetnikov.

Je bila tožba neizogibna?

Sledila je točka glede izgube tožbe zoper podjetje Marchiol. Predlagatelj seje je navedel, da je bilo v proračunu občine predvidenih 80.000 evrov za povračilo napake, ko se je omenjeno vsoto nakazalo podjetju Vodi namesto Jesen 2014 / Briški časnik / 4

podjetju Marchiol. Predlagatelja je zato zanimalo, ali bo župan obdržal besedo, da bo osebno poplačal nastalo škodo. Direktor občinske uprave je naprej obrazložil, da bi morali svetniki, sklicujoč se na statut, taka vprašanja oziroma pobude najprej nasloviti na občinsko upravo, ki bi nato posredovala točne obrazložitve. Zadeva »Marchiol« se je začela s projektom Mrzlek, v sklopu katerega so reševali številne nepredvidene težave, od DDV-ja do stečaja firme Primorje, pri čemer so morali sprejemati kompromise tako z bankami kot podizvajalci. Kar zadeva spor »Vodi – Marchiol« so res v občinski upravi sprejeli manj dobro odločitev.

Treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da bi se podjetje Vodi tudi v primeru, da bi nakazali plačilo Marchiolu, odločilo za tožbo. Občinska uprava se je takrat posluževala mnenja pravne službe. Žal pa so tožbo izgubili. Vendar so takoj, ko je podjetje Vodi prešlo v stečaj, zahtevali izterjatev, kar je razvidno tudi na AJPES-u. Direktor Občinske uprave je med drugim poudaril, da so vedno peljali vse postopke z namenom zaščititi javni denar. Vsekakor niso imeli možnosti predvidevati, če bi plačali manjši strošek v primeru, da bi šli v tožbo s podjetjem Vodi. S strani svetnikov je bilo nato navedeno, da so v medijih zasledili, da je obstajala pogodba o asignaciji med Občino Brda in podjetjema Vodi in Marchiol.

Direktor uprave je navedbo potrdil z besedami, da je šlo za pogodbo o odstopu terjatev. S strani svetnikov je bilo nato podano vprašanje, ali je bil podizvajalec in nosilec posla podjetje Marchiol. Direktor uprave je oboje zanikal. V obeh primerih je bilo to podjetje Vodi. Poudaril je, da so v občinski upravi vse počeli v dobri veri. Peljali so tudi vse postopke, da bi dobili vrnjen denar, pri čemer imajo tudi uradno priznano terjatev. Sicer pa je še omenil, da bi lahko občinski svet dal nalogo občinski nadzorni komisiji, da pregleda vso dokumentacijo. Po njegovem mnenju je samo ta komisija pristojna, da lahko pregleduje take zadeve. Predlagatelj točke je sicer opozoril, da niso nobenega prisilili, da prevzame odgovornost, in je bila

županova samovolja, da je izjavil, da bo prevzel vso materialno odgovornost, kar je bilo navedeno tudi v medijih.

Zato ga zanima, ali bo župan snedel besedo. Direktor občinske uprave je slednji navedbi odgovoril, da lahko sam prevzame odgovornost, vendar je poudaril, da so korektno peljali vse postopke. Župan pa je, kar zadeva izjave, da bo prevzel materialno odgovornost, pojasnil, da je to izjavil, ko je direktor občinske uprave sprejel odločitev, da prevzame poslovno odgovornost.

Vsekakor je treba, po njegovem mnenju, počakati na zaključek stečajnega postopka. Res pa obstaja verjetnost, da bodo dobili vrnjen manjši znesek od predvidenega. Zanika pa odgovornost, ki jo predlagatelj vsiljuje.

Gasilcem niso bili všeč predlogi svetnikov V sklopu naslednje točke dnevnega reda 5. izredne seje Občinskega sveta je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo pojasnjeval postopek in odločitev o prodaji zemljišča sosednjemu vinarju. Predlagatelj točke je občinski upravi očital, da kljub zahtevi o predložitvi dokumentov tega ni storila.

Od predsednika gasilskega društva pa je zahteval pojasnilo, zakaj je društvo prodalo zemljišče po toliko nižji ceni od predlagane cene s strani občinskih svetnikov. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva je obrazložil, da so vse odločitve sprejemali na podlagi pravnih mnenj. Sicer se je na začetku prodajnih razgovorov govorilo o novih prostorih in o parkirnem prostoru pred občino. Obrazložil je, da se je prvotna ponudba za 220 m² za ceno 12.500 evrov povečala na 270 m² za ceno 13.500 evrov, kar je pomenilo, da bi bil plačan klanec ob gasilskem domu po 50 evrov/ m². Za služnostno pot so pristali pod pogojem, da kupec uredi kanalizacijo, podporni zid itd. Pri poteku prodaje sam ne vidi nič spornega, saj je bilo tudi vse overjeno pri notarju. Ravno tako pa je na voljo vsa dokumentacija. Poudaril je še, da je lastnik gasilskega doma samo prostovoljno gasilsko društvo.

S strani svetnikov je bilo predsedniku (Nadaljevanje na 3. str.)

Občina

5. izredna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 2. str.)

prostovoljnega gasilskega društva pojasnjeno, da se svetniki Občine Brda vtikajo v prodajo zemljišča, ker je Občina Brda glavni financer društva. Kljub temu da gasilcem niso bili všeč predlogi svetnikov, bi se morali o nadaljnjih postopkih prodaje posvetovati z občino in ne tako samoiniciativno zaključiti prodajo.

Predsednik gasilskega društva je pojasnil, da je bila prodaja predstavljena tudi na občnem zboru gasilcev ter da je sklep sprejel nadzorni odbor društva. Občni zbor je tudi potrdil podpis pogodbe. Predsednik društva je nato prisotnim pojasnil, da bo celoten izkupiček od prodaje šel za adaptacijo obstoječega gasilskega doma, zato gasilci menijo, da cena ni bila slaba. Svetniki so nato podali vprašanje, ali je gasilsko društvo zapisalo v prodajni pogodbi klavzulo o ureditvi kanalizacije, podpornega zidu ipd. Predsednik društva je na vprašanje odgovoril pritrdilno.

Občinska uprava vse vodi po pravilih Osma točka dnevnega reda se je dotikala pogodbe in uporabe občinskega službenega vozila. Direktor občinske uprave je pojasnil, da v občinski upravi nimajo pogodbe, ker se držijo pravilnika o plačah, ki določa povračila stroškov pri opravljanju službene funkcije. Na občini imajo na razpolago dve službeni vozili (kombi in BMW), za katere so transparentno vodeni vsi potni nalogi. Po zagotovilu direktorja občinske uprave župan vsekakor ne uporablja službenega vozila za zasebne namene ter da županu relacija Medana–Dobrovo ni bila nikoli upoštevana v potne stroške. Direktor uprave je svetnike tudi povabil, naj si pogledajo revizijsko poročilo, kjer je bilo potrjeno, da občinska uprava vse vodi po pravilih. Predlagatelj točke je nato podal vprašanje, ali lahko svetniki zaprosijo za vpogled v potne naloge za prejšnje leto. Direktor občinske uprave je ponovno izpostavil vprašanje o pristojnosti svetnikov za vpoglede v dokumentacije take narave in pojasnil, da lahko svetniki predlagajo, da to stori nadzorna komisija, kar je predlagatelj točke takoj predlagal prisotnim svetnikom. Iz vrst svetnikov je sledilo vprašanje županu, koliko kilometrov prevozi na leto s službenim vozilom. Župan je odgovoril, da letno prevozi 18.000 km, kar v povprečju znaša

1500 km mesečno. Poudaril je, da ne prejema niti dnevnic razen v primeru službenih potovanj v tujino. Dodal je še, da se na »čudne« terene raje odpravlja z zasebnim avtom. Predsedujoči je nazadnje dal na glasovanje sklep, da nadzorna komisija Občine Brda preveri potne naloge za leto 2014, to pa je bilo sprejeto z večino glasov prisotnih svetnikov.

Sledila je točka o mnenju statutarnopravne komisije o županovih pooblastilih za leto 2012. Član omenjene komisije je pojasnil, da so se člani komisije poskušali dvakrat dobiti. Na dan predvidene druge seje je pravnica podala svojo odstopno izjavo in mnenje, da po 62. členu poslovnika obravnavanje županovega pooblastila ni naloga omenjene komisije. Sicer pa je bil mnenja, da bi bilo pravilno, da vsak novi občinski svet na novo določi pooblastilo županu. Članica statutarno-pravne komisije je pozvala svetnike k imenovanju nadomestnega člana komisije. S strani svetnikov je bil podan le predlog, da najprej predlaga svojega kandidata stranka, iz katere je bila predlagana odstopajoča članica komisije. Predsedujoči je nato dal na glasovanje predlog, da se usposobi statutarno-pravno komisijo, ki so ga vsi svetniki soglasno potrdili.

Kot deseto točko dnevnega reda je občinski svet obravnaval predlagane člane za Občinsko volilno

komisijo za obdobje 2014–2018.

Obrazloženo je bilo, da so za mesto predsedujočega komisije ponovno predlagali novogoriškega sodnika, predvsem zaradi časovne stiske. S strani svetnikov je bil podan predlog, da se v prihodnje objavi razpis v Briškem časniku. Predsedujoči je nazadnje dal na glasovanje predlagano zasedbo Občinske volilne komisije, to pa je potrdila večina prisotnih svetnikov.

Predzadnja točka dnevnega reda je bila druga obravnava Odloka o spremembah in dopolnitvah Javnega zavoda Goriške lekarne Nova Gorica.

Direktor občinske uprave je pojasnil, da je bil obstoječi odlok sprejet leta 1993 in je že zastarel. Ključna predloga morajo sprejeti vse občine. S strani svetnikov je bilo pojasnjeno, da so imeli zelo dolgo razpravo pri prvem branju, ker je jasno, da je v lekarnah vedno večji spekter prodaje. Veliko stvari prihaja tudi iz Kitajske, zato predlagajo, da je potrebno strmeti k čim boljši kakovosti surovin.

Predsedujoči je dal na glasovanje čistopis odloka, kar je potrdila večina prisotnih svetnikov.

Občinski svet je sejo zaključil z vprašanji in pobudami, naslovljenimi na občinsko upravo. Direktor občinske uprave je na nekatera vprašanja odgovoril že na seji sami, na druga pa bodo svetniki dobili pisne odgovore.

Erika Koncut

Več kot milijon za dograditev briškega vodovoda (Nadaljevanje s 1. str.)

Na teh lokacijah bomo v okviru projekta obnovili tudi dobrih 5 km asfaltne prevleke lokalnih cest.

Nad tem uspehom občinske uprave sem še posebno ponosen, saj s tem projektom zagotavljamo ljudem kakovostno pitno vodo, ki je osnovna življenjska dobrina in temelj za kakovostno življenje prebivalstva ter gospodarski razvoj te občine.

Naj poudarim, da smo v občinski upravi skupaj s tem uspehom v obdobju 2007–2013 za našo občino pridobili za razne projekte 15.529.000 evrov, vštevši sredstva za obnovo Vile Vipolže pa skupaj kar 28.429.000 evrov. In to so preverljiva dejstva, merljivi rezultati, ki Občino Brda postavljajo med najbolj uspešne občine v koriščenju evropskih in državnih sredstev. To je velika spodbuda in hkrati tudi potrditev ter garancija, da se je ta uprava sposobna soočiti s prihodnjimi izzivi razvoja občine in prihajajoče evropske perspektive 2014–2020.

Seveda se vsi v občinski upravi zavedamo, da nikoli ne bomo uspeli zadovoljiti vseh vaših potreb, želja in pričakovanj, a zagotavljam vam, da smo in da se bomo tudi v prihodnje maksimalno angažirali in delali po naših najboljših močeh v dobrobit vseh občank in občanov.

Andrej Markočič, direktor občinske uprave Jesen 2014 / Briški časnik / 5

Občina

Občinski nagrajenci

Boris Klanjšček, skromni »el muchacho« Nogometnega kluba Brda »Nogometaš je tisti, ki čuti nogomet«

Prva članska ekipa NK Brda s trenerjem Borisom Klanjščkom

Eden letošnjih zaslužnih prejemnikov nagrade Občine Brda za leto 2014 je tudi prvi trener članskega moštva Nogometnega kluba (NK) Brda, 78-letni Boris Klanjšček iz Vipolž. Svojo karierno pot v članskem nogometu je začel že v rojstni Argentini, nadaljeval pa v Kolumbiji in Združenih državah Amerike. V svoji športni karieri se lahko pohvali s številnimi naslovi državnih prvakov, ravno tako pa je svoje nogometno znanje dolga leta uspešno posredoval briškim nogometašem. Kljub temu, da je pri sedemnajstih dosegel vse, kar je lahko, ter da je imel možnost zaigrati tudi proti močnim nogometašem na svobodnih turnirjih, zase pravi, da ni vrhunski nogometaš.

Kakšne spomine imate na otroštvo in odraščanje v Argentini? Živeli smo za železniško progo. Oče je imel majhno kmetijo. Bilo nas je pet otrok. Ob sobotah in nedeljah smo bili vsi doma. Zanimivo je bilo, da so se moji starši odselili v Argentino ravno v času zmrzali in svetovne krize leta 1929.

Začeli so novo življenje, ne da bi poznali španski jezik. Mama je stalno omenjala Jesen 2014 / Briški časnik / 6

Sočo. Moj prvi jezik pa je gotovo briščina.

Otroci smo za žogo tekali bosi, saj si nismo mogli privoščiti copat. Z igranjem z bosimi nogami smo pridobili občutek in točno smo vedeli, kaj pomeni žoga.

S kolegi sem igral nogomet, medtem ko sem pasel kravo na travnati ravnini tik ob domači hiši. Ravno tako pa sem izkoristil vsako priložnost po službi, da sem lahko brcal žogo.

Kakšne spomine imate na začetke NK Brda?

Vse je bilo plod prostovoljnega dela. Na torek so me povabili, da bi jih treniral, na soboto pa se je že začelo prvenstvo. Na prve treninge je prišlo 32 Bricev, zato je bilo zelo težko na hitro sestaviti ekipo. Že takrat se je začutilo tekmovalnost med posameznimi predeli Brd. Iz nebelskega okraja je prihajalo precej dobrih nogometašev. Trenirali smo na improviziranem igrišču na območju za današnjo Agrarijo, pa tudi na sedaj ne več obstoječem igrišču ob šoli v Hruševlju. Leta 1973 v Brdih nismo imeli primernega igrišča. Da bo ekipa dobro funkcionirala, potrebuješ delati na njej vsaj tri leta. Samo tako lahko uskladiš posamezne talente. Kot terenski človek rad poudarjam, da mora biti trener tudi demonstrator. S prvimi člani nisem skorajda nič delal, ampak mi ni preostalo drugega, kot da sem igral z njimi tam, kjer je bilo mogoče. Prva ekipa so bili

naravni atleti, saj so morali tudi doma, zunaj igrišč, veliko gibati. Bili smo kot družina, klapa, prijatelji, in to je pravo bogastvo.

Kakšne lastnosti mora imeti pravi nogometaš?

Vsak nogometaš mora biti mojster za svojo cono, torej mora stoodstotno obvladati svoje območje. To se imenuje totalni nogomet. Univerzalni nogometaš pa obvlada vse pozicije. Vsak nogometaš se mora zavedati, da ga čaka 90 minut igre, zato mora imeti ustrezno telesno kondicijo. Poleg tega mora začutiti, da je treba tekmo zmagati s »fair playem«.

Da je to prava pot, sem dokazal pri treniranju mladine, kadetov in starih pionirjev v NK Brda. Nogometaš je tisti, ki čuti nogomet! Kdo pa sem jaz, da lahko določim, kdo je nogometaš in kdo ne?!

Pravi in najbolj inteligenten nogometaš igra na žogo, moško, s fair playem. Ne prakticira lumparij. Veliko dam na etiko in spoštovanje sočloveka.

Kaj vam pomeni priznanje Občine Brda?

Priznanja Občine Brda nisem pričakoval, vendar sem zelo hvaležen zanj in mi veliko pomeni.

Erika Koncut Foto: arhiv NK Brda

Občina

Občinski nagrajenci

Elizej Prinčič, oljkar, ki je veliko prispeval k promociji briškega oljkarstva »Ni mi žal za ves porabljen čas« Elizej Prinčič je s svojim aktivnim delovanjem v Društvu oljkarjev Brda ter v Združenju društev oljkarjev Slovenije veliko prispeval, da se je po Sloveniji in v tujini razširil glas o briškem oljkarstvu ter briškem oljčnem olju. Ne nazadnje je skupaj s številnimi partnerji zasnoval in izvedel tako projekt Uelije I kot Uelije II. S prvim so Brda pridobila oljarno, z drugim pa dodatno opremo, sobo za senzorično ocenjevanje oljčnega olja in izoblikovanje okuševalcev oljčnega olja. Posledično je izredno doprinesel tudi k sami promociji briške pokrajine, zato je bil letos nagrajen s priznanjem Občine Brda.

Kako bi orisali razvoj Društva oljkarjev Brda? Zakaj se je v preteklosti opustilo zanimanje za oljkarstvo?

Zaradi fašizma se je mnogo Primorcev izselilo, nato pa je dokončen upad zanimanja za oljko doprinesla še zmrzal leta 1929. Poleg tega v času italijanske okupacije nismo bili zanimivi kot pridelovalci sadja in oljk, saj je bila Italija zasičena s to kmetijsko panogo. K zapuščanju oljkarstva je pripomogel tudi interes za sviloprejstvo, saj so kmetje za zasaditev murv dobili določeno finančno pomoč, medtem ko pri oljki ni bilo zaslužka. Konec 90. let prejšnjega stoletja sva skupaj s Brunom Podveršičem, ki je bil idejni vodja društva, ustanovila Društvo oljkarjev Brda. Osnovna ideja društva je bila oživitev starih sort. Pri promociji oljkarstva nam je veliko pomagala tudi Občina Brda. Danes ocenjujemo, da je zasajenih med 45 in 50 tisoč oljk. Briška posebnost pa je, da so oljčniki razmeroma majhni tako zaradi strmega terena kot tudi izkoriščanja ostankov obdelovalnih površin.

Kateri so bili osnovni cilji društva?

veliko prispevali k promociji Brd, poleg tega pa smo veliko složnejši kot v Istri.

Zadnja leta so se tudi posamezni oljkarji opogumili in se samostojno predstavljajo na različnih mednarodnih sejmih, kjer žanjejo veliko odmevnih priznanj.

Kako in s čigavo pomočjo ste prišli do ideje za projekta UELIJE I in UELIJE II? Elizej Prinčič

Prvi cilj je bil boriti se proti monokulturi v Brdih. Prav tako je bil naš cilj pripomoči k mediteranskemu videzu Brd skozi zasaditev oljk. Želeli smo tudi dvigniti sloves mediteranske hrane. In ne nazadnje si v društvu prizadevamo za promocijo Brd. Letno prirejamo razne prireditve in tiskovne konference, preko katerih uspešno promoviramo sajenje oljk in potrošnjo oljčnega olja.

Osnovni namen društva pa je gotovo izobraževanje članov.

Drži, da je briško olje med najbolj zdravilnimi?

Oljka v Brdih in na Goriškem živi na svoji skrajni meji. Domnevamo, da vsebuje več oksidantov, ker se mora boriti za svoje preživetje. Narejena je bila tudi študija, v kateri so primerjali vsebnost oksidantov pri briških oljkah, oljkah z otoka Hvar in iz Španije. Briške oljke so vsebovale enkrat več oksidantov kot na Hvaru, še več pa v primerjavi s španskimi. Žal se pri predelavi veliko oksidantov izgubi. Več se jih ohrani pri namiznih oljkah. Brici imamo posebne pogoje in možnost pridelave vrhunskega olja.

Društvu ste predsedovali dva mandata. Kakšno pa je bilo vaše predsedovanje? Na kaj ste posebej ponosni?

Vidim, da smo veliko napredovali.

V času mojega predsedovanja smo ustanovili tudi Zvezo društev oljkarjev Slovenije. Ravno v Brdih se je porodila ideja o ustanovitvi zveze. Zveza je med letoma 2006 in 2010 veliko delala na preprečitvi državne namere o prekomerni obdavčitvi oljke. Prevozil sem veliko kilometrov ter opravil veliko razgovorov. Ni mi žal za ves porabljen čas. Mnogi nam priznavajo, da smo

Ta dva projekta sta omogočila nov zagon društva. Blagovna znamka UELIJE je skovanka med briško in furlansko besedo za olje. Idejo za projekt UELIJE I je snoval Bruno Podveršič s pomočjo Občine Brda. UELIJE II pa smo zasnovali skupaj s Podveršičem in svetovalcem iz ERSE. Zanimivost pri projektu UELIJE I je, da so avtohtonost sort črnica in drobnica raziskali Italijani.

Ugotovili so, da lahko iz teh dveh sort naredimo zelo kakovostno olje.

Svetovali so nam, naj sadimo predvsem ti dve sorti, hkrati pa so pristali in osvojili slovensko poimenovanje teh dveh sort.

Projekt UELIJE II pa smo zaključili ravno ob koncu avgusta. Veliko smo dali na izobraževanje. Imamo pa že ideje za v prihodnje. UELIJE III bi programirali kot obmejni festival oljčnega olja. Poleg tega pa imamo v osnutku tudi idejo o oljčni poti in oljčnem centru.

Ste soustanovitelj Zveze društev oljkarjev Slovenije. Kako deluje?

Moram priznati, da z delovanjem zveze nismo še zadovoljni. V pripravi je nov statut zveze, s katerim želimo zvezo bolj združiti in poenotiti. V sklopu enoletnega mandata je težko zasnovati in uresničiti konkretne projekte, zato imamo namen to spremeniti.

Kaj vam pomeni priznanje Občine Brda?

Predstavlja mi nagrado za ves vložen trud. Gotovo mi to priznanje nakazuje, da smo delali dobro. Je pa tudi obveza, da je treba nadaljevati z delom. Sicer ne zasedam več mesta predsednika društva, vendar bom vsekakor nadaljeval in sodeloval na področju promocije oljkarstva.

Erika Koncut Foto: arhiv Elizeja Prinčiča Jesen 2014 / Briški časnik / 7

Občina

Občinski nagrajenci

Občinski nagrajenec Dean Ambrožič Gostinec, ki je oživil Grad Dobrovo Dean Ambrožič je na svoji 23-letni gostinski poklicni poti svoje znanje uril v številnih priznanih goriških restavracijah, nazadnje pa je leta 2003 ubral samostojno podjetniško pot in prevzel pod svoje okrilje Restavracijo Grad Dobrovo. S svojim vestnim in pridnim delom si je začrtal uspešno pot ter pomembno prispeval tako k oživitvi gradu na Dobrovem kot tudi k obogatitvi turistične ponudbe v Brdih. Zaradi svojega dolgoletnega prispevka k enogastronomski promociji Brd doma in v tujini mu je Občina Brda, na predlog Obrtne zbornice, podelila občinsko priznanje. Z njim smo izmenjali nekaj besed na temo njegove poklicne poti.

žena vprašala, če lahko plača račun v evrih. Nato sem jo vprašal, ali bi plačala v slovenskih ali italijanskih evrih. Njen odgovor je bil: »V italijanskih evrih, prosim.« Kaj vam pomeni občinsko priznanje?

Kdaj ste začutili, da ste rojeni za gostinski poklic?

Ne bi rekel, da sem v nekem trenutku začutil poslanstvo za ta poklic, temveč je takrat, ko sem se odločal o svoji karierni poti, novogoriško podjetje HIT, d. d. ravno podeljevalo štipendije. Moja prva želja je bil poklic kuharja, vendar so me pregovorili, naj se prvo leto urim za natakarja, kjer sem nato ostal vse do danes.

Svojo samostojno podjetniško pot ste začeli leta 2003. Kakšni so bili vaši prvi samostojni koraki v tem sektorju?

Kot vsak začetek je bil tudi ta nekaj novega. Sicer nisem točno vedel, kaj pomeni voditi takšno restavracijo in sem sproti ugotavljal, kaj vse je potrebno pri poslovanju takega obrata. Sicer mi poslovanje ni bilo tuje, saj sem izkušnje pridobival že celo leto prej. Sem pa imel na začetku zelo močno motivacijo tudi zato, ker te restavracije ni hotel nihče voditi. Vsak mesec se moraš namreč boriti, da posluješ pozitivno in omogočiš prejem redne plače svojim zaposlenim. Sicer opažam, da je, v primerjavi s prvimi leti, zadnja leta precej več gostov, vendar veliko manj potrošijo kot pred časom. Kupna moč se je občutno zmanjšala, zato že od leta 2007 nismo zviševali cen svojih storitev. Prejel sem sicer precej kritik na račun cen svojih storitev, ampak menim, da sem ubral pravilno pot, da še vedno uspemo ohraniti uspešno poslovanje. Zelo malo gostincev je, ki se lahko pohvalijo s takim poslovanjem.

Kateri gostje so po vašem mnenju najhvaležnejši? S katerimi gosti pa je najtežje delati?

Najhvaležnejši gostje so gotovo Italijani.

Najtežje pa je delati z Ljubljančani, saj se velikokrat nosijo previsoko in podcenjujejo ljudi, ki živijo in delajo na podeželju.

Nam lahko zaupate, kakšno še posebej zanimivo anekdoto v vaši karieri?

V moji karieri sem naletel na številne zanimive situacije. Ena takih se je zgodila ravno lani, ko je neki italijanski par večerjal v naši restavraciji. Ob koncu večerje me je Jesen 2014 / Briški časnik / 8

Gotovo mi pomeni prikaz spoštovanja do mojega dela. V Restavracijo Grad Dobrovo je bilo vloženih 12 let trdega dela. Kaj je bil Grad Dobrovo pred tem, pa točno vemo. Vidna je velika razlika.

Kakšno sporočilo imate za Brice in ljubitelje briške kuhinje?

Menim, da je v Brdih še vedno močno prisotna mentaliteta, da si mečemo polena pod noge in iščemo vsemogoče spore. Želel bi si, da bi bili složnejši. Če ne bomo šli naproti složnosti, turistična zgodba Brd ne bo imela nadaljnjega razvoja. Obiskovalci imajo zelo pozitivno mnenje o Brdih, Brici pa bi lahko že enkrat spoznali, da bi lahko pisali skupno zgodbo.

Erika Koncut Foto: arhiv Deana Ambrožiča

Občina

Vila Vipolže

Že danes ena najbolj obiskanih točk v Brdih Zanimanje za vilo in razkošje njenih prostorov, ki bodo že v prihodnjem letu nudili zavetje številnim dogodkom, je veliko.

Vodeni ogledi potencialnih partnerjev, s katerimi bo ZTKMŠ Brda soustvarjal v ambientu in namembnosti objekta prilagojene vsebine, se izvajajo z večjo dinamiko od načrtovane.

In odzivi obiskovalcev so nadpovprečno pozitivni. Upoštevaje dejstvo, da vila še ni opremljena in ji bo izbran interier vdahnil dodaten prestiž, lahko smelo in z veliko optimizma zremo v prihodnost novega regijskega središča kulture, posla in razvoja. To je med drugim potrdil tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, ki se je na obisku mudil 24. julija. Poleg vodje kabineta Ariane Debeljak sta ga spremljala priznani slovenski umetnik Rudi Španzelj in doktor Mitja Klavora.

V pogovoru z županom Francem Mužičem, direktorico ZTKMŠ Brda Ariano

Rudi Španzelj, Mitja Klavora, Mitja Bervar, Franc Mužič, Ariana B. Suhadolnik, Ariana Debeljak, Aljaž Filej B. Suhadolnik in strokovnim sodelavcem za kulturo Aljažem Filejem so pretehtali možnosti organizacije dogodkov s področja diplomacije, umetnosti in medicine, s poudarkom na takšnih, ki prinašajo poleg promocijskega tudi ustrezen finančni učinek.

Ob slovesu so tako kot vsi njihovi predhodniki zagotovili, da je Vila Vipolže dobila mesto v njihovih srcih in – kar je še veliko bolj pomembno – da bo dobila mesto tudi na koledarju prireditev, ki jih bodo v prihodnje soustvarjali.

Ariana B. Suhadolnik, direktorica ZTKMŠ Brda

Viteška igra Tek na prstan

Briške dobrote v Istri Na povabilo hrvaške Občine Barban, s katero je Občina Brda podpisala listino o pobratenju v lanskem letu, so se Brici udeležili 39. sejma Trka na prstenac.

Viteška igra Tek na prstan je ena največjih turističnih prireditev Istre, ki jo je letos, po besedah barbanskega župana Denisa Kontošića, obiskalo prek pet tisoč ljudi. Na tradicionalnem dogodku se potegujejo izurjeni konjeniki, ki morajo preteči 150 metrov razdalje in s kopjem sneti obroč, nekoliko večji od prstana. Z igro Barbanci ohranjajo pomemben del kulturne dediščine. Dogodek je seveda tudi odlična priložnost za promocijo, zato se je v nedeljo, 17. avgusta, sejma udeležila tudi briška ekipa.

Briška kapljica, mamljive domače dobrote ter nasmejane Brike in Brici so znova očarali Hrvate. Domačini so nas z veseljem sprejeli medse, pri naši stojnici za trenutek postali in z nami delili prijetne izkušnje, ki so jih doživeli med obiskom Brd. Tisti, ki pa naše deželice še niso poznali, smo jim Brda približali preko promocijskega gradiva, pravo odkritje pa je bilo okušanje briških dobrot. S posebno častjo nas je na prazniku pozdravil hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki smo mu v dar poklonili vina iz Brd. Dogodek je spremljalo odlično vzdušje z glasbo. Večer se je zaključil z odmevnim koncertom Nede Ukraden ter veličastnim ognjemetom.

Večje zanimanje hrvaških gostov beležimo tudi na našem spletnem portalu www.brda.si, kjer so Hrvati po številu obiskanih strani že na četrtem mestu. Samo v letu 2013 so nas virtualno obiskali več kot 100.000-krat. Tovrstna promocija je zagotovo pravi pristop, da lepote najzahodnejšega dela Slovenije odkrijejo tudi naši sosedje Hrvati.

Mateja Drnovšček Foto: ZTKMŠ Brda Jesen 2014 / Briški časnik / 9

Občina

Investicije Občine Brda

Vodovod Kozana–Vipolže že končan

Kanalizacija Biljana Obnova kanalizacije v Biljani je končana, podoba vasi pa zelo lepa. V sklopu investicije so preplastili celotno cestišče skozi vas.

Uredili so robnike in del pločnikov ter središče vasi. Središče vasi je izven projekta občina polepšala z vaško pipo, ki služi žejnim obiskovalcem vasi, kolesarjem...

Plaz Cerovo

Na glavni cesti v Gornjem Cerovem je kot posledica obilnega deževja prišlo do večjega plazu in s tem poškodovanja cestišča na večjem odseku. Občina je zadevo začela reševati, in sicer z ureditvijo odvodnjavanja. Ta del bo občino stal okoli 30.000 evrov. Nato bo občina pristopila k reševanju celotnega cestišča in preplastitve.

Ureditev trga v Kozani

V Kozani so uredili del vaškega trga ob starem vodnjaku.

Jesen 2014 / Briški časnik / 10

Obnova vodovoda in večjega dela cestišča je skoraj na koncu. Dela potekajo le še v Kozani (»fabrka«). S tem bo občina izboljšala oskrbo z vodo za 881 krajanov, izboljšala požarno varnost in hkrati pogoje za razvoj dejavnosti v obeh vaseh, kar je toliko bolj pomembno zato, ker naj bi v vipolškem gradu čez dobro leto in pol deloval izobraževalno-kongresni center, zmanjšala pa je tudi izgube vode iz cevi in izboljšala še prometno varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje cestišče glavne ceste.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 20072013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Energetska sanacija vrtca v Kojskem

V Kojskem so energetsko sanirali stavbo vrtca. V okviru investicije so zamenjali kritino (azbestna kritina so zamenjali z ustrezno kritino), stavbo pa krasi nova fasada. Zamenjali so okna in vrata ter vhodna vrata šole. 85 odstotkov investicije je pokril švicarski sklad, 15 odstotkov pa Petrol.

Usad cestišča Šmartno–Kozana

Na glavni cesti Šmartno–Kozana v zaselku Travnik je prišlo do večjega usada cestišča. Tudi to je posledica obilnega deževja.

Občina mora to urediti v čim krajšem času, saj bi čakanje lahko povzročilo še večje poškodbe in tudi zaporo ceste.

Občina

Investicije Občine Brda

Dokončanje energetske sanacije OŠ Dobrovo

Asfalt na Ceglem

V okviru že lani začete investicije oziroma energetske sanacije OŠ Dobrovo ravno sedaj potekajo dela na izgradnji zalogovnika za sekance ter ureditev kotlovnice.

Občina se je odločila urediti zelo dotrajano pot na Ceglem (od nekdanjega mejnega prehoda do Italije). Sanirali so del cestišča ter preplastili celoten odsek.

Goran Simčič Foto: Andrej Colja

Pokrita terasa Gradu Dobrovo

Še zanimivejša turistična točka Občina je v tem letu uspešno zaključila pokritje terase nad Vinoteko Brda. Odločitev je bila, da se izvede nadomestni objekt, ki ostane razgledna terasa in s tem še zanimivejša turistična točka.

Z investicijo je občina pridobila prostor za kulturnodružabne prireditve in razstave. V poletnih dneh, ko so bile na gradu poroke, je bila terasa zelo oblegan prostor.

Zakaj se je občina odločila za tako investicijo? Med prenovo Gradu Dobrovo, ki se je zaključila leta 1991, je bila popolnoma

rekonstruirana obokana vinska klet. Domnevno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je bila preko nje položena le hidroizolacija, brez vsakršnega tlaka ali drugačne zaščite; to pa je povzročilo poškodbo hidroizolacije in posledično zamakanje v enoteko. Lani je bil na teraso položen kamniti tlak. Pred rekonstrukcijo je bila klet nadzidana za eno etažo in pokrita z dvokapno korčno streho.

Goran Simčič Foto: Andrej Colja

Naročnik je za financiranje projekta pridobil sofinanciranje v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze Jesen 2014 / Briški časnik / 11

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Alternativna promocija s pridihom adrenalina in športa Festival trajnostne mobilnosti, Logarska dolina, 29. junij 2014

Doživetje Logarske doline v objemu narave in brez avtomobila je bilo glavno vodilo letošnjega festivala, poimenovanega Dan trajnostne mobilnosti, ki je potekal v Krajinskem parku Logarska dolina. Sončna, a nekoliko vetrovna nedelja, 29. junija, je bila pravi raj za vse obiskovalce, še posebej za tiste naključne. V poplavi različnih brezplačnih aktivnosti je vsakdo našel sebi primerno in doživel novo izkušnjo, ki jo ponuja električna mobilnost. Namen dogodka je zagotovo ozaveščati in približati obiskovalcem alternativne oblike mobilnosti, ki bodo zagotovo del naše prihodnosti. Testne vožnje z električnimi avtomobili, električnimi kolesi, testiranje nordijskih rolk skike, poleg tega pa številni vodeni pohodi in izleti po biserih Logarske doline, predavanja ter odkrivanje Pravljičnega gozda za najmlajše. Po neokrnjeni dolini so se obiskovalci lahko zapeljali tudi z briškimi električnimi skuterji. Navdušenje je bilo tako veliko, da smo imele promotorke nekoliko težav pri sledenju čakalne vrste. Čakanje na vožnjo smo izkoristile za promocijo naše dežele ter obiskovalcem ponudile priložnost za podobno e-doživetje tudi v naših krajih, in to vse dni v letu.

Predstavitev na tovrstnem festivalu je bila zagotovo odlična promocijska aktivnost, v sklopu katere smo ponosno zagovarjale, da tudi Brda skrbijo za razvoj ekološko obarvane mobilnost.

Po poti Alpe-Adria Trail, snemanje promocijskega filma s kolesi, 18. julij 2014 Svetovni prvak v akrobatskem kolesarstvu Škot Danny MacAskill je v petek, 18. julija, s svojo ekipo po Brdih posnel nekaj skoraj nadčloveških spretnosti s kolesom. Eden najboljših »stunt« kolesarjev na svetu nas je pustil povsem brez diha, ko je v sklopu snemanj izvedel nekaj izjemnih akrobacij.

Jesen 2014 / Briški časnik / 12

Dannyjeva ekipa je tokrat nastopala kot častni gost pri snemanju filma, ki bo zgolj v sliki in glasbi povzel vse lepote, ki se razprostirajo vzdolž pohodniške transverzale Alpe-Adria Trail. Snemanje je potekalo na devetih etapah poti od skupno 37.

Snemali so na območju avstrijske Koroške, Furlanije - Julijske krajine, v Bovcu in v Brdih. Režiser filma je snemanje povzel po zgodbi, ki pripoveduje o kolesarskih norčijah Dannyja in prijateljev. Ekstremni kolesarji na potovanju v neznano odkrijejo izjemno pokrajino, ki jih v trenutku očara. Navdušeni nad lepotami in raznolikostjo pokrajine, ki jo nudi pohodniška pot Alpe-Adria Trail, se odločijo, da pot vsekakor raziščejo, čeprav s kolesi na ramenih.

Neverjetne veščine akrobatskih kolesarjev so preplavile šmartenske ulice do zadnjega skritega kotička. Skoki s starih zidov, spust po strmih stopnicah, vožnja po šmartenskih gankih in strehah, nič nenavadnega, kakor tudi vzpon in spust s

Občina

­

Aktivnosti ZTKMŠ kolesom na razgledni stolp v Gonjačah. Vsekakor smo doživeli izjemno izkušnjo v družbi prijetnih fantov, ki skozi svoje akrobacije odkrivajo lepote in znamenitosti, ki jih določen kraj ponuja. Nov pristop, kot orodje alternativne promocije, s pridihom adrenalina in športa. Ob oranžno-rdečih barvah sončnega zahoda so se še tako »divji« fantje naposled le predali spokojnosti večera, s pogledom na v mraku zahajajočo briško pokrajino.

Aktivnosti ZTKMŠ

2. športnoturistične igre – Portorož, 6. september 2014

71. sejem v Beljaku, 28. julij 2014

Beljaški sejem gradi svoje poslanstvo na tradicionalnih vrednotah in običajih ob pridihu prvin sodobne kulture. Pri oblikovanju programa organizatorji veliko pozornost namenijo prav ohranjanju izvirnih šeg in navad z živo predstavo ljudskih izročil. Pomembna stična točka sejemskega dogajanja je obmejno povezovanje narodov. Sejem je namreč ena od najprijetnejših ljudskih veselic v alpsko-jadranskem prostoru. Dogajanju 71. beljaškega sejma je svojo žlahtnost dodala tudi briška ekipa, ki je v ponedeljek, 28. julija, na slovenskem dnevu z mamljivimi briškimi dobrotami in gostoljubnostjo pritegnila pozornost slehernega mimoidočega. Domač pršut in suha salama, ovčji sir, doma pečene žemljice, široka paleta belih in rdečih vin, le kdo bi se lahko uprl tako obloženi mizi?

Z mamljivimi dobrotami sta obiskovalce razvajala Hotel San Martin in Vinska klet Goriška brda. Kraljica rebule Teja Erzetič in kraljica češenj Martina Sirk sta v ljubki opravi zagotovo pripomogli k še večji priljubljenosti in opaznosti briškega kotička, med obiskovalci pa razdelili kar zajeten kupček promocijskega materiala. Ponovno sta nas na poti spremljala tudi podžupan Joško Zamar in Boris Šfiligoj, član Komisije za čezmejno sodelovanje. Pridih opojnosti pa je s svojim božanskim glasom dodala sopranistka Rosana Volk. Brda je večina gostov že poznala, pa vendar se radi vračajo, predvsem zaradi pestre možnosti preživljanja aktivnih počitnic v objemu narave. Zelo priljubljena pohodna pot Alpe-Adria Trail, ekološka mobilnost ter izvrstna briška kulinarika so tisti »pravi asi«, s katerimi postajajo Brda vse bolj priljubljena počitniška destinacija tudi za avstrijske goste.

Mateja Drnovšček Foto: ZTKMŠ Brda

Tudi letos smo ustvarjalci slovenskega turizma ponovno merili moči v zdravi tekmovalnosti in sodelovanju, s pridihom igrivosti, sproščenosti in brezskrbnosti, za kar nam med letom preprosto zmanjka časa. To je bil glavni namen tudi letošnjega druženja vseh nas, ki začrtane cilje v turizmu dosegamo skupaj, v partnerskem delovanju in sodelovanju. Športnoturistične igre, ki so bile letos v soboto, 6. septembra, na portoroški plaži, so bile odlična priložnost za tkanje novih poslovnih in prijateljskih vezi. V družabnih športnih igrah smo se pomerili vsi, mlajši in starejši.

Udeleženci smo bili razdeljeni v naključne skupine po pet oseb, pomerili pa smo se v različnih spretnostih in znanjih.

Organizator letošnjega srečanja sta bila SPIRIT Slovenija in sektor za turizem in Turistično združenje Portorož. Po zaključku tekmovalnega dela je sledila še razglasitev rezultatov in povabilo na naslednje turistične igre, ki bodo že tretje po vrsti. Mogoče pa se bomo naslednje leto družili v objemu briških gričev ali na drugi strani naše Smaragdne lepotice, v Novi Gorici. Druženje smo zaključili s toplim povabilom vseh udeležencev na pomemben poslovno-turistični dogodek, ki bo med 2. in 5. oktobrom v Brdih – na Borzo NatourAlps. To bo prijetna priložnost za tkanje novih poslovnih vezi, mreženje ponudnikov aktivnega oddiha, izobraževanja, predstavitve primerov dobrih praks in številne druge aktivnosti, pomembne za prepoznavnost briškega teritorija.

Mateja Drnovšček Foto: SPIRIT Slovenija Jesen 2014 / Briški časnik / 13

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Brda na prazniku grozdja v Krminu, 7. september 2014

Tradicionalni praznik grozdja v Krminu in povorka starih vozov je na praznik pripeljala lepo število domačih in tujih obiskovalcev. Čeprav se zaradi trgatve povorke ni udeležil noben briški voz, je v komisiji za ocenjevanje vozov sodeloval tudi predstavnik naše občine.

Smo pa Brda letos prvič sodelovala s svojim informacijskim kotičkom, ki je kljub bližini in prepoznavnosti regije bil odlično obiskan. Italijani, navdušeni gurmani, so največ spraševali in hvalili briško hrano in vino. Poleg tega so želeli informacije o znamenitostih, še posebej o naravnem mostu Krčnik in Kotlinah, ter o kolesarskih in pohodnih poteh. V Briškem kotičku so obiskovalci imeli priložnost spoznati izdelke briške proizvajalke domačih mil s sivko, Mirjam Marinič iz Vedrijana. Poleg tega je Briški kotiček za kratek čas obiskala tudi kraljica rebule Teja Erzetič, ki je predstavila in obiskovalcem ponudila vino, nastalo posebej za priložnost njenega »kraljevanja«. Glas o deželi opojnih trenutkov se je tako veličastno širil tudi na italijanski strani Brd.

Petra Marušič Foto: ZTKMŠ Brda

Obisk šrilanškega zunanjega ministra v Brdih

Pogled je segel do morja in Alp

Zadnje dni avgusta je Slovenijo obiskal prof. Gamini Laksman Peiris, zunanji minister Šrilanke, s svojo soprogo, s katero sta se udeležila 9. blejskega Jesen 2014 / Briški časnik / 14

strateškega foruma. V času gostovanja sta skupaj s preostalo delegacijo kot poseben kotiček v Sloveniji obiskala prav Brda.

Tu jih je skozi deželo opojnih trenutkov

vodil turistični vodnik Aleks Simčič, ki jim je Brda predstavil v vsej svoji lepoti in veličini. Ogledali so si najlepše kotičke Brd, vključno s stolpom v Gonjačah ter srednjeveško vasico Šmartno. Predvsem jih je očarala lega Brd ter bližina Alp in morja. Prav čudovito sobotno vreme jim je omogočilo, da so videli oboje.

Ministra so poleg tega zelo zanimale zgodovina naših krajev ter teme o kmetijstvu. Okrepčali so se v Hotelu San Martin ter pot nadaljevali na Dobrovo, kjer se jim je pri odkrivanju briških znamenitosti pridružil tudi župan Franc Mužič. Obiskovalce je toplo nagovoril ter ne nazadnje tudi stkal nove vezi prijateljstva. Navdušeni in polni vtisov so Brda zapustili v popoldanskih urah.

Zagotovo bodo glas o deželi opojnih trenutkov ponesli vse do Šrilanke.

Petra Marušič

Občina

Koledar dogodkov Informacije zbrala: Mateja Mavrič Nedelja, 5. 10.

Sobota, 11. 10.

Nedelja, 12. 10.

Nedelja, 12. 10.

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Pohod: Severni Velebit Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776 17. kolesarski vzpon na Sabotin (prijave na dan prireditve na Vrhovlju od 8. ure dalje, start ob 10.30 pri odcepu za Sabotin) Informacije: Jože Blažič, tel. št.: 05 33 10 106 100. letnica rojstva dirigenta in skladatelja Rada Simonitija - ob 17.30 – odprtje razstave Likovnega društva Dablo »Podobe Brd mi zapojo«, avla Gradu Dobrovo - ob 18.00 – odkritje spominske plošče, rojstna hiši v Fojani - ob 19.00 – osrednja slovesnost, dvorana Vinske kleti Goriška brda Informacije: ZTKMŠ Brda, tel. št.: 05 335 10 46 Pohod: Matajur Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Sobota, 18. 10., ob 20. uri Dvorana na Humu

Kulturno društvo Fluvium vabi na ponovno odprtje dvorane na Humu! Nastopajo: Balkan Boys, Dej še 'n litro Vstop prost!

Informacije: KD Fluvium, Jakob Krečič, tel. št.: 040 219 175

Sobota, 18. 10., ob 20. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo

Srečanje kvartetov in kvintetov Kontakt: Quercus Quintet, Bojan Vuga, tel. št.: 041 202 207

Nedelja, 19. 10.

Pohod: Burnjak v Benečiji Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Četrtek, 25. 10., ob 15. uri Kojsko (različna prizorišča)

Spomin na Srečka Kumarja Informacije: Moški pevski zbor Srečko Kumar, Gregor Prinčič, tel. št.: 040 417 864

Petek, 31. 10., ob 11. uri

Tradicionalna komemoracija pri spomeniku v Gonjačah

Petek, 7. 11., ob 19. uri Hiša Kulture, Šmartno Sobota, 8. 11., in nedelja, 9. 11. Šmartno Nedelja, 9. 11.

Uvod v martinovo: Odprtje razstave Fenomen odprtih ognjišč, predavanje in priprava jedi na ognjišču, odprtje prvega oljčnega bara Informacije: Tatjana Š. Bašin, tel. št.: 041 431 149 Martinovo v Šmartnem Tržnica z domačimi izdelki in izdelki umetnostne obrti, degustacije vin po kleteh, animacija po Šmartnem, delavnica za otroke, izdelovanje martincev in tarcentov, turnir v briškuli in mori, predavanja, martinov ekstempore …

Informacije: Tatjana Š. Bašin, tel. št.: 041 431 149 Pohod: Vitovska krožna pot Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Nedelja, 16. 11.

Pohod v neznano Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Petek, 28. 11., in sobota, 29. 11.

Viteška dvorana, grad Dobrovo

Gradnikovi večeri Letošnji Gradnikovi večeri bodo pesnika javnosti približali kot medkulturnega posrednika, prevajalca evropskih in zunajevropskih literatur.

V petek, 28. 11., bo posebna pozornost veljala VZHODU s poudarkom na Tagoreju, v soboto, 29. 11., pa ZAHODU in njegovemu stiku z romanskim in germanskim svetom.

Kot prevajalca ga bomo spoznali v zgodbi, ujeti med fotografije. In preko utrinkov znanstvene monografije »O Zemlja sladka: kamen, zrno, sok.« Letošnji ustvarjalci večerov: dr. Ana Toroš, dr. Ana Jelnikar, učenci OŠ Dobrovo, LD Dablo.

Voditeljici večerov: Danijela Štekar in Andreja Benedetič.

Glasbena »oprema«: akademski tandem PIKAJA z vrhunskimi interpretacijami.

Informacije: ZTKMŠ Brda, tel. št.: 335 10 46

Nedelja, 7. 12.

Pohod: Miklavžev pohod – Krasji vrh Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Nedelja, 21. 12.

Pohod: 8. Pohod ob meji brez meje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776

Nedelja, 21. 12., ob 18. uri Cerkev v Biljani

Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. št.: 041 840 993, info@po-brda.si

Več informacij: www.brda.si Jesen 2014 / Briški časnik / 15

Občina

Brika in svetovljanka Celostna grafična podoba Vile Vipolže

Zgodba je že skoraj mitična. Najprej je bil lovski dvorec goriških grofov. Nato je bila utrjena renesančna vila z beneškim okrasjem. Podajali so si jo lastniki treh svetov: romanskega, slovanskega in germanskega. Nazadnje je bila dolgo speča Trnuljčica, ki je tu in tam gostila plese in partije tenisa v prvem nadstropju. Zdaj so zidarski odri in ograje padli. Vila Vipolže se je zbudila. Brika in svetovljanka. Veličastni zunanjosti in notranjosti, ki ju je vila dobila s pomočjo sredstev ESRR ter načrtu vsebin je bilo potrebno vdahniti le še celostno podobo za komuniciranje v svetu kongresnega, kulturnega in izobraževalnega turizma.

V tesnem sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so celostno grafično podobo ustvarili v Agenciji za marketing v turizmu Nea Culpa, ki je s komunikacijsko vizijo prepričala komisijo na natečaju, kamor je Občina Brda povabila štiri agencije. »Verjamemo v Vilo Vipolže in v njeno novo grafično osebno izkaznico, ki bo suvereno predstavljala »stan in stas« regijskega središča za kulturo,

izobraževanje in kongresni turizem.

Vedno bolj se veselimo prihodnjega leta, ko bo najlepša renesančna vila v Sloveniji odprla vrata javnosti.« pripoveduje Ariana B. Suhadolnik, direktorica ZTKMŠ Brda.

Vezi med svetovi in ljudmi Vila Vipolže povezuje svetove in ljudi, saj je zrasla na stičišču treh kultur in treh podnebij. Stoji med briškimi

Grafični element krivulj pod logotipom zrcali gričevnato briško pokrajino.

Deluje kot povezovalec med prestižno podobo Vile Vipolže in njenim logotipom ter živahno in razgibano celostno podobo Brd.

Jesen 2014 / Briški časnik / 16

griči, sredi Dežele opojnih trenutkov.

Vinska trta je tu vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. V Brda so jo prinesli stari Rimljani, toda briški vinarji so sloves tukajšnjih vrhunskih vin ponesli v svet, daleč preko mej antičnega sveta. Tudi Vila Vipolže povezuje že devet stoletij in se iz regije odpira navzven, v Evropo in svet. Ima veličastno prvo nadstropje, ki je vsem na očeh, in skrito, obokano vinsko klet. »Simbolika kroženja in povezanosti

Občina Operacijo je delno financirala Evropska Unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov«, prednostne usmeritve »Mreženje kulturnih potencialov«.

je bila pomembna usmeritev pri zasnovi celostne grafične podobe.

Vseskozi so nas vodila tudi nasprotja, denimo med mehkobo gričev in trdnostjo zgradbe, med spremenljivim in nespremenljivim, realnim in nadrealnim, svetlobo in temo, zemljo in nebom. Vse, kar je znal najbolje ubesediti Gradnik, pesnik Brd. V mislih smo imeli dvoje: da je Vila Vipolže del briške identitete, hkrati pa je edinstven kulturni spomenik državnega pomena, kakršnega ni nikjer drugje v Sloveniji. Zato mora v komunikacijskem pogledu dopolnjevati turizem v Brdih in hkrati vidno izstopati.« proces zasnove opisuje kreativna direktorica Nea Culpe Neja Petek. »Ponosni smo na estetsko in simbolno dodelan znak s pridihom prestiža. Logotip odraža dušo in poslanstvo vile ter nosi pomenljivo sporočilo Alojza Gradnika. Težko bi dobili boljšo popotnico za vstop v nov tržni segment poslovnega in kulturnega turizma, ki Brdom prinaša veliko razvojno priložnost.« dodaja Ariana B. Suhadolnik.

Logotip Vile Vipolže Logotip Vile Vipolže je zasnovan kot odnos med mehkobo briške pokrajine in trdnostjo arhitekture vile. Ta daje v ozadju oporo vrtincu dogajanja, ki

napolnjuje novo regijsko multikulturno središče. »Trdnost ponazarjajo trije stilizirani stebri v ozadju krožnega zavoja, ki jih lahko razumemo kot upodobitev glavne stavbe vile in dveh prizidanih stolpov ali na drugi strani kot prikaz treh stebrov vsebin (kultura – poslovni turizem – izobraževanje).« znak v logotipu opisuje art direktorica Nea Culpe Tinka Mesec Tomazin. Obdobje renesanse, ki je oblikovalo arhitekturo Vile Vipolže, je obudilo antične ideale in forme. »Znova je v središče lepega postavilo zlati rez - eno najbolj harmoničnih razmerij, ki ga najdemo v naravi (v listih, polžji hišici, cvetovih, ...). Zato logotip Vile Vipolže v svoji obliki nakazuje prav to razmerje.« nadaljuje Mesec Tomazinova. Barvna skala temelji na naravnih tonih, ki v kombinaciji z zlato barvo dajejo občutek povezanosti z zemljo, hkrati pa odražajo eleganco vile. Simbolno logotip sledi tudi Gradnikovim verzom v občinskem grbu: “O zemlja sladka: kamen, zrno, sok ...”. Tako kot so vpeti v Brda, so na svoj način vpeti tudi v znak Vile Vipolže. V njem lahko prepoznamo kamen (stilizirani stebri), zrno (zaključek zavoja) in sok (zlata rebula, ki se pretaka nad zrnom). Vse je pripravljeno, da se nova Vila Vipolže trdno zasidra v Brdih in očara svet.

Celostna grafična podoba Vile Vipolže

Logotip je plod sodelovanja ZTKMŠ Brda in Ministrstva za kulturo z agencijo Nea Culpa.

Združuje mehkobo Brd in trdnost arhitekture Vile Vipolže. Znak v ospredje postavlja renesančni zlati rez v obliki harmoničnega zavoja.

Jesen 2014 / Briški časnik / 17

Občina

Lokalne volitve – 5. oktober 2014

Predstavitev kandidata za župana:

Joško Zamar

»Občino bom bolj približal občanom« Na letošnjih lokalnih volitvah se bo v boj za županovanje podal tudi kandidat stranke Socialnih demokratov, 54-letni Joško Zamar iz Neblega. Po poklicu strojnik, po izobrazbi magister gospodarskega inženiringa, poročen in oče 22-letnega študenta je svojo poklicno pot začel na Tehničnem šolskem centru v Novi Gorici kot učitelj praktičnega pouka, računalniško vodenih strojev in matematike. Sedaj že trinajsto leto zaseda mesto vodje tehnične službe v Vinski kleti Goriška brda.

Zakaj kandidirate za župana?

Kandidiram, ker rad delam z ljudmi in za ljudi. Že v svoji mladosti sem bil aktiven v raznih mladinskih organizacijah. Bil sem predsednik Vaške skupnosti Neblo, sedaj pa že dvanajsto leto zapored delujem kot podžupan Občine Brda. Občinsko delo in problematiko Brd dobro poznam, zato bi rad nabrane izkušnje in znanje uporabil zato, da občankam in občanom Brd omogočim boljše in socialno varnejše življenje.

Kako boste, če boste izvoljeni, reševali probleme v Brdih?

Predvsem bom prisluhnil ljudem.

Rad imam skupinsko delo in transparentne odločitve. Podpiral Jesen 2014 / Briški časnik / 18

energetskih virov; za promocijo Brd in Slovenije; za bazenski kompleks; za vsem dostopno tržnico; za aktivno kulturno in družbeno življenje ter za spodbujanje aktivnosti briške mladine.

Kako vidite prihodnji razvoj Brd?

Joško Zamar

in spodbujal bom ideje, ki bodo prinesle nova delovna mesta. Povečal bom nadzor nad deli, ki se izvajajo v Goriških brdih, katerih plačnik je Občina Brda oziroma država.

Občani se morajo v svoji občini čutiti socialno varne, socialna varnost pa mora biti pravična za vse. Večjo veljavo želim dati vaškim in krajevni skupnosti. Občino bom bolj približal občanom.

Za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva?

Prizadeval si bom, da bomo občinska sredstva namenili za nova delovna mesta, saj smo po podatkih v Brdih v letu 2013 imeli 187 registriranih brezposelnih oseb; za dokončanje Sabotinske ceste oziroma navezavo na avtocesto v Vrtojbi; za pridobitev in komunalno opremljanje zemljišč za potrebe parkirišč in obrtne cone za Brice; za iskanje lokalnih trajnostnih

Razvoj Brd sem obdelal v svoji magistrski nalogi. V prihodnje vidim Brda kot varno in zeleno pokrajino z zadovoljnimi občani. Prihodnost Brd je v spoju naravne pokrajine, hrane in vina. Ocenjujem, da se lahko dohodek od doma naravno pridelane hrane poveča za 300 %. V mislih imam pridelavo zelenjave, mesa, sadja in mleka. Z odpiranjem trgov na Balkanu, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, se nam povečuje možnost povečanja sadjarstva. Podatki, da smo imeli leta 1998 250 ha breskovih nasadov in leta 2011 samo 60 ha, nam povedo, da bo treba na področju sadjarstva ukrepati in spodbujati ponovno zasaditev sadja.

Več pozornosti moramo nameniti večkulturnosti briških kmetij, saj si lahko s tem zagotovimo večjo samozadostnost in posledično manjši vpliv gospodarskih kriz na socialno življenje Brik in Bricev. Gospodarstvo mora biti raznoliko. Poleg tega ne smemo pozabiti, da imamo energetske vire, ki jih bomo morali v prihodnje izkoristiti. Poskrbeti bomo morali, da mlade družine pridejo na dostojen in hiter način do stanovanj ali zemljišč za gradnjo. Naboj mladih ljudi bo treba ujeti v jadra, saj oni predstavljajo bodočnost. Občina bo morala tudi v prihodnje spodbujati različne oblike dejavnosti za razvoj gospodarstva in negospodarstva.

Erika Koncut

Občina

Lokalne volitve – 5. oktober 2014

Predstavitev kandidata za župana:

Jan Miklavc

»Brda želim vrniti Bricem« Zakaj kandidirate?

Jan Miklavc

Jan Miklavc je, kot pravi, mlad, izobražen in ponosen Bric z izkušnjami v tujini, gospodarstvu ter lokalni samoupravi, saj je bil leta 2010 izvoljen kot najmlajši občinski svetnik. Študiral je mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in magistriral iz mednarodnih odnosov in diplomacije na prestižni Diplomatski šoli v Madridu. Trenutno končuje še drugi magistrski študij.

Tekoče govori tri tuje jezike, pasivno pa še dva. Veliko je bil v tujini, a njegova želja je ostati v domačem kraju ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevati k njegovi dobrobiti. Svoj prosti čas rad preživlja aktivno, saj je od malih nog strasten športnik.

Za kandidaturo sem se odločil po tehtnem premisleku in kot odgovor na številne pozive Brik in Bricev, ki si po dvajsetih letih želijo spremembe. V štirih letih, odkar sem občinski svetnik, sem ugotovil, da je v Občini Brda precej potencialov, ki do sedaj niso bili izkoriščeni.

Poleg tega se preveč stvari dogaja na netransparenten in neracionalen način. To je po mojem mnenju posledica dolgoletnega vladanja ene in iste osebe, saj se v tako dolgem času vzpostavijo prijateljske povezave, ki dušijo konkurenco in racionalno porabo javnih sredstev. Novih izzivov se veselim. Z mladostjo, delavnostjo, znanjem in izkušnjami želim dokazati, da je mogoče stvari speljati na drugačen, boljši način.

Kako boste, če boste izvoljeni, reševali probleme v Brdih?

Zavedam se, da imajo enostranske poteze za posledico nezadovoljstvo ljudi, zato bom pri reševanju problemov skušal prisluhniti vsem udeleženim in njihovim argumentom.

Deloval bom transparentno in skupaj s svojo ekipo skušal doseči, da bi občina postala servis občanov.

Za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva?

Osnovna dejavnost v Brdih ostaja kmetijstvo, ki je eden od temeljev za ohranitev in razvoj kulturne krajine.

Kot občina si bomo prizadevali za razvoj dopolnilnih in vseh servisnih dejavnosti, po katerih je že danes povpraševanje. V našem programu imamo zastavljenih 11 prioritet na področju infrastrukture. Izgradnja javnega bazena, ki bi pomenil izjemno

pridobitev tako za Brice kot turiste.

Ureditev prostorske problematike mladih v Brdih, saj do sedaj na tem področju ni bilo narejeno skoraj nič. Ureditev infrastrukture za starejše, ki bi predstavljala novost na našem področju, kjer bi se lahko starejši občanke in občani v vaških jedrih družili. Ureditev športnega parka Vipolže, kamor bi lahko zaradi odličnih klimatskih in drugih pogojev, ki jih imamo v Brdih, privabljali vrhunske evropske ekipe. Sledijo še številni projekti na področju komunalne in cestne infrastrukture (vodovod za vse prebivalce Brd, skrb za zdravo in čisto okolje, ureditev krožišč na obremenjenih prometnicah).

Prizadevali si bomo v čim večji meri izkoristiti sredstva, ki nam jih preko različnih razpisov ponuja Evropska unija. Več sredstev pa nameravamo usmeriti v pridobivanje novih znanj, saj se zavedamo, da nam le znanje lahko pomaga, da postanemo bolj konkurenčni in s tem bolj uspešni v sodobnem svetu.

Kako vidite prihodnji razvoj Brd? Brda vidim kot razvito kmetijsko območje z bogatim turizmom. Želim si jih odpreti v svet, zato pa je treba najprej poskrbeti za zadovoljstvo njenih občanov. Mladim želim dati več možnosti, da bi izrazili svoje ideje, znanje in kreativnost ter rešiti stanovanjsko problematiko.

Starejšim občanom želim nuditi primerno infrastrukturo in storitve, ki bi jim omogočale lažje in aktivnejše življenje. Brda želim vrniti Bricem.

Monika Prinčič Jesen 2014 / Briški časnik / 19

Občina

Lokalne volitve – 5. oktober 2014

Predstavitev kandidatke za županjo:

Tereza Mačus

»Čas je že, da v Brda privlečemo optični kabel« Tereza Mačus, kandidatka za županjo iz Slovenske ljudske stranke, se je rodila 7. januarja 1979 v Šempetru pri Novi Gorici. Stanuje na Humu, je poročena in mati dveh šoloobveznih otrok. Študij je zaključila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in pridobila naziv diplomirana inženirka agronomije in hortikulture.

Prakso je opravljala v Kmetijski svetovalni službi Brda.

Po zaključenem študiju je začela delati na domači družinski kmetiji.

Zakaj kandidirate?

Ker želimo nam, Bricem, zagotoviti boljše življenje in oživiti naše duhovno in snovno bogastvo.

Ker želimo podpirati vse Brice in njihove dejavnosti ter priskrbeti delo vsem nam, še posebno mladim Bricem.

Kako boste, če boste izvoljeni, reševali probleme v Brdih?

Pripravljeni smo poslušati, slišati in uresničiti zamisli Bricev. Ravno tako bomo sodelovali z vsemi strankami in listami v Brdih ter dosegli, da se začete dejavnosti tudi končajo. Naredili bomo vse, da se bomo Brici v Brdih počutili varno in prijetno.

Za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva?

Za vse, kar moramo kot občina narediti: za nemoteno delovanje Jesen 2014 / Briški časnik / 20

Tereza Mačus

osnovne šole in vrtca, obnovo cest, odvodnjavanje cestišč, vodovodno oskrbo vseh briških gospodinjstev, čiščenje vode in izgradnjo namakalnih sistemov. Ravno tako bomo podpirali kulturne in športne dejavnosti v Brdih. Prizadevali si bomo za ločeno zbiranje odpadkov in za nekaj razvojnih programov, v sklopu katerih bomo največ pozornosti namenili ekokmetijstvu, turizmu na družinskih kmetijah, programom v Vipolžah in dnevnemu centru za starejše. Želimo okrepiti javni promet s t. i. kombiji kavalirji, s katerimi bi omogočili večjo mobilnost starejšim in prizadetim ljudem. Poskrbeli bomo, da bomo v Brdih imeli tako javno tehtnico kot javno knjižnico.

Podpiramo kulturne dejavnosti v Šmartnem. Ravno tako dajemo veliko pozornost dejavnostim obeh lovskih družin v Brdih. Stroške upravljanja občinskih zavodov pa želimo doseči z združitvijo teh v enotno ustanovo. Čas pa je že, da v Brda privlečemo tudi optični kabel.

Kako vidite prihodnji razvoj Brd? Naš program je dolgoročne narave. Brda vidimo kot samooskrbna, zato podpiramo vse vrste kmetijskih dejavnosti (vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in poljedelstvo). Ravno tako podpiramo vse oblike predelave in trženja v kmetijstvu, od zadružništva do zasebnih podjetij ali družinskih kmetij. Šport želimo približati vsem starostnim skupinam. Grad Vipolže vidimo kot prostor, kjer bodo mladi razvijali svoje zamisli in ustvarjali prihodnost Brd, zato si bomo tudi prizadevali, da bo Univerza v Novi Gorici del njenih dejavnosti umestila v Vipolže in tako pripomogla k razvojnim priložnostim primorske regije. Kmetijstvo naj postane spoštovan in cenjen poklic, ne pa način življenja na gospodarskih obrobjih.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja

Občina

Lokalne volitve – 5. oktober 2014

Predstavitev kandidata za župana:

Franc Mužič »Imam kaj pokazati« Franc Mužič, župan Občine Brda vse od njene ustanovitve, bo tudi na letošnjih lokalnih volitvah poskušal prepričati svoje volivce, da lahko še šesti mandat uspešno vodi briško občino. Kandidiral bo z ekipo, ki je sposobna prisluhniti drugim, ima vrednote, ideje, zagnanost in izkušnje. Ekipo, ki dobro ve, kje so Brda danes in kaj lahko realno Brda dosežejo v naslednjih letih.

Zakaj kandidirate?

Izpostavil bi trdno zdravje, energijo in voljo do dela, ki jo čutim v sebi ter seveda podporo družine in najožjih prijateljev.

Imam kaj pokazati. Imam projekte, ki bi jih rad realiziral in ekipo, s katero jih lahko uresničim. Kot dolgoletni župan imam ugled, spoštovanje in moja beseda nekaj velja, ne samo na območju goriške statistične regije, ampak tudi širše v soseščini. In to prednost želim izkoristiti, ne samo za razvoj Brd, ampak tudi sosednjih občin. Svet je globalen. Razvoj sosedov ima za posledico tudi boljše življenje nas Brik in Bricev ter obratno.

Kako boste, če boste izvoljen, reševali probleme v Brdih?

Dokazal sem, da znam zaznati probleme naše občine in te tudi reševati.

Naj izpostavim samo problem pitne vode, ki smo ga odpravili s projektom Mrzlek. Vili Vipolže smo povrnili lepoto edine renesančne podeželske vile. Briški biser, vas Šmartno, pa je danes urejena turistična destinacija. Ti in drugi projekti, skupaj s hitrim razvojem turizma, ki je umestil Brda med prepoznavne turistične destinacije, pa imajo za cilj tudi podporo vinogradništvu, sadjarstvu, oljkarstvu in drugim kmetijskim dejavnostim. Razvojne izzive občine

Franc Mužič

lahko rešujemo le s pomočjo evropskih in državnih sredstev. In tu smo med najbolj uspešnimi občinami, saj smo v obdobju 2007–2013 pridobili za projekte, vštevši sredstva za obnovo Vile Vipolže, kar 27.400.000 evrov. Tega seveda ne bi speljal, če ne bi imel učinkovite uprave, strokovnih komisij, zagnanih odborov vaških in krajevne skupnosti ter seveda v veliki večini modrih, konstruktivnih in tudi odločnih svetnic in svetnikov, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujem za opravljeno delo.

Za katere dejavnosti boste namenili občinska sredstva?

Na prvem mestu je nadaljevanje aktivnosti za izboljšanje življenja Brik in Bricev v najširšem pomenu besede.

Dograditev vodovodnega sistema, skrb za osnovnošolsko izobrazbo, šport, kmetijstvo in malo gospodarstvo, socialo, delovna mesta. Zelo dobro zdravstveno oskrbo občanov bomo še izboljšali z novo ambulanto Dobrovo in ambulanto Kojsko, o zaprtju katere, posebej poudarjam, nisem nikoli niti za trenutek razmišljal. Zavzemal se bom, da bo Vila Vipolže postala multikulturni center z veliko začetnico. Dogradili bomo OŠ Kojsko. Podpiral bom investitorje za izgradnjo servisne cone na območju Agrarije. Bdeli bomo nad razpisi za

financiranje izgradnje telovadnice. Čakajo nas investicije ob urejanju naselja Dobrovo, Vedrijan in Neblo. Skupaj z državo bomo uredili regionalno cesto (cestišče, pločniki, križišča oz. krožišča) od Huma do Neblega. Do konca mandata internet v vsako gospodinjstvo.

In seveda Terme Brda. Projekt je še v mojem srcu; in takoj ko se bodo spremenile gospodarske razmere doma in v svetu, bom še naprej intenzivno iskal investitorje in upravljavce.

Kako vidite prihodnji razvoj Brd? Imamo izjemno rast turističnega obiska. Lani celo 25 %, letos pa kljub slabemu vremenu do julija 17 %.

Prepričan sem, da je že leta 1995 definirana strategija razvoja Brd pravilna in ta postavlja na prvo mesto razvoj kmetijstva z vsemi dopolnilnimi dejavnosti, takoj za tem pa razvoj turizma.

Ne smemo zanemariti niti storitvenih in obrtniških dejavnosti, ki dopolnjujejo omenjeni osrednji dejavnosti. Živimo v obdobju, ki ni prijazno za vsakogar, toda z našo vztrajnostjo in zagnanostjo sem prepričan, da bomo uspeli prebroditi te težke čase.

Erika Koncut Foto arhiv Franca Mužiča Jesen 2014 / Briški časnik / 21

Dogodki

Novice iz Hiše kulture

V Šmartnem je zavela

prva sapica sodobne plesne umetnosti Fontaniggie – zadnji ostanki srednjeveških piranskih solin

Vir: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran V galeriji Hiše kulture smo 21. junija odprli razstavo, ki je Fontaniggie prikazala kot izjemno tehnološko, etnološko,

kulturno in krajinsko dediščino Evrope.

Avtor razstave in večernega predavanja Valter Pikel je pregledno predstavil

naravne danosti, zgodovinske situacije in študijo grajenih elementov ter produkcijskih sklopov. Fontaniggie so bile izjemno prostorsko in tehnološko dovršene, bogate s številnimi nasipi, kanali, objekti in domiselnimi napravami.

Kljub fragmentarnim ostankom nekdanjih srednjeveških solin še vedno predstavljajo enkratno, likovno enostavno, a bogato krajinsko podobo.

Solinarski dan, kot smo ga poimenovali, je v Šmartno pripeljal tudi druge goste. Na stojnicah so se predstavili solinarska družina italijanske skupnosti Piran, oljkarsko društvo Štorta, Darko Marsič – Casa del Sal s kulinariko, Vinarstvo Bordon, Soline, d. o. o. z izdelki iz solnega cveta. Pri pripravi solinarskega dne so sodelovali društvo Mediteran, društvo Taperin, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, 123 design, KTD Martinc iz Šmartnega in Občina Brda.

Fičo plesno popotovanje v Šmartnem – gostovanje in nastop Hiša kulture je z veseljem podprla in v Šmartnem 5. julija sprejela plesno karavano Fičo Dance Journey. Fičo plesno popotovanje je druženje, plesno ustvarjanje in učenje, predvsem pa spoznavanje novih in zanimivih krajev, ljudi, običajev na že pozabljen, preprost, nekomercialen in pristen način. V karavani so bili mladi plesalci z vsega sveta, iz Brazilije, Izraela, Italije, Hrvaške. Najprej smo jim predstavili Šmartno, ki so ga nato sami odkrivali in si v skladu z načinom dela (»site specific« – glede na lokacijo) osmislili svoje večerne nastope. Popoldne so v galeriji imeli delavnico z Vangelisom Legakisom, zvečer pa so šmartenski kotički postali nešteto plesnih prizorišč za vsakega nastopajočega. Izredno domišljeni in celostni improvizirani nastopi ob spremljavi glasbe in vizualne podobe so v Šmartno pripeljali prvo sapico sodobne plesne umetnosti.

Zahvala gre Goranu Bogdanovskemu in Sandri Dorem iz Fičo baleta, da smo se tako hitro našli. Nadejamo se novih Fičo postankov.

Jesen 2014 / Briški časnik / 22

Dogodki

Novice iz Hiše kulture

Karavana Echos – čezmejni odmevi Hiša kulture je z veseljem sprejela izziv in nudila postanek drugi karavani, tokrat glasbeni. 10. julija smo v dvorani gostili koncert Daniele D'Agaro & Il ritmo delle parole v okviru čezmejnega projekta Echos – čezmejni odmevi. Projekt ni le platforma za mlade in nadarjene ter uveljavljene glasbenike, vedno obiskovalcem ponudi še nekaj več v okviru spremljevalnih aktivnosti. V Šmartnem smo organizirali voden ogled v italijanskem in slovenskem jeziku, nato so člani Društva oljkarjev Brda pripravili vodeno degustacijo oljčnega olja, ki je bila izredno dobro obiskana in sprejeta. Po koncertu smo pripravili pokušnjo tipičnih jedi: tagičeve kuhinje, bele polente in toča s pršutom, oljčnega olja s kruhom, sladic ter svežega briškega sadja. Obiskovalci so bili navdušeni, pohvale smo in še prejemamo od vsepovsod. Zahvaljujem se svoji ekipi in vsem, ki ste doprinesli k uspehu: Ivani, Maticu, Milojki Sosolič, Jolandi Erzetič.

Več o koncertu v članku Ive Sivec.

Odprtje razstave Tagore in njegovi sodobniki 7. avgusta je minilo 73 let od smrti Nobelovega nagrajenca, pesnika, filozofa, pisatelja, glasbenika in skladatelja Rabindranatha Tagoreja. V sodelovanju z Občino Brda in Veleposlaništvom Indije v Sloveniji smo v galeriji pripravili razstavo Tagore in njegovi sodobniki. Na ogled so dela treh članov družine Tagore, poleg Rabindranatha se predstavljata še njegova nečaka Gaganendranath in Abanindranath. Drugi avtorji, ki vsak zase predstavljajo pomemben člen v razvoju indijskega modernega slikarstva, so: Jamini Roj, Abdur Rahman Čughtai, Ramkinkar Baidž ter edina slikarka, Amrita Šer-Gil. Obletnico smrti velikana svetovne književnosti, reformatorja hinduizma, humanista in predvsem velikega moža smo obeležili s kratkim kulturnim programom. Beseda je tekla tudi o Gradniku, ki je Tagoreja poslovenil. Martin Skubin je poskrbel za glasbeni program z Bachovo suito. Indijo nam je čisto na koncu programa približala Šmartenka Nataša Stojko z indijskim, »bollywoodskim« plesom.

Ob tej priložnosti je nj. eks.

Chakravarti s soprogo Mali polžkovi knjižnici v Hiši kulture v Šmartnem podaril knjige, publikacije, poslovne in druge brošure o Indiji, za kar se iskreno zahvaljujemo.

Razstava je bila na ogled do 7. sep-

tembra, več o njej pa v članku Ive Sivec.

Vse naše dogodke lahko spremljate na spletni strani www.smartno.info.

Tatjana Šundovski Bašin

Jesen 2014 / Briški časnik / 23

Dogodki

Mladinsko društvo Neblo

Turnir v nogometu in odbojki povezal mladino Člani Mladinskega društva Neblo smo tudi letos izpeljali turnir v nogometu ter odbojki na mivki.

Bila sta v petek, 22., ter v soboto, 23. avgusta, na igrišču v Čelu. Člani Mladinskega društva Neblo smo tudi letos izpeljali turnir v nogometu ter odbojki na mivki. Bila sta v petek, 22., ter v soboto, 23. avgusta, na igrišču v Čelu.

V petek se je v poznih popoldanskih urah pričel nogometni turnir, zvečer pa je za zabavo poskrbel DJ Miro, ki nas je s svojimi živahnimi ritmi držal pokonci do jutranjih ur.

V soboto je potekal turnir v odbojki ter nogometu. Kljub slabemu vremenu smo izpeljali tudi tekmovanje v odbojki na mivki, na katerem je prvo mesto zasedla ekipa J&A (Janja in Anja), drugo mesto ekipa »Skrewjna roka« in tretje mesto ekipa R&J (Rok in Jessica).

V nogometu so se najbolj izkazali prav domačini, člani Mladinskega društva Neblo, drugo mesto je zasedla ekipa Slapnik, tretje pa si je priigrala ekipa Brda Juniors.

Vse ekipe bi radi pohvalili, saj moramo poudariti, da smo zelo ponosni na ferplej vseh igralcev. Vsi se zavedamo, da je glavni pomen turnirja druženje, zabava in sprostitev, in prav to smo vsi skupaj dokazali na turnirju v Čelu.

Po turnirju nas je nagovoril tudi podžupan Občine Brda Joško Zamar, ki nam je s spodbudnimi besedami vlil moči za nadaljevanje turnirja v letu 2015.

Kljub vremenu je bila udeležba na turnirju kar velika in plesišče polno, za kar so poskrbeli Pop Design in DJ Miro.

Na žalost je vse manj takšnega dogajanja v Brdih, kjer bi se mladi počutili kot povezana skupnost; prav to namreč daje moč in nadaljnjo energijo nam, mladini iz Neblega, saj smo tudi letos po zaključenem turnirju prejeli veliko pohval in spodbudnih besed za nadaljevanje tradicije.

Res pa je, da vsega tega ne bi bilo brez sponzorjev, ki so nam finančno in materialno omogočili izvedbo tako zahtevnega dogodka. Pomagali so nam: Občina Brda, Okrepčevalnica Lipa, Mesarija Peršolja, Picerija Pr' Andreju, Vinska klet Goriška brda, Gradbena mehanizacija Bučinel, Kmetija Gašparin Obljubek, Grafika Soča, Miran Kristančič, s. p., Cvetličarna Nataša. Vsem sponzorjem se MD Neblo iskreno zahvaljuje.

Za konec pa še misel: »Tisti, ki jemljejo, po navadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo.« (Charles H. Burr) In mi smo kljub zmanjšanju nekaterih sredstev, ki bi nam pomagala lažje izpeljati turnir, vsem, ki so obiskali turnir, dali veliko. Veliko smeha, plesa, zabave. Dali smo jim srečo.

Nika Kodermac Jesen 2014 / Briški časnik / 24

Dogodki

Družinsko srečanje rodbine Bensa

Veselilo se je sto sorodnikov

21. junija smo se v Vipolžah srečali vsi potomci rodbine Bensa po Andreju (roj. 1884) in Petrini, ki sta imela deset otrok. Od njih sta danes dva še živa. To je bilo prvo takšno srečanje, ki se ga je udeležilo približno 100 sorodnikov. Večina jih še danes živi v Brdih, nekateri pa so prišli iz Ljubljane in Domžal. Dobili smo se v domači hiši, srečanje pa nato nadaljevali v lovski koči na Sabotinu. Ob tej priložnosti smo izdelali knjigo z družinskim drevesom, ki sega v leto 1769. Vsak udeleženec je poleg knjige prejel tudi spominek – skodelico z motivom, ki ga je naslikal akademski slikar Bojan Bensa. Ob dobri hrani in pijači ter lepem vremenu smo se družili in veselili pozno v noč. Razšli smo se z obljubo, da bomo takšno srečanje v prihodnosti še ponovili.

J. B.

Koncert Vlada Kreslina

Pojezije združile glasbo in poezijo Na julijski večer je v Šmartnem Vlado Kreslin priredil koncert Pojezije. Naslov koncerta predstavlja prepletanje njegove glasbe in poezije. Kreslin je občinstvo navdušil z glasbo, ki jo poje in ustvarja še iz časov skupine Martin Krpan.

Poleg petja svojih hitov je občinstvo očaral in nasmejal še z branjem pesmi in zgodb iz svojih zbirk Pojezije in Venci – Povest o Beltinški bandi.

Pred koncem prvega dela koncerta se je Vladu Kreslinu pridružil še mešani pevski zbor Rado Simoniti in skupaj z njim zapel dve uspešnici, Dekle moje, pojdi z menoj in Daleč je moj rojstni kraj. Sledil je nastop pevskega zbora s pesmimi Oj, gora ta Kaninova, Kaj je nocoj za 'n fajn večer in Dajte, dajte.

Oder je nato znova pripadel Kreslinu z drugim delom koncerta. Po zaključku se je večer nadaljeval z druženjem ter vinarji iz Brd, ki so poskrbeli za žlahtno kapljico in kulinarične dobrote.

Marjan Štekar Jesen 2014 / Briški časnik / 25

Dogodki

Vaški praznik v Kožbani

Zavrteli so se na novem plesišču

V soboto, 28. junija, je vaška skupnost Kožbana priredila tradicionalni vaški praznik. Začeli smo ob 18. uri. Bistvo praznika, ki je internega značaja, je dru-

ženje, ki v teh časih, ko se človek oddaljuje od soseda, sovaščana, ko pred seboj vidi samo delo, ko kmalu ne bo imel več časa spregovoriti z nikomer, ko najra-

je ne bi srečal nikogar, da ne bi izgubil dragocene minute svojega delovnega dne, ki je natrpan do zadnje sekunde, pomeni, da če smo vsaj del tega uspeli obrniti na pozitivno stran, smo naredili vsaj nekaj drugače, nekaj sproščenega in veselega. In to naj bo popotnica tudi za naprej.

V imenu vaške skupnosti ter v imenu občine smo podarili darilo domačinu Marku z Vrhovlja pri Kožbani, ki je postal državni prvak v spustu z gorskimi kolesi (downhill).

Ne smemo pozabiti tudi na veliko tombolo z dobitkoma LCD-televizorjem ter tabličnim računalnikom. Muzikantje so poskrbeli za dobro vzdušje, da smo se lahko zavrteli na novem plesišču.

Ni manjkal niti pršut, ki je bil nagrada za tistega, ki je ugotovil točno skupno težo treh otrok. Dobitnici nagrade sta nato pršut razdelili med vse prisotne.

Zahvala gre vsem sponzorjem in tistim, ki so pomagali pri izvedbi.

Franko Trakonja

Planinsko društvo Brda

Izlet v avstrijski narodni park

Planinsko društvo Brda je 20. julija organiziralo izlet v narodni park pod Veliki Klek (Grossglockner) v Avstrijo. Podobno kot celo poletje je bilo tudi tedaj še najbolj vprašljivo vreme. Planinci pa vedno odhajamo na take izlete in pohode optimistični. Mnogi se poznamo, prijavijo se tudi drugi, ki si želijo novosti, novih doživetij in novih prijateljstev. Veliki Klek je vedno zanimiv.

Od doma smo odšli v prepričanju, da bomo doživeli lep in nepozaben dan. Po vožnji po italijanskih cestah je bil naš prvi Jesen 2014 / Briški časnik / 26

postanek na prelazu Paso Croce in nato vožnja mimo Beljaka, Špitala do romarske vasi Heiligenblut, kjer smo si ogledali zanimivosti. Nato je sledila vožnja po alpski cesti v deželo svizcev do razgledne točke Franz Joseph Höhe, kjer je bil daljši postanek. Ob vrnitvi smo pripravili manjši piknik, kjer smo si ob prigrizku in požirku izmenjali vtise z izleta. Kljub nekaj kapljam dežja je izlet uspel, za kar se zahvaljujem vsem udeležencem.

Zvezdan Mikulin

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Naklonjeni balinanju in izletom Pri DU Dobrovo deluje balinarski klub, v katerega so vključeni tisti upokojenci, ki imajo voljo do balinanja. Vsa leta so aktivni, udeležujejo se balinarskih turnirjev v vsej Primorski in tudi čez mejo gredo, ko jih povabijo. V pisarni društva se sveti cela vrsta pokalov in pohval, ki jih prejemajo za dosežene uspehe, za kar jim iskreno čestitamo.

Veseli so vsakega novega člana in vabijo, da se jim pridružijo ljubitelji tega rekreativnega športa.

Letošnji turnir so imeli 2. avgusta v Vipolžah. Udeležilo se ga je osem klubov. Domačini so dosegli 1. in 3. mesto. Igrali so po mednarodnih predpisih. Redni treningi se obrestujejo, saj prinašajo uspehe. Pri izvedbi so jim pomagali Igor Simčič, ki jim je nabavil drese z majicami, Vinska klet Goriška brda, A-market iz Neblega, Mesarija Peršolja iz Neblega in Hlede iz Kojskega ter DU Dobrovo.

Turnir so organizirali balinarji v lastni režiji.

V avgustu smo se upokojenci zapeljali na izlet po Sloveniji, ki nas vedno znova preseneča s svojo lepoto. Prvi ogled smo imeli v Mozirju.

Občudovali smo lepoto aranžiranega cvetja in prelepih gredic ter domiselno izdelanih aranžmajev iz vrtne zelenjave. Poleg čebelarskih in lončarskih izdelkov smo si ogledali tudi razstavo kač. Pri ogledu Pivovarne Laško nas je z delovanjem in pridobivanjem piva seznanjala lokalna vodnica. Videli smo nekaj obratov in degustirali tri vrste piva.

Zapeljali smo se še na Roglo, naše smučišče, in se ob krajših sprehodih naužili svežega zraka. Dan se je nagibal k večeru in želodčke smo si napolnili v lepi restavraciji v vasi Gorenje. Od tu smo se veseli in nasmejani odpravili proti domu. DU Dobrovo organizira izlete preko celega leta in se trudi, da so ti uspešni, in to jim je do sedaj vedno uspelo.

Sidonija Markovic

DU Dobrovo v Mozirju

Balinarji DU Dobrovo

Praznovanje Margerite v Hruševlju

V čast zaščitnici vaške cerkve Tudi letos so vaščani Hruševlja organizirali tradicionalno praznovanje svete Marjete. Dvodnevno praznovanje se je začelo v soboto, 19. julija, ko se je v središču vasi zbrala večina »Krušucev«, tako starejših kot najmlajših.

Tradicionalno julijsko večerno srečanje sovaščanov ob dobri rujni kapljici, prigrizkih ter domačih slaščicah, ki so jih pripravile gospodinje iz Hruševlja, je bila odlična priložnost, da smo po dolgem času lahko pokramljali s sovaščani o preteklih in prihodnjih dogodivščinah. Praznovanje se je zaključilo z nedeljsko mašo v čast zaščitnici vaške gotske cerkvice.

Erika Koncut Jesen 2014 / Briški časnik / 27

Dogodki

Tretji mladinski filmski tabor na Plešivem

Film ima moč, da odslikuje življenje sámo Konec avgusta se je sklenilo tretje druženje mladih filmarjev, ki so v petih dneh posneli šest kratkih filmov in jih pokazali na zaključnem večeru na domačiji Uroša in Nejke Klinec na Plešivem. Šestindvajset osnovnošolcev in dijakov iz Slovenije, Italije in Avstrije se je pod mentorskim vodstvom režiserja Darka Sinka kalilo v filmski govorici: od scenarija in snemanja na terenu do montaže.

Prav te so udeleženci letošnjega tabora različno predstavili.

Kakor pove njihov mentor, nimajo zgodbe udeležencev sprva nobene povezave z resničnostjo. Šele kasneje, ko nekoliko odrastejo, postajajo njihovi filmi bolj osebni. Medij, s katerim pripovedujejo filmsko zgodbo, jim je znan iz vsakodnevnega življenja: od kamer mobilnih telefonov do digitalnih kamer.

Prvi dan je mlade udeležence tabora obiskal režiser, scenarist in snemalec Gregor Božič (Brici ga poznamo po njegovi ljubezni do starih sort sadja), vseskozi je bil z njimi multimedijski briški ustvarjalec Matjaž Ščurek, mentor filmskega krožka na Osnovni šoli Dobrovo. Opremo so si delno izposodili pri projektu Iskrica iz Celovca, na roke sta jim šla Zavod za tu-

Udeleženci letošnjega filmskega tabora »Če bi jim pustili proste roke, bi snemali predvsem grozljivke in akcijske filme,« pove njihov mentor. »Zato jih je bilo treba usmerjati k iskanju pozitivnih vrednot v življenju,« doda Miranda Brataševec, ustanoviteljica in predsednica ustanove, ki nosi ime po njenem pokojnem bratu, filmskem kritiku, esejistu, režiserju in filmskem zgodovinarju Silvanu Furlanu. Ustanova Silvana Furlana, fundacija za razvoj kulture, je bila ustanovljena z namenom, da bi se neusahljivi vir idej in projektov prerano umrlega cineasta nadaljeval predvsem pri vključevanju mladih v svet filmskih podob. Tako želi ustanova spodbujati in usmerjati ustvarjalne sile v mladih, ki so v veliki meri bodisi neizkoriščene bodisi napačno izkoriščene, in jim omogočiti, da izrazijo svoje ideje.

rizem, kulturo, mladino in šport Brda ter GoNGlab, čezmejna vzgojno-izobraževalna platforma na področju filma. Projekt je nastal pod pokroviteljstvom častnega konzula Republike Poljske v Sloveniji Nedjana Brataševca in Ustanove Silvana Furlana, domačno vzdušje pri Nejki in Urošu Klincu pa je udeležencem srečanja, katerega namen je, da ljubezen do filma in filmske umetnosti poveže z medsebojnim druženjem in tkanjem novih prijateljskih vezi, omogočilo sproščeno učenje in ustvarjanje ene najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti, ki lahko prikazuje realnost ali domišljijo. Ali, kot pravi veliki Pasolini, ima moč, da odslikuje življenje sámo.

Iva Sivec Foto: Jure Batagelj

Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan

Briški kvintet nagradilo občinstvo Na 44. festivalu narodno-zabavne glasbe v Števerjanu, ki je bil med 4. in 7. julijem, je Briški kvintet prejel nagrado občinstva.

Melita Peršolja Foto: Melita Peršolja Jesen 2014 / Briški časnik / 28

Dogodki

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007 – 2013

Odraz uspešnega partnerstva Zaključni dogodek projekta UE LI JE II V Vinski kleti Goriška brda je 28. avgusta potekal zaključni dogodek standardnega projekta UE LI JE II – Oljčno olje: simbol kakovosti v čezmejnem prostoru, ki je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Zaključna konferenca je bila priložnost, da se javnosti predstavijo končni rezultati projekta, del izvedenih aktivnosti in nova dognanja s področja oljkarstva na projektnem območju.

Osnovni cilj projekta UE LI JE II je pospeševanje in dvig kakovosti oljkarstva na čezmejnem področju Brd, Vipavske doline, goriškega Krasa, Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona, Trbiža, Padove in Ravene. Čezmejno partnerstvo ima korenine v že predhodno uspešno izvedenem projektu UE LI JE, sedanji projekt ga je vsebinsko nadgradil in geografsko razširil.

Vodilni partner je bila Občina Brda, sodelovali so še: Društvo oljkarjev Brda, Goriško oljkarsko društvo, ŠC Biotehnična šola, Labs, d. o. o., Univerza v Novi Gorici, KGZS – Zavod GO, RRA severne Primorske, ERSA, Videmska univerza, AIPO, Verona, ISIS P. d'Aquileia.

Uvodna beseda konference je pripadla županu Občine Brda Francu Mužiču. Na kratko je orisal pot, ki jo je oljkarstvo s pomočjo obeh projektov prehodilo in doseglo nove ravni.

Občina je v obeh projektih imela vlogo vodilnega partnerja in tudi tako pokazala svojo podporo in zavedanje potencialov, ki jih ta dejavnost prinaša Brdom in sosednjim pokrajinam.

Vodja projekta Andrej Markočič se je zahvalil vsem partnerjem za zgledno sodelovanje in uspešno reševanje tekočih zadev. Občutek, da smo na koncu, je opisal kot lep, ker je delo končano, uspešno partnerstvo in novi izzivi pa so dobra podlaga za naslednji projekt, UE LI JE III. V imenu pokrajine Furlanije - Julijske krajine je pozdrave prenesel Igor Grilanc, ki je poudaril podporo čezmejnim projektom in čestital za uspešno sodelovanje. Iztok Škerlič, vodja skupnega tehničnega sekretariata iz Trsta, je čestital vodilnemu partnerju in vsem partnerjem za dobro sodelovanje. To, da so bile uspešno izvedene vse aktivnosti, si vsekakor zasluži pohvalo in je odraz uspešnega partnerstva.

V drugem, strokovnem delu konference so predstavili rezultate in izsledke. Študije ozemlja in primernosti za oljkarstvo sta predstavila dr. Branka Mozetič Vodopivec in dr. Sivilotti,

prof. Conte je predstavil raziskave oljčnega olja. Viljanka Vesel in Paolo Parmeggiani sta predstavila vzgojo in razmnoževanje avtohtonih sort oljk. Milena Bučar Miklavčič je predstavila metodo senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja. Na koncu so novim pokuševalcem, članom čezmejnega panela, ki so se v okviru projekta izobrazili na tečaju za vodje panela v Šmartnem, slovesno podelili diplome.

Vsi prisotni so na konferenci prejeli brezplačen izvod zaključne brošure, ki v treh jezikih povzema dognanja, študije, raziskave ter rezultate projekta UE LI JE II. Tatjana Šundovski Bašin, Društvo oljkarjev Brda

Turistična kmetija Breg pri Golem Brdu

Tako kot pred sto leti

Čebelar Veljo s svojo novo pridobitvijo

Da je Veljo Petković s turistične kmetije Breg pri Golem Brdu inovativen čebelar, je že večkrat dokazal. Tokrat predstavljamo njegov zadnji podvig, za katerega je dobil navdih v več desetletij starem načinu čebelarjenja.

Konec aprila je spravil roj čebel v košaro, pleteno iz lezine (bršljana) in zadelano s kravjekom. Čebele so v košari same izdelale satje in ga napolnile z medom. Da so med iz košare lahko pobrali, so žal morali nekoč žrtvovati čebele, to pa pri sodobnem čebelarjenju (s panji) seveda ni več potrebno.

Iva Sivec Foto: Patrik Urbancig Jesen 2014 / Briški časnik / 29

Dogodki

Briška fešta Neblo

Novo ime, nova ponudba Vaška skupnost Neblo je tudi letos pripravila praznovanje za svoje vaščane. Tradicionalni vaški praznik Neblo je letos dobil novo preobleko, saj smo ga preimenovali v Briško fešto Neblo.

Razlog je bila sprememba na kulinaričnem področju. Odločili smo se namreč, da namesto »klasičnih« čevapčičev postrežemo nekaj domačega, briškega.

Naši trije kuharji Uroš, David in Miran, ustanovitelji Kulturno-športnega društva Čelo, so nam pripravili klobase, cvrt pršut, frtaljo in veliko polento, ki je tehtala kar 70 kilogramov. Pester program je povezovala Monika Beč.

Pozdravni nagovor sta imela župan Občine Brda Franc Mužič in predsednica VS Neblo Silvestra Elen Brašnič Saffigna. Letos smo na igrišču Čelo gostili kar dve glasbeni skupini: D'palinka bend in Orange juice band. Plesni spektakel sta pripravili Pupa z'plaš in Delicious. Srečo smo iskali na srečelovu in pri tomboli.

Glavna nagrada ja bilo gorsko kolo v vrednosti 580 evrov.

Podelili smo še mikrovalovno pečico in palični mešalnik.

Blažev in Kristjanov memorial

Vrhunec večera je bilo merjene moči z vleko »štrika«. Letos prvič sta tekmovali tudi dve ženski ekipi. Moški so se borili za pršut, ženske pa za pet »šalamov«. Organizator in sodnik je bil tudi letos Stojan Šturm.

Medgeneracijsko druženje je v VS Neblo vedno na prvem mestu. Druženje vaščanov ob sproščenem pogovoru je dodana vrednost našemu športnemu igrišču. Mladi, šport in zagnanost pa pika na i. Še naprej se bomo trudili za naše sovaščane. Vabljeni v našo družbo tudi drugo leto.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto: Dani Kristančič

Tretja edicija za vse okuse Mladinsko društvo Kamun je 11. in 12. julija organiziralo 3. Blažev in Kristjanov memorial. Dogodek je bil na nekdanji karavli na Vrhovlju pri Kožbani. Na turnirju v malem nogometu se je pomerilo devet ekip iz Brd. Letošnji zmagovalci so postali Lokomotiv Dugo (Plešivo). V vlečenju vrvi je ekipa Staff iz Čela premagala do sedaj nepremagljive domačine. Po zaključku turnirja nas je pozno v noč zabavala glasbena skupina 7 Šrit.

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in tistim, ki ste kakor koli pomagali pri izpeljavi memoriala ter nas obiskali. Se vidimo naslednje leto.

Mladinsko društvo Kamun Jesen 2014 / Briški časnik / 30

Dogodki

70-letnica zborovanja v Kožbani

»Če ne bi bilo Primorske, ne bi bilo slovenske države« V Kožbani smo letos v začetku julija obeležili 70-letnico velikega medvojnega zborovanja. Organizirali so ga KO ZZB Brd, Kanala in Solkana ter Območno združenje borcev NOB Nova Gorica in organizacije ZVV Slovenije, skupaj z občinama Dobrovo in Kanal ob Soči ter Mestno občino Nova Gorica. Na poti na jubilejno srečanje v Kožbani so delegacije borcev položile venec k spomeniku Jožeta Srebrniča v Rodežu in k plošči Edka Ferjančiča v Kojskem.

Janez Stanovnik

Polaganje venca k spominski plošči Edvarda Ferjančiča v Kojskem

Po uvodnem nagovoru predsednika borčevskih organizacij Brd Žarka Kodermaca je spregovoril slavnostni govornik, častni predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik.

Poudaril je, da je bil narodnoosvobodilni boj odločilen, da so zavezniki na mirovni konferenci po vojni Primorsko ponovno priključili k Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. »Primorci so bili borci za slovensko mejo, če ne bi bilo Primorske, ne bi bilo slovenske države.« Stanovnik je poudaril velik pomen zborovanja v Kožbani tudi zato, ker so na njem spregovorili tisti, ki so uživali veliko zaupanje domačinov in Primorcev.

Zborovanje v Kožbani se je začelo z uvodno besedo predsednika okrožnega odbora OF, župnika Edka Ferjančiča – Tarasa. On je pomenil poosebitev katoliške duhovščine v zvestobi svojemu

narodu in njegovi borbi. Za njim je spregovoril Jože Srebrnič kot predstavnik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Pokrajinskega odbora OF za Primorsko ter predstavniki zavezniških sil in italijanskih partizanov. Srebrnič je bil pri svojih 60 letih živ simbol primorskega odpora. Ljudje so ga oboževali. Vedeli so, da je sodeloval že v oktobrski revoluciji in da ga je dal Mussolini zapreti že leta 1926. V zaporu je bil dolgih 17 let. Kapljo grenkobe in žalosti ob spominu na ta veličastni dogodek predstavlja dejstvo, da je čez dva dneva utonil v narasli Soči. Izguba je bila velika in se je spominjamo s pieteto in hvaležnostjo še danes.

V kulturnem programu so sodelovali vokalnoinstrumentalna skupina Mlado srce, vokalna skupina Liška dekleta, moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala ter recitatorji iz Brd: Mia, Nastja in Dominik. Na jasi pod hrasti in kostanji so pomembno obletnico lepo zaokrožili številni praporščaki.

Za dobro počutje udeležencev in ureditev prireditvenega prostora so se potrudili javni delavci Občine Brda ter prizadevni člani VS Neblo in Kožbana. Vsem hvala.

Gabrijela Kodermac

TMK Brda

Tabor zaključile z raftanjem Dekleta iz Twirling-mažoretnega kluba Brda so se od 4. do 7. julija odpravila na tabor v Tolmin, ki se ga je udeležilo 20 članic, starih od 7 do 17 let. Poleg treningov, ki so potekali dvakrat dnevno, so se članice zabavale z različnimi športnimi igrami in uživale poletne dni ob reki Soči. Na treningih so se posvetile izpopolnjevanju tehnike palice, ob večerih pa izvajale različne aktivnosti v športnem parku. Zadnji dan so se vse skupaj odpravile na raftanje od Kamenega do Tolmina in odlično zaključile letošnji poletni tabor.

Tudi med poletjem so članice aktivno trenirale in se pripravljale na naslednjo sezono, da bodo lahko ponovno posegle po dobrih rezultatih. Dekleta se zahvaljujejo CŠOD Soča iz Tolmina, kjer so jih gostoljubno sprejeli, ter podjetju Maya, ki je poskrbelo za edinstven spust z rafti po reki Soči.

Andreja Benedetič Jesen 2014 / Briški časnik / 31

Dogodki

Women & Wine Slovenija

“Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“

Brike v mestu Nazdravljale izključno s slovenskimi vini

www.markacija.si

=DOBRO

S Quercusom nikoli ne zgrešiš www.klet-brda.si

Jesen 2014 / Briški časnik / 32

Že peto leto zapored so vinarke iz društva Ženske in vino Slovenije v Goodlife Grajski kavarni na Ljubljanskem gradu organizirale dobrodelni dogodek Brike v mestu s 25 briškimi in osmimi štajerskimi vinskimi hišami. Vsako leto Brike zadnji avgustovski torek v goste povabijo vinarke, letos so te bile iz Štajerske. Gostje dogodka so lahko degustirali skupaj 75 vin, briški pečeni pršut, paške sire in okusno tajsko hrano iz Shambale.

Brikam so pomagale tudi Sestre svetega Martina, someljejke, ki so gostom na začetku ponudile dobrodošlico z briško penino Bagueri Rose.

Briško-štajerska naveza se je pokazala kot odlična kombinacija, saj se je nazdravljalo izključno s slovenskimi vini. Tako je vinarke in goste pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je omenil pomembnost vinskih zgodb za mesto Ljubljana kot mesto trte in vina. Če pa so v teh zgodbah še ženske, je seveda toliko lepše.

Na dogodku so zapele članice vokalne zasedbe Vinika iz Brd, ki so goste z angelskimi glasovi popolnoma očarale.

Del izkupička bo tudi letos namenjen Zavodu VDC iz Stare Gore, natančneje Skladu za poškodbe glave.

Brike pa vas ob tej priložnosti vabijo na šesti del ženske zgodbe, ki bo prihodnje leto v torek, 25. avgusta 2015.

Petra Rutar Foto: Dean Dubokovic

Dogodki

Oratorij Biljana 2014

Letos prvič tudi predšolski otroci

Kot vsako leto smo tudi letos v Biljani organizirali oratorij, letos je bil od 31. junija do 4. julija. Tokratna izvedba je bila še posebej zanimiva, saj smo obeležili 10. obletnico. Na oratorij se je prijavilo kar 110 otrok, za katere je skrbelo 30 animatorjev, za katehezo pa je bilo zadolženih 7 katehetov.

Letos smo prvič imeli tudi 10 predšolskih otrok.

umiram, nato pa smo se posladkali še s torto, ki so jo prav tako spekli naši animatorji. Vse skupaj je popestril ples otrok, ki so sodelovali na oratoriju.

Zahvale za pomoč pri izvedbi oratorija gredo tudi Občini Brda, Piceriji Belvin, Piceriji Mammamija, podjetju Mitol iz

Sežane, Vinski klet Goriška brda, PGD Dobrovo, Fructalu, Sandiju Mikulinu, s. p., Mihaeli Makorič – Plastik Kanal, kartonaži Munih, zavarovalnici Tilia in številnim drugim darovalcem.

Animatorki Tina Žežlin in Ivana Mikulin

Vsak dan se je začel z dvigom zastave in himno, nato pa je sledila skupna molitev v cerkvi. Nadaljevali smo v dvorani v domu, kjer so animatorji na zabaven način z igrico predstavili življenje svetega Petra. Sledila je kateheza, po tem pa so lahko otroci pokazali svojo ustvarjalnost pri različnih delavnicah. Nato pa so vsi hitro stekli v vrsto za kosilo, ki so ga skuhali kuharji iz Osnovne šole Dobrovo. Sledil je čas za počitek, nato pa najzanimivejši del dneva – velika igra. Imeli smo skavtsko, smrkastično, spongebobovo in kekečevo veliko igro.

Na koncu smo še spustili zastavo, zapeli himno in otroci so odšli domov.

V sredo smo odšli na izlet na Korado, v četrtek so nas pri veliki vodni igri obiskali gasilci, v petek pa smo po sveti maši imeli skupni zaključek z našimi starši, kjer so animatorji zaigrali komedijo Mama, Jesen 2014 / Briški časnik / 35

Dogodki

Vaška skupnost Vrhovlje

Stoletni vaški »zdenc« Prve štiri mandate Občine Brda je bilo v vaški skupnosti Vrhovlje devet članov, zadnji mandat pa le pet. »Vas Vrhovlje šteje nekaj manj kot sto občanov, ki se jih pri vsaki vaški akciji udeleži kar polovica,« nam pripoveduje osemletni predsednik vaške skupnosti Herman Drnovšček.

Drnovšček je prav gotovo zaslužen za marsikatero pridobitev v vasi, saj z odločno vztrajnostjo sili krajane k delu za izboljšanje bivalnega okolja. »Le tako prideš do želenega cilja,« je prepričan Drnovšček, saj običajno na sestankih slišijo veliko različnih mnenj. »Da je v vasi kar nekaj novih pridobitev, gre zahvala razumevanju in podpori občine, saj brez tega ne bi bila izvedljiva nobena naloga,« še dodaja.

Zadovoljen je, da lahko prihodnjim rodovom ohranjajo urejen videz okolice vasi s številnimi podpornimi zidovi, razširitvijo ceste oziroma javnih poti. Še posebej pa je ponosen na stoletni vaški »zdenc«, kot Brici po domače rečejo izviru vode.

Pred sto leti so ta »zdenc« uporabljali za pitno vodo vojaki soške fronte v zaledju kakor tudi Brici za svoje potrebe, to je za pitje, napajanje živine in pranje perila ter oblek.

Le dve leti je trajala sanacija oziroma obnova treh od petih izvirov vode, združenih v eno zajetje, lično obzidano

s kamnom in vsemi potrebnimi zaščitami, da v bazen, ki zajema 25 m3 vode, ne bi vdrla zemlja ali kamenje. Za majhno vaško skupnost je bil to velik zalogaj oziroma projekt, ki so ga končali lokalni obrtniki z zunanjimi deli. Ponosen je na vse zanesenjake, kot jim pravi Drnovšček, ki so nesebično pomagali pri izkopavanju, zidanju in urejanju tega vodovodnega zajetja.

Naročili so celo tablico z napisom o tem, kaj se je tod dogajalo pred sto leti, to pa naj bi služilo kot zanimivost za obiskovalce Goriških brd.

Foto in tekst: Vanda Colja

Subrda prireja tečaje potapljanja

Nova doživetja in novi občutki pod vodo V juniju se je zaključil začetniški tečaj potapljanja Open water diver v organizaciji potapljaškega društva Subrda.

Pod budnim očesom inštruktorja Ivana Skubina in »dive masterja« Uroša Fabricija je izpit uspešno opravilo pet tečajnikov (Nina Gorjan, Vitja Vodopivec, Silvestra Elen Brašnič Saffigna, Tadej Gašparin in Rok Skubin).

Po treh dneh teorije in potopu v bazenu je zaključni del izpita potekal na Hrvaškem, v potapljaškem centru sv. Marina pri Labinu. Najprej so se naučili pripraviti opremo in se v Jesen 2014 / Briški časnik / 36

Dogodki

Spominska plošča briškemu rojaku prelatu Andreju Simčiču

Večkrat pogumno zastavil svoje življenje Krajevna skupnost Cesta je 2. junija postavila zgodovinsko obeležje v spomin na duhovnika Andreja Simčiča, ki je med 2. svetovno vojno tam reševal ljudi in zanje večkrat pogumno zastavil tudi svoje življenje.

Rodil se je leta 1912 na Humu. Med letoma 1935 in 1953 je bil župnik v Vipavskem Križu, pod katerega je spadala tudi vas Cesta. Soupravljal je tudi župnijo v Štomažu. V času fašistične Italije je deloval za obrambo slovenskih narodnih pravic in slovenskega duhovnega in kulturnega izročila. 2. avgusta 1942 so ga oblasti zaradi njegovega protifašizma in slovenskega rodoljubja aretirale in zasliševale.

31. maja 1944 je prišlo do večjega partizanskega napada na nemško-italijansko vojaško kolono med Dobravljami in Cesto.

Zaradi napada iz zasede ob cesti je padlo pet okupatorjevih vojakov. Nemci so požgali del Ceste, partizani pa so se umaknili proti Trnovskemu gozdu. Okupatorji so se znesli nad nemočnimi domačini in nekaj ljudi je zgorelo v hišah. Moške so zbrali sredi vasi in vse je kazalo na to, da jih bodo postrelili.

Takrat je prihitel na Cesto župnik Andrej Simčič z voditeljem kriškega kapucinskega samostana patrom Guidom. Pogumno sta se postavila med domačine in Nemce in s tem tvegala življenje pred puškami razbesnelih okupatorjev. Nemcem sta dopovedovala, da za napad niso krivi civilisti, in vaščane so potem odpeljali v zapor v Gorici. Za njihovo izpustitev je šel Simčič prosit na višjo komando v Gorico. Tik pred ustrelitvijo je pozneje rešil še dva vaščana iz Dobravelj.

Po vojni je bil med letoma 1953 in 1977 župnik in dekan v Solkanu. Med letoma 1959 in 1963 je bil tudi najožji sodelavec in delegat apostolskega administratorja Mihaela Toroša. Po njegovi smrti je začasno vodil Cerkev na Primorskem. Po tem, ko je bil leta 1956 obsojen na montiranem sodnem procesu, je nedolžen odsedel večmesečno zaporno kazen.

Na spominskem obeležju na Cesti je zapisano: »Živeli za naše ste ljudi. Vaš duh naj v nas naprej živi! Andreju Simčiču, župniku, domoljubu in aktivistu Osvobodilne fronte, v hvaležen spomin. Krajani Ceste 1944–2014«

Po dosedanjih zgodovinskih ugotovitvah Simčič ni bil aktivist OF. Profesor zgodovine in domačin s Ceste Bogomir Remškar je ob odkritju spominskega obeležja v prostorih KS Cesta postavil priložnostno razstavo o zgodovinskem dogajanju na Cesti v daljšem časovnem razdobju. Razstava nosi naslov Spominski in fotografski drobci o vasi Cesta, Cestarjih in bližnji okolici med letoma 1918 in 1960.

Pri tem lahko potegnemo vzporednico. V Šmartnem v Brdih je ljudi – podobno kot Simčič na Cesti – pred Nemci reševal domači župnik Alojzij Matelič.

Peter Stres

Subrda prireja tečaje potapljanja štirih potopih spustili na različne globine in dosegli mejo 18 metrov. Pod morsko gladino je bilo treba izvesti tudi različne vaje. Za zaključek so morali opraviti tudi pisni izpit, v katerem je bilo treba dokazati vse pridobljeno teoretično znanje, ki so ga podkrepili z nabranimi izkušnjami med potopi.

Navdušenje tečajnikov nad novimi doživetji in občutki je bilo več kot očitno, saj so se že včlanili v potapljaški klub.

Oktobra ponovno organizirajo potapljaški tabor, zato sledite njihovim objavam in se jim pridružite.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto: arhiv Subrda Jesen 2014 / Briški časnik / 37

Dogodki

Izjemno odkritje v Dolnjem Cerovem

Izkopali temelje romanske cerkve V vasi, ki se prvič omenja davnega leta 1205, so v poznogotskem prezbiteriju cerkve sv. Lenarta odkrili ostaline romanske cerkve, kar je prvo tako odkritje v Brdih in »bi bilo primerljivo z odkritjem recimo rimskega mesta na tem prostoru«, kakor je najdbo opisal arheolog Draško Josipović na njeni predstavitvi konec avgusta v cerkvi v Dolnjem Cerovem.

Ker se je glavni oltar že dolgo posedal in je pretila nevarnost, da se bo poškodoval, so se domača župnija in njeni farani letošnje poletje odločili za sanacijo. Zaradi predvidenih posegov v tla je po zakonu za tak poseg potreben arheološki nadzor, zato so na Območni enoti novogoriškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine zaprosili Ministrstvo za kulturo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Za izvedbo arheološke raziskave je bilo izbrano idrijsko podjetje Avgusta, rezultati posega so presegli vsa pričakovanja. Že takoj so naleteli na kristalne kamne in opeko, kar je dalo slutiti, da se pod kupom kamenja in zemlje skriva presenečenje. Slutnja se je uresničila. »Presenetila nas je dobro ohranjena, masivna apsida, v kateri smo našli tudi prostor za relikvarij. Kaže, da je na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Lenarta, prvotno stala romanska cerkev (še prej morda celo poznoantična), morebiti lastniška kapela kakšnega dvora v obeh Cerovih,« pove vodja raziskave arheolog Josipović. »Tako se zdaj tu srečujejo kar trije umetnostni slogi: romanika, gotika in barok,« doda kojščanski župnik Jože Ipavec.

Odkrili so tudi grob, pravzaprav del pokopališča, saj je znano, da so po starokrščanski navadi pokojnike nekoč pokopavali okoli cerkve. Da je bil prezbiterij prezidan, je opaziti na presekanem skeletu. V ruševini so našli več srebrnih novcev oglejskega patriarha in srebrnikov iz beneške kovnice (iz leta 1178), keramično posodje, odlomke kozarcev in fresk ter kovinske predmete. Med zadnjimi sta zagotovo najlepša gotski ključ iz 14. stoletja in pasna sponka iz 13. stoletja.

Gotski ključek iz 14. stol.

Grobna najdba

Arheološke najdbe Arheološke najdbe in grobno najdbo bodo zaupali v hrambo Goriškemu muzeju, apsido pa bodo ponovno zasuli. In čeprav poznobaročna cerkev v Dolnjem Cerovem nedvomno skriva še marsikatero najdbo (verjetno tudi freske), je njihovo odkrivanje za zdaj še prevelik finančni zalogaj. Je pa spodbudno, da so vaščani sprejeli najdbo za svojo in jo želijo predstaviti. Prav tako Občina Brda, ki bo po besedah župana Franca Mužiča materialno in moralno podpirala potrebna dela, saj je zainteresirana za izjemno odkritje. Prav to predstavlja obogatitev kulturnozgodovinske in turistične podobe Brd, kamor, po besedah Patricije Bratina z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zagotovo sodi tudi Golo Brdo z najdbami iz bronaste dobe. Spodbudno je tudi, da se še najdejo zanesenjaki, kakršen je bil Franko Koršič in sedaj Aleš Jesen 2014 / Briški časnik / 38

Romanska apsida

Nikolavčič, ki sta skupaj z vaščani opravila veliko prostovoljnega dela pri dosedanji obnovi cerkve in katerih skupno delo je zdaj okronano z enkratno zgodovinsko najdbo.

Iva Sivec Foto: Iva Sivec

lo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Nebl Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg Plešivo, Pristava, Senik

Volitve

II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi I.1.LISTA BRDA BRICEM II. SLOVENSK 1. Edbin ERZETIČ, roj. 18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo Aleš SIMČIČ, roj. 16.1.1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo 1. poklic: Lilijana KASTELIC, 16.4.1967, Fojana 31, 5212 Dobrovo 1. Edbin ERZE poklic: kmet, delo: kmet kmetijski tehnik,roj. delo: kmetovalec sanitarni inženir, delo: zdravstvena poklic: kmet, 2. Melita PERŠOLJA, roj: 14.7.1973, Kozana 19, 5212 Dobrovo 2. poklic: Marijadipl.

REYA, roj. 27.4.1964, Kozana 7, 5212 inšpektorica Dobrovo 2.

Vasja BENEDETIČ, roj.

19.8.1978, Vipolže 60, 5212 Dobrovo 2. Melita PERŠ poklic: dr. managementa neprofitnih organizacij; delo docent poklic: dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja poslovni tehnik, delo: natakar poklic: dr. ma 3. Nedeljko BUŽINEL, roj. 1.4.1954, Plešivo 9/B, 5212 Dobrovo 3. poklic: Aldo PRINČIČ, roj. 29.1.1951, Kozana 6/A, 5212 Dobrovo 3. poklic: Denis KODERMAC, roj. upokojenec 20.5.1964, Neblo 1/G, 5212 Dobrovo 3. Nedeljko BU poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstveni inšpektor komercialist, delo: delo:Vipolže upokojenka poklic: dipl. s 4. Lara SIRK, roj. 4.9.1975, Hruševlje 7, 5212 Dobrovo 4. poklic: Natašaadministrativni ZIDARIČ, roj.tehnik, 18.6.1973, 88, 5212 Dobrovo 4. Andrej COLJA, roj. delo: 9.1.1968, Medana 4. Lara SIRK, r poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, delo: kuharica poklic: komercialist, referent OP 52, 5212 Dobrovo elektrikar energetik, delo: vzdrževalec objekta in naprav poklic: tekstil 5. Jernej GAŠPARIN, roj. 12.3.1993, Drnovk 11, 5212 Dobrovo 5. poklic: Boris SREBRNIČ, roj. 4.9.1949, Plešivo 9, 5212 Dobrovo 5. Jožica roj. 25.4.1972, 6, 5212 Dobrovo 5. Jernej GAŠP poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet poklic:ZALATEL, trgovinski poslovodja, delo:Hruševlje upokojenec poklic: trgovka, delo: poklic: kmetij 6. Mirela PERESIN, roj. 2.6.1967, Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo 6. Slavica SIMČIČ, roj. kmetica 4.3.1949, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo 6. Elvis BUŽINEL, Plešivo 37/A, 5212 Dobrovo 6. Mirela PERE poklic: lesarka, delo: dopolnilna dejavnost na kmetiji poklic: gospodinja,ROJ. delo:6.2.1969, upokojenka poklic: tehnik strežbe, delo: samostojni podjetnik-gostinec poklic: lesark 7. Boštjan ŠIBAV, roj. 29.7.1990, Fojana 26, 5212 Dobrovo 7. Boris REJA, roj. 6.2.1947, Kozana 23/a, 5212 Dobrovo 7. Majda roj. 6.4.1955, Kozana 17, 5212 Dobrovo 7. Boštjan ŠIBA poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet poklic: BENEDETIČ, šofer, delo: upokojenec poklic: komercialni tehnik, delo: trgovinski poslovodja poklic: kmetij 8. Lidija KRISTANČIČ, roj. 1.4.1959, Kozana 122/B, 5212 Dobrovo 8. Danilo PODVRŠČEK, roj. 19.2.1954, Biljana 3/A, 5212 Dobrovo 8. Lidija KRIST poklic: trgovka, delo: upokojenka poklic: KV voznik, delo: brezposeln poklic: trgovk 9. Gašper BRIC, roj. 25.4.1991, Hruševlje 10, 5212 Dobrovo 9. Vesna KONJEDIC, roj. 20.5.1969, Krasno 12/B, 5212 Dobrovo 9. Gašper BRIC poklic: agronom, delo: direktor poklic: ekonomist, delo: referent za oglase poklic: agrono 10. Oton ZAMAR, roj. 1.7.1965, Fojana 14, 5212 Dobrovo KASTELIC, 17.12.1959, Fojana 31,Ceglo, 5212 Dobrovo 10. Oton ZAMA VOLILNA ENOTAdelo: 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice10. priZlatko Neblem, Breg pri roj.

Golem Brdu, Brezovk, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik poklic: ključavničar, kmet poklic: kovinar, delo: poklicni voznik avtobusa poklic: VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, BrdiceSenik, pri Neblem, pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo,Višnjevik, Dobrovo,Vrhovlje Drnovk,pri Fojana, Golo Brdo, Gradno,ključa Hle Plešivo, Pristava, Slapnik,Breg Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Kožbani, Zali Breg

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda - 5. oktobra 2014 VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri

Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Gradno, Hlevnik, RA Z GBrdo, LAS R A Z G L A S Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, Plešivo, Pristava, Senik, kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 2014 kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 201 Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg

VI. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA I. LISTA BRDA BRICEM II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III. NOVA SLOVEN IV. STRANKA MIRA - SMC V. BRIŠKA NE 1. Jan MIKLAVC, roj. CERARJA 26.1.1987, Zali Breg 7/A, 5212 Dobrovo Marjan LESICA, roj.16.4.1967, 3.8.1960,Fojana Kozarno 5212 Dobrovo I.1.LISTA BRDA BRICEM II. SLOVENSKA STRANKA - SLS III.SIMČIČ, NOVA SLO 1. Lilijana KASTELIC, roj.

31,1/A, 5212 Dobrovo 1. Edbin ERZETIČ, roj.LJUDSKA 18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo 1. Aleš roj.

1. Tadej GAŠPARIN, roj. 31.7.1979, Neblo(UN), 1/H, delo: 5212 študent Dobrovomagistrskega študija 1. Marjan LES poklic: diplomant mednarodnih odnosov poklic: avtomehanik, delo: kmet 1.

Lilijana KASTELIC, roj.

16.4.1967, Fojana 31, 5212 Dobrovo 1.

Edbin ERZETIČ, roj.

18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo 1. Aleš SIMČIČ poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstvena inšpektorica poklic: kmet, delo: kmet poklic: kmetijski teh poklic: poslovni tehnik, delo: samostojni podjetnik poklic: avtom 2. poklic: Romana VELIŠČEK, roj. 11.7.1976, 5212 Dobrovo vo 2. poklic: Katja KABAJ MOREL, roj.delo: 6.8.1968, Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo dipl. sanitarni inženir, zdravstvena inšpektorica kmet, delo: poklic: kmetijs 2. Vasja BENEDETIČ, roj. 19.8.1978, Vipolže 60, 5212 Dobrovo 2. Melita PERŠOLJA, roj:kmet 14.7.1973, Kozana Kozana 19, 521216, Dobrovo 2. Marija REYA, roj 2. Milena KLAVORA,ekonomistka, roj. 28.4.1958, Zadružna cesta 3, 5212 Dobrovo 2. Katja KABA poklic: diplomirana delo: pomočnik vodje kadrovske službe poklic: zdravstveni tehnik, delo: nosilec kmetijske in dopolnilne 2. Vasja BENEDETIČ, roj.

19.8.1978, Vipolže 60, 5212 Dobrovo dejavnosti 2. Melita PERŠOLJA, roj: 14.7.1973, Kozana 19, docent 5212 Dobrovo 2. Marija REYA poklic: poslovni tehnik, delo: natakar poklic: dr. managementa neprofitnih organizacij; delo poklic: dipl. inženir poklic: ekonomski tehnik, delo: zdravstveni administrator poklic: zdravs 3. poklic: Damjan 15.9.1972, Neblo 5/b, 5212 Dobrovo 3. poklic: Sergij KRISTANČIČ, roj. 22.12.1955, Medana 5212 Dobrovo poslovni tehnik, delo: natakar dr.BIRTIČ, managementa neprofitnih organizacij; delo docent dipl. in 3. Denis KODERMAC, roj. 20.5.1964, Neblo 1/G, 5212 57, Dobrovo 3. Nedeljko BUŽINEL, roj.roj.

1.4.1954, Plešivo 9/B, 5212 Dobrovo 3. Aldopoklic: PRINČIČ, ro 3. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivodelo: 25/B,zdravnik 5212 Dobrovo 3. Sergij KRIST poklic: dr.BUŽINEL, medicine, specialist pnevmologije, specialist poklic: trgovec, delo: trgovec 3. Denis KODERMAC, roj.delo: 20.5.1964, Neblo 1/G, 5212 Dobrovo 3. Nedeljko roj.delo: 1.4.1954, Plešivo 9/B, 5212 Dobrovo 3. Aldo PRINČ poklic: administrativni tehnik, upokojenka poklic: dipl. sanitarni inženir, zdravstveni inšpektor poklic: komercialist poklic: strojni tehnik, delo: samostojni podjetnik poklic: trgove 4. poklic: Martina SIRK, roj. 28.9.1990, Biljana 21, 5212 Dobrovo 4. poklic: Ingrid MARKOČIČ, roj.Medana 23.4.1977, Drnovk 1/B, 5212 Dobrovo administrativni tehnik, delo:52, upokojenka sanitarni inženir, delo: zdravstveni inšpektor poklic: komerc 4. Andrej COLJA, roj. 9.1.1968, 5212 Dobrovo 4. Lara SIRK, dipl. roj.

4.9.1975, Hruševlje 7, 5212 Dobrovo 4. Nataša ZIDARIČ, 4. Alda GRUDINA, roj. 22.1.1968, Neblo 20, 5212 Dobrovo 4. Ingrid MARK poklic: dipl.konfekcijski geografinja (UN) indelo: dipl. zgodovinarka (UN), delo: študentka mag. študija poklic: dipl. varnostni inženir, delo: služba kakovosti 4. Andrej COLJA, roj. 9.1.1968, Medana 52, 5212inDobrovo 4. Lara SIRK, roj. 4.9.1975, Hruševlje 7, 5212 Dobrovo 4. Nataša ZIDA poklic: elektrikar energetik, delo: vzdrževalec objekta naprav poklic: tekstilno tehnik, kuharica poklic: komercialis poklic: medicinska sestra, medicinska sestra poklic: dipl. v 5. poklic: Franko TRAKONJA, roj.delo: 28.1.1960.

Senik 2/a,Dobrovo 5212 Dobrovo 5. poklic: Emil ČADEŽ, roj.

6.9.1963, Kozana 113/A, 5212 Dobrovo elektrikar energetik, delo: vzdrževalec objekta in naprav tekstilno konfekcijski tehnik, delo: komer 5. Jožica ZALATEL, roj.

25.4.1972, Hruševlje 6, 5212 Dobrovo 5. Jernej GAŠPARIN, roj.

12.3.1993, Drnovk 11,kuharica 5212 5. Borispoklic: SREBRNIČ 5. Emil ČADEŽ poklic: vodovodni delo: upokojenec poklic: inženir gradbeništva, delo: cenilec za premoženjske škode 5. Jožica ZALATEL, roj. 25.4.1972, Hruševlje 6, 5212 Dobrovo 5. Jernej GAŠPARIN, roj. kmet 12.3.1993, Drnovk 11, 5212 Dobrovo 5. Boris SREBR poklic: trgovka, delo: kmetica poklic: kmetijski tehnik, inštalater, delo: poklic: trgovinski p poklic: inženi 6. poklic: Marjeta SIRK, 5.4.1965, Višnjevik 20,Brdu 52123,Dobrovo 6. Barbara GABRIJEČIČ, roj.

1.11.1976, 3/A, 5212 Dobrovo poklic: trgovka, kmetica kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: trgovi 6. Elvis BUŽINEL, ROJ.delo: 6.2.1969, Plešivo 37/A,Krasno 5212 Dobrovo 6. Mirela PERESIN, roj.roj.

2.6.1967, Breg pri Golem 5212 Dobrovo 6. Slavica SIMČIČ, 6. Barbara GA poklic: šivilja, gospodinja poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet37/A, 5212 Dobrovo 6. Elvis BUŽINEL, ROJ.samostojni 6.2.1969, Plešivo 6. Mirela PERESIN, roj.

2.6.1967, Bregnapri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo 6. Slavica SIMČ poklic: tehnik strežbe, delo: podjetnik-gostinec poklic: lesarka, delo:delo: dopolnilna dejavnost kmetiji poklic: gospodinja, poklic: kmeto 7. poklic: Aleksander BUŽINEL, roj.

9.4.1968, Medana 21/b, 5212 Dobrovo 7. poklic: Aleš KRISTANČIČ, roj. 20.9.1958, Višnjevik 5212 Dobrovo tehnik strežbe, delo: samostojni podjetnik-gostinec lesarka, delo: dopolnilna dejavnost naDobrovo kmetiji roj. 6.4.1955, Kozana 17, 521239, Dobrovo 7. Majda BENEDETIČ, 7. Boštjan ŠIBAV, roj.

29.7.1990, Fojana 26, 5212 7. Borispoklic: REJA,gospo roj. 6 7. Aleš KRISTA poklic: strojni mehanik, delo: poklic: univ. dipl. inženir delo: kmet 7. Majda BENEDETIČ, roj.agronomije, 6.4.1955, 17, 5212 Dobrovo 7. Boštjan ŠIBAV, roj.

29.7.1990, Fojana 26, 5212 Dobrovo 7. Boris REJA, poklic: komercialni tehnik, delo: trgovinskiKozana poslovodja poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet vinar poklic: šofer, delo: poklic: univ. d 8.

Ljubica PRINČIČ, roj.

13.8.1950, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo 8.

Irena BENEDETIČ, roj.

27.6.1958, Vipolže 65, 5212 Dobrovo poklic: komercialniroj. tehnik, delo: trgovinski poslovodja poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet poklic: šofer, 8. Danilo PODVRŠČEK, 19.2.1954, Biljana 3/A, 5212 Dobrovo 8. Lidija KRISTANČIČ, roj. 1.4.1959, Kozana 122/B, 5212 Dobrovo 8.

Irena BENED poklic: dipl. inženir agronomije, delo: svetovalna kmetijstvu poklic: univ. dipl. ekonomistka, delo: Kozana upokojenka 8. Danilo PODVRŠČEK, roj. 19.2.1954, Biljana 3/A,služba 5212 vDobrovo 8. Lidija KRISTANČIČ, roj. 1.4.1959, 122/B, 5212 Dobrovo poklic: KV voznik, delo: brezposeln poklic: trgovka, delo: upokojenka poklic: dipl. i 9. poklic: Oskar TOROŠ, roj.

22.2.1961, Šlovrenc 8, 5212 9. poklic: Simon MARINIČ, 26.5.1970, 6, 5212 Dobrovo KV voznik, delo: brezposeln trgovka, delo:roj. upokojenka 9. Vesna KONJEDIC, roj.

20.5.1969, Krasno 12/B, 5212 Dobrovo Dobrovo 9. Gašper BRIC, roj. 25.4.1991, Hruševlje Goriška 10, 5212cesta Dobrovo 9. Oskar TORO poklic: kmetovalec, delo: kmet poklic: elektrotehnik, delo: učitelj vožnje10, 5212 Dobrovo 9. Vesna KONJEDIC, roj. 20.5.1969, 9. Gašper BRIC, roj.direktor 25.4.1991, Hruševlje poklic: ekonomist, delo: referent za oglaseKrasno 12/B, 5212 Dobrovo poklic: agronom, delo: poklic: kmeto 10.poklic: Boris RIBOLICA, 28.7.1951, 1/b, 5212 Dobrovo 10.poklic: Vladimir MARINIČ, roj.

14.4.1943, Zali 5212 Dobrovo ekonomist, delo: referent zaFojana oglase agronom, delo:roj. direktor roj.

17.12.1959, 31,Breg 521211, Dobrovo 10. Zlatko KASTELIC, 10. Oton ZAMAR, roj. 1.7.1965, Fojana 14,Fojana 5212 Dobrovo 10. Vladimir M osnovnaHruševlje, šola, delo: upokojenec poklic: trgovec, delo: 10.

Zlatko KASTELIC, roj.

17.12.1959, Fojana 31, Ceglo, 5212 Dobrovo 10.poklic: Oton ZAMAR, roj. kmet 1.7.1965, FojanaKozarno, 14, 5212 Dobrovo poklic: kovinar, delo: poklicni voznik avtobusa poklic: ključavničar, delo: iljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg priupokojenec Golem Brdu, Brezovk, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Kozana, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, poklic: trgove poklic: delo: poklicni voznikBrdu, avtobusa poklic: ključavničar, delo: kmet Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, o, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri kovinar, Neblem, Breg pri Golem Brezovk, Ceglo,Višnjevik, Dobrovo,Vrhovlje Drnovk,pri Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Kožbani, Zali Breg

RAZGLAS RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 2014 kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 2014 Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg

VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA IX. LISTA FRANCA LISTA MUŽIČA IV. STRANKA MIRA CERARJA - SMC UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS VI. SLOVENSKA D V. BRIŠKA NEODVISNA VII. SOCIALNI DEMOKRATI – Vipolže SDDEMOKRATI VIII. DEMOKR II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI -Dobrovo NSi 1. Boris ROŽIČ, roj. 31.7.1979, 17.1.1945, Vipolže 95,5212 5212Dobrovo Dobrovo 1. Goran SIMČIČ, roj.

10.1.1972, SLOVENSK IV. STRANKA MIRA CERARJA - SMC V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA 1. JanVI. MIKLAVC, r 1. Tadej GAŠPARIN, roj.

Neblo 1/H, 1. Marjan LESICA, roj. 3.8.1960, Kozarno 1/A, 73/a, 5212 5212 Dobrovo 1. Žarko KODERMAC, roj.

25.4.1953, 32,Dobrovo 5212 Dobrovo 1. Boris ROŽIČ II. poklic: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLSDobrovo III.SIMČIČ, NOVA SLOVENIJA –Goriška KRŠČANSKI - NSi 1. Edbin ERZETIČ, roj.

18.4.1961, Pristavo 1, 5212 1. Aleš roj. 16.1.1970, cestaFojana 26,DEMOKRATI 5212 /, delo: upokojenec poklic: magister ekonomskih znanosti, delo: direktor 1. Jan MIKLAV 1. Tadej GAŠPARIN, roj. samostojni 31.7.1979, Neblo 1/H, 5212 Dobrovo 1. Marjan LESICA, roj.kmet 3.8.1960, Kozarno 1/A, 5212 Dobrovo poklic: poslovni tehnik, delo: podjetnik poklic: avtomehanik, delo: poklic: diplomant m poklic: elektrotehnik, delo: vodja oddelka za splošne zadeve poklic: /, delo 1.

Edbin ERZETIČ, roj.

18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo 1.

Aleš SIMČIČ, roj.

16.1.1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo poklic: kmet, delo: kmet poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. poklic: Sidonija MARKOVIC, roj. 21.6.1940, 31,5212 5212Dobrovo Dobrovo 2. poklic: Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj.4,25.12.1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo poslovni tehnik, delo: samostojni podjetnik avtomehanik, delo: kmet poklic: diplom 2. Romana VELIŠČ 2. Milena KLAVORA, roj. 28.4.1958, ZadružnaFojana cesta 3, 2. Katja KABAJ MOREL, roj.

6.8.1968, Šlovrenc 5212 Dobrovo 2. poklic: Nadja ŠFILIGOJ, roj.

25.8.1952, 42/E, 5212 Dobrovo 2. Sidonija MA poklic: kmet, delo: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. Melita PERŠOLJA, roj:kmet 14.7.1973, Kozana 19, 5212 Dobrovo 2. Marija REYA, roj. 27.4.1964, Kozana 7,Biljana 5212 Dobrovo poklic: /, delo: upokojenka poklic: gimnazijski maturant, delo: receptorka 2. Romana VEL 2. Milena KLAVORA, roj. 28.4.1958, cesta 3, 5212 Dobrovo 2. Katja KABAJ MOREL, 6.8.1968, Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo poklic: diplomirana poklic: ekonomski tehnik, delo: zdravstveniZadružna administrator poklic: zdravstveni tehnik, delo:roj. nosilec kmetijske in dopolnilne dejavnosti poklic: dipl. vzgojiteljica, delo: upokojenka poklic: /, delo 2.

Melita PERŠOLJA, roj: 14.7.1973, Kozana 19, 5212 Dobrovo 2.

Marija REYA, roj. 27.4.1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo poklic: dr. managementa neprofitnih delo docent poklic: dipl. inženir agronomije, delo: o 3. poklic: Radovan PRINČIČ, 22.8.1956, Plešivo 16/a, 5212 Dobrovo 3. poklic: Zvezdan PRINČIČ, roj.

11.8.1956, Kozana 98,5212 5212 Dobrovo dejavnosti poklic: diplom ekonomski tehnik, delo: organizacij; zdravstveni administrator zdravstveni tehnik, delo: gospodinja nosilec kmetijske in dopolnilne 3. Oskar KRISTANČIČ, roj.roj.

9.11.1954, Plešivo 25/B, 5212 Dobrovo 3. Damjan BIRTIČ, 3. Sergij KRISTANČIČ, roj.

22.12.1955, Medana 57, Dobrovo 3. poklic: Jože ABRAMIČ, roj.

9.4.1955, Gregorčičeva ulica 1, 5212 Dobrovo 3. Radovan PR poklic: dr. managementa neprofitnih organizacij; delo docent dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja 3. Nedeljko BUŽINEL, roj. 1.4.1954, Plešivo 9/B, 5212 Dobrovo 3. Aldo PRINČIČ, roj. 29.1.1951, 6/A, 5212 Dobrovo poklic: /,tehnik, delo: delavec poklic: trgovinski poslovodja, delo: upokojenec 3. Damjan BIR 3. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5212 Dobrovo 3. Sergij KRISTANČIČ, roj. Kozana 22.12.1955, Medana 57, 5212 Dobrovo poklic: dr. medicin poklic: strojni delo: samostojni podjetnik poklic: trgovec, delo: trgovec poklic: prometno transportni tehnik, delo: upokojenec poklic: /, delo 3.

Nedeljko BUŽINEL, roj.

1.4.1954, Plešivo 9/B, 5212 Dobrovo 3.

Aldo PRINČIČ, roj.

29.1.1951, Kozana 6/A, 5212 Dobrovo poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstveni inšpektor poklic: komercialist, delo: upokojenec brovo 4. poklic: Katarina DEBENJAK, roj.samostojni 2.12.1943, Kozana 83, 5212 Dobrovo 4. poklic: Mateja MAVRIČ, 23.9.1982, Breg pri Brdu 5/a, 5212 Dobrovo poklic: dr. me strojni tehnik, delo: trgovec, delo: trgovec 4. Martina SIRK, ro 4. Alda GRUDINA, roj.

22.1.1968, Neblo 20, podjetnik 5212 Dobrovo 4. Ingrid MARKOČIČ, roj.roj.

23.4.1977, Drnovk 1/B,Golem 5212 Dobrovo 4. poklic: Maruša MRAVLJAK FON, roj.

10.10.1971, Vipolže 76, 5212 Dobrovo 4. Katarina DE poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstveni inšpektor komercialist, delo: upokojenec 4. Lara SIRK, roj.

4.9.1975, Hruševlje 7,Neblo 5212 Dobrovo 4. Nataša ZIDARIČ, roj. 18.6.1973, Vipolže 88, 52121/B, Dobrovo poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. ekonomist, delo: tajnica 4.

Martina SIR 4.

Alda GRUDINA, roj.

22.1.1968, 20, 5212 Dobrovo 4.

Ingrid MARKOČIČ, roj.

23.4.1977, Drnovk 5212 Dobrovo poklic: dipl. geogra poklic: medicinska sestra, delo: medicinska sestra poklic: dipl. varnostni inženir, služba kakovosti poklic: univ. dipl. politolog, delo: varuhinja poklic: /, delo 4.

Lara SIRK, roj. roj.

4.9.1975, Hruševlje 7, 5212 Dobrovo 4.

Nataša ZIDARIČ, roj.

18.6.1973, Vipolže 88, 17, 5212 Dobrovo poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, kuharica poklic: komercialist, delo: referent OP 5. poklic: Oskar BENSA, 1.12.1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5. poklic: Damjan KONCUT, roj.

26.5.1965, Višnjevik 5212 Dobrovo poklic: dipl. g medicinska sestra, delo: delo: medicinska sestra dipl. inženir, delo: služba kakovosti 5. Franko TRAKON 5. Emil ČADEŽ, roj.varnostni 6.9.1963, Kozana 113/A, 5212 Dobrovo 5. Severin PERŠOLJA, roj. referent 28.10.1949, Biljana 46, 5212 Dobrovo 5. Oskar BENS poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, delo: poklic: komercialist, delo: OP9,kmetovalec 5. Jernej GAŠPARIN, roj.

12.3.1993, Drnovk 11,kuharica 5212 Dobrovo 5. Boris SREBRNIČ, roj.

4.9.1949, Plešivo 5212 5212 Dobrovo poklic: /, delo: upokojenec poklic: poklicna kmetijska šola, delo: 5. Franko TRA 5. Emil ČADEŽ, roj.

6.9.1963, Kozana 113/A, Dobrovo poklic: vodovodni poklic: inženir gradbeništva, delo: cenilec za premoženjske škode poklic: strojni tehnik,roj. delo: upokojenec poklic: /, delo 5.

GAŠPARIN, roj. kmet 12.3.1993, Drnovk 11, 5212 Dobrovo 5.

Boris SREBRNIČ, 4.9.1949, PlešivoGradno 9, 52126,Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, delo: poklic: trgovinski poslovodja, delo: upokojenec 6. Jernej Ivica ZUZA, roj. 18.10.1950, Drnovk 1/E, 5212 Dobrovo 6. poklic: Mateja DRNOVŠČEK, roj.

12.8.1982, 5212 Dobrovo poklic: vodov inženir gradbeništva, delo: cenilec za3/A, premoženjske škode 6. Barbara GABRIJEČIČ, roj. 1.11.1976, Krasno 5212 Dobrovo 6. Marjeta SIRK, ro 6.

Monika BENEDETIČ, roj.

14.9.1980, Barbana 6, 5212 Dobrovo 6. Ivica ZUZA, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: trgovinski poslovodja, delo: upokojenec 6. Mirela PERESIN, roj.

2.6.1967, Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo 6.

Slavica SIMČIČ, roj.

4.3.1949, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. upravna organizatorka; poslovna sekretarka 6. Barbara GABRIJEČIČ, roj. 1.11.1976, 3/A, 5212 Dobrovo 6. Marjeta poklic: šivilja, SIR delo poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet delo:Krasno poklic: dipl. ekonomist, delo: ISO koordinator poklic: /, delo 6.

Mirela PERESIN, roj.

2.6.1967, Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo 6.

Slavica SIMČIČ, roj.

4.3.1949, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo poklic: lesarka, delo: dopolnilna dejavnost na kmetiji poklic: gospodinja, delo: upokojenka 7. Anton ŠFILIGOJ, roj. 10.3.1946, Kozarno 6, 5212 Dobrovo 7. KRISTANČIČ, Tjaž MUŽIČ, roj.

Medana 7, 5212 Dobrovo poklic: BUŽI šivilja poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet 7. Aleksander 7. Aleš roj.7.1.1984, 20.9.1958, Višnjevik 39, 5212 Dobrovo 7. Zvezdan MIKULIN, roj.

3.4.1950, Medana 14/a, 5212 Dobrovo 7. Anton ŠFILI poklic: lesarka, delo: dopolnilna dejavnost kmetiji poklic: gospodinja, delo: upokojenka 7. Boštjan ŠIBAV, roj.upokojenec 29.7.1990, Fojana 26, 5212naDobrovo 7. Boris REJA, roj.

6.2.1947, Kozana 23/a, 5212 Dobrovo poklic: /, delo: poklic: ekonomski delo: prodajalec 7. Aleksander 7. Aleš KRISTANČIČ, roj.

20.9.1958, Višnjevik 39, 5212 Dobrovo poklic: strojni mehB poklic: univ. dipl. inženir tehnik, agronomije, delo: kmet poklic: elektrikar; delo:14.4.1986, upokojenec poklic: /, delo 7. ŠIBAV, roj.

29.7.1990, Fojana 26, 52121,Dobrovo 7.

Boris REJA, roj.

6.2.1947, Kozana 23/a, 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet poklic: šofer, delo:dipl. upokojenec 8. Boštjan Jolanda DRNOVŠČEK, roj. 7.8.1945, Krasno 5212 Dobrovo 8. poklic: Aleš MIKULIN, roj.

Vipolže 40,kmet 5212 Dobrovo poklic: strojni univ. inženir agronomije, delo: 8. Ljubica PRINČIČ 8. Irena BENEDETIČ, roj.

27.6.1958, Vipolže 65, 5212 Dobrovo 8.

Denise SIRK, roj.

10.5.1983, Gregorčičeva ulica 9, 5212 Dobrovo 8. Jolanda DRN poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet poklic: šofer, delo: upokojenec 8.

Lidija KRISTANČIČ, roj.

1.4.1959, Kozana 122/B, 5212 Dobrovo poklic: /, delo: upokojenka poklic: študent zgodovine indelo: italianistike, delo: VOLILNA ENOTA 1 , ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice Neblem, Breg priroj.

Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik 8. Ljubica PRIN 8.pri Irena 27.6.1958, Vipolže 65,študent 5212 Dobrovo poklic: dipl.BENEDETIČ, inženir agronomije, svetovalna služba v kmetijstvu poklic: univ. dipl. e poklic: komercialist, delo: poslovna sekretarka poklic: /, delo 8.

KRISTANČIČ, 1.4.1959, Grajska Kozana cesta 122/B, poklic: trgovka, delo: upokojenka 9. Lidija Marinko KLINEC, roj.roj.

18.10.1952, 19,5212 5212Dobrovo Dobrovo 9.

Nataša FIKFAK, roj.

2.7.1962, Fojana 27, 5212 Dobrovo poklic: dipl. inženir agronomije, delo: svetovalna služba v kmetijstvu poklic: univ. d 9. Simon MARINIČ 9. Oskar TOROŠ, roj. 22.2.1961, Šlovrenc 8, 5212 Dobrovo Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg 9.

Joško ZAMAR, roj.

9.12.1960, Neblo 44/a, 5212 Dobrovo 9.

Marinko KL poklic: trgovka, delo: upokojenka 9.

Gašper BRIC, roj.

25.4.1991, Hruševlje 10, 5212 Dobrovo žbe poklic: /, delo: upokojenec poklic: dr. med.delo: spec. interne medicine, hematologije, 9. Simon MARI 9. Oskar TOROŠ, roj.kmet 22.2.1961, Šlovrencspec.

8, 5212 Dobrovo delo: vodja odd. za hematologijo in poklic: elektrotehn poklic: kmetovalec, poklic: magister gospodarskega inženiringa, delo: vodja tehnične službe poklic: /, delo 9.

BRIC, roj.direktor 25.4.1991, Hruševlje 10,1, 5212 Dobrovo poklic: agronom, delo: brovo 10.Gašper Neda PERŠOLJA, roj. 4.5.1953, Hlevnik 5212 Dobrovo revmatologijo poklic: elektro poklic: kmetovalec, delo: kmet Zali 10.

RIBOLICA 10.

Vladimir MARINIČ, roj.

14.4.1943, Breg 11, 5212 Dobrovo I. BRDA BRICEM II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS III. Boris NOVA SLOVEN 10.

Edes PERŠOLJA GASPARI, roj.-19.5.1976, Neblo 30, 5212 Dobrovo 10. Neda PERŠ poklic: agronom, delo: direktor 10.LISTA Oton ZAMAR, roj.upokojenka 1.7.1965, Fojana 14, 5212 Dobrovo poklic: /, delo: 10. Vladimir Kris OREL, toj.

26.12.1989, Brdice pri Neblem 6, 5212 Dobrovo 10.SIMČIČ, Boris RIBO 10.

MARINIČ, roj. 14.4.1943, Zali Breg 11, Dobrovo osnovna šo trgovec, delo: upokojenec 1. Lilijana KASTELIC, roj.

16.4.1967, Fojana14, 31,5212 5212Dobrovo Dobrovo 1. poklic: Edbin ERZETIČ, roj.

18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo 1. poklic: Aleš roj. poklic: dipl. ekonomist, delo: referent poklic: /, delo 10. Oton ZAMAR, roj. kmet 1.7.1965, Fojana poklic: ključavničar, delo: poklic: trgovec, delo: upokojenec prodajalec osnov poklic: delo: o, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstvena inšpektorica poklic: kmet,trgovec, delo: kmet poklic:poklic: kmetijski te poklic: ključavničar, delo: kmet evik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg BENEDETIČ, roj. 19.8.1978, Vipolže 60, 5212 Dobrovo 2. Vasja 2. Melita PERŠOLJA, roj: 14.7.1973, Kozana 19, 5212 Dobrovo 2. Marija REYA, roj IX. LISTA FRANCA VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS VII. SOCIALNI DEMOKRATI – SD poklic: poslovni tehnik, delo: natakar poklic: dr. managementa neprofitnih organizacij; delo docent poklic: dipl. inženir VI. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA – SD VII.KODERMAC, SOCIALNI DEMOKRATI VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX.PRINČIČ, LISTA FRA 1.

SIMČIČ, r 1.

Boris ROŽIČ, roj. 17.1.1945, Vipolže 95, 5212 Dobrovo 1.

KODERMAC, roj.

25.4.1953,Neblo Fojana1/G, 32, 5212 5212 Dobrovo Dobrovo 3.

Denis 20.5.1964, 3.

BUŽINEL, roj.

1.4.1954, Plešivo 9/B,5212 5212Dobrovo Dobrovo 3. Goran Aldo ro - NSi III.Žarko NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI VI. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA 1. Nedeljko Jan roj.roj.

26.1.1987, Zali Breg 7/A, 1.

Marjan LESICA, roj. roj.

3.8.1960, Kozarno DEMOKRATI 1/A, 5212 Dobrovo 1. Žarko KODERMAC, roj.

25.4.1953, 32, 5212 Dobrovo 1. MIKLAVC, Boris ROŽIČ, 17.1.1945, Vipolže 95,inšpektor 5212 Dobrovo 1. Goran SIMČ poklic: magister ek poklic: /, delo: upokojenec elektrotehnik, delo: vodja oddelka zaFojana splošne zadeve poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka poklic: dipl. sanitarni inženir, delo: zdravstveni poklic: komercialist 1. poklic: Aleš SIMČIČ, roj. 16.1.1970, Goriška cesta 26,1/A, 52125212 Dobrovo 1. Marjan LESICA, roj.kmet 3.8.1960, Kozarno Dobrovo 1. Jan MIKLAVC, roj. 26.1.1987, Zali Bregdelo: 7/A, študent 5212 Dobrovo poklic: diplomant mednarodnih odnosov (UN), magistrskega študija poklic: avtomehanik, delo: poklic: elektrotehnik, delo: vodja oddelka za splošne zadeve poklic: /, delo: upokojenec poklic: magist 2.

Silvestra Elen BR 2.

Sidonija MARKOVIC, roj.

21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo 2.

Nadja ŠFILIGOJ, roj.

25.8.1952, Biljana 42/E, 5212 Dobrovo 4.

Andrej COLJA, roj. 9.1.1968, Medana 52, 5212 Dobrovo 4.

SIRK, roj. 4.9.1975, 7,Kozana 5212 Dobrovo 4. Nataša ZIDARIČ kmetijski tehnik, delo: kmetovalec poklic: diplomant mednarodnih odnosov (UN), delo:Dobrovo študent magistrskega študija poklic: avtomehanik, delo: kmet Šlovrenc 2. Lara Romana VELIŠČEK, roj.Hruševlje 11.7.1976, 16, 5212 2. poklic: Katja KABAJ MOREL, roj.

6.8.1968, 4, 5212 Dobrovo 2.pri Nadja ŠFILIGOJ, roj.

25.8.1952, Biljana 42/E, 5212 Dobrovo 2. Sidonija MARKOVIC, roj.Kozana, 21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo 2. Silvestra Elen poklic: gimnazijski poklic: /, delo: upokojenka dipl. vzgojiteljica, delo: upokojenka iljana, Brdice pri Kožbani, Brdice Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Hlevnik, Hruševlje, Kozarno, Krasno, poklic: elektrikar energetik, delo: vzdrževalec objekta in4, naprav poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, delo: kuharica poklic: komercialis roj.

27.4.1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo 2. poklic: Marija REYA, 2. Romana VELIŠČEK, roj.

11.7.1976, Kozana 16,Kožbana, 5212 Dobrovo o 2. Katja KABAJ MOREL, roj.

6.8.1968, Šlovrenc 5212 Dobrovo poklic: diplomirana delo: pomočnik vodje kadrovske službe Medana, Neblo, Nozno, poklic: zdravstveni tehnik, delo: nosilec kmetijske in dopolnilne dejavnosti Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, poklic: dipl. vzgojiteljica, delo: upokojenka poklic: /, delo:ekonomistka, upokojenka gimna 3.

PRINČIČ 3.

Radovan PRINČIČ, roj. 12.3.1993, 22.8.1956, Drnovk Plešivo 11, 16/a,5212 5212 Dobrovo 3.

Jože ABRAMIČ, roj.

Gregorčičeva 1,Dobrovo 5212 Dobrovo 5.

Jožica ZALATEL, roj.9.4.1955, 25.4.1972, Hruševlje 6,ulica 5212 5.

Jernej GAŠPARIN, roj.

Dobrovo 5. Zvezdan Borispoklic: SREBRNIČ dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Višnjevik, Bregpoklic: diplomirana ekonomistka, delo: pomočnik vodje kadrovske službe poklic: zdravstveni tehnik, nosilec kmetijske inVipolže, dopolnilne dejavnostiVrhovlje pri Kožbani, Zali 3.

Damjan BIRTIČ, roj.

15.9.1972, Neblo 5/b, 5212 Dobrovo 3. poklic: Sergij KRISTANČIČ, roj.

22.12.1955, Medana 57, 5212 Dobrovo 3.

Jože ABRAMIČ, roj.

9.4.1955, Gregorčičeva ulica 1, 5212 Dobrovo 3.

Radovan PRINČIČ, roj.

22.8.1956, Plešivo 16/a, 5212 Dobrovo 3.

Zvezdan PRI poklic: trgovinski poklic: /, delo: delavec poklic: prometno transportni tehnik, delo: upokojenec poklic: trgovka, delo: kmeticaroj. Kozana poklic: kmetijski tehnik, delo:15.9.1972, kmet poklic: trgovinski pp 3. poklic: Aldo PRINČIČ, roj. 29.1.1951, 6/A, Medana 5212 Dobrovo 3. Damjan BIRTIČ, roj.

Neblo delo: 5/b, 5212 Dobrovo 3. Sergij KRISTANČIČ, 22.12.1955, 57, 5212 Dobrovo poklic: dr. medicine, specialist pnevmologije, zdravnik specialist trgovec, delo: trgovec poklic: prometno transportni tehnik, delo: upokojenec poklic: /, delo:roj. delavec poklic: trgovi 4.

MAVRIČ 4.

Katarina DEBENJAK, roj. 2.12.1943, Kozana 83, 5212 Dobrovo 4.

Maruša MRAVLJAK FON, roj. Plešivo 10.10.1971, Vipolže 76, 5212 Dobrovo 6.

Elvis BUŽINEL, ROJ. 6.2.1969, 37/A, 5212 Dobrovo 6.

Mirela PERESIN, 2.6.1967, Breg pri Golem Brdu 5212 Dobrovo 6. Mateja Slavica SIMČIČ, komercialist, delo: upokojenec poklic: dr. medicine, pnevmologije, delo:3,zdravnik specialist poklic: trgovec, delo: trgovec 4.

Martina SIRK, roj. 28.9.1990, Biljana 21,DEMOKRATI 5212 Dobrovo 4.

Ingrid MARKOČIČ, roj.

23.4.1977, Drnovk 1/B, 5212 Dobrovo II.poklic: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III. NOVA SLOVENIJA – specialist KRŠČANSKI - NSiDobrovo 4.

Maruša MRAVLJAK FON, roj.

10.10.1971, Vipolže 76, 5212 Dobrovo 4.

Katarina DEBENJAK, roj.

2.12.1943, Kozana 83, 5212 4. Mateja MAV poklic: dipl. ekono poklic: /, delo: upokojenka poklic: univ. dipl. politolog, delo: varuhinja poklic: tehnik strežbe, delo: samostojni podjetnik-gostinec poklic: lesarka, delo: dopolnilna dejavnost na21, kmetiji poklic: gospodinja, 4.

Nataša ZIDARIČ, roj.inženir, 18.6.1973, Vipolže 88, 52121/B, Dobrovo 4. Martina SIRK, roj.(UN) 28.9.1990, 5212 Dobrovo 4. Ingrid MARKOČIČ, roj.delo: 23.4.1977, Drnovk 5212 Dobrovo poklic: dipl. /,geografinja inGoriška dipl.Biljana zgodovinarka (UN), delo: študentka mag. študija poklic: dipl. varnostni služba kakovosti 1. Severin Edbin ERZETIČ, roj.

18.4.1961, Pristavo 1, 5212 Dobrovo 1. Oskar Aleš SIMČIČ, roj.

16.1.1970, cesta 26, poklic: univ. dipl. politolog, delo: varuhinja poklic: delo: upokojenka poklic: dipl.

5.

Damjan KONCUT 5.

BENSA, roj.

1.12.1951, Vipolže 100,5212 5212Dobrovo Dobrovo 5.

PERŠOLJA, roj.

28.10.1949, Biljana 46,5212 5212 Dobrovo 7.

Majda BENEDETIČ, roj.

6.4.1955, Kozana 17, Dobrovo 7.

Boštjan ŠIBAV, roj.

29.7.1990, Fojana 26, 7.

Boris REJA, roj. 6e poklic: komercialist, delo: referent OP poklic: dipl.tehnik, geografinja (UN) in dipl.

(UN), delo: študentka mag. študija poklic: delo: služba kakovosti 5. poklic: Franko TRAKONJA, roj.

28.1.1960.

Senikzgodovinarka 2/a, 5212 Dobrovo 5. Emil ČADEŽ, roj.varnostni 6.9.1963,inženir, Kozana 113/A, 5212 Dobrovo poklic: kmet,dipl. delo: kmet kmetijski delo: kmetovalec 5.

Severin PERŠOLJA, roj.

28.10.1949, Biljana 46, 5212 Dobrovo 5.

Oskar BENSA, roj.

1.12.1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5.

Damjan KON poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec poklic: /, delo: upokojenec poklic: poklicna km poklic: komercialni tehnik, delo: trgovinski poslovodja poklic: kmetijski tehnik; delo:roj. kmet poklic: šofer, delo: 5.

Boris SREBRNIČ, roj.

Plešivo 9,113/A, 5212 Dobrovo 5. Franko TRAKONJA, 28.1.1960.

Senik 2/a, 5212 Dobrovo 5. Emil ČADEŽ, roj.

6.9.1963, Kozana 5212Dobrovo Dobrovo poklic: vodovodni inštalater, delo: upokojenec poklic: inženir gradbeništva, delo:upokojenec cenilec za premoženjske škode 2. Monika Melita PERŠOLJA, roj:4.9.1949, 14.7.1973, Kozana 19, 6, 5212 2. Ivica Marija REYA, roj.

27.4.1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo poklic: strojni tehnik, delo: poklic: /,roj. delo: upokojenec poklic: poklic 6.

ZUZA, 18.10.1950, Drnovk 1/E, 5212 Dobrovo 6.

Mateja DRNOVŠ 6.

BENEDETIČ, roj.

14.9.1980, Barbana 5212 Dobrovo 8.

Danilo PODVRŠČEK, roj.

19.2.1954, Biljana 3/A, 5212 Dobrovo 8.

Lidija KRISTANČIČ, roj.

1.4.1959, Kozana 122/B, 5212 Dobrovo poklic: trgovinski poslovodja, delo:delo: upokojenec poklic: vodovodni inštalater, delo: upokojenec poklic: inženir gradbeništva, cenilec za3/A, premoženjske škode 6. Barbara roj. roj.

1.11.1976, Krasno 5212 Dobrovo 6. poklic: Marjeta SIRK, roj.roj.

5.4.1965, Višnjevik 20,1/E, 5212 Dobrovo poklic: dr.GABRIJEČIČ, managementa neprofitnih organizacij; delo docent dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja 6.

Monika BENEDETIČ, 14.9.1980, Barbana 6, 5212 Dobrovo 6.

Ivica ZUZA, 18.10.1950, Drnovk 5212 Dobrovo 6.

Mateja DRN poklic: dipl. uprav poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. ekonomist, delo: ISO koordinator poklic: KV voznik, delo: brezposeln poklic: trgovka, delo: upokojenka 6.

Slavica SIMČIČ, roj.

4.3.1949, Goriška cesta 26, 52123/A, Dobrovo 6. Marjeta SIRK, roj. 5.4.1965, Višnjevik 20, 5212 Dobrovo 6. Barbara GABRIJEČIČ, roj.

1.11.1976, Krasno 5212 Dobrovo poklic: šivilja, delo: gospodinja poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet 3. Zvezdan Nedeljko BUŽINEL, roj.

1.4.1954, Plešivo 9/B, Dobrovo 3. Anton Aldo PRINČIČ, roj.

29.1.1951, Kozana 6/A, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekonomist, delo: ISO koordinator poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl.

7.

MIKULIN, roj.

3.4.1950, Medana 14/a,5212 5212 Dobrovo 7. ŠFILIGOJ, roj.

10.3.1946, Kozarno 5212Dobrovo Dobrovo 7. Tjaž MUŽIČ, roj.u 9.

KONJEDIC, roj.

20.5.1969, Krasno 12/B, 5212 Dobrovo 9.

Gašper BRIC, roj. 25.4.1991, Hruševlje 10, 6, 5212 poklic: gospodinja, delo: poklic: delo: kmet poklic: šivilja, delo: gospodinja 7. poklic: Aleksander BUŽINEL, roj.

9.4.1968, Medana 5212Dobrovo Dobrovo 7. Vesna Aleš roj.upokojenka 20.9.1958, Višnjevik 39, 52125212 Dobrovo poklic: dipl. kmetovalec/prodajalec, sanitarni inženir, zdravstveni inšpektor komercialist, delo:roj. upokojenec 7. KRISTANČIČ, Zvezdan MIKULIN, roj.delo: 3.4.1950, Medana 14/a, Dobrovo 7. Anton ŠFILIGOJ, 10.3.1946, Kozarno21/b, 6, 5212 7. Tjaž MUŽIČ poklic: /, delo: upokojenec poklic: ekonomski poklic: elektrikar; delo: poklic: ekonomist, delo:upokojenec referent za oglase poklic: agronom, delo: direktor roj.4.9.1975, 6.2.1947, Kozana 23/a, 5212 Dobrovo 7.

Boris REJA, 7. Aleksander BUŽINEL, roj. 9.4.1968, Medana 21/b, 5212 Dobrovo 7. Aleš KRISTANČIČ, roj.

20.9.1958, Višnjevik 39, 5212 Dobrovo poklic: strojni mehanik, delo: vinar poklic: univ. dipl. inženir agronomije, delo: kmet 4.

Lara SIRK, roj.

Hruševlje 7, 5212 Dobrovo 4.

Nataša ZIDARIČ, roj.

18.6.1973, Vipolže 88, 5212 Dobrovo poklic: elektrikar; delo: upokojenec poklic: /, delo: upokojenec poklic: ekono 8.

Aleš MIKULIN, r 8.

Jolanda DRNOVŠČEK, roj.

7.8.1945, Krasno 1, 5212 Dobrovo 8.

Denise SIRK, roj.

10.5.1983, Gregorčičeva ulica 9, 5212 Dobrovo 10.

Zlatko KASTELIC, roj.

17.12.1959, Fojana 31,kmet 5212Dobrovo Dobrovo 10.

Otonpoklic: ZAMAR, roj.

1.7.1965, Fojana 14, 5212 Dobrovo poklic: šofer, delo: upokojenec strojni mehanik, delo: vinar poklic: univ. dipl. inženir agronomije, delo: 8. Ljubica PRINČIČ, roj.

13.8.1950, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo 8. Irena BENEDETIČ, roj.

27.6.1958, Vipolže 65, 5212 poklic: tekstilno konfekcijski tehnik, delo: kuharica poklic: komercialist, delo: referent OP 8. Denise SIRK, 10.5.1983, Gregorčičeva ulica 9, 5212 Dobrovo 8. Jolanda roj. 7.8.1945, Krasno 1, 5212 Dobrovo 8. Aleš MIKUL poklic: študent zgo poklic: komercialist, delo: poslovna sekretarka poklic: /, delo:DRNOVŠČEK, upokojenka poklic: kovinar, delo:roj. poklicni avtobusa poklic: ključavničar, delo: roj. kmet 8. Irena roj.voznik 27.6.1958, Vipolže 65, Dobrovo 5212 Dobrovo 8. Ljubica PRINČIČ, 13.8.1950, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo poklic: univ./,dipl. delo: upokojenka poklic: dipl.BENEDETIČ, inženir agronomije, delo:Drnovk svetovalna služba v kmetijstvu 5. Joško Jernej GAŠPARIN, roj.

12.3.1993, 11, 5212 5. Marinko Boris SREBRNIČ, roj.

Plešivo 9, 5212 poklic: komercialist, delo: poslovna sekretarka poklic: delo:ekonomistka, upokojenka poklic: študen 9.

KLINEC, roj. 4.9.1949, 18.10.1952, Grajska cestaDobrovo 19, 5212 Dobrovo 9. Nataša FIKFAK, 9.

ZAMAR, roj. 9.12.1960, Neblo 44/a, 5212 Dobrovo poklic: univ. dipl. delo: upokojenka poklic: dipl.roj. inženir agronomije, delo: služba v kmetijstvu 9. Simon MARINIČ, roj. ekonomistka, 26.5.1970, cesta 6,cesta 521219, Dobrovo 9. Oskar TOROŠ, 22.2.1961, Šlovrenc 8, svetovalna 5212 Dobrovo poklic: kmetijski tehnik, kmet poklic: poslovodja, delo:Goriška upokojenec 9. Joško ZAMAR, roj.delo: 9.12.1960, Neblo 44/a, 9. Marinko KLINEC, roj. 18.10.1952, Grajska 5212 Dobrovo 9. Nataša FIKF poklic: dr. med. spe poklic: /,trgovinski delo: upokojenec poklic: magister gospodarskega inženiringa, delo: 5212 vodjaDobrovo tehnične službe 9. Simon MARINIČ, roj.učitelj 26.5.1970, 6,Dobrovo 5212 Dobrovo 9. Oskar TOROŠ, roj.

22.2.1961, Šlovrenc 8, 5212 Dobrovo kmetovalec, delo: kmet elektrotehnik, delo: vožnjeGoriška 6. poklic: Mirela PERESIN, roj.

2.6.1967, Breg pri Golem Brdu30, 3, 5212 Dobrovo 6. poklic: Slavica SIMČIČ, 4.3.1949, Goriška cesta 26,cesta 5212 poklic: magister gospodarskega inženiringa, delo: vodja tehnične službe poklic: /, delo:roj. upokojenec poklic: dr. me 10.

Edes PERŠOLJA GASPARI, roj.

19.5.1976, Neblo 5212 Dobrovo 10.

Neda PERŠOLJA, roj.

4.5.1953, Hlevnik 1, 5212 Dobrovo V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA VI.revmatologijo SLOVENSKA D IV. STRANKA MIRA CERARJA - SMC poklic: elektrotehnik, delo: učitelj vožnje poklic: kmetovalec, delo: kmet 10.

Boris RIBOLICA, roj.

28.7.1951, Fojana 1/b, 5212 Dobrovo 10.poklic: Vladimir MARINIČ, roj.

14.4.1943, Zali Breg 11, 5212 Dobrovo lesarka, delo: dopolnilna dejavnost na kmetiji poklic: gospodinja, delo: upokojenka 10. Edes GASPARI, roj. 19.5.1976, Neblo 30, 5212 Dobrovo 10. Neda PERŠOLJA, roj. 4.5.1953, Hlevnik 1, 5212 Dobrovo revmatologijo poklic: /,LESICA, delo: upokojenka 10.

Kris OREL, toj.r poklic: dipl.PERŠOLJA ekonomist, delo: referent 1.

Tadej GAŠPARIN, roj.

31.7.1979, Neblo 1/H, 5212 Dobrovo 1.

Marjan roj.

3.8.1960, Kozarno 1/A, 5212 Dobrovo 1.

Jan MIKLAVC, 10. Vladimir MARINIČ, roj. Fojana 14.4.1943, Zali Breg 11, 5212 Dobrovo 10. Boris RIBOLICA, 28.7.1951, 1/b, 5212 Dobrovo osnovna šola, delo:roj. upokojenec trgovec, delo: upokojenec 7. poklic: Boštjan ŠIBAV, roj.

29.7.1990, 26, 5212 Dobrovo 7. poklic: Boris REJA, 6.2.1947, Kozana 23/a, Fojana 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekonomist, delo: referent poklic: /,roj. delo: upokojenka 10. Kris OREL poklic: trgovec, delm poklic: poslovni tehnik, delo: samostojni podjetnik poklic: avtomehanik, delo: kmet upokojenec poklic: diplomant poklic: šola, delo: poklic: trgovec, delo: upokojenec poklic: kmetijski tehnik; delo: kmet poklic: šofer,osnovna delo: upokojenec poklic: trgove 2.

KLAVORA, roj.roj.

28.4.1958, cesta 3,5212 5212Dobrovo Dobrovo 2. Katja KABAJ MOREL, roj. 6.8.1968, Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo 2. Romana VELIŠČ 8. Milena Lidija KRISTANČIČ, 1.4.1959,Zadružna Kozana 122/B, poklic: ekonomski tehnik, delo: zdravstveni administrator SLOVENIJE-DESUS zdravstveni delo: nosilec kmetijske in dopolnilne dejavnosti poklic: diplomirana VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV IX.poklic: LISTA FRANCAtehnik, MUŽIČA poklic: trgovka, delo: upokojenka 3.

KRISTANČIČ, 3.

KRISTANČIČ, roj.

22.12.1955, 57, 5212 Dobrovo 3. Damjan BIRTIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5212 Dobrovo VI. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX. LISTA FRANCA MUŽIČA 1. Sergij Goran SIMČIČ, roj. 10.1.1972, VipolžeMedana 73/a, 5212 Dobrovo 1.

Boris ROŽIČ, roj.

17.1.1945, Vipolže 95, 5212 Dobrovo 9. Oskar Gašper BRIC, roj.

25.4.1991, Hruševlje 10, 5212 Dobrovo strojni tehnik, delo: samostojni podjetnik poklic: trgovec, delo: trgovec poklic: dr. medicin 1. poklic: Jan roj.roj.

26.1.1987, ZaliVipolže Breg 7/A, 1.MIKLAVC, Boris ROŽIČ, 17.1.1945, 95, 5212 Dobrovo 1. Goran SIMČIČ, roj. 10.1.1972, 73/a, 5212 Dobrovo poklic: magister ekonomskih znanosti, Vipolže delo: direktor poklic: /,agronom, delo: upokojenec poklic: delo: direktor 4.

GRUDINA, roj.

22.1.1968, Neblo14, 20, 5212 Dobrovo 4.

MARKOČIČ, roj. 23.4.1977, Drnovk 1/B,direktor 5212 Dobrovo 4. Martina SIRK, ro poklic: diplomant mednarodnih odnosov (UN), delo: študent magistrskega študija poklic: /, delo: upokojenec poklic: magister ekonomskih znanosti, 2.

Sidonija MARKOVIC, roj. 21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo 2. Ingrid Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj.delo: 25.12.1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo 10.Alda Oton ZAMAR, roj.

1.7.1965, Fojana 5212 Dobrovo medicinska sestra, delo: medicinska sestra poklic: dipl. varnostni inženir, delo: služba kakovosti poklic: dipl. geogra 2. poklic: Romana VELIŠČEK, roj.

11.7.1976, Kozana 16, 5212 Dobrovo 2.

Sidonija MARKOVIC, roj.

21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo 2.

Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj.

25.12.1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo poklic: gimnazijski maturant, delo: receptorka poklic: ključavničar, /, delo: upokojenka poklic: delo: kmet 5. ČADEŽ, roj. 6.9.1963, Kozana 113/A, 5212 Dobrovo 5. Franko TRAKON ti poklic:poklic: diplomirana delo: pomočnik kadrovske službe /, delo:ekonomistka, upokojenka poklic: gimnazijski delo: receptorka 3. Emil Zvezdan PRINČIČ, roj.maturant, 11.8.1956, Kozana 98, 5212 Dobrovo 3. Radovan PRINČIČ, roj. 22.8.1956, Plešivo 16/a, vodje 5212 Dobrovo poklic: inženir gradbeništva, delo: cenilec za premoženjske škode poklic: vodovodni 3.

Damjan BIRTIČ, roj.

15.9.1972, Neblo 5/b, 5212 Dobrovo o 3. Radovan roj. 22.8.1956, Plešivo 16/a, 5212 Dobrovo 3. Zvezdan PRINČIČ, roj. delo: 11.8.1956, Kozana 98, 5212 Dobrovo poklic: /, delo: PRINČIČ, delavec poklic: trgovinski poslovodja, upokojenec 6.

GABRIJEČIČ, roj. 1.11.1976, Krasno 3/A, 5212 6. Marjeta SIRK, ro poklic: dr.DEBENJAK, medicine, specialist pnevmologije, delo: specialist poklic: /, delo: delavec poklic: trgovinski delo: upokojenec 4.

Mateja MAVRIČ, roj. poslovodja, 23.9.1982, Breg pri Golem 5/a,Dobrovo 5212 Dobrovo 4. roj.

2.12.1943, Kozana 83,zdravnik 5212 Dobrovo V.Katarina BRIŠKA NEODVISNA LISTA VI.Barbara SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -Brdu SDS poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet poklic: šivilja, delo 4.

Martina SIRK,upokojenka roj.roj.

28.9.1990, Biljana 21,1/A, 5212 Dobrovo 4. Katarina DEBENJAK, roj.

2.12.1943, Kozana 83, 5212 Dobrovo brovo 4. MIKLAVC, Mateja MAVRIČ, roj. 23.9.1982, Breg pri5212 Golem Brdu 5/a, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekonomist, delo: tajnica /, LESICA, delo: 1. poklic: Marjan 3.8.1960, Kozarno 5212 Dobrovo 1. Jan roj. 26.1.1987, Zali Breg 7/A, Dobrovo 7.

KRISTANČIČ, roj.26.5.1965, 20.9.1958, Višnjevik 39, 5212 Dobrovo 7. Aleksander BUŽI poklic: dipl. geografinja (UN) inVipolže dipl. zgodovinarka (UN), delo: študentka mag. študija poklic: /, delo: poklic: dipl. ekonomist, delo: tajnica 5. Oskar BENSA, roj. upokojenka 1.12.1951, 100, 5212 Dobrovo 5. Aleš Damjan KONCUT, roj.

Višnjevik 5212 Dobrovo poklic: avtomehanik, delo: kmet poklic: diplomant mednarodnih odnosov (UN),17, delo: študent magistrskega študija poklic: univ. dipl. inženir agronomije, delo: kmet poklic: strojni meh 5.

Franko roj.1.12.1951, 28.1.1960.

Senik 2/a, Dobrovo 5. Oskar BENSA, roj.

Vipolže 100,5212 Dobrovo 5. Damjan KONCUT, 26.5.1965, Višnjevik 17, 5212 Dobrovo poklicna kmetijska šola, delo: kmetovalec /,TRAKONJA, delo: upokojenec 2. poklic: Katja KABAJ MOREL, roj.

6.8.1968, Šlovrenc 4,5212 5212 Dobrovo 2. poklic: Romana VELIŠČEK, roj.roj.

11.7.1976, Kozana 16, 5212 Dobrovo 8.

BENEDETIČ, roj.roj.

27.6.1958, Vipolže 65,6,5212 8. Ljubica PRINČIČ poklic: vodovodni inštalater, delo: upokojenec poklic: /,roj. delo: upokojenec poklic: poklicnaekonomistka, kmetijska šola, delo: kmetovalec 6. Irena Mateja DRNOVŠČEK, 12.8.1982, Gradno 5212Dobrovo Dobrovo službe 6. Ivica ZUZA, 18.10.1950, Drnovk 1/E, 5212 Dobrovo poklic: zdravstveni tehnik, delo: nosilec kmetijske in dopolnilne dejavnosti poklic: diplomirana delo: pomočnik vodje kadrovske poklic: dipl. inženir agronomije, svetovalna v kmetijstvu poklic: univ. dipl. e 6.

Marjeta roj.roj.

5.4.1965, Višnjevik 20,1/E, 5212 Dobrovo 6. Ivica ZUZA, 18.10.1950, Drnovk 5212 Dobrovo 6. Mateja DRNOVŠČEK, roj.delo: 12.8.1982, Gradno 6, 5212 Dobrovo /, SIRK, delo: upokojenka poklic: dipl. upravna organizatorka; delo: poslovna sekretarka 3. poklic: Sergij KRISTANČIČ, roj. 22.12.1955, Medana 57, 5212 Dobrovo 3. Damjan BIRTIČ, roj.

15.9.1972, Neblo 5/b, 5212služba Dobrovo 9.

TOROŠ, roj.

22.2.1961, Šlovrenc 8, 5212 Dobrovo 9. Simon MARINIČ poklic: šivilja, gospodinja poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. upravna organizatorka; delo: poslovna sekretarka 7. Oskar Tjaž MUŽIČ, roj.

7.1.1984, Medana 7, 5212 Dobrovo 7. Anton ŠFILIGOJ, roj.

10.3.1946, Kozarno 6, 5212 Dobrovo poklic: trgovec, delo: trgovec poklic: dr. medicine, specialist pnevmologije, delo: zdravnik specialist kmetovalec, delo: kmet poklic: elektrotehn 7.

Aleksander BUŽINEL, roj.

9.4.1968, Medana 21/b, 5212 Dobrovo 7. Anton ŠFILIGOJ, 10.3.1946, Kozarno 6,5212 5212 Dobrovo 7. Tjaž MUŽIČ, roj.

7.1.1984, Medana 5212Dobrovo Dobrovo poklic: ekonomski delo: Biljana prodajalec /,MARKOČIČ, delo: upokojenec 4. poklic: Ingrid roj.

23.4.1977, Drnovk 1/B, Dobrovo 4. poklic: Martina SIRK, roj.tehnik, 28.9.1990, 21,7,5212 10.

Vladimir roj.

14.4.1943, Zali 5212 delo: Dobrovo 10. Boris RIBOLICA poklic: strojni mehanik, delo: poklic: /,varnostni delo: upokojenec poklic: ekonomski tehnik, 8. Jolanda DRNOVŠČEK, roj. vinar 7.8.1945, Krasno 1, 5212 Dobrovo 8. Aleš MIKULIN, roj. 14.4.1986, Vipolže 40,Breg 521211, Dobrovo poklic: dipl. inženir, delo: služba kakovosti poklic: dipl.MARINIČ, geografinja (UN) indelo: dipl. prodajalec zgodovinarka (UN), študentka mag. študija trgovec, delo: upokojenec poklic: osnovna šo 8.

Ljubica roj. 13.8.1950, Vipolže Dobrovo 8. Jolanda roj. 7.8.1945, Krasno 1, 5212 Dobrovo 8. Aleš MIKULIN, roj.

14.4.1986, Vipolže 40, 5212Dobrovo Dobrovo /, PRINČIČ, delo:DRNOVŠČEK, upokojenka poklic: študent zgodovine italianistike, delo: študent 5. poklic: Emil ČADEŽ, roj. 6.9.1963, Kozana 113/A,32/a, 52125212 Dobrovo 5. poklic: Franko TRAKONJA, roj.in 28.1.1960.

Senik 2/a, 5212 poklic: univ. ekonomistka, delo: upokojenka poklic: /,dipl. delo: upokojenka študent zgodovine inFojana italianistike, delo: študent 9. Nataša FIKFAK, roj.

2.7.1962, 27, 5212 Dobrovo 9. Marinko KLINEC, roj. 18.10.1952, Grajska cesta 19, 5212škode Dobrovo poklic: inženir gradbeništva, delo: cenilec za premoženjske poklic:poklic: vodovodni inštalater, delo: upokojenec 9.

Simon MARINIČ, roj. 26.5.1970, Goriška cesta 6, 5212 Dobrovo 9. Marinko KLINEC, roj.

Grajska cesta 19, 5212 Dobrovo 9. Nataša FIKFAK, roj. 2.7.1962, Fojana 5212 Dobrovo dr.SIRK, med. spec. interne medicine, spec. hematologije, delo: vodja odd. za hematologijo in /, delo: upokojenec 6. poklic: Barbara GABRIJEČIČ, roj. 18.10.1952, 1.11.1976, Krasno 3/A, 5212 Dobrovo 6. poklic: Marjeta roj. 5.4.1965, Višnjevik 20, 27, 5212 Dobrovo VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX. LISTA FRANCA VII. SOCIALNI DEMOKRATI – SD elektrotehnik, delo: učitelj vožnje žbe poklic: /, delo: upokojenec poklic: dr.delo: med.gospodinja spec. interne medicine, spec. hematologije, delo: vodja odd. za hematologijo in 10.poklic: Neda PERŠOLJA, roj.

4.5.1953, Hlevnik revmatologijo poklic: kmetovalec/prodajalec, delo: kmet 1, 5212 Dobrovo poklic: šivilja, 1. Goran SIMČIČ, r 1.

KODERMAC, roj.

25.4.1953, Fojana 32,39, 5212 Dobrovo 1.

ROŽIČ, roj.26.12.1989, 17.1.1945, Vipolže 95, 521221/b, Dobrovo 10.

Boris RIBOLICA, roj.

28.7.1951, Fojana 1/b, 5212 Dobrovo 10.KRISTANČIČ, Neda PERŠOLJA, roj.

4.5.1953, Hlevnik 1, 5212 Dobrovo rovo 10.

Krisrevmatologijo OREL,BUŽINEL, toj.

Brdice pri Neblem 6, 5212 poklic: /, delo: upokojenka 7. Žarko Aleš roj.

20.9.1958, Višnjevik 7. Boris Aleksander roj. 9.4.1968, Medana 5212Dobrovo Dobrovo poklic: magister ek poklic: elektrotehnik, vodja oddelka zakmet splošne zadeve poklic: /,trgovec, delo: upokojenec osnovna šola, delo:agronomije, upokojenec delo: upokojenka 10. Kris OREL, 26.12.1989, poklic: delo:toj. prodajalec poklic:poklic: univ. /, dipl. inženir delo: strojni mehanik, delo: vinar Brdice pri Neblem 6, 5212 Dobrovo 2.

Sidonija MARKOVIC, roj.

21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo 2. Silvestra Elen BR 2.

Nadja ŠFILIGOJ, roj.

25.8.1952, Biljana 42/E, 5212 Dobrovo poklic: trgovec, delo: prodajalec 8. Irena BENEDETIČ, roj. 27.6.1958, Vipolže 65, 5212 Dobrovo 8. Ljubica PRINČIČ, roj. 13.8.1950, Vipolže 32/a, 5212 Dobrovo poklic: gimnazijski poklic: delo: upokojenka poklic: univ. /, delo: upokojenka poklic:dipl. dipl.vzgojiteljica, inženir agronomije, delo: svetovalna služba v kmetijstvu poklic: dipl. ekonomistka, delo: upokojenka 3. Zvezdan PRINČIČ 3.

ABRAMIČ, roj.MUŽIČA 9.4.1955, Gregorčičeva ulicaDobrovo 1, 5212 Dobrovo 3.

PRINČIČ,roj. roj.26.5.1970, 22.8.1956,Goriška Plešivocesta 16/a,6,5212 DESUS IX. LISTA FRANCA 9. Jože Oskar TOROŠ, roj.

22.2.1961, Šlovrenc 8, 5212 9. Radovan Simon MARINIČ, 5212Dobrovo Dobrovo transportni tehnik, delo: 73/a, upokojenec poklic: elektrotehnik, /, delo: delavecdelo: učitelj vožnje poklic: trgovinski p 1. poklic: Goran SIMČIČ, roj.delo: 10.1.1972, Vipolže 5212 Dobrovo poklic: prometno kmetovalec, kmet poklic: 4. Mateja MAVRIČ 4.

Katarina DEBENJAK, roj.

2.12.1943, Kozana 83, 5212 Dobrovo 4.

Maruša MRAVLJAK FON, roj.

10.10.1971, Vipolže 76, 5212 Dobrovo poklic: magister ekonomskih znanosti, delo: direktor 10. Vladimir MARINIČ, roj. 14.4.1943, Zali Breg 11, 5212 Dobrovo 10. Boris RIBOLICA, roj. 28.7.1951, Fojana 1/b, 5212 Dobrovo poklic: dipl. ekono dipl. politolog, delo: varuhinja poklic: delo: upokojenka 2. poklic: Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj. 25.12.1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo poklic: univ. trgovec, delo: upokojenec poklic: /,osnovna šola, delo: upokojenec 5. Oskar BENSA, roj. 1.12.1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5. Damjan KONCUT 5. Severin PERŠOLJA, roj. 28.10.1949, Biljana 46, 5212 Dobrovo poklic: gimnazijski maturant, delo: receptorka poklic: poklicna km strojni tehnik, roj. delo:11.8.1956, upokojenec poklic: /, delo: upokojenec 3. poklic: Zvezdan PRINČIČ, Kozana 98, 5212 Dobrovo 6. Mateja DRNOVŠ 6.

Monika BENEDETIČ, roj.

14.9.1980, Barbana 6, 5212 Dobrovo 6.

ZUZA, roj. 18.10.1950, poklic: trgovinski poslovodja, delo: upokojenec IX.Ivica LISTA FRANCA MUŽIČADrnovk 1/E, 5212 Dobrovo VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS Jesen 2014 / Briški časnik / 42 poklic: dipl. uprav dipl. ekonomist, delo: ISO koordinator delo: upokojenka 4.

Mateja MAVRIČ, roj.

23.9.1982, Breg95, pri5212 Golem Brdu 5/a, 5212 Dobrovo 1. poklic: Boris ROŽIČ, roj. 17.1.1945, Vipolže Dobrovo 1. poklic: Goran /,SIMČIČ, roj. 10.1.1972, Vipolže 73/a, 5212 Dobrovo 7. Tjaž MUŽIČ, roj.

7. Zvezdan MIKULIN, roj.delo: 3.4.1950, 7. Anton roj. 10.3.1946, Kozarno 5212 Dobrovo poklic: /,dipl. ekonomist, tajnicaMedana 14/a, 5212 Dobrovo poklic: ŠFILIGOJ, magister ekonomskih znanosti, delo: 6, direktor poklic: delo: upokojenec poklic: ekonomski poklic: /, delo: upokojenec poklic: elektrikar; delo: upokojenec 5.

Damjan KONCUT, roj.

26.5.1965, Višnjevik 17, 5212 Dobrovo 2. Silvestra Elen BRAŠNIĆ SAFFIGNA, roj. 25.12.1981, Neblo 15/a, 5212 Dobrovo 2. Sidonija MARKOVIC, roj. 21.6.1940, Fojana 31, 5212 Dobrovo

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 2014

čine Brda – 5. oktobra 2014

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 5. oktobra 2014

II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Tereza MAČUS, roj. 7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko poklic: dipl.ing. agronomije in holtikulture; poklic: kmet 2. Matej PRINČIČ, roj. 11.1.1986, Gornje Cerovo 72, 5211 Kojsko poklic: strugar, delo: strugar 3. Tamara KUMAR, roj. 24.2.1984, Kojsko 65, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik, delo: glavni blagajnik 4. Joško RADIKON, roj. 12.1.1956, Podsabotin 50, 5211 Kojsko VOLILNA poklic: kmet, delo: kmet 5. Nada KUMAR, roj. 26.6.1963, Hum 3/A, 5211 Kojsko poklic: /, delo: pomoč na domu 6. Jan TRONKAR, roj. 14.12.1988, Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko poklic: dipl. ing. vinarstva in vinogradništva; delo: kmet

II. SLOV 1. Tereza poklic: 2.

Matej P III. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi poklic: 1. Majda VALENTINČIČ, roj. 27.5.1956, Podsabotin 51, 5211 Kojsko 3. Tamara poklic: univ. dipl .ing. gradbeništva, delo: svetovalka župana poklic: 2. Marjan ŠTEKAR, roj. 13.11.1979, Kojsko 84/b, 5211 Kojsko 4. Joško R poklic: dipl. ing. informatike; delo: razvojni inženir poklic: 3. Mihaela BREGANTIČ, roj. 20.10.1976, Gornje Cerovo 20, 5211 Kojsko 5. Nada K poklic: univ. dipl. ing. kemije; delo: vodja laboratorija poklic: 4. Stanislav VUGA, roj. 26.10.1944, Vedrijan 41, 5211 Kojsko 6. Jan TR 2, ki obsega naselja Brestje, Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartn poklic: kmet, delo: upokojenec poklic: 5. Majda BIZJAK, roj. 17.7.1961, Gonjače 1/P, 5211 Kojsko

Volitve

RAZGLAS

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 5. oktobra 2

ENOTA kandidatov R A Zza G volitve L A S članov občinskega sveta Občine Brda kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 5. oktobra 2014 VOLILNA ENOTA 2, ki obsega naselja Brestje, Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, poklic: gospodinja; delo: turistična kmetija 6. Zoran SLEJKO, roj. 14.6.1955, Vrhovlje pri Kojskem 8, 5211 Kojsko trgovec; delo: prodajalec II. poklic: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS

III. NOVA 1. Majda poklic: 2.

PRINČIČ, roj.CERARJA 11.1.1986, Gornje 2.

IV.Matej STRANKA MIRA - SMC Cerovo 72, 5211 Kojsko V.Marjan BRIŠK poklic: strugar, delo: strugar poklic: 1. Silvan P 1. Stojan TERČIČ, roj. 23.4.1957, Podsabotin 41, 5211 Kojsko 3. Tamara KUMAR, roj. 24.2.1984, Kojsko 65, 5211 Kojsko 3. Mihaela poklic: gradbeni tehnik; delo: kmetovalec poklic: poklic: ekonomski tehnik, delo: glavniKojsko blagajnik 2.

Jasmina ČETRTIČ, roj. 27.2.1982, 5/c, 5211 Kojsko 2. poklic: Helena V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA - SLS VI.Joško SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA III. NOVA SLOVENIJA –roj.

KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi 4.

RADIKON, 12.1.1956, Podsabotin 50, 5211 Kojsko 4. Stanisla poklic: poklic: dipl. ekonomist; delo: direktor podjetja 1. Silvan PERŠOLJA, roj. 20.2.1960, Šmartno 79/a, 5211 Kojsko 1. poklic: Boris ŠFILIGOJ, roj.

6.3.1950, Kojsko 4/b, 5211 Kojsko 1. Tereza MAČUS, roj. 7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko 1. Majda VALENTINČIČ, roj.

27.5.1956, Podsabotin 51, 5211 Kojsko kmet, delo: kmet poklic: 3.

Kostja JELINČIČ, roj.

1.6.1977, Hum 74, 5211 Kojsko 3.

Vilko P poklic: univ. dipl. ing. agronomije; delo: direktor Vinske kleti »Goriška Brda« z.o.o. poklic: avtomehanik; delo: upokojenec poklic: dipl.ing. agronomije in holtikulture; poklic: kmet poklic: univ. dipl .ing. roj. gradbeništva, delo: 5. Nada KUMAR, 26.6.1963, Humsvetovalka 3/A, 5211 župana Kojsko 5. Majda poklic: zdravnik; delo: zdravnik poklic: 2. Helena VENDRAMIN, roj. 7.6.1961, Brestje 5211 Kojsko 2. poklic: TejaŠTEKAR, JELINA, roj.

1.1.1977, Hum 16, 5211 2. Matej PRINČIČ, roj. 11.1.1986, Gornje Cerovo 72,23, 5211 Kojsko 2. Marjan roj.

13.11.1979, Kojsko 84/b, Kojsko 5211 Kojsko /, delo: pomoč na domu poklic: 4.

Mojca TORKAR PAHOR, roj.

18.1.1975, Hum 71, 5211 Kojsko 4.

Vesna T poklic: profesor razrednega pouka; delo: poučevanje poklic: komercialistka; delo: poklic: strugar, delo: strugar poklic: dipl. ing. informatike; delo:gospodinja razvojni inženir 6. Jan TRONKAR, roj. 14.12.1988, Gornje Cerovo razrednega 77, 5211 Kojsko 6. Zoran ILNA ENOTA 2, ki obsega naselja Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Šmartno, Vedrijan, Vrhvolje Kojskem poklic: profesor razrednega pouka;pri delo: profesor pouka poklic: S 3.Brestje, Vilko PRINČIČ, 13.2.1952, Gornje 12, 5211Hum, KojskoImenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, 3. poklic: Ivan PERŠOLJA, roj.

18.6.1951, Šmartno 80/b, 5211 Kojsko 3. Tamara KUMAR, roj.roj.

24.2.1984, Kojsko 65,Cerovo 5211 Kojsko 3. Mihaela BREGANTIČ, roj.

20.10.1976, Gornje Cerovo 20, 5211 Kojsko dipl. ing. vinarstva in vinogradništva; delo: kmetKojsko 5. Iztok MARKOČIČ, roj.upokojenec 21.2.1967, 42, 5211 5. poklic: Radova poklic: trgovec, delo: delo: upokojenec poklic: ekonomist; delo: poklic: ekonomski tehnik, glavni blagajnik poklic: univ. dipl. ing. kemije; delo: vodja Gonjače laboratorija kmetovalec; delo: poklic: jsko 4. Vesna TRONKAR, roj. 9.4.1961, Gornje50, Cerovo 5211 Kojsko 4. poklic: Valentina MARINIČ, roj.kmetovalec 19.5.1970, 5211 Kojsko 4. Joško RADIKON, roj. 12.1.1956, Podsabotin 521177, Kojsko 4. Stanislav VUGA, roj. 26.10.1944, VedrijanVedrijan 41, 521123, Kojsko 6.

Matejka TOMAŽIČ, roj.

2.11.1975, Kojsko 22/a, 5211 Kojsko 6.

Milojka VOLILNA ENOTA 2 , ki obsega naselja Brestje, Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, V ouka poklic: administrativni tehnik, delo: gospodinja tehnik; delo: vodja hotelskega gospodinjstva poklic: kmet,upravno delo: kmet poklic:poklic: kmet,turistični delo: upokojenec poklic: trgovski poslovodja, delo:Gornje kmetovalka poklic: 5.

Radovan KUMAR, roj.

27.10.1966, Snežatno 23/a, 5211 Kojsko 5.

Leon KORŠIČ, roj.

14.3.1979, Cerovo 3/G, 5211 Kojsko 5. Nada KUMAR, roj.

26.6.1963, Hum 3/A, 5211 Kojsko 5.

Majda BIZJAK, roj.

17.7.1961, Gonjače 1/P, 5211 Kojsko II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi kmetijski delo: kmet poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar poklic: /, delo: pomoč tehnik, naroj. domu poklic: gospodinja; delo: turistična 1.poklic: Tereza MAČUS, 7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko 1. Majda VALENTINČIČ, roj. kmetija 27.5.1956, Podsabotin 51, 5211 Kojsko ko 6. TRONKAR, Milojka LENARDIČ, roj. 3.11.1961, Šmartno 5211 Kojsko 6. Marija ŠTEKAR REBERNAK, roj.delo: 21.3.1945, Hum 68/a,Kojsko 5211 Kojsko 6. Jan roj. agronomije 14.12.1988, Cerovo 77,54, 5211 Kojsko 6. Zoran SLEJKO, roj. 14.6.1955, Vrhovlje pri Kojskem 8, 5211 menje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, Vrhvolje pri Kojskem poklic:Vedrijan, dipl.ing. inGornje holtikulture; poklic: kmet poklic: univ. dipl .ing. gradbeništva, svetovalka župana poklic: administrativni tehnik; delo: računovodja poklic: dipl. medicinska sestra; delo: upokojenka poklic: dipl. ing. vinarstva in vinogradništva; delo: kmet poklic: trgovec; delo: prodajalec 2.

Matej PRINČIČ, roj.

11.1.1986, Gornje Cerovo 72, 5211 Kojsko 2.

Marjan ŠTEKAR, roj.

13.11.1979, Kojsko II. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA III. NOVA SL IV. STRANKA MIRA CERARJA - SMC V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA - SLS 84/b, 5211 Kojsko VI. SLOV poklic: TERČIČ, strugar, delo: poklic: dipl. ing. delo: inženir 1. Tereza MAČUS, roj.informatike; 7.1.1979, Hum 4, razvojni 5211 Kojsko 1. Majda VAL 1. Silvan PERŠOLJA, roj. 20.2.1960, Šmartno 79/a, 5211 Kojsko 1. Boris Š 1. Stojan roj.strugar 23.4.1957, Podsabotin 41, 5211 Kojsko 3. poklic: Tamaragradbeni KUMAR, roj. 24.2.1984, Kojsko 65, 5211 Kojsko 3. poklic: Mihaela BREGANTIČ, 20.10.1976, Gornje Cerovokleti 20, 5211 Kojsko poklic: dipl.ing. agronomije inroj. holtikulture; kmet poklic:poklic: univ. tehnik; delo: kmetovalec univ. dipl. ing. agronomije; delo:poklic: direktor Vinske »Goriška Brda« z.o.o. poklic: ekonomski tehnik, delo: glavniKojsko blagajnik poklic: univ. dipl. ing. kemije; delo: vodja laboratorija 2.

Matej PRINČIČ, roj.

11.1.1986, Gornje Cerovo 72, 5211 Kojsko 2.

Marjan ŠTE 2.

Jasmina ČETRTIČ, roj.

27.2.1982, 5/c, 5211 Kojsko 2.

Helena VENDRAMIN, roj.

7.6.1961, Brestje 23, 5211 Kojsko 2.

Teja JE VIII. DEM VII. SOCIALNI DEMOKRATI – SD III. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi 4. poklic: Joško RADIKON, roj. 12.1.1956, Podsabotin 5211 Kojsko 4. Stanislav VUGA, roj. 26.10.1944, Vedrijan 41, 5211 Kojsko poklic: strugar, delo: strugar poklic: dipl. S dipl. ekonomist; direktor podjetja 50, profesor razrednega delo: poučevanje poklic: 1. Vinko 1. poklic: Ivan Karol PASSONI, roj. pouka; 2.4.1947, Kojsko 46, 5211 Kojsko 1. Majda VALENTINČIČ, roj.delo: 27.5.1956, Podsabotin 51, 5211 Kojsko poklic: kmet, delo: kmet poklic: kmet, delo: upokojenec 3. Tamara KUMAR, roj.roj.

24.2.1984, Kojsko 65,Cerovo 5211 Kojsko 3. Mihaela BR 3. Kostja roj. 1.6.1977, Hum 74, 5211župana Kojsko 3. Vilko PRINČIČ, 13.2.1952, Gornje 12, 5211 Kojsko 3. Ivan PE poklic: poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec poklic: univ.JELINČIČ, dipl .ing. gradbeništva, delo: svetovalka 5. poklic: Nada KUMAR, roj.

26.6.1963, Hum 3/A, 5211 Kojsko 5. poklic: Majda BIZJAK, roj.delo: 17.7.1961, Gonjače 1/P, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik, glavniGonjače blagajnik poklic: univ.P zdravnik; delo: zdravnik Kojsko trgovec, delo: upokojenec poklic: 2.

Mirka 2.

Nataša VUGA, roj.

22.11.1979, 2, 5211 Kojsko 2.

Marjan ŠTEKAR, roj.

13.11.1979, 84/b, 5211 Kojsko VIII. DEMOKRATIČNA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX.Vesna LISTA FRANCA MUŽIČA V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA VI.Joško SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS poklic: /, delo: pomoč na STRANKA domu poklic: gospodinja; delo: turistična kmetija50, 4.

RADIKON, roj.

12.1.1956, Podsabotin 5211 Kojsko 4.

Stanislav VU 4.

TRONKAR, roj.

9.4.1961, Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko 4.

Valenti 4.

Mojca TORKAR PAHOR, roj.

18.1.1975, Hum 71, 5211 Kojsko poklic: poklic: univ. dipl. 6.3.1950, pravnik, brezposelna poklic: dipl.SIMČIČ, ing. informatike; delo: razvojni inženir 1.

Vinko roj.

22.3.1949, Kojsko 29, 5211 Kojsko 1.

DRUFOVKA, roj.delo: 11.10.1984, Podsabotin 18, 5211 Kojsko 1. Silvan PERŠOLJA, roj.

20.2.1960, Šmartno 79/a, 5211 Kojsko 1. Boris ŠFILIGOJ, Kojsko 4/b,delo: 5211 6. poklic: Jan TRONKAR, roj.

14.12.1988, Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko 6. Domen Zoran SLEJKO, roj. 14.6.1955, Vrhovlje pri Kojsko Kojskem 8, 5211 Kojsko poklic: kmet, delo: roj. kmet poklic: kmet profesor razrednega pouka; delo: profesor razrednega pouka upravno administrativni tehnik, poklic: 3. Emiran 3. poklic: Miloš PRINČIČ, roj.

1.12.1949, Šmartno 70,gospodinja 5211 Kojsko 3. poklic: Mihaela BREGANTIČ, roj. 20.10.1976, Gornje Cerovo 20, 5211 Kojsko poklic: /,dipl. delo: upokojenec poklic: ekonomski tehnik, delo: kmetovalec univ. dipl. ing. agronomije; delo: direktor Vinske kleti »Goriška Brda« z.o.o. poklic: avtomehanik; delo: upokojenec ing. vinarstva in vinogradništva; delo: kmet trgovec; delo: prodajalec 5. Nada KUMAR, roj.mehanik, 26.6.1963, Hum 3/A, Snežatno 5211 Kojsko 5. Majda BIZJ 5. Iztok MARKOČIČ, roj. 21.2.1967, Gonjače 42, 5211 Kojsko 5. Radovan KUMAR, roj.

27.10.1966, 23/a, 5211 Kojsko 5. Leon K poklic: poklic: strojni delo: upokojenec poklic: univ. dipl. ing. kemije; delo: vodja laboratorija 2. Mirka PAHOR, roj.roj.

4.3.1951, Kojsko 80,23, 5211 Kojsko 2. poklic: Andreja BENEDETIČ, roj. 6.7.1989,Kojsko 2. Helena VENDRAMIN, 7.6.1961, Brestje 5211 Kojsko 2. poklic: Teja JELINA, roj. 1.1.1977, Hum 16, 5211 Kojsko37, 5211 Kojsko /, delo: pomoč na domu poklic: gospo poklic: kmetovalec; delo: kmetovalec kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: 4. Jožefa S 4. Janja SAKSIDA, roj.

Brestje 15, 5211 Kojsko 4. poklic: Stanislav VUGA, roj.

26.10.1944, Vedrijan 41, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenka poklic: univ. dipl. komparativist, profesor italijanščine, delo: samostojna podjetnica profesor razrednega pouka; delo: poučevanje poklic: komercialistka; delo:1.12.1982, gospodinja 6. Jan roj.tehnik, 14.12.1988, Gornje Cerovo 77,54, 5211 Kojsko 6. Zoran SLEJ 6. Matejka TOMAŽIČ, roj.

2.11.1975, Kojsko 22/a, 5211 Kojsko 6. TRONKAR, Milojka LENARDIČ, roj.

3.11.1961, Šmartno 5211 Kojsko 6. Marija NA ENOTA 2, ki obsega naselja3.Brestje, Dolnje Cerovo, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, Vedrijan, Vrhvolje pri Kojskem poklic: poklic: poslovni delo: delavka v Iskri poklic: kmet, delo: upokojenec 3. poklic: Emiran SIMČIČ, roj. 9.9.1951, Dolnje Cerovo 40, 5211 Kojsko 3. Mark roj.18.6.1951, 24.10.1977, Vedrijan 9/A,5211 5211Kojsko Kojsko Vilko PRINČIČ, roj.poslovodja, 13.2.1952, Gornje Cerovo 12, 5211 Kojsko 3. poklic: Ivan PERŠOLJA, roj. Šmartno 80/b, dipl.JAKIN, ing. vinarstva intehnik; vinogradništva; delo: kmet poklic: trgovZ trgovski kmetovalka administrativni delo: računovodja poklic: 5. Milan 5. poklic: Danilo BAŠIN, roj.upokojenec 15.4.1943, Cerovo 16/a, 5211 Kojsko 5. poklic: Majda BIZJAK, roj.

17.7.1961, delo: Gonjače 1/P, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenec poklic: računalniški tehnik, delo:Gornje podjetnik trgovec, delo: upokojenec poklic: ekonomist; delo: poklic: univ. dipl. pravnik, delo: upokojenec poklic: gospodinja; delo: turistična kmetija 4. Jožefa SIMČIČ, roj.9.4.1961, 20.5.1948, Kojsko 29, 5211 Kojsko 4. poklic: Tamara MAVER, roj.19.5.1970, 3.6.1981, Gonjače 5211Kojsko Kojsko 4. Vesna TRONKAR, roj.

Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko 4. Valentina MARINIČ, roj.

Vedrijan2/A, 23, 5211 6. Gabrije 6. Milena BEGUŠ, roj.delo: 16.6.1945, Kojsko 69, 5211 Kojsko 6. poklic: Zoran SLEJKO, roj.

14.6.1955,tehnik, Vrhovlje prigospodinja Kojskem 8, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. ekonomist, delo: komercialni referent upravno administrativni delo: poklic: turistični tehnik; vodja hotelskega gospodinjstva poklic: poklic: višja pedagoška; delo: upokojenka poklic: trgovec; delo: prodajalec sko 5.

ZIMIC, roj.

18.2.1950, Vrhovlje pri23/a, Kojskem 21, 5211 Kojsko 5.

BAJT, roj.

Imenje 34/c, 52115211 Kojsko II.Radovan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS III.Leon NOVA SLOVENIJA –9.8.1951, KRŠČANSKI DEMOKRATI - NSi 5.

KUMAR, 27.10.1966, Snežatno 5211 Kojsko 5.

KORŠIČ, roj.

14.3.1979, Gornje Cerovo 3/G, Kojsko V.Milan BRIŠKA NEODVISNA LISTA VI.Roman SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS poklic: /, delo: upokojenec poklic: prodajalec, delo: upokojenec 1.poklic: Tereza MAČUS, roj.

7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko 1.

Majda VALENTINČIČ, roj.

27.5.1956, Podsabotin 51, 5211 Kojsko kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar 1. Silvan PERŠOLJA, roj. 20.2.1960, Šmartno 79/a, 5211 Kojsko 1. Boris ŠFILIGOJ, roj. 6.3.1950, Kojsko 4/b, 5211 Kojsko 6. Gabrijela KUMAR, Kojsko 53,5211 5211 Kojsko 6. Duška DOMENIS PRINČIČ, 11.01.1949, Gornje Cerovo 3/E, 5211 Kojsko poklic: dipl.ing. agronomije in4.1.1951, holtikulture; poklic: kmet poklic: univ. dipl .ing. gradbeništva, delo: svetovalka župana 6. Milojka LENARDIČ, roj.roj.

3.11.1961, Šmartno 54, Kojsko 6. Marija ŠTEKAR REBERNAK, roj.roj.

21.3.1945, Hum 68/a, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. ing. agronomije; delo: direktor Vinske kleti »Goriška Brda« z.o.o. poklic: avtomehanik; delo: upokojenec /,VENDRAMIN, delo:roj. upokojenka dipl. ekonomist, delo: upokojenka 2. poklic: Matej PRINČIČ, 11.1.1986, 5211 Kojsko 2. poklic: Marjan ŠTEKAR, roj.

13.11.1979, Kojsko 84/b, Kojsko 5211 KojskoSLOVENIJE-DESUS administrativni tehnik; delo: računovodja dipl. medicinska delo: upokojenka 2. poklic: Helena roj.

7.6.1961, Brestje72,23, 5211 Kojsko 2. poklic: Teja JELINA, roj. sestra; 1.1.1977, Hum 16,UPOKOJENCEV 5211 IV. STRANKA MIRA CERARJA -Gornje SMC V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA VI. SLOVENS VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA IX. LISTA VII. SOCIALNI DEMOKRATI – SDCerovo poklic: strugar, delo: strugar poklic: dipl. ing. informatike; delo: razvojni inženir poklic: profesor razrednega pouka; delo: poučevanje poklic: komercialistka; delo: gospodinja 1. Stojan TERČIČ, roj. 23.4.1957, Podsabotin 41, 5211 1. Silvan PERŠOLJA, 79/a, 5211 Kojsko 1. Boris ŠFILI 1. Domen 1. Vinko SIMČIČ,roj. roj.20.2.1960, 22.3.1949,Šmartno Kojsko 29, 5211 Kojsko 1. Ivan Karol PASSONI, roj. 2.4.1947, Kojsko 46, Kojsko 5211 Kojsko 3. poklic: Tamara KUMAR, roj.roj.

24.2.1984, Kojsko 65,Cerovo 5211 Kojsko 3. poklic: Mihaela BREGANTIČ, roj.18.6.1951, 20.10.1976, Gornje80/b, Cerovo 20,Kojsko 5211 Kojsko 3. poklic: Vilko PRINČIČ, 13.2.1952, Gornje 12, 5211 Kojsko 3. poklic: Ivan PERŠOLJA, roj.

5211 gradbeni tehnik; delo: kmetovalec univ. agronomije; delo:Šmartno direktor Vinske kleti »Goriška Brda« z.o.o. poklic: avto poklic: /,dipl. delo:ing. upokojenec strojni tehnik, delo: upokojenec poklic: ekonomski tehnik, delo: glavni blagajnik poklic: univ. dipl. ing. roj. kemije; delo: Kojsko vodja laboratorija poklic: trgovec, delo: upokojenec poklic: ekonomist; delo: upokojenec 2.

Jasmina ČETRTIČ, roj. 22.11.1979, 27.2.1982, Kojsko 5/c, 2. Helena VENDRAMIN, roj.

7.6.1961, Brestje 5211 Kojsko 2. Teja JELIN 2. Andrej 2. Mirka PAHOR, 4.3.1951, 80,23, 5211 Kojsko 2. Nataša VUGA, roj.

Gonjače 2, 5211 Kojsko VI. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SDS 4. poklic: Joško RADIKON, roj.pravnik, 12.1.1956, Podsabotin 521177, Kojsko 4. poklic: Stanislav VUGA, roj.

26.10.1944, Vedrijan 41, 521123, Kojsko 4. poklic: Vesna TRONKAR, roj. direktor 9.4.1961, Gornje 50, Cerovo 5211 Kojsko 4. poklic: Valentina MARINIČ, roj. 19.5.1970, Vedrijan 5211 Kojsko jsko dipl. ekonomist; delo: podjetja profesor razrednega pouka; delo: poučevanje poklic: kom poklic: /, delo: upokojenka univ. dipl. delo: brezposelna 1. Boris ŠFILIGOJ, 6.3.1950, Kojsko 4/b, 5211 Kojsko poklic: kmet, delo: roj. kmet poklic: kmet,turistični delo:roj. upokojenec ouka poklic: upravno administrativni tehnik, delo: gospodinja poklic: tehnik; delo: vodja hotelskega gospodinjstva 3. Kostja JELINČIČ, roj.

1.6.1977, Hum 74, 5211 3. Vilko PRINČIČ, 13.2.1952, Gornje Cerovo 12, 5211 Kojsko 3. Ivan PERŠO 3. Mark J 3. Emiran SIMČIČ, roj. 9.9.1951, Dolnje Cerovo 40, 5211 Kojsko 3. Miloš PRINČIČ, roj.

1.12.1949, Šmartno 70,Kojsko 5211 Kojsko iška Brda« z.o.o. poklic: avtomehanik; delo: upokojenec 5. Nada KUMAR, roj.

26.6.1963, Hum 3/A,Snežatno 5211 Kojsko 5. poklic: Majda BIZJAK, roj.

17.7.1961, Gonjače 1/P, 5211 Kojsko 5. poklic: Radovan KUMAR, roj.delo: 27.10.1966, 23/a, 5211 Kojsko 5. poklic: Leon KORŠIČ, roj.

14.3.1979, Gornje Cerovo 3/G, 5211 Kojsko zdravnik; delo: zdravnik trgovec, delo: upokojenec poklic: ekono poklic: /, delo: upokojenec strojni mehanik, 2. poklic: Teja JELINA, roj.

1.1.1977, Humupokojenec 16,UPOKOJENCEV 5211 Kojsko poklic: /, delo: pomoč na domu poklic: gospodinja; delo: turistična kmetija IX. LISTA FRANCA MUŽIČA VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA SLOVENIJE-DESUS poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar 4. Mojca TORKAR PAHOR, roj.

18.1.1975, Hum 5211 Kojsko 4. Vesna TRONKAR, roj.

Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko 4. Valentina M 4. Tamara 4. Jožefa SIMČIČ, roj.9.4.1961, 20.5.1948, Kojsko 29, 5211 Kojsko 4. Janja SAKSIDA, roj.

1.12.1982, Brestje 15, 71, 5211 Kojsko poklic: komercialistka; delo: gospodinja 6. Vinko Jan roj.tehnik, 14.12.1988, Gornje Cerovo 77,54, 5211 Kojsko 6. poklic: Zoran SLEJKO, roj.

14.6.1955, Vrhovlje pri Kojskem 8, 5211 Kojsko 1.

SIMČIČ, roj.

22.3.1949, Kojsko 5211 Kojsko 1.

Domen DRUFOVKA, roj.

11.10.1984, Podsabotin 18,Hum 5211 Kojsko ko 6. TRONKAR, Milojka LENARDIČ, roj.

3.11.1961, 5211 Kojsko 6. poklic: Marija REBERNAK, roj.

21.3.1945, 68/a, 5211 Kojsko profesor razrednega pouka; delo: 29, profesor razrednega upravno administrativni tehnik, delo: gospodinja poklic: turis poklic: /,ŠTEKAR delo: upokojenka poklic: poslovni delo: delavka vŠmartno Iskri 5211 3. poklic: Ivan PERŠOLJA, roj. 18.6.1951, Šmartno 80/b, Kojskopouka poklic: ing. vinarstva intehnik; vinogradništva; delo: kmet poklic: trgovec; prodajalec poklic: ekonomski tehnik, delo: kmetovalec /,dipl. delo: upokojenec poklic: administrativni delo: računovodja poklic: dipl.delo: medicinska sestra; delo: upokojenka 5. poklic: Iztok MARKOČIČ, roj.upokojenec 21.2.1967, Gonjače 42, 5211 Kojsko 5. Radovan KUMAR, 27.10.1966, Snežatno 5211 Kojsko 5. Leon KORŠ 5. Roman 5. Danilo BAŠIN, roj.

15.4.1943, Gornje Cerovo 16/a, 5211 Kojsko 5. Milan ZIMIC, roj.

18.2.1950, Vrhovlje pri23/a, Kojskem 21, 5211 Kojsko poklic: ekonomist; delo: 2.

Andreja BENEDETIČ, roj.

6.7.1989,Kojsko 37, 5211 Kojsko 2. Mirka PAHOR, roj.

4.3.1951, Kojsko 80, 5211 Kojsko poklic: kmetovalec; delo: kmetovalec poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: dr. v poklic: poklic: univ. dipl. pravnik, delo: upokojenec poklic: /, delo: upokojenec 4. poklic: Valentina MARINIČ, roj.

19.5.1970, Vedrijan 23, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. komparativist, profesor italijanščine, delo: samostojna podjetnica /, delo: upokojenka 6. Matejka TOMAŽIČ, roj.delo: 2.11.1975, Kojsko 69, 22/a, 5211 Kojsko 6. Milojka LENARDIČ, roj.roj.

3.11.1961, Šmartno 54, Kojsko 6. Marija ŠTED 6. Duška 6. Milena BEGUŠ, roj.

16.6.1945, Kojsko 5211 Kojsko 6. Gabrijela KUMAR, 4.1.1951, Kojsko 53,5211 5211 Kojsko poklic: turistični tehnik; vodja hotelskega 3. Mark JAKIN, roj. 24.10.1977, Vedrijan 9/A, 5211 Kojsko 3. Emiran SIMČIČ, roj. 9.9.1951, Dolnje Cerovo gospodinjstva 40, 5211 Kojsko poklic: trgovski delo: kmetovalka poklic: administrativni tehnik; delo: računovodja poklic: dipl. poklic: višjaposlovodja, pedagoška; delo: upokojenka poklic: /, delo: upokojenka 5. poklic: Leonpoklic: KORŠIČ, roj.

14.3.1979, Gornje Cerovo 3/G, 5211 Kojsko poklic: računalniški tehnik, delo: podjetnik /, delo: upokojenec poklic:SIMČIČ, dr. veterinarske medicine;Kojsko delo: veterinar 4. Tamara MAVER, roj. 3.6.1981, Gonjače 2/A, 5211 Kojsko 4. Jožefa roj. 20.5.1948, 29, 5211 Kojsko 6. poklic: Marija/,ŠTEKAR REBERNAK, roj. 21.3.1945, Hum 68/a, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist, delo: komercialni referent delo: upokojenka poklic: dipl.NEODVISNA medicinska sestra; delo: upokojenka V.Milan BRIŠKA LISTA VI.Roman SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 5.

BAJT,FRANCA roj.

9.8.1951, Imenje 34/c, 5211 Kojsko 5.

ZIMIC, roj.

18.2.1950, Vrhovlje pri Kojskem 21, 5211 Kojsko VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX. LISTA MUŽIČA 1. poklic: Silvan roj.

79/a, 5211 Kojsko 1. poklic: Boris ŠFILIGOJ, roj. 6.3.1950, Kojsko 4/b, Podsabotin 5211 Kojsko prodajalec, delo: upokojenec /,PERŠOLJA, delo: upokojenec 1. Vinko SIMČIČ, roj.20.2.1960, 22.3.1949,Šmartno Kojsko 29, 5211 Kojsko 1. Domen DRUFOVKA, roj. 11.10.1984, 18, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. ing. agronomije; delo: direktor Vinske kleti »Goriška Brda« z.o.o. poklic: avtomehanik; delo: upokojenec 6. Duška DOMENIS PRINČIČ, roj. 11.01.1949, 6. Gabrijela roj. 4.1.1951, Kojsko 53, 5211 Kojsko poklic:KUMAR, /, delo: upokojenec poklic: ekonomski tehnik, delo: kmetovalecGornje Cerovo 3/E, 5211 Kojsko 2.

Teja JELINA, roj.

1.1.1977, Hum 16, 5211 Kojsko 2.

Helena VENDRAMIN, roj.

7.6.1961, Brestje 23, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist, delo: upokojenka poklic: /, delo: upokojenka 2.

Mirka PAHOR, roj.

4.3.1951, Kojsko 80, 5211 Kojsko 2.

Andreja BENEDETIČ, roj.

6.7.1989,Kojsko 37, 5211 Kojsko VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS IX. LISTA FR VII. SOCIALNI DEMOKRATI – SD poklic: profesor razrednega delo: poučevanje poklic: komercialistka; delo: gospodinja poklic: /, delo: upokojenka poklic: univ.roj. dipl.22.3.1949, komparativist, profesor italijanščine, 1. Vinko SIMČIČ, Kojsko 29, 5211 Kojsko delo: samostojna podjetnica 1. Domen DRU 1. Ivan Karol PASSONI, roj. pouka; 2.4.1947, Kojsko 46, 5211 Kojsko 3. poklic: Vilko PRINČIČ, roj.

13.2.1952, Gornje Cerovo 12, 5211 Kojsko 3.

Ivan PERŠOLJA, roj.

18.6.1951, Šmartno 80/b, 5211 Kojsko 3. Emiran SIMČIČ, roj.

9.9.1951, Dolnje Cerovo 40, 5211 Kojsko 3.

Mark JAKIN, roj.

24.10.1977, Vedrijan 9/A, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenec poklic: ekono strojni tehnik, delo: upokojenec poklic: trgovec, delo: upokojenecGonjače 2, 5211 Kojsko poklic: ekonomist; delo: upokojenec poklic: /, delo: upokojenec poklic: računalniški tehnik,Kojsko delo: podjetnik 2.

Nataša VUGA, roj.

22.11.1979, 2.

Mirka PAHOR, roj.

4.3.1951, 80, 5211 Kojsko 2. Andreja BE NIJE-DESUS IX. LISTA FRANCA MUŽIČA 4. poklic: Vesna TRONKAR, roj.

Gornje Cerovo 77, 5211 Kojsko 4. poklic: Valentina MARINIČ, roj.

Vedrijan2/A, 23, 5211 4. Jožefa SIMČIČ, roj.9.4.1961, 20.5.1948, Kojsko 29, 5211 Kojsko 4. Tamara MAVER, roj.19.5.1970, 3.6.1981, Gonjače 5211 Kojsko Kojsko /, delo: upokojenka poklic: univ. univ. dipl. pravnik, delo: brezposelna 1.

Domen DRUFOVKA, roj.

11.10.1984, Podsabotin 18, 5211 Kojsko poklic: upravno administrativni tehnik, delo: poklic: turistični tehnik; delo:delo: vodja hotelskega gospodinjstva a poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. ekonomist, komercialni 3. Miloš PRINČIČ, roj.

1.12.1949, Šmartno 70,gospodinja 5211 Kojsko 3. Emiran SIMČIČ, roj. 9.9.1951, Dolnje Cerovoreferent 40, 5211 Kojsko 3. Mark JAKI ekonomski tehnik, delo: kmetovalec 5. poklic: Radovan KUMAR, roj.delo: 27.10.1966, Snežatnopri23/a, 5211 21, Kojsko 5. poklic: Leon KORŠIČ, roj. roj.

14.3.1979, Gornje Cerovo Kojsko 5. Milan ZIMIC, roj.

18.2.1950, Vrhovlje Kojskem 5211 Kojsko sko 5. Roman 9.8.1951, Imenje 34/c, 3/G, 52115211 Kojsko strojni mehanik, upokojenec /, delo:BAJT, upokojenec poklic: račun 2. poklic: Andreja BENEDETIČ, roj.

6.7.1989,Kojsko 37, 5211 Kojsko poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar poklic: /, delo: upokojenec poklic: prodajalec, delo: upokojenec 4. Jožefa SIMČIČ, roj. 20.5.1948, Kojsko 29, 5211 Kojsko 4. Tamara MA 4. Janja SAKSIDA, roj.

1.12.1982, Brestje 15, 5211 Kojsko univ. dipl. komparativist, profesor italijanščine, delo: samostojna podjetnica 6. poklic: Milojka LENARDIČ, roj.

3.11.1961, 6. poklic: Marija REBERNAK, roj.roj.

21.3.1945, Hum 68/a, Cerovo 5211 Kojsko 6. Gabrijela KUMAR, roj.

4.1.1951, Kojsko 54, 53, 5211 5211 Kojsko Kojsko 6. Duška DOMENIS PRINČIČ, 11.01.1949, Gornje 3/E, 5211 Kojsko /,ŠTEKAR delo: upokojenka poklic: dipl. poslovni tehnik, delo: delavka vŠmartno Iskri 3. poklic: Mark JAKIN, roj.

24.10.1977, Vedrijan 9/A, 5211 Kojsko poklic: administrativni tehnik; delo: računovodja poklic: dipl. dipl. medicinska sestra; delo: upokojenka poklic: /, delo: poklic: ekonomist, delo: upokojenka 5. Danilo roj. upokojenka 15.4.1943, Cerovo 16/a, 5211 Kojsko 5. Milan ZIMIC, roj.

18.2.1950, Vrhovlje pri Kojskem 21, 5211 Kojsko 5. Roman BAJ poklic: BAŠIN, računalniški tehnik, delo:Gornje podjetnik dipl. pravnik, delo: upokojenec poklic: /, delo: upokojenec poklic: proda 4. poklic: Tamarauniv.

MAVER, roj. 3.6.1981, Gonjače 2/A, 5211 Kojsko 6. Milena BEGUŠ, roj. 16.6.1945, Kojsko 69, 5211 Kojsko 6. Gabrijela KUMAR, roj. 4.1.1951, Kojsko 53, 5211 Kojsko 6. Duška DOM poklic: dipl. ekonomist, delo: komercialni referent poklic: višja pedagoška; delo: upokojenka poklic: /, delo: upokojenka poklic: dipl. sko 5. Roman BAJT, roj. 9.8.1951, Imenje 34/c, 5211 Kojsko 1. Tereza MAČUS, roj. 7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko

Imenje, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, Vedrijan, Vrhvolje pripoklic: Kojskem poklic:Vedrijan, dipl.ing. agronomije in holtikulture; kmet NA ENOTA 2, ki obsega naselja Brestje, Dolnje Cerovo, Kojsko, Gonjače, Gornje Cerovo, Hum, Imenje, Kojsko, Podsabotin, Snežatno, Šmartno, Vrhvolje pri Kojskem RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 5. oktobra 2014

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 5. oktobra 201

S

občine Brda – 5. oktobra 2014

RAZGLAS

kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Brda – 5. oktobra 2014

poklic: prodajalec, delo: upokojenec 6. Duška DOMENIS PRINČIČ, roj. 11.01.1949, Gornje Cerovo 3/E, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist, delo: upokojenka VIII. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS

IX. LISTA FRANCA MUŽIČA 1. Domen DRUFOVKA, roj. 11.10.1984, Podsabotin 18, 5211 Kojsko poklic: ekonomski tehnik, delo: kmetovalec 2. Andreja BENEDETIČ, roj. 6.7.1989,Kojsko 37, 5211 Kojsko poklic: univ. dipl. komparativist, profesor italijanščine, delo: samostojna podjetnica 3. Mark JAKIN, roj. 24.10.1977, Vedrijan 9/A, 5211 Kojsko poklic: računalniški tehnik, delo: podjetnik 4. Tamara MAVER, roj. 3.6.1981, Gonjače 2/A, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist, delo: komercialni referent 5. Roman BAJT, roj. 9.8.1951, Imenje 34/c, 5211 Kojsko poklic: prodajalec, delo: upokojenec 6. Duška DOMENIS PRINČIČ, roj. 11.01.1949, Gornje Cerovo 3/E, 5211 Kojsko poklic: dipl. ekonomist, delo: upokojenka

RAZGLAS

1. Vinko SIMČIČ, roj. 22.3.1949, Kojsko 29, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenec 2. Mirka PAHOR, roj. 4.3.1951, Kojsko 80, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenka 3. Emiran SIMČIČ, roj. 9.9.1951, Dolnje Cerovo 40, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenec 4. Jožefa SIMČIČ, roj. 20.5.1948, Kojsko 29, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenka 5. Milan ZIMIC, roj. 18.2.1950, Vrhovlje pri Kojskem 21, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenec 6. Gabrijela KUMAR, roj. 4.1.1951, Kojsko 53, 5211 Kojsko poklic: /, delo: upokojenka

kandidatov za volitve župana Občine Brda

1. Joško ZAMAR, roj. 9.12.1960, Neblo 44/a, 5212 Dobrovo poklic: magister gospodarskega inženiringa delo: vodja tehnične službe Predlagatelj: OBČINSKA ORGANIZACIJA SD BRDA 2. Jan MIKLAVC, roj. 26.1.1987, Zali Breg 7/a, 5212 Dobrovo Poklic: diplomant mednarodnih odnosov (UN) Delo: študent magistrskega študija Predlagatelj: KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS BRDA

3. Tereza MAČUS, roj. 7.1.1979, Hum 4, 5211 Kojsko poklic: diplomirani inženir agronomije in hortikulture delo: kmet Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. Franc MUŽIČ, roj. 15.10.1946, Medana 7, 5212 Dobrovo poklic: prometni tehnik delo: župan Predlagatelj: ALEKSANDRA UŠAJ IN SKUPINA VOLIVCEV Jesen 2014 / Briški časnik / 43

Dogodki

Društvo upokojencev Medana

Primorski upokojenci balinali v Vipolžah Balinarji DU Medana smo 19. julija (ženska ekipa) in 26. julija (moška ekipa) organizirali turnir balinanja, ki je bil na balinišču v Vipolžah. Na naša vabila se je odzvalo enajst ženskih in devet moških ekip iz severne Primorske. Vabilu so se odzvali tudi župan občine Brda Franc Mužič, predsednik KS Medana Boris Srebrnič ter predsednik DU Medana Vitko Srebrnič. Vsi trije so nas lepo pozdravili in nam zaželeli uspešno tekmovanje. Župan Mužič je ob tem povedal, da nas pozdravlja že četrto leto zapored, namignil pa je tudi, da bi bilo treba balinišče pokriti. Res je, ženske ekipe smo igrale pod močno žgočim soncem. Naslednji teden je moška ekipa zaradi dežja morala finale odigrati na balinišču v Fojani, ki je majhno in namenjeno treningu v zimskem času. Ženska ekipa DU Medana je na domačem terenu zasedla 1. mesto, moška ekipa DU Medana pa 2. mesto. Lepo je, ko dosežemo lep rezultat, a pomembnejše je, da se vsaj dve uri tedensko rekreiramo, kar je za nas upokojence dobro. To je tudi edina rekreacija, ki se je lahko udeležujejo tudi starejši upokojenci, ob tem pa imajo veliko veselja.

Vse balinarke in balinarji si želimo, da nas tudi naslednje leto, že petič zapovrstjo na (tedaj pokritem) balinišču v Vipolžah, pozdravi župan občine Brda.

DU Medana

Poletna šola angleškega jezika

Vsaka skupina s svojo nalogo V tednu pred začetkom novega šolskega leta smo se nekateri učenci udeležili poletne šole v angleškem jeziku English in action. Zbralo se nas je 15 učencev. Poučevala nas je učiteljica Kathryn. Bilo je zelo zanimivo, ker smo se morali pogovarjati samo v angleščini.

Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je imela svojo nalogo. Nekateri so opisovali znane svetovne zgradbe, ustvarjali so nov koledar, raziskovali so mesto London, sestavljali so futuristični stroj, v moji skupini pa smo odkrivali nov, izmišljen planet TPR. Vse to smo zadnji dan predstavili staršem. Tako oni kot mi smo bili zelo zadovoljni. Upam, da se bomo drugo leto lahko udeležili poletne šole English in action v še večjem številu.

Rok Vuga, 8. a Jesen 2014 / Briški časnik / 47

Dogodki

V spomin na Franka Rejo

Vse niti nabave in prodaje so se prepletale v njegovih rokah Toplo julijsko nedeljo smo se poslovili od znanega Brica in dobrega prijatelja Franka Reje.

Po dolgotrajni bolezni je za vedno zaspal.

Poznali ga niso le Brici, ampak tudi mnogi na širšem Goriškem. Preko trgovskih vezi je sklepal prijateljstva široko po Sloveniji, vse do Prekmurja.

Rodil se je leta 1932 v Neblem. Kot nadarjen fant je v vojnih časih hlepel po znanju. Obiskoval je, zaradi posebnih razmer sicer le nekaj časa, srednjo šolo v Gorici. Za tiste čase si je nabral kar nekaj znanja. Že kot mladenič je kazal odločne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je v nadaljnjem življenju uresničeval.

Relativno mlad se je poročil, ustvaril družino in si zgradil hišo na Križadi.

Po čem se ga bomo spominjali? Najprej se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Neblo.

Njegova trgovska žilica pa ga je pripeljala vse do položaja direktorja Trgovskega podjetja Brda. Skupaj s požrtvovalnimi sodelavci so začeli »iz nič«. Vse trgovine je bilo treba na novo zgraditi ali adaptirati in jih ustrezno opremiti. Vse niti nabave in prodaje so se prepletale v njegovih rokah. To so bili popolnoma drugačni časi kot danes. Blago, kar si ga lahko sploh dobil, je prišlo z vlakom v Plave, od tam so

ga prevažali v trgovine po Brdih – najprej z avtom, nato s kombijem, nazadnje s tovornjakom.

Tudi družbeni in gospodarski razvoj Brd ni šel mimo njega. Kot član mnogih odborov in komisij je sodeloval pri razvoju Brd: elektrifikacija, oskrba z vodo, urejanje in skrb za ceste … Na mnogih sestankih so iskali najboljše načine in rešitve problemov. Vedno je bil velik problem denar. Redno se je udeleževal sestankov v mnogih organizacijah.

Nedolgo tega je bil kot upokojenec in član DESUS-a tudi občinski svetnik za eno mandatno obdobje. Če je prišlo na sejah do težav, je z bogatimi izkušnjami in zanj tako značilnim humornim pristopom

pogosto pomagal najti ustrezno, pravo rešitev.

Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Nogometnega kluba Brda in njegov prvi predsednik. To so bili prvi zametki nogometa v Brdih. Mladina je tako lahko aktivno preživljala prosti čas in mnogi posamezniki so dosegali odlične rezultate in posegli po mestih v višjih kategorijah.

Prav pred kratkim so praznovali 40. obletnico kluba.

Poleg rednih delovnih obveznosti se je ukvarjal tudi z ljubiteljskimi dejavnostmi.

Kar nekaj let je prepeval v skupini Prijatelji in pri tem neizmerno užival. Daleč naokrog pa je bil poznan kot humorist.

V pogovorih s posamezniki je sejal dobro voljo, pa tudi razna srečanja in družabne prireditve niso minile brez njegove točke, s katero je spravljal ljudi v dobro voljo.

Vedno znova so ljudje pričakovali od njega prav to. Pogrešali ga bomo.

Ob upokojitvi se je še bolj posvetil pomembni veji kmetijstva. To je oživljenju starih avtohtonih briških sort sadnega drevja, na primer hruškam pituralkam, pa tudi drugim sortam, kot so žižule. S sinom sta zasadila precej velik sadovnjak z različnim sadnim drevjem.

V vseh naštetih in tudi neomenjenih vlogah svojega življenja je bil vedno predan, zvest, human, ustvarjalen in razumen. Tak bo ostal v našem spominu.

Naj mu bo lahka briška zemlja.

Gabrijela Kodermac

Pismo bralke

Srčna kultura po briško V začetku junija sem obiskala razstavo fotografij obrazov prebivalcev doma upokojencev v Podsabotinu. Ob pogledu na nasmejane obraze naših starejših občanov z iskrivimi očmi, polnimi veselja, mi je postalo toplo pri srcu. Spomnila sem se obeh non in nonotov, ki so žal že pokojni, in časov, ki sem jih kot majhna deklica preživljala v njihovi družbi. Ena nona je kot zadnja od mojih starih staršev preminula v letu 2007, vendar sem si predstavljala, da se kot drugi prebivalci doma upokojencev veselo nasmiha z razstavljenih portretov. S toplino v srcu in nasmehom na obrazu sem se napotila k mizici, kjer se je nahajala knjiga vtisov, in na hitro preletela vpisane pohvale. Nenadoma pa šok. Tri strani v omenjeni knjigi je nekdo popisal s skrajno neokusnimi in žaljivimi besedami, ki jih v članku zaradi neprimernosti ne bom omenjala. Besede so zarezale v moje spomine kot razžarjen meč in verjamem, da so prizadele tudi čustva prebivalcev doma upokojencev in njihovih svojcev.

Jesen 2014 / Briški časnik / 48

Sprašujem se, kam je izginila briška srčna kultura. Zaradi določenih besed je očitno, da je bil pisec Bric ali Brika, najverjetneje pod vplivom opojnih substanc in kot tak nesposoben jasnega razmišljanja. Ne vem, kdo to je, ampak lahko javno rečem, da ga je lahko sram, da zaradi svojih nerešenih frustracij pusti madež na spominih in toplini, ki je sijala z razstavljenih fotografij. Najverjetneje ima tudi on ali ona stare starše, ki so ali mogoče kdaj bodo prebivalci DU Podsabotin. Kako bi se počutil/-a, da bi prebral/-a takšne besede v knjigi vtisov? Kot drugo pa naj omenim, da je nezadovoljstvo z briško politiko mogoče izražati na bolj primeren način, kot pa je uničevanje knjige vtisov. Vtisa, da je s srčno kulturo v Brdih nekaj narobe, žal ni pustil samo med Brici, temveč tudi med številnimi tujci, ki so si razstavo ogledali.

Brika (ime je v uredništvu)

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Hiša, polna smeha V okviru Praznika češenj smo nasmehe naših stanovalcev, ki so nastali s pomočjo fotografa Luke Merviča, postavili na ogled pred gradom na Dobrovem, 11. julija pa smo razstavo preselili v atrij naše hiše in priredili prav posebno odprtje, polno smeha, glasbe in veselja.

Ljudje, ki se smejijo, živijo dlje od tistih, ki se ne. Le malo ljudi se zaveda, da je zdravje odvisno od tega, koliko se smejemo. Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času.

Tako se je potihoma in nepričakovano veselje pojavilo tudi pred vrati naše enote Doma upokojencev Nova Gorica v Podsabotinu, ko so povabili naše stanovalce k sodelovanju pri snemanju filma Mama.

Za en dan so naši stanovalci postali pravi filmski igralci in pokazali, da so nekaj prav posebnega in edinstvenega. Veselje, ki je pri tem nastalo, pa bi radi delili tudi z vami. Saj velja, da kdor hoče uživati veselje, ga mora tudi z drugimi deliti. Po tiho si vsi želimo biti nekaj posebnega, a pri tem se ne zavedamo, da to tudi v resnici smo. Vsak posameznik, vsak od nas je nekaj posebnega, nekaj edinstvenega, nekaj nezamenljivega ... in naši stanovalci so to tudi dokazali.

14. avgusta smo praznovali rojstne dneve stanovalcev, ki so rojeni julija in avgusta. Zbralo se je 13 slavljencev, ki jim je zapel naš pevski zbor. Da je bilo vse še bolj veselo in razigrano, je poskrbel harmonikar Danilo, ki se vedno z velikim veseljem udeleži naših prireditev. Med slavljenci je bila tudi naša najstarejša stanovalka, ki je slavila častitljivo starost, 101 leto.

Vsem slavljencem želimo veliko zdravja in lepih dni.

Romina Velušček

Dom upokojencev Podsabotin

Čestitke Ani in Tadeju

Naj se vajini nitki sreče, ljubezni, prijateljstva ter medsebojnega razumevanja vpleteta v tkanino prijetnega skupnega življenja.

Stanovalci in zaposleni Doma upokojencev Podsabotin Jesen 2014 / Briški časnik / 49

Dogodki

Mladi francoski romarji v Biljani

Slovenci resni kot Avstrijci in gostoljubni kot Italijani V sredo, 13. avgusta, je Dom svetega Mihaela v Biljani pokal po šivih, saj je gostil 110 mladih francoskih romarjev, starih od 18 do 28 let, ter spremstvo treh francoskih duhovnikov. Od 4. do 16. avgusta so v dnevnih etapah po 15 do 20 km prehodili pot od Brezij do Svete gore.

Trije predstavniki krščanske cerkve Chapitre Saint Gatien iz Toursa v Franciji so že aprila osebno preverili dostopnost izbranih poti od Benetk do Bleda, mogoče lokacije prenočevanja za tako številno skupino romarjev, rezervirali termine maš v lokalnih cerkvah ter ne nazadnje načrtovali pot, na kateri so imeli vedno pri roki svežo vodo. Na njihovi spletni strani so v zapisu poudarili, da jim je organizacija uspela predvsem s pomočjo razpoložljivih in radodarnih Slovencev. V Domu svetega Mihaela v Biljani so skupino francoskih romarjev sprejeli župnik Alojz Kržišnik in predstavniki župljanov iz župnij Biljana in Šmartno.

Vseh sedem skupin romarjev, ki so prihajale druga za drugo s francosko zastavo ter s križem z grbom, je v imenu mladih iz Brd pozdravil in nagovoril Aleks Simčič.

Za okrepčilo so poskrbeli radodarni župljani, prostovoljci z Dobrovega, iz Biljane, Snežeč, Drnovka in z Zalega Brega ob sodelovanju Gostinstva Ambrožič, Pekarne Brumat in briške Karitas.

Skupnost Chapitre Saint Gatien si za svojo romarsko pot vsako leto izbere drugo državo. Prvo leto so hodili po romarskih poteh Španije, nato Avstrije, Italije in Bavarske. Za peto romanje pa so želeli, po besedah njihovega glavnega organizatorja študenta Jeana-Baptista Halléja, »odkriti še ta košček dežele pod Julijskimi Alpami«. »Kot začetno točko romanja smo izbrali Brezje, kot zadnjo pa Sveto goro, saj sta obe svetišči posvečeni Mariji,« je v kratkem pogovoru razložil Jean-Baptiste. Namen takih mladinskih romanj je, po njegovih besedah, »utrditi se v krščanski veri, se družiti in oblikovati nova ter trdnejša prijateljstva«.

Pri organizaciji poti so veliko pozornosti namenili mnenjem in priporočilom o Sloveniji, ki so zapisani na spletnih forumih.

Pot, ki so jo začeli na Brezjah, so nadaljevali skozi Bled, Bohinjsko Bistrico, Podbrdo, Ponikve, Most na Soči, Kanal ob Soči, nato čez Korado do Biljane. Romanje so sklenili na Sveti gori.

Na vprašanje, kakšne vtise imajo o Sloveniji, je Jean-Baptiste odvrnil, da so Slovenci »zelo simpatični in prijazni ljudje, sicer resni kot Avstrijci, a obenem gostoljubni kot Italijani«. Poudaril je, da na francoskem podeželju živijo predvsem starejši ljudje, medtem ko je v Sloveniji, na njihovo presenečenje, veliko mladih, ki ostajajo na podeželju. Slovencem, predvsem mladim, želijo prenesti sporočilo, da »Cerkev naredi živo le mladina, zato naj ne zapuščajo vere in Cerkve«.

Povedal je, da so bili prijetno presenečeni in zelo zadovoljni s potekom in izbiro romarskih poti po Sloveniji. Imeli so nekaj Jesen 2014 / Briški časnik / 50

težav zaradi hribovite pokrajine, prijetno pa so jih presenetile številne čudovite cerkve, zelo lepi kraji ter prijazni in krščanstvu predani ljudje. Zelo močan vtis so jim pustile lepote slovenske pokrajine. Na samem romanju, če odmislijo boleča stopala, niso naleteli na posebne težave, le v Kanalu ob Soči si je eden od romarjev privoščil skok z mostu v reko, k sreči pa se ni resno poškodoval. Nekoliko slabšo izkušnjo so imeli s policisti, ki so jih, medtem ko so iskali šempetrsko bolnišnico, ustavili in opozorili zaradi neprižganih luči na avtomobilu.

V Francijo so torej odnesli nepozabne spomine na naravne in kulturne lepote Slovenije ter na gostoljubnost Slovencev.

Biljancem in briškim ljudem pa bo še dolgo ostalo v spominu srečanje z mladimi iz Francije, ki so se na pot podali z veselim oznanilom. V ušesih jim bo gotovo še dolgo donela njihova radoživa pesem.

Erika Koncut Foto: Herko Saksida

Kozana

Nenavaden paradižnik

Antonu Prinčiču iz Kozane je na domačem vrtu zrasel zanimiv paradižnik v obliki rdeče račke.

Foto: Andrej Colja

Tema trimesečja: Rado Simoniti

100-letnica rojstva Rada Simonitija

Življenje Rada Simonitija Za tiste čase je bil klavir pri hiši prava redkost Letos praznujemo 100-letnico rojstva Rada Simonitija, zato smo mu v tej številki Briškega časnika posvetili temo trimesečja Iz diplomske naloge Rosane Kožlin: Rado Simoniti se je rodil 15. maja 1914 Antonu in Jožefi (roj. Mavrič) v Fojani kot enajsti otrok med trinajstimi. Prve glasbene spodbude je dobil od svojega očeta, čevljarja, kmeta, glasbenega samouka, organista in zborovodje.

Vsa družina je bila zelo muzikalna, vsi so zelo radi prepevali. Edino mati ni bila prava pevka, a še ona je rada zapela pri molži edine krave, ki je bila pri hiši. Sestre so pele v zborih, trije bratje pa so se poleg petja ukvarjali tudi z orglanjem. Oče Anton je Radu že v mladosti vcepil ljubezen do glasbe, do slovenske pesmi in mu dal prvo glasbeno izobrazbo. Rado je z veseljem pomagal očetu pri glasbenem delu, velikokrat je prepisoval note.

Za tiste čase je bila prava redkost, da bi imel organist, in še celo kmet, klavir pri hiši. V hiši Simonitijevih pa je bil klavir, ki ga je oče Anton kupil za sto kron v malem semenišču v Gorici.

Klavir je pomagal Antonu, da je učil sina Rada igranja na klavir in petje.

Na ta klavir je Rado tudi v poznejših Jesen 2014 / Briški časnik / 54

letih, ko je bil že priznani glasbenik, velikokrat igral, ko je bil na oddihu v Fojani.

V rojstni vasi je Rado na enorazredni šoli dokončal štiri razrede ljudske šole. Njegova otroška leta se niso prav nič razlikovala od življenja vaških sovrstnikov. Pasel je krave, pomagal očetu pri delu v vinogradu in na polju.

Rad se je potepal, igral, hkrati pa tudi pel. V šoli je bil med boljšimi v razredu.

Zaradi vse hujšega pritiska fašizma je oče poslal desetletnega Rada na šolanje v Ljubljano. Čeprav je bila družina številna in je vladala svetovna kriza, so podpirali Radovo šolanje, kar pa je bilo za tisti čas zelo težavno.

Rado je obiskoval in končal peti razred ljudske šole v Ljubljani leta 1925. Istega leta je napravil sprejemni izpit za klasično gimnazijo, ki jo je zaključil leta 1933 z veliko maturo.

Njegovo življenje v Ljubljani je bilo zelo težavno, še posebno na začetku zaradi domotožja. Vendar se je s trmo in z veliko voljo do življenja pretolkel

skozi življenje. Le na začetku šolanja je njegova družina podpirala stroške šolanja, a kmalu tega ni več zmogla, zato se je Rado od četrte gimnazije dalje sam preživljal. Že v šolskih letih je spoznal razliko med bogatimi učenci, ki so jih podpirali starši, in med tistimi, ki jih je podpirala država. Tista podpora je bila minimalna, zato si je Rado pomagal z inštrukcijami. Med počitnicami je delal pri zidarjih. Tolkel je tudi kamenje pri gradnji ceste Polhov Gradec–Črni Vrh. Delal je v opekarni na Viču.

V Ljubljani je živel v šolskem zavodu Marijanišču na Poljanski cesti.

Takrat je učil v Marijanišču cerkveni zborni kanonik Franc Kimovec. Ta je iz zbora izbiral pevce, ki jih je poučeval harmonijo. Takrat so bili izbrani štirje pevci: Boris Hrovatin, Stane Žerjal, Slavko Mihelčič in Rado Simoniti. V samem zavodu je bilo zelo razgibano kulturno življenje, zlasti na področju odrske dejavnosti in glasbe.

Poučevali so klavir, violino, delovala sta tamburaški zbor in mali orkester v

Tema trimesečja: Rado Simoniti salonski zasedbi. Rado je sodeloval na vseh področjih.

V četrti gimnaziji je že vodil tamburaški zbor, v šesti gimnaziji je začel orglati. V sedmi gimnaziji je pel v kvartetu, ki so ga sestavljali Mitja Žebre, Boris Trampuž, Smiljan Binter in Rado Simoniti. Že po enem letu je kvartet prerasel v oktet. Nastopali so na šolskih prireditvah v sodelovanju s člani Žara, ki so bili člani literarnega krožka. Ta oktet je nastopal po raznih krajih na Koroškem. Na turneji jih je vodil profesor Gnjezda, vodja okteta pa je bil Rado. Pri oktetu je sodeloval tudi violinist Uroš Prevoršek.

Simoniti je v sedmi gimnaziji prevzel zbor in orglanje v Marjaniški kapeli. Po maturi leta 1933 je bil sprejet v Akademski pevski zbor, ki ga je vodil France Marolt. Marolt je kmalu opazil sposobnost mladega Rada in ga je že naslednje leto angažiral. Korepetiral je zboru, postal je tudi Maroltov namestnik. Večkrat je moral dirigirati priložnostne nastope zbora. Skozi vsa njegova študentska leta je trajalo njegovo tesno sodelovanje s Francetom Maroltom in Akademskim pevskim zborom. Ta zvočnost Akademskega pevskega zbora mu je lebdela v spominu, kadar je stal pred novim zborom. Rado je tako pridobil veliko izkušenj in naukov o vodenju zbora.

Po maturi se je odločil za študij glasbe na Srednji šoli Državnega konservatorija v Ljubljani. Hkrati se je vpisal še na ljubljansko univerzo, na oddelek za zgodovino. Po opravljenem izpitu na konservatoriju je bil takoj sprejet v drugi letnik na oddelek za orgle. Poučeval ga je profesor Stanko Premrl, harmonijo profesor Marijan Lipovšek, kontrapunkt in kompozicijo pa profesor Slavko Osterc. Absolviral je v kratkem času, že v letu 1937.

Med šolanjem na konservatoriju se je preživljal z igranjem v plesni orkestrih in s poučevanjem pevskega zbora ter z orglanjem v Marijanišču.

V Ljubljani je spoznal Antona Lajovca, Emila Adamiča, Franceta Marolta in Mirka Poliča, ki so nanj vplivali in ga spodbujali. Adamič, ki je bil profesor na klasični gimnaziji, je prvi opazil njegovo nadarjenost.

Simonitija so vodile smernice, ki so pokazale poslušalcu vrednote in bogastvo glasbene ustvarjalnosti. Sodil je, da glasba mora vsebovati vse prvine ljudske pesmi, melodike in besedila.

Ko je imel 21 let, je prevzel moški zbor Krakovo-Trnovo. S tem zborom je tudi javno nastopil. Dobil je prvo javno kritiko, ki jo je napisal Emil Adamič in je bila objavljena v časopisu Slovenski narod. Tako je dobil prvo javno priznanje.

Iz zapisa Marijana Gabrijelčiča (na spletu) – začetek: Leta 1937 je Rado Simoniti zaključil študije na Konservatoriju, pri Ostercu kompozicijo, pri Premrlu orgle, in se še brez diplome v žepu napotil na prvo službeno mesto v Split, kjer je poučeval v mestni glasbeni šoli in delal v društvu Tomislav. Diplomo je dvignil, ko je prejel prvi mesečni zaslužek. Septembra 1939 je bil izbran na podlagi razpisa (konkurirali so štirje dirigenti) na mesto zborovodje in dirigenta v ljubljanski Operi.

Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je postal član novoustanovljenega slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Prvega oktobra 1943 je pripravljal prvo partizansko godbo na pihala v Črnomlju, da je z njo nastopil na kočevskem zboru poslancev. Za časa nemške ofenzive je prešel v kulturno skupino 20. Udarne ljubljanske brigade, z njo odšel na Hrvaško, na Vis, čez Jadran v Bari in Gravino. Tu je osnoval slavni pevski zbor Srečko Kosovel in se z njim preko Beograda vrnil v Slovenijo. Pred podpisom pariške mirovne pogodbe je potoval z njim v skoraj vse evropske države kot kulturni ambasador in predstavil borbeno pesem jugoslovanskih narodov.

Leta 1974 je v Beogradu ustanovil umetniški korpus jugoslovanske armade, a se je po krajšem delovanju vrnil v ljubljansko Opero. Tu je do upokojitve leta 1978 deloval kot operni dirigent in se je posebej rad posvečal izvedbam slovenskih del.

Po prihodu v Ljubljano je skupaj z Marjanom Kozino (ravnatelj), Samom Hubadom (dirigent orkestra), Avgustom Šuligojem (zborovodja mladinskega zbora) zastavil delovanje Slovenske filharmonije (Simoniti je bil dirigent zbora). Obenem je poučeval zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo in več kot 15 let vodil skupaj z Blažem Arničem glasbeno dejavnost na ljudskoprosvetnem področju (ustanovitelj Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, soustanovitelj Mladinskega pevskega festivala v Celju, pobudnik poživitve glasbenih dejavnosti na Primorskem in v zamejstvu, sourednik revije Naši zbori, član jugoslovanskih in mednarodnih žirij itd.

Snemal je na Radiu Ljubljana, z zborom Slovenske filharmonije je posnel sproti vse novitete. (Konec iz zapisa Marijana Gabrijelčiča) Zbor Slovenske filharmonije je skupaj z orkestrom leta 1951 dobil Prešernovo nagrado, sam Simoniti pa je leta 1976 dobil še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kot skladatelj nam je Simoniti zapustil obširen opus, ki obsega okoli 600 glasbenih enot: njegova lastna dela in najrazličnejše priredbe, nekaj scenske in filmske glasbe; glavnino njegovega opusa predstavljajo dela za različne zborovske sestave, napisal je tudi dve kantati in opero Partizanka Ana. Posebno mesto pa zavzemajo njegovi samospevi. Skladal je na besedila sodobnih pesnikov, veliko je sodeloval s člani partizanske kulturniške skupine, tako v njegovih delih najdemo poezijo Karla Destovnika – Kajuha, Mateja Bora, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Smiljana Samca in drugih.

Uglasbil je znano pesem Vstala Primorska.

Rado Simoniti se je poročil z Anico Bensa iz Solkana, rojeno leta 1912.

V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Simon, 1940 (je že umrl), Ljubinica, 1942, Iztok, 1948, in Vasko, 1951.

Umrl je v Ljubljani 14. maja 1981, dan pred svojim sedeminšestdesetim rojstnim dnem. Pokopan je v Fojani.

Milena Beguš Jesen 2014 / Briški časnik / 55

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Vasko Simoniti: spomini na očeta

Po svoji duši je bil romantik, ki mu je pelo srce Letos se bodo Brda dostojno poklonila 100-letnici rojstva svojega velikega rojaka, glasbenika, skladatelja in dirigenta Rada Simonitija, v čigar plodoviti kompozicijski beri je tudi primorska himna Vstajenje Primorske, ki se je, kot pravi starejši Simonitijev sin Iztok, »upam da za dolgo naselila v srcih ljudi. Vedno vstanejo, kadar jo izvajajo, kar je resnični človeški dosežek!« Ljubezen do rodnih Brd, »obredno vračanje v prostore z njegovo dušo«, je skladatelj znal prenesti tudi na svoje potomce in z enim od njih, mlajšim sinom Vaskom Simonitijem (med drugim ga poznamo po njegovem nekdanjem kulturnem ministrovanju), je nastal pričujoči intervju, ki skladatelja razkriva v bolj osebni luči.

Najprej nas je zanimalo, kaj razmišlja o svojem očetu kot vzgojitelju, »desetniku«, ki je že v rani mladosti zapustil domače ognjišče in se kot vsa tedanja podeželska večina trudoma prebijal skozi dijaška in študentska leta. »Moj oče je šel kot desetletni fant od doma v Ljubljano in je moral že zelo zgodaj skrbeti zase. Delal je v opekarni, učil zborovsko petje, zvečer igral klavir v kinu, poleti je igral plesno glasbo z ansamblom na morju, poleg tega pa je seveda študiral in doštudiral glasbo.

Takšna mladostna življenjska izkušnja ga je oblikovala v samostojnega človeka in tudi od nas, svojih otrok, je pričakoval samostojnost. Ne spomnim se, da bi mi kadar koli kaj prepovedoval in mi ukazoval ali me poučeval o tem, kaj je prav in kaj ne. Verjetno me je vzgajal po svoji podobi, a pri tem nisem čutil njegovega načina vzgoje.

Ni ga zanimalo, kaj delamo ali kaj študiramo, a pričakoval je, da tisto, za kar smo se odločili, tudi dokončamo.

Nad izpolnjevanjem naših obveznosti je veliko bolj bdela mama. Ko je oče menil, da študiram že kar dovolj časa, Jesen 2014 / Briški časnik / 56

mi je rekel, da pričakuje, da bom v enem letu študij končal. Sploh ni vedel, da ga bom končal že čez dva meseca.

To ni bila njegova brezbrižnost, ampak želja, da smo otroci samostojni in odgovorni.«

Vemo, da je bil Vaš oče goreč domoljub. Vaš brat Iztok pravi, da je »njegova humanistična triada bila kruh, upanje, ljubezen«. Kako pa vi orišete njegov svetovni nazor? Kakšen je bil vaš oče kot človek nasploh?

Kot patriot je bil zavezan slovenstvu, kot antifašist pa partizanstvu. Tudi to so stvari, ki so ga globoko zaznamovale in temu je ostal zvest vse življenje. Nikoli pa ni želel sprejeti nobenih funkcij, niti se ni zanje nikoli potegoval. Po svoji duši je bil romantik, ki mu je pelo srce.

Bil je odprt, svobodomiseln človek in boem. Tudi nam, otrokom, je pustil veliko svobode.

Kako se spominjate njegovega komponiranja?

V žepu je vedno imel majhen svinčnik, nožek za prirezovanje svinčnika in beležko. V beležko si je zapisoval melodije, ki jih je »ujel« v zraku ali v svoji glavi. Doma na to nisem bil posebej pozoren, spomnim se le, da sem iz njegove delovne sobe slišal komponiranje in preizkušanje melodij na klavirju, sicer pa je velikokrat preigraval tudi kakšne operne partiture predstav, ki jih je dirigiral v ljubljanski Operi. Kot družina pa nismo doma nikoli peli, niti nas ni oče k temu spodbujal. Meni osebno je petje, če res ni izjemno dobro, kar malo odveč.

Niso redki primeri, da se mora vsa družina podrejati umetnikovim zahtevam in njegovemu urniku, šepetati, hoditi po prstih … Je bilo tudi v vaši družini tako?

Očetov urnik je bil vendarle zelo poseben. Kot glasbenik in operni dirigent je delal pozno v noč, predstavam pa so pogosto sledile še debate v zanimivi družbi, včasih tudi

do jutranjih ur. A družinski urnik je bil kljub temu precej natančno odmerjen.

Oče je, ne glede na to, kdaj je legel spat, vstajal zgodaj, kosilo je bilo vedno ob točno določeni uri v družinskem krogu, popoldne si je privoščil kakšno urico počitka. To smo otroci upoštevali in hkrati čutili, da smo družina.

Ste mu kdaj kaj ušpičili?

Bil sem, tako kot moja brata in sestra, živahen otrok in oče me pri tem ni omejeval. Če sem kakšno ušpičil, me ni kregal, vedno pa me je opozarjal, da nikoli ne smem biti krivičen do drugih.

Ali vas nanj veže kakšen poseben spomin?

Spomnim se, kako me je kot otroka vodil v Opero, tudi v zakulisje operne hiše, kjer sem z zanimanjem opazoval operne pevce, instrumentaliste, maskerje, frizerje in druge pri pripravah na predstavo. Zelo dobro in rad se spominjam tudi počitnic v Brdih, ko me je opozarjal na vsako bilko, vsako vrsto drevesa, na ptice, ob potokih pa nam je delal mlinčke in piščali iz leskovih vej. Seveda ko človek odraste, nastanejo tudi generacijske razlike, ki pa sva jih v letih pred njegovo smrtjo premostila in se veliko pogovarjala.

Je imel ob svojem delu čas za družino? Ste skupaj preživljali proste dneve, počitnice?

Vsak dan smo skupaj sedeli ob kosilu, nedelje smo preživljali na izletih, počitnice pa po navadi prav v Brdih. Sicer pa je bil oče tak, kot sem ga že opisal na začetku. Hvaležen je bil svoji ženi, naši mami, ker je prevzela veliko skrbi za družino. Seveda si je tudi on vzel čas za družino, znal pa si je vzeti tudi čas zase.

So vam njegove skladbe všeč, vam je kakšna še posebej blizu?

Nagovarja me predvsem melodičnost, liričnost, čustvenost očetovih skladb, tista njegova romantična duša, ki jo slutim v njih.

Pa naj gre za samospeve, kantate ali pa

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Vasko Simoniti: spomini na očeta zborovske pesmi, od Samo en cvet, Na kozlovem robu pa do Buskelc.

Kakšni spomini pa vas vežejo na Brda?

Vam je kdaj kakšno skladbo zaigral in vas vprašal za mnenje?

Nas otrok ni spraševal za mnenje in tudi skladb nam ni zaigral. Kolikor vem, tega ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo, po navadi ne počnejo.

Sem ga pa slišal igrati ne samo doma pri klavirju, ampak tudi ko smo hodili na počitnice v Brda, kako je pri muzikalični družini Fikfak igral moderno muziko na harmoniko in klarinet.

Ste s starši, bratoma in sestro pogosto zahajali v Brda?

Vsako poletje, nekako do mojega petnajstega leta, smo počitnice preživljali v Brdih.

Nekje sem prebrala, da je vaš oče doživljal Primorsko kakor Gradnik: Brda, moja domovina / presladka, slajša kakor vina / zoreči grozdi ...

Iz Brd je izhajal, v Brda se je nenehno vračal, to je bila njegova zibelka rodbinske in duhovne pripadnosti.

Brda so bila kraj, do katerega je čutil veliko pripadnost, in je želel Brda predstaviti tudi drugim. K nam na počitnice so velikokrat prihajali na obiske njegovi prijatelji, umetniki – kiparji, slikarji, pisatelji in glasbeniki –, ki jim je želel približati čarobno opojnost briške pokrajine in značajsko posebnost briških ljudi. Želel je, da se Brda razvijejo, da minejo časi hude revščine, ko ni bilo ne vode ne telefona ne asfalta itd., zato je skušal odgovorne

Vasko Simoniti

ljudi opozoriti na Brda in jih tja pripeljati, da bi pomagali pri hitrejšem razvoju Brd. Vsekakor so bila Brda vselej v njegovem srcu.

Vaš starejši brat Iztok pravi: »Vedno močneje doživljam Goriška brda in obisk očetove rojstne vasi in hiše, ker čutim stik z otroštvom in s tem, od kod sem in kaj sem. Spomin je bistven; na deda Antona in babico Jožefino, Pepco, tete, strice, bratrance, vaške posebneže ... Spomnim se starih besed in rečic, potokov, brajd, boškov, večstoletnih dreves, pa sov v cerkvenem zvoniku.«

Kot otrok sem vse počitnice preživljal v Brdih in jih praviloma tudi zdaj, v zrelih letih. V nepozabnem spominu so mi ostale počitnice, ko smo se z vaškimi otroki, ki so še danes kot možje moji prijatelji, skupaj igrali, kopali na Podžališču v reki, v kateri se je še z roko lovilo rake in ribe, hodili na Križado na »panine« h Gizelci, na skakanje v Kotline ali pa peš na Vrisk in Kobalar. Brda so izjemno lepa v svoji mehki valovitosti in tudi vas Fojana leži na dveh gričih, ki se razprostirata od Lukovih in Matičevih do Kosovih in Bjenčevih, v drugi smeri pa od Vidževih in Markočevih do Mavričevih na Placu in Šibavovih. V sredini te vasi, na tnalu, kjer je danes moja hiša, prej pa hiša mojih prednikov, mojega deda in očeta, pa je bilo v času mojega otroštva prav posebno vzdušje. Sredi trdega življenja, ki ga kot otrok nisem poznal, so ustvarjale idealistično harmonijo originalne vaške žene, matere, kot so bile Terežinca, Tonina, Erminja in Dora. Potomci teh žena so danes moji prijatelji. To je bil originalni svet, ki je napolnjeval otroško dušo z naravno življenjsko držo, z vitalizmom, z vero v življenje, ki so jo v sebi nosili preprosti ljudje, a so z njo tudi nam razkrili, da je svet smiseln. Zato se danes tako rad vračam v Brda, kljub temu da so drugačni časi, kar je seveda prav.

Vendar nam daje spomin vrednost našega tu in sedaj.

Iva Sivec Foto: Vasko Simoniti (vir internet)

Rado in 1972 Roman Sim (Družin a Sim oniti v Biljan oniti, B i iljana, novembra zsebn a last)

t) iti a las imon do S t, zasebn a R sin lc, Trs n in o Anto r Suhad e č e O t e :P (foto

Blaž Arnič, Avgust Šuligoj, Rado Simoniti in Drago Župančič ob spomeniku Srečka Kumarja v Kojskem 1958. leta (PANG 898 Srečko Kumar, t. e. 2) Jesen 2014 / Briški časnik / 57

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Razstava ob 100-letnici rojstva Rada Simonitija (1914–1981)

»Posebno veselje za glasbo mi je bilo prirojeno« »Med stotinami slovenskih zborov, med tisoči slovenskih zborovskih pevcev ga skorajda ni, ki bi mu to ime ne zvenelo domače. Za posebne vrste znanstvo gre. Med temi tisoči slovenskih pevcev je namreč malo takih, ki bi ne bili v pesmi spoznavali tega moža, ki bi se ne bili z njim srečali v objemu glasbe, v pevskem doživetju, kot poustvarjalci z ustvarjalcem. Svojsko, pristno in tesno zbližanje; kdor ga ni doživljal, ga ne bo razumel, kdor ga je doživljal, ga ne bo pozabil,« je ob smrti Rada Simonitija zapisal Jože Humar (R. Simoniti: Pevec Goriških brd, str. 71).

Tudi sama sem se kot osnovnošolka srečala s skladateljem, ko smo z otroškim zborom peli njegovo skladbo Mrtvemu kurirčku. Do danes se mi je ta skladba vtisnila v spomin. Tudi zaradi tega sem se z veseljem odzvala povabilu gospoda Branka Morenčiča in ob izidu priložnostne poštne znamke ob 100-letnici rojstva skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga Rada Simonitija v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici pripravila razstavo o njem.

Razstava, ki je bila na ogled do 22. avgusta, je prikazovala Simonitijevo življenjsko in ustvarjalno pot ter vpetost v briški prostor, manj pa njegov skladateljski opus. Razdeljena je bila na tri vsebinske sklope: Umetnik v viharjih časa, Pevec Goriških brd in Simonitijeva glasbena zapuščina. Pri izboru gradiva žal nisem imela na voljo skladateljeve zapuščine, ki bi ponudila celovitejšo podobo. Prikaz je temeljil na dokumentih, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. To velja predvsem za del razstave Pevec Goriških brd, za druga Jesen 2014 / Briški časnik / 58

Rado Simoniti v Slovenski filharmoniji (Klavdij Koloini, Vipavski križ, zasebna last) dva sklopa pa smo gradivo dobili tudi iz drugih ustanov (iz Arhiva Republike Slovenije, Goriškega muzeja, Goriške knjižnice Franceta Bevka, Slovenskega narodnega gledališča Opere in baleta v Ljubljani, Glasbene zbirke NUK, dokumentacijske zbirke Moškega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina, Kulturnega društva Rada Simonitija in od zasebnih imetnikov – dr. Petra Suhadolca in drugih članov družine Simoniti, Branka Morenčiča, Klavdija Koloinija, Franca Goloba in drugih).

Razstavo je oblikoval sodelavec Erik Pregelj.

Umetnik v viharjih časa V prvem delu razstave je bilo na ogled gradivo o umetnikovi življenjski poti. Rodil se je tik pred začetkom prve svetovne vojne, 15. maja 1914, v Fojani, v številni družini očetu Antonu in materi Jožefi, roj. Mavrič. O svojem očetu je zapisal: »Posebno veselje za glasbo mi je bilo prirojeno. Moj oče je bil organist, čevljar in komaj za tem tudi kmetovalec. Imel je smisel za oblikovanje glasov in neverjetno se je naslanjal na ljudsko pesem. V spominu so mi ostali ravno rezijanski napevi.

Rezijani so prihajali v Brda popravljat

dežnike, brusili so škarje in nože.« Arhivski dokumenti, fotografije in drugi viri so vodili preko postaj njegove življenjske poti, ki ga je že zelo mladega peljala od doma v Ljubljano na klasično gimnazijo. O tem obdobju je v uvodu v Zbirko otroških in mladinskih zborov, ki je izšla v Ljubljani leta 1957, napisal: »Začetek je bil težak, ne zaradi šole, ampak ker me je razjedalo domotožje, stiskale so me hiše in ulice, dušila me je ljubljanska megla.« Profesor Emil Adamič je prvi opazil Simonitijevo glasbeno nadarjenost in mu prepustil gimnazijski zbor. Po maturi je postal dirigent moškega zbora Krakovo-Trnovo. Študij je nadaljeval na konservatoriju, kjer je imel kot glavni predmet orgle pri skladatelju in organistu Stanku Premrlu. Obenem se je vpisal na filozofsko fakulteto in končal osem semestrov zgodovine.

V veliki meri se je moral preživljati sam s težaškimi priložnostnimi deli.

Po končanem konservatoriju je dve leti služboval v Splitu, nato se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval študij na novoustanovljeni Glasbeni akademiji, pri Danilu Švari dirigiranje, pri Marjanu Lipovšku in Lucijanu Mariji Škerjancu pa kompozicijo. Ob študiju je uspešno opravil avdicijo za zborovodjo zbora ljubljanske Opere.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je odšel v partizane in se pridružil kulturni skupini 10. ljubljanske

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Razstava ob 100-letnici rojstva Rada Simonitija (1914–1981) brigade. Bil je član novoustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča. S kulturno skupino je potoval čez Gorski Kotor na Vis in v južno Italijo. Na Visu je zbral in uredil notno pesmarico najpriljubljenejših tujih in domačih izvirnih pesmi z naslovom Naša pesem.

V zbirki sta tudi samospeva Talcem in Samo en cvet, na besedilo Karla Destovnika – Kajuha.

Leta 1944 je prevzel umetniško vodstvo zbora primorskih Slovencev iz taborišča Gravina blizu Barija. Zbor je prvič nastopil za zavezniške vojake v Bariju 11. septembra 1944. Na predlog Borisa Ziherla se je preimenoval v Zbor Srečka Kosovela in pod njegovim vodstvom je postal prvi kulturni ambasador nove Jugoslavije. »Pevski zbor je pod Simonitijevim vodstvom postal prvi kulturni ambasador nove Jugoslavije. In Rada Simonitija in njegovega 'Srečka Kosovela' so evropski kritiki enačili s pred vojno znanim, za Evropo čudodelnim zborovskim mojstrom Sergejem Žarovom in njegovimi Donskimi kozaki,« je med drugim zapisal Ivan Jerman v knjigi Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel.

Leta 1946 je diplomiral s predstavo Traviate v razredu Danila Švare in začel z operno dirigentsko kariero, med letoma 1948 do 1958 je bil direktor zbora Slovenske filharmonije in hkrati z nekaj prekinitvami do 1978 direktor ljubljanske Opere ter njen redni dirigent. V tem obdobju je pomagal oživiti Maroltov Akademski pevski zbor (1951), sodeloval pri ponovni ustanovitvi Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, bil soustanovitelj Mladinskega pevskega festivala Celje,

sourednik revije Naši zbori in še bi lahko naštevali.

Avtor primorske himne Ob 30-letnici umetniškega dela mu je Danilo Švara posvetil naslednje besede: »Njegovo srce je vedno iskalo srce skladatelja, kateremu je vdahnil živ lik.

In ker je vedel, da je skladateljevo srce najbolj odkrito v njegovih melodijah, je tem posvetil vse svoje bogato čustveno bitje. In melodije so mu to vrnile. Pod njegovo roko so se pomladile, vzcvetele so kot rože, pele so o veselju in bolečinah, o upu in obupu. In vsi, ki so peli pod njegovo roko, od otrok do pevcev v zboru, od solistov do ansamblov – vsi so mu z navdušenjem sledili v ta svet neusahljive zvočne lepote.« Simoniti je začel skladati med vojno in posvetil se je predvsem vokalni glasbi: zborom in samospevom. Prav v pesmi se je najlepše izpela njegova preprosta čuteča skladateljska osebnost. Napisal je preko šeststo skladb, večino zborovskih za mešane, moške, ženske, mladinske in otroške zbore. Objavljal jih je v glasbenih revijah, zbirkah, nekatere so ostale v rokopisu.

Pisal je tudi scensko glasbo, kantato Kolednico mladinskih brigad na besedilo Otona Župančiča in Na kozlovem robu, avtor besedila je Alojz Gradnik, ter opero enodejanko Partizanka Ana (V nove zarje), libreto je po resničnem dogodku napisal Smiljan Samec. Njegova skladba Vstajenje Primorske na besedilo Leva Svetka pa je postala primorska himna.

Samospev Talcem iz pesmarice Naša pesem

Rado Simoniti je s kulturno skupino potoval čez Gorski Kotor na Vis in v južno Italijo. Na Visu je zbral in uredil notno pesmarico najbolj priljubljenih tujih in domačih izvirnih pesmi z naslovom Naša pesem. V zbirki sta tudi samospeva Talcem in Samo en cvet.

(SI AS 1887 Zbirka narodnoosvobodilnega tiska, šk. 17) Umrl je dan pred svojim sedeminšestdesetim rojstnim dnem 14. maja 1981 in počiva na pokopališču v Fojani ob cerkvici Sv. Duha na jezeru.

Pevec Goriških brd V drugem vsebinskem sklopu je bilo prikazano Simonitijevo delo na glasbenoprosvetnem področju na Primorskem. Poročilo v zapisniku s posvetovanja pevovodij okraja Gorica, napisano novembra 1958, priča o njegovi skrbi za razvoj zborovskega petja: »Če bo šlo tako naprej, se bo prenehalo peti, kar je škoda, glede na pevski material, ki je na razpolago.

Težko je v teh obmejnih krajih. Na Primorskem je bil med NOB silen polet. Sedaj pa je stvar stagnirala.

Zakaj? Kje so vzroki? Resnica je, da je pri oblastvenih in deloma pri političnih organih premalo razumevanja. Ne rečem, da pri vseh občinah, v večini

Rado Simoniti med predstavo Don Pasquale januarja 1969 (PANG 767 Ludvik Zorzut, t. e. 5)

(Nadaljevanje na 60. str.)

Jesen 2014 / Briški časnik / 59

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Razstava ob 100-letnici rojstva Rada Simonitija (1914–1981) (Nadaljevanje z 59. str.)

primerih pa je tako. Nadalje je dejstvo, da so zborovodje premalo povezani z okrajnim svetom Svobod in prosvetnih društev. Pri kadru je treba ločiti dve strani: poklicni kader in amaterski kader. V krizi smo glede amaterskega kadra in glasbeno šolstvo je dolžno, da prosvetnim društvom dajo zborovski kader. /…/« Leta 1960 je bil v reviji Sodobna pota v prispevku Nekaj misli o glasbenem življenju na Goriškem veliko bolj optimističen: »Pomlad je bila letos na Goriškem lepa. Lepa dvakrat zato, ker se je v glasbenem razvoju le nekaj premaknilo. In ker se je v letošnjem letu razgibalo mladinsko petje, ki je pokazalo že lepe rezultate na reviji mladinskih pevskih zborov v Kopru in Gorici.« Rado Simoniti je poučeval in svetoval mladinskim zborom in dirigentom.

Mnogim mladim umetnikom je pomagal, da so se uveljavili v glasbi, prevzel je skrb za nekatere zbore in nadarjene dirigente. Leta 1949 je organiziral koncertno turnejo po Brdih z zborom Slovenske filharmonije, ki ga je tudi vodil. Predsednik Pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Srečku Kumarju in član Komisije za razpis štipendije »Srečko Kumar« za glasbo pri občinskem ljudskem odboru Dobrovo je bil leta 1958.

Leta 1960 je napisal glasbo za dokumentarni film Metoda in Milke Badjura Brda – Naravne lepote Brd, zgodovinski, geografski in etnografski podatki o tej pokrajini. Spomladi leta 1974 so na koncertu Primorska poje na Dobrovem ob prisotnosti Rada Simonitija počastili njegov 60. rojstni dan, jeseni pa je prejel nagrado Franceta Bevka skupščine občine Nova Gorica.

Razstavljenih je bilo tudi nekaj drobcev Simonitijeve korespondence.

Tako je v zapuščini briškega rojaka Ludvika Zorzuta dopisnica iz leta 1957, v kateri Simoniti prosi Zorzuta, naj napiše članek o odkritju spomenika očetu Antonu na pokopališču v Fojani in ga objavi v Primorskih novicah.

Simoniti je leta 1973 uglasbil lepo število Zorzutovih pesmi, o čemer lahko preberemo v pismu, ki ga je naslovil na Marijana Breclja, urednika Zorzutove pesniške zbirke Ptička briegarca: »Vse pesmi so nastale letos avgusta in septembra 1973. Prej sem imel že sicer nekaj skiciranega, toda samo z ozirom na melodijo jezika – to je našega dialekta. Vezala me je obljuba in moj osebni dolg, pa sem napravil. Pesmi so: Jesen 2014 / Briški časnik / 60

Ptička briegarca, Mati jagoda, V Trenti, Maj v Brdih, Buskelce, Na Vipavskem, V nedeljo popoldne, Čriešnje so že rdače, Anhovski cementarji. Pismu je priložen rokopis samospeva Ptička briegarca.«

Simonitijeva glasbena zapuščina

delu, Kulturni dom Nova Gorica pa je izdal znanstveno monografijo Rado Simoniti: pevec Goriških brd. Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina, nosilec Simonitijevega zbora iz leta 1944, praznuje letos častitljivo obletnico, in sicer 70 let obstoja.

Prispevek naj sklenejo besede skladatelja in pedagoga Marjana Gabrijelčiča: »Od kod in do kam je izmeril pota umetnosti v našem prostoru. Začel jih je čudežno, ne kot čudežni otrok, mar-

Rado Simonti ob njegovi šestdesetletnici. Avtor karikature na fotografiji je Borut Pečar. (Sandra Simoniti, Nova Gorica, zasebna last) Klavdij Koloini je ob 80-letnici rojstva Rada Simonitija v publikaciji Primorska zapisal: »Skladbe, kakršne so samospevi Samo en cvet, Bosa pojdiva, Še veš, Na Krasu, Sanjala si, Po dežju in zborovske skladbe Starka za vasjo, Preproste besede, Dopolnil dan je bolečino, Čriček na vrtu, Lastovki v slovo, Pesem galebu, Kličem vas in še mnogo drugih iz bogatega opusa 600 skladb, bodo ostale izvir, iz katerega si bomo Slovenci še dolgo gasili glasbeno žejo.« Pevski zbori v svoje repertoarje še vedno uvrščajo Simonitijeva dela. V letih po njegovi smrti so se zvrstile številne prireditve, koncerti, objave v literaturi. Leta 1987 se je rodila ideja o trajnem obeleženju življenja in dela Rada Simonitija Memorial Rada Simonitija, ki pa žal ni zaživel. V Brdih so leta 1995 ustanovili kulturno društvo, ki nosi umetnikovo ime in v njegovem okviru od vsega začetka deluje Mešani pevski zbor Rado Simoniti. Ob 25. obletnici Simonitijeve smrti sta bila v Gorici simpozij in koncert posvečena njegovemu

več kot občudovalec in nosilec posebne muze 'muzike'. S seboj je prinesel čut in čud od očeta do preproste glasbene govorice, sočne, jedrnate, stvarne, povedne, lirične in nikoli izpete briške govorice.

Briški prazniki z zvonovi, orglami in petjem so mu 'dodali' in 'odstirali' moč glasbenega govora, glasbenega načina dojemanja in doživetja življenja. Zaradi tega se je vedno /…/ obračal na sočloveka z muzikalno podarjeno, skorajda posvečeno pozornostjo in sposobnostjo; 'intoniral' je sleherno besedo, misel!« Razstavo je dopolnjevalo družinsko drevo Simonitijevih, ki ga je za to priložnost ponudil na ogled Peter Suhadolc.

Ivanka Uršič, arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv v Novi Gorici Zahvaljujemo se Pokrajinskemu arhivu Nova Gorica za posredovano gradivo o Radu Simonitiju.

Uredništvo

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Pogovor z Rozino Konjedic, učiteljico glasbe

Rado Simoniti je z glasbo dopolnil, česar se beseda ni mogla dotakniti Na sončen avgustovski dan sem se imela možnost pogovoriti z upokojeno učiteljico glasbe Rozino Konjedic, ki je osebno poznala skladatelja Rada Simonitija in tudi preko izvajanja njegovih skladb za otroški in mladinski zbor glasbeno vzgajala številne generacije briških otrok. Njena poklicna pot se je prepletala z življenjskim utripom Brd in ga bogatila z glasbo kot ključnim elementom kulturnega okolja. V glasbi se namreč prepoznamo, rastemo in jo z interpretacijo naredimo za svojo. Ne glede na to, koliko se v glasbo poglobimo, je del vsakega od nas.

Po poklicu ste učiteljica glasbe. Ste že v otroštvu spoznali, da vam je glasba pisana na kožo, ali je šele kasneje vstopila v vaše življenje?

Vse se je odvilo po srečnem naključju, saj sem kot deklica živela v Kromberku, kjer sem spoznala duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Ker je bil že precej v letih, me je prosil, če bi prevzela njegovo igranje na orgle v cerkvi, kar me je navdušilo in vpisala sem se v glasbeno šolo v Solkan. Temu je sledilo vodenje pevskega zbora v Kromberku, ko sem obiskovala gimnazijo, pa vodenje cerkvenega zbora na Kostanjevici. Glasba me je prevzela, a učiteljišče v Tolminu je bilo za mojo družino prevelik finančni zalogaj, tako da sem svojo željo izpolnila šele kasneje, ko mi je služba v zavarovalnici omogočila, da se vpišem na višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Tako sem postala učiteljica glasbenega pouka. Še danes menim, da so stvari, za katere se moramo potruditi in ki nam ne ležijo na dlani, vir večjega zadovoljstva. Nikoli se nisem čutila prikrajšane. Ko je bila pri nas največja revščina, je bilo res težko, a v sebi hranim lepe spomine, saj smo bili tedaj primorani k večji iznajdljivosti.

Ste za mladinske in otroške zbore, ki ste jih vodili, izbirali tudi skladbe, ki so nastale pod peresom Rada Simonitija?

veliko in jo v teh časih pogrešam. Osebno pa si želim, da bi mi zapeli v slovo, ko me več ne bo, skladbo za ženski pevski zbor z naslovom Čriček na vrtu.

Ste Rada Simonitija tudi osebno poznali?

Rozina Konjedic

Seveda sem jih. Do Simonitijevih skladb, namenjenih otroškim in mladinskim zborom, čutim posebno afiniteto. Devetnajst let sem poučevala na Osnovni šoli Kanal, nato pa na Osnovni šoli Dobrovo. Otroke sem želela naučiti veliko Simonitijevih skladb, saj so te zelo duhovite in primerne za mlade glasove.

Izvajali smo vse skladbe, ki so bile takrat dostopne v raznih izdajah, zbirkah in pevskih revijah. Poleg tega menim, da je prav, da podpiramo domače ustvarjalce. Če pozabimo na domače ustvarjalce, ne moremo pričakovati, da nas bodo drugi prepoznali in cenili.

So se vas poleg skladb za otroški in mladinski zbor dotaknila še katera njegova dela?

Zelo pri srcu so mi Simonitijevi samospevi, predvsem dva, in sicer Samo en cvet, en češnjev cvet in Bosa pojdiva, dekle, obsorej. Poeziji sta nastali pod peresom pesnika Karla Destovnika – Kajuha.

Mislim, da je Simoniti intimno globoko razumel ta besedila. Zato čutim, da je doživeta melodija teh samospevov v sledi Simonitijevega lastnega doživljanja strahot druge svetovne vojne. Poleg samospevov pa so mi blizu Simonitijeve skladbe, napisane za ženski zbor. Simonitijevi samospevi so tako tankočutni in polni miline, da se dotaknejo človeške duše. Medtem ko dela, ki jih je napisal za ženske zbore, dosegajo finese v besedilih in kažejo na globoko razumevanje ženskih čustev. Med temi bi izpostavila dve, in sicer Dopolnil dan je bolečino in Sonatina o soncu. Ta dela so mi najbrž blizu, ker mi ženstvenost pomeni

Poznala sem ga osebno, saj sem se skupaj z drugi učitelji glasbe udeleževala seminarjev, na katerih je bil predavatelj.

Seminarji so potekali med zimskimi počitnicami v različnih krajih Slovenije.

Bili so neobvezni, a učitelji glasbe smo nekako čutili, da jih potrebujemo, da se lahko le tako izpopolnjujemo v našem poklicu. Poleg tega smo imeli možnost pridobljeno znanje takoj vključiti v prakso, saj smo na seminarju sodelovali tudi z zborom. Danes je več možnosti za izobraževanje, saj so učiteljem na voljo različni seminarji, literatura, elektronski viri, glasbila in didaktični materiali. Takrat pa je ta seminar za nas predstavljal pravo bogastvo. Predavatelji pa so se menjali vsako leto. Rado Simoniti nam je nesebično podajal svoje znanje, nas učil tehnike dihanja in sploh pravilnega petja. Poudarjal je, kako je pomembna interpretacija pesmi in sestavljanje programa, pa tudi veliko literature smo dobili na to temo. Bil je zelo prisrčen človek in na preprost način nam je podajal novo znanje. Bil je preprost, prav tako tudi njegov zunanji videz. Mislim, da mu materialne dobrine niso nikoli veliko pomenile.

Se vam je kak dogodek s teh seminarjev še posebej vtisnil v spomin?

V spomin se mi je vtisnil dogodek iz neke druge situacije. Z zborom smo se udeležili republiškega tekmovanja mladinskih in otroških zborov v Celju, kjer je bil Simoniti predavatelj in mentor zborom, pa tudi član ocenjevalne komisije.

Po tekmovanju sem potrebovala prevoz proti Ljubljani in ponudil se je, da me pelje. Še sedaj ga slišim, kako me je poklical v briščini: »Jaz gram, pupa!« Kot voznik je bil, bi lahko rekla, nesiguren, tako da sem se pogumno javila, da preostanek poti vozim sama. Z veseljem mi je odstopil to nalogo, meni pa se je zdelo prav fino.

Kako bi Rada Simonitija opisali po značaju?

Rado Simoniti je bil preprost človek in ponosen, da je Bric. Imel je bogato dušo, ki (Nadaljevanje na 62. str.)

Jesen 2014 / Briški časnik / 61

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Pogovor z Rozino Konjedic, učiteljico glasbe (Nadaljevanje z 59. str.)

se je izražala preko glasbe. Mislim, da je čutil glasbo, kot jo lahko le Primorec, to je srčno, odprto in brez predsodkov, zaradi česar ga lahko interpretiramo in se nas dotakne v dušo. Simoniti je z glasbo dopolnil, česar se beseda ni mogla dotakniti.

Se po upokojitvi še vedno ukvarjate z glasbo, ali ste prevzeli vodenje kakšnega zbora?

Mislim, da ima vsak od nas potencial na različnih področjih. Zaradi tega se mi

zdi primerno, da naredimo kako korenito spremembo vsaj vsakih dvajset let, kar nam daje nov zagon. Zame je bila sprememba že nov kraj poučevanja, pa tudi take majhne stvari, kot je to, da sem se pričela učiti uporabljati računalnik pri sedemdesetih letih, in to s pomočjo vnukov. Ob upokojitvi sem ustanovila družinsko podjetje Enomarket v Kojskem, ki je specializirano za enološka sredstva širokega spektra.

Takrat so se mi ob tej odločitvi nekateri posmehovali, češ, kaj ima glasba s tem.

Sama menim, da je življenje bolj zanimivo, če si privoščimo preizkušati se v novih

stvareh. Ljudje potrebujemo spremembe.

Zadnja leta sem postala bolj aktivna poslušalka glasbe kot pa njena izvajalka.

Srečo imam, da goji ta interes tudi moj mož, tako da si privoščiva napajanje duše na številnih koncertih po Sloveniji, kdaj pa tudi zunaj njenih meja. Prav pa se mi zdi, da znamo starejši v določenem trenutku prepustiti delo mladim generacijam. Ti imajo močan začetniški zagon, nove ideje in poglede na stvari.

Monika Prinčič Foto: Andrej Colja

Pogovor s Stašo Peršolja Bučinel

Ni ga zbora, ki ne bi izvajal skladb Rada Simonitija O obširnosti in pomenu del Rada Simonitija smo se pogovorili s profesorico glasbe na Gimnaziji Nova Gorica Stašo Peršolja Bučinel iz Biljane, ki njegov opus raziskuje že celo desetletje in v njem odkriva nove izzive in poglede.

Od kod izvira vaš interes do glasbenega ustvarjanja Rada Simonitija?

Kot absolventka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani sem se odločila, da za diplomsko delo preučim dela Rada Simonitija, in sicer tista, ki jih je zapisal za otroške in mladinske zbore. Ta dela so namreč najmanj raziskana in tudi manj izvajanja v primerjavi s skladbami, ki so namenjene odraslim izvajalcem. Hkrati so te skladbe najmanj obremenjene z zgodovinsko obarvanimi temami. To so avtorska dela, ki so po mojem mnenju zelo igriva in originalna. Seveda pa je bil moj interes spodbujen tudi zato, ker ima Simoniti briške korenine. Želela sem ga globlje razumeti.

Vas je med raziskovanjem za diplomsko nalogo kaj še posebej presenetilo?

Očarala me je predvsem Simonitijeva vsestranskost. Ustvarjal je skladbe za moške, mešane, ženske in otroške ter mladinske zbore, samospeve, napisal je prvo in edino slovensko partizansko opero in še bi lahko naštela. Uglasbil je Gradnikova in Zorzutova dela. Pri skladateljevanju je vedno postavljal vokal v ospredje, bodisi zborovsko bodisi solistično. Desetletje je vodil prvi slovenski profesionalni zbor Slovenske filharmonije, za kar je dobil Prešernovo nagrado. Bil je tudi dirigent v ljubljanski Operi, kamor je vnesel številne novosti v izboru izvajanih skladb. Poleg tega menim, da je ključnega pomena njegovo prosvetno delo, saj je ustvarjal za številne zbore, vodil glasbene delavnice, dajal amaterskim glasbenikom koristne nasvete, bil je tudi član v številnih glasbenih komisijah. Menim, da je njegovo prosvetno delo enakega pomena kot skladateljevanje, a prvo preide žal hitro v pozabo.

Jesen 2014 / Briški časnik / 62

Staša Peršolja Bučinel

Kam vas je ponesla pot raziskovanja?

Moje raziskovalno delo je temeljilo predvsem na odkrivanju arhivskega gradiva o Radu Simonitiju. Leto dni sem preživela v arhivih Nacionalne univerzitetne knjižnice v Ljubljani in pridobila ogromno gradiva, med katerim je bilo nekaj del še v obliki rokopisov. Pregledala sem material zborovskega petja, osredotočila pa sem se, kot rečeno, na skladbe za otroški in mladinski zbor. Tako sem oblikovala prvo začasno bibliografijo o Simonitiju. Pravim začasno, ker se ji vedno lahko še kaj doda, če se odkrije še nov material. Tako je bibliografija vedno v nastajanju.

Izkušnja mi je koristila tudi za delo v tujini, saj sem pod mentorstvom dr. Primoža Kureta, ki me je predlagal, imela možnost raziskovanja v dunajskih arhivih: arhivu in knjižnici Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti, arhivu v Musivereinu, avstrijski narodni knjižnici in v knjižnici na Inštitutu za muzikologijo.

Pridobila sem namreč enoletno Herderjevo štipendijo za študij na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost, in sicer za raziskovanje glasbenega življenja v Gorici in okolici ob koncu 19. stoletja.

Tema trimesečja: Rado Simoniti

Pogovor s Stašo Peršolja Bučinel Ste imeli možnost vaše delo o Radu Simonitiju predstaviti širšemu občinstvu?

Na Gradnikovih večerih leta 2004 sem imela možnost svoje delo tudi predstaviti. Čez dve leti, ko je bila petindvajseta obletnica Simonitijeve smrti, pa se mi je pojavila pomembna priložnost sodelovanja na predstavitvi njegovega življenjskega opusa, in sicer v Kulturnem domu Nova Gorica. Profesor dr. Primož Kuret je skupaj s Kulturnim domom Nova Gorica organiziral mednarodni simpozij o Simonitijevem življenju, pri čemer sem sama predstavila del, ki se tiče njegovega ustvarjanja za pevske zbore. Na simpoziju so sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki, ki so njegovo življenje predstavili z najrazličnejših plati. Simpoziju je sledil koncert njegovih samospevov, izdana pa je bila tudi monografija.

Ob odprtju Vile Vipolže bo tudi koncert ob 100. obletnici rojstva Rada Simonitija, na katerem bodo nastopili številni briški zbori in zasedbe. Ste sodelovali z njimi pri pripravi programa?

Ja, sodelovala sem s predstavniki zborov, ki bodo nastopali, in sicer tako, da smo skupaj pregledali, katere Simonitijeve skladbe že poznajo oz. jih že izvajajo, nato pa sem naredila izbor z logično vsebinsko nitjo. Vsak nastopajoči bo izvajal dve njegovi skladbi.

Izbira ni bila težka?

Vsi nastopajoči so poznali in izvajali njegova dela že prej, tako da smo imeli na izbiro široko paleto skladb. Zelo priljubljene so njegove priredbe ljudskih pesmi in te se tudi najpogosteje izvajajo.

Mislim, da ni zbora v Sloveniji, ki ne bi izvajal vsaj ene Simonitijeve skladbe.

Imate še kako zamisel glede izvajanja Simonitijevih del?

Mogoče bo kdo v prihodnje poprijel za njegovo partizansko opero Partizanka Ana, ki je žal doživela samo eno uprizoritev, in to radijsko. Mislim, da je že čas, da zaobidemo ideološke prepreke in nanjo pogledamo z umetniške plati.

So se vas Simonitijeve skladbe poleg profesionalne plati dotaknile tudi osebno?

Skladbe Rada Simonitija spadajo med neoromantična dela, kar je že samo posebej nenavadno, saj so njegovi sodobniki ustvarjali veliko modernističnih, disonančnih, celo atonalnih kompozicij, kar je v nasprotju z melodičnostjo njegovih skladb. Te se te dotaknejo.

Izražajo ljudski melos, ki nam je blizu, saj je Simoniti velikokrat prirejal ljudsko glasbo slovenskega in jugoslovanskega izročila.

Sama menim, da so njegovi samospevi njegova najboljša dela, tudi kar se kompozicije tiče. Rada jim prisluhnem.

Monika Prinčič Foto: osebni arhiv Staša Peršolja Bučinel

OŠ Dobrovo

Enako število prvošolcev kot lani

1. a razred OŠ Dobrovo

1. c razred POŠ Kojsko

V šolskem letu 2014/15 je šolski prag Osnovne šole Dobrovo prvič prestopilo 51 učencev. Letošnji prvošolci na območju Slovenije so ena izmed največjih generacij v zadnjih desetih letih. Na našo šolo pa smo v primerjavi z lanskim šolskim letom vpisali enako število prvošolcev, in sicer na podružnično šolo Kojsko enajst in na Dobrovo štirideset učencev.

Nataša B. R.

1. b razred OŠ Dobrovo Jesen 2014 / Briški časnik / 63

Gospodarstvo

Na ocenjevanju v Gornji Radgoni prejeli kar devet odličij

Ponovno uspešni tudi na ocenjevanju gorskih vin Na letošnjem že 40. odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, ki velja za eno uglednejših ocenjevanj v Sloveniji s čedalje večjo mednarodno odmevnostjo, smo letos prejeli kar devet odličij.

Najbolje sta bili ocenjeni rdeči vini cabernet sauvignon in merlot iz linije Bagueri, ki sta prejeli zlato medaljo, srebrno medaljo pa so prejela še vina: penina Bagueri rosé, krasno rdeče, rebula, sauvignon blanc in cabernet sauvignon Quercus, chardonnay Bagueri ter sivi pinot Bagueri.

Zrela vina družine Bagueri, ki so ime dobila po zadnjem graščaku Gradu Dobrovo Silveriu de Baguer, zorijo v hrastovih sodih in so izrazno bogata. V njihovem polnem okusu dojamemo z minerali bogato briško zemljo in vpliv žgočega mediteranskega sonca. Kompleksne, a še vedno sveže arome nas spomnijo na bližnje alpske očake in jadransko morje. Globoke korenine tukajšnje vinarske tradicije pa začutimo v dovršenosti negovanja teh vin v barikih in velikih hrastovih sodih, ki se rdečim vinom še posebej poda.

Ponosni pa smo tudi, da smo z vinom cabernet sauvignon Bagueri 2010 prejeli zlato odličje tudi na mednarodnem ocenjevanju vin s t. i. herojskega vinogradništva – Vini di montagna. To pomeni, da so vinogradi na strmih pobočjih in terasah, na višjeležečih predelih in na oddaljenih otokih. Sodelovanje na tem ocenjevanju je del naših prizadevanj za podporo sonaravnemu kmetovanju, ohranjanju kulturne krajine in delovnih mest na podeželju.

Naši vinogradi namreč rastejo na strminah, kjer bi druge rastline dolgoročno le stežka uspevale; avtohtone in tradicionalne sorte pa so se tu udomačile in se najbolje prilagodile okolju. Pridelava grozdja je sicer na takšnih legah težavna in zato dražja. A le kako bi bila videti pokrajina, ki ji pripadamo, brez vinogradov? Pogled na vinogradniško strmino ali teraso zato pove, da se trudimo ohraniti stoletno tradicijo in hkrati ponuditi vina po današnjem okusu. Jasno pa je, da je herojsko

vinogradništvo poslanstvo, ki izhaja iz ljubezni do področja in ki nima veliko opraviti z golo tržnoekonomsko logiko, temveč temelji na trajnostnem razvoju podeželja. »Pridelovalci vin kot skrbniki posebnih znanj so na teh področjih nosilci vrednot in so zato ustvarjalci, ki kakovost teh izdelkov pripeljejo še višje, kot to zmoreta poreklo in okus«, pravi direktor inštituta Cervim Gianluca Macchi, ki organizira ocenjevanje Vini di montagna.

Neja Škrinjar

Vinska klet Goriška Brda

Grozdni sok Za zdravje vseh generacij ljudi Bliža se jesen in z njo nov vinski letnik. Poleg vina pa lahko iz grozdja pridelamo tudi grozdni sok. Grozdni sok iz Vinske kleti Goriška brda je zdrava alternativa komercialnim sladkim in gaziranim pijačam. Je preprost in naraven, brez dodanih barvil in konzervansov, pripravljen iz sonaravno pridelanega briškega grozdja.

Jesen 2014 / Briški časnik / 64

Pripravimo ga kot včasih. Sveže briško grozdje preprosto stisnemo, segrejemo (pasteriziramo) in z njim napolnimo praktično 3-litrsko embalažo »bag in box«, ki jo v hladilniku lahko hranimo več tednov. Tako grozdni sok ohrani vso aromo in okus svežega grozdja ter vse svoje blagodejne učinke na organizem.

Grozdni sok iz sveže stisnjenega briškega grozdja torej ni samo dober, temveč tudi zelo zdrav, saj je izreden vir naravnih fenolov in drugih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na delovanje organizma.

(Nadaljevanje na 65. str.)

Gospodarstvo

Vinska klet Goriška Brda

Grozdni sok

Za zdravje vseh generacij ljudi (Nadaljevanje s 64. str.)

ŠTIRJE RAZLOGI, ZAKAJ JE GROZDNI SOK TAKO ZDRAV

1. Grozdni sok je primerljiv z materinim mlekom Grozdni sok vsebuje veliko vitaminov in mineralov, kot sta kalij in železo, zato ga nutricionisti glede na vsebnost beljakovin in vode primerjajo celo z materinim mlekom. To »rastlinsko« mleko je primerno za uživanje od zgodnjega otroštva pa vse do pozne starosti (z izjemo diabetikov, za katere zaradi vsebnosti sladkorja ni primerno).

2. Preprečuje arteriosklerozo, razstruplja in obnavlja telo Ameriške znanstvene revije poročajo, da je grozdni sok primeren tudi za preprečevanje arterioskleroze, saj naj bi omogočal, da postanejo notranje stene arterij bolj prožne, in preprečeval strjevanje krvi. Naj tudi omenimo, da ga mnogi pijejo ob postenju, saj naj bi pomagal izločati akumulirane toksine.

Grozdni sok je primeren tudi za športnike in kot regenerator po prehladnih obolenjih. Še posebej ga priporočajo v otroštvu, med študijem, v nosečnosti in v času dojenja.

3. Vzdržuje naravno ravnovesje v organizmu Grozdni sok je naravni regulator črevesnih procesov, zato je priporočljiv za preprečevanje številnih bolezni, kot so anemija, prebavne težave, povečan krvni tlak, protin, enteritis, litiaza in druge težave notranjih organov. Hkrati pa redna uporaba grozdnega soka spodbuja prebavne procese, delovanje srca in živčnega sistema ter preprečuje nastajanja holesterola v krvi.

4. Z grozdnim sokom do vitkejše postave Nekateri dietetiki priporočajo dieto s pomočjo razredčenega grozdnega soka (z vodo), saj z njim telo dobi potrebne naravne sladkorje, kar zmanjša potrebo po vnosu dodatnih sladkorjev

v obliki slaščic in ogljikovih hidratov, ki jim dandanes prepogosto podlegamo. Za dejansko izgubo odvečnih kilogramov se tako ni treba odreči ničemer, le ob zmerni hrani in gibanju pol ure pred vsakim obrokom popijemo kozarec razredčenega grozdnega soka. Dieta naj traja vsaj štiri do šest tednov.

Napotki za uporabo: - z a blagodejen učinek na organizem: kozarec na dan, priporočljivo zjutraj; - pri pripravi jedi: za pripravo sladic, pudingov, sladoleda in koktejlov; - za odžejanje in hujšanje: čisti ali razredčeni sok, ki mu po želji dodamo nekaj kapljic limoninega soka; - ob športnih aktivnostih: za hitrejšo regeneracijo po fizični aktivnosti.

Neja Škrinjar

Kozana

V Kozani nov garnihotel Dvor Za krajše ali daljše počitnice Pred dobrim mesecem je v središču Kozane sprejel prve goste nov garnihotel Dvor. Novost predstavlja za Brda novo turistično ponudbo, ki s svojo podobo v duhu preteklosti, a hkrati z udobnostjo sedanjega časa že privablja goste. V ponudbi imajo pet apartmajev in pet sob različnih velikosti, opremljenih z vsem potrebnim za krajše ali daljše počitnice. Gostom postrežejo z zajtrkom, v baru pa nudijo briška vina in druge osvežilne napitke.

Kompleks razpadajočih stavb nekdanjega kmečkega posestva Dvor so obnavljali postopoma s prekinitvami skoraj deset let in danes predstavlja podobo nekdanjih briških hiš, ki se lepo vklapljajo v okolje. Skrbno obnovljene zgradbe so tudi kulturni spomenik. Zvonka, ena od treh sester Truden, lastnic garnihotela Dvor, pove, da so v letih obnove postopoma dokupovali posamezne stavbe in jih obnavljali po načrtih arhitekta Mitje

Žagarja in pod skrbnim očesom Andrejke Ščukovt iz ZVKD Nova Gorica. Uradno odprtje nameravajo pripraviti, ko bodo zaključena vsa dela, saj trenutno še dokončujejo bazen in zunanjo ureditev.

Urška Testen Foto: družinski arhiv Jesen 2014 / Briški časnik / 65

Gospodarstvo

Kozana

Simon Debenjak, poslovno in podjetniško svetovanje Nepovratna sredstva, subvencije in krediti Letos septembra je minilo pet let, odkar je Simon Debenjak, magister ekonomskih znanosti iz Kozane, odprl lastno podjetje z dejavnostjo svetovanja na področju bančnega poslovanja, priprave dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev in subvencij za kmetijsko dejavnost, samostojne podjetnike in podjetja. Njegovo ponudbo lahko upravičeno poimenujemo celovit finančni servis.

Tako širok izbor dejavnosti je Simon dograjeval skozi leta dela hkrati z nabiranjem izkušenj in pridobivanjem povezav s poslovnimi partnerji, s katerimi sodeluje. Tako je danes eden najmočnejših sodelavcev Slovenskega podjetniškega sklada za goriško območje, kjer skupaj z bankami za naročnike ureja subvencije bančnih kreditov. Njegovo delo ni vezano na 8-urni delavnik, saj ga pri delu vodijo roki in projekti, ki jih pripravlja, tudi delovni prostor ni pisarna, ampak največkrat kar strankini prostori in pa seveda multimedijska sredstva od računalnika do interneta. Stranki pridobiti najcenejša sredstva je temelj njegovega dela, reference, ki si jih je do sedaj nabral, pa kažejo na to, da deluje uspešno.

Ko predstavi svojo življenjsko in poslovno pot, nam Simon Debenjak zaupa, da je po končani gimnaziji v Novi Gorici na Univerzi v Ljubljani diplomiral iz ekonomije ter kasneje ob delu iz te veje opravil tudi magisterij. Po prvi zaposlitvi kot komercialist je kmalu dobil delo skrbnika podjetij v eni od novogoriških bank. Izkušnje, ki jih je pridobil na področju bančništva, so mu pomagale, da je dobil zaposlitev pri drugi banki, za katero je v Novi Gorici odprl novo poslovno enoto in jo uspešno vodil. Že po treh letih dela se je enota okrepila na pet zaposlenih in 2009 se je Simon odločil, da gre na svoje. Menil je, da ima na področju bančništva dovolj izkušenj, da lahko odpre podjetje z dejavnostjo nudenja tovrstnih storitev. Pridobil je posredništvo za več bank in licenco za trženje vzajemnih skladov. Že kmalu po tem se je lotil priprave dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev za kmete in podjetja. Pred očmi je imel območje domačih Brd in sosednje Vipavske doline, kjer je pomagal vinarjem pri obnovah in gradnji vinskih kleti in nabavi

Simon Debenjak

opreme za pridelavo vina. Lotil se je tudi priprave dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev za projekte izgradnje namakalnih sistemov in nabave kmetijske mehanizacije ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Svojo dejavnost je skozi leta dograjeval z novimi področji in danes, ko deluje v skupini s še dvema samostojnima podjetnikoma, lahko stranki ponudi tudi računovodske in zavarovalniške storitve. Vzajemno sodeluje z večino bank, Ministrstvom za kmetijstvo ter z že omenjenim Slovenskim podjetniškim skladom. V reševanje sprejme tako male kot velike projekte. »Razen severovzhodne Slovenije delujem po vseh območjih naše države, letos pa sem s pripravo razpisnih sredstev začel tudi na območju sosednje Hrvaške – v Istri in Kvarnerju ter na območju Zagreba,« nam zaupa.

Ko ga vprašamo, na katerih področjih imajo podjetniki in vinogradniki v tem času največ možnosti za pridobitev tako nepovratnih sredstev kot kreditov, pove, da so to evropska sredstva po novi perspektivi 2014–2020, kjer je treba slediti posameznim razpisom, ne gre pa zanemariti razpisa javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške, ki bo objavljen v kratkem. Tu gre za brezobrestna posojila, namenjena kmetom, samostojnim podjetnikom in malim podjetjem, zato jih velja izkoristiti. »Veseli me, ker mi ljudje zaupajo,« za konec pove Simon, ki kadar koli rad priskoči na pomoč z nasvetom, pa čeprav to ni vselej posel. Tako kot rad, kadar le utegne, na domači kmetiji v Kozani postori vse, kar je treba.

Urška Testen Foto: Urška Testen

Prvi šolski dan

Krofi za malico V ponedeljek, 1. septembra, se je ponovno začelo novo šolsko leto. Ob 8.05 zjutraj smo se zbrali vsi učenci Osnovne šole Dobrovo.

Učenci druge in tretje triade smo se odpravili v svoje matične učilnice. Vsi učenci in učitelji smo bili veseli, da se ponovno vidimo v novem šolskem letu. Prav tako smo bili veseli, ker imamo lepo obnovljeno šolo, kjer se zelo dobro počutimo.

Jesen 2014 / Briški časnik / 66

Prvošolčki in učenci prve triade pa so se letos izjemoma zaradi dežja zbrali v šolski jedilnici. Tam jih je pozdravila ravnateljica, obiskal pa jih je tudi župan Franc Mužič.

Po drugi šolski uri je kot vedno sledila malica. Že prvi šolski dan smo se posladkali s krofi. Po malici je ravnateljica nagovorila učence druge in tretje triade, imeli smo tudi krajši zabavni program. Po tretji uri je sledil pouk po ponedeljkovem urniku.

Prvi šolski dan je vsem minil zelo hitro. Večina učencev se je po pouku s šolskimi avtobusi vrnila domov.

Lara Sirk, 8. b

Gospodarstvo

London

Svetovno ocenjevanje vin v Londonu Nagrajena briška vina Spomladi je v Londonu potekalo eno najvplivnejših ocenjevanj vin na svetu – Decanter World Wine Awards. Je eno od tistih »svetovnih prvenstev«, ki vinom potrjuje kredibilen pečat kakovosti in mednarodno priznano kakovost, ne nazadnje pa jim utira tudi pot v svet.

V tem najbolj množičnem ocenjevanju vin, ki ga prireja vinska revija Decanter, so letos ocenili 14.896 vinskih vzorcev iz 47 držav. Decanterjevi ocenjevalci so izjemni vinski poznavalci posameznih regij, med njimi je veliko nosilcev prestižnega naslova Master of Wine. Letos je vina ocenjevalo 224 strokovnih ocenjevalcev z vsega sveta, med njimi jih ima 66 naziv Master of Wine in 18 Master Sommeliers.

Logotip tekmovanja Decanter, vir internet

Tudi letos je na ocenjevanje poslalo vzorce kar nekaj slovenskih vinarjev, med njimi tudi briški, ki so se na tekmovanju odlično odrezali. Med peninami so penine Bjana dobile kar štiri medalje (zlato za penino brut, srebrno za penino rose in bronasti medalji za penini cuvee prestige in brut zero nature). Bile so to tudi edine slovenske penine, ki so na letošnjem tekmovanju dobile medalje.

Nagrajena so bila tudi vina štirih drugih briških vinarjev.

Erzetič je za svojo rebulo prejel bronasto medaljo, Jakončič srebrno za vino bela carolina, Marjan Simčič pa je svojo zbirko odličij obogatil z zlato medaljo za vino leonardo, srebrno za sauvignon blanc in z diplomo za pinot noir. Z medaljama sta se okitili tudi Ščurkovi vini, in sicer beli pinot s srebrno in stara brajda z bronasto medaljo. To je vsekakor uspeh, ki zasluži čestitke!

Iva Sivec

Trgovina s pravo hrano Zale & Pepe

Ekološka hrana po dostopnih cenah za vsak dan »Ste že slišali za novo trgovino z zdravo hrano, Zale in Pepe, ki jo je Katja Kogej odprla v poslovni stavbi Eda v Novi Gorici? Prvič sem šla kar tako malo pogledat, bila res navdušena …

Katja ponuja res izbrane, kakovostne stvari in, kar me tudi navdušuje, po zelo prijaznih cenah.

V načrtu ima tudi različne dogodke (predavanja, predstavitve …), tako da bo to tudi prijeten kraj druženja. Energija v trgovini je res prijetna, domačna, tako da si človek v njej kar spočije,« sporoča prijazno spletno pisemce prijateljice Darinke.

Pa sem trgovinico sama že spoznala na njenem odprtju v začetku julija. 50 kvadratnih metrov lično opremljenega prostora (mimogrede: police so po zamisli Katjine hčerke Vide naredili iz lesenih zabojčkov) ponuja hrano, ki jo jemo vsak dan, táko, ki nahrani telo, dušo in duha ter podpira samozdravilne procese v telesu. Tam najdemo vrhunska hladno stisnjena olja, testenine, žita, moko, oreščke, omake, vložnine, semena, dodatke za peko, sadne sokove, vino, kis, pa tudi domača jajca in izbrane mlečne izdelke. Pa začimbe, »najboljše začimbe na svetu,« doda Katja. Dobavitelja dobro pozna, je vzor urejene-

Katja Kogej pred fotografijo Zahišarjeve Zale in Pepeta iz Šmartnega (Nadaljevanje na 68. str.)

Jesen 2014 / Briški časnik / 67

Gospodarstvo

Trgovina s pravo hrano Zale & Pepe (Nadaljevanje s 67. str.)

ga, poštenega podjetnika, ki s svojimi delavci ekološko prideluje različne začimbe, med njimi tudi popke vrtnice damaščanke.

Nasploh ima vrtnica (zaradi svojih izjemnih zdravilnih učinkov na dušo in telo) kot hrana, darilo ali spominek vidno mesto v trgovini, ki nosi ime Katjinih starih staršev, Zahišarjeve Rozalije in Jožefa, Zale in Pepeta iz Šmartnega, ki sta potomcem še vedno vzor za srčnost, delavnost in pošteno podjetnost.

Da trgovina s pravo hrano postaja kraj srečevanja vseh, ki se zavedajo pomena kakovostnega prehranjevanja, dokazujejo njeni obiskovalci. »Najbolj sem vesela, da se ljudje vračajo. Ne morem reči stranke ali kupci, to mi gre težko z jezika. Ljudje se vračajo zadovoljni, veseli, ker jim je v trgovini lepo,« pravi Katja po slabih dveh mesecih obratovanja. Če zasluti, da ljudem lahko pomaga, jim svetuje, kako s hrano podpreti zdravilne procese v telesu in kako se soočiti z globljimi vzroki, ki so povzročili motnjo ali težavo. Veliko znanja si namreč pridobiva s študijem v Šoli za evolutivno naturopatijo v Novi Gorici, ki je del Evropske univerze s sedežem v Bruslju in katere temeljno načelo je naravno zdravljenje, povezano s psihosomatsko podporo.

Katjina trgovina sledi osnovnim načelom trajnostnega rav-

nanja: v največji mogoči meri izbira ekološko pridelano in izdelano hrano, podpira in izbira čim bližje pridelovalce/dobavitelje ter spodbuja ozaveščeno uporabo embalaže. Ponudbo bo razširila tudi z organizacijo različnih dogodkov v avli centra Eda, ki bodo prispevali k spoznavanju, pripravi in uživanju dobre hrane (degustacije, delavnice, predavanja, praktični prikazi) ter poživljali življenje v središču mesta. Nedavno je bilo na sporedu zanimivo predavanje Jožeta Muniha o skrivnostnem krogu megalitskih kamnov pod Krnom, po avtorjevih besedah eni najbolj zdravilnih točk v Evropi.

Trgovina Zale & Pepe svoj prostor brezplačno ponuja tudi za prevzemno mesto Brevkini svežini, mladim navdušenim pridelovalcem sadja in zelenjave z dveh vipavskih ekoloških kmetij. Tako kupci svoj naročeni zeleni zabojček ob ponedeljkih lahko prevzemajo v trgovini Zale & Pepe. Je enkratna priložnost tudi za druge pridelovalce ekološke hrane iz Goriške, da v njej predstavijo svoje pridelke. »In komaj čakam,« pravi Katja, »da bodo briški oljkarji čim prej certificirali svoje olje, da ga bom lahko prodajala.« Iva Sivec Foto: Vida Rojšek

Kmetijstvo

60 let Kmetijsko-gozdarskega zavoda in projekt Heritaste Rebula ni naključno najbolj pomembna briška sorta Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je 11. junija 2014 v Hotelu Perla v Novi Gorici priredil tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske. Letošnji posvet je bil nekoliko drugačen kot v preteklih letih, saj smo združili kar dva pomembna dogodka, in sicer 60-letnico Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica in predstavitev projekta Heritaste.

Zbrane je najprej pozdravil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Sprehodil se je skozi šestdesetletno delo Zavoda in predstavil pomen te osrednje primorske institucije na področju kmetijstva. S svojo prisotnostjo, nagovori in čestitkami ob jubileju so nas razveselili predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državni svetnik Cveto Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša, župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon v imenu primorskih županov, predsednik Zadružne zveze Slovenije in državni svetnik Peter Vrisk ter vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj, ki prihaja s Planine nad Ajdovščino. Na odru sta se ji pridružili tudi kraljica rebule Teja Erzetič iz Višnjevika in vipavska Jesen 2014 / Briški časnik / 68

(Nadaljevanje na 69. str.)

Gospodarstvo

Kmetijstvo (Nadaljevanje z 68. str.)

Rebula ni naključno najbolj pomembna briška sorta vinska kraljica Karmen Cizara. Ob častitljivem jubileju se je direktor Zavoda Branimir Radikon zahvalil vsem nekdanjim direktorjem in jim izročil simbolična darila, v imenu vseh direktorjev Kmetijsko-gozdarskih zavodov v Sloveniji pa je spregovoril dr. Stane Klemenčič.

Po svečanem delu prireditve smo prešli na strokovni del srečanja, ki je bil posvečen projektu Heritaste – Poti okusov in doživetij. V projektu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 sodeluje deset partnerjev z obeh strani meje, eden izmed njih je tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica.

Uvodni pozdrav je pripadal Iztoku Škerliču, vodji Skupnega tehničnega sekretariata iz Trsta, ki bdi nad izvajanjem projektov Slovenija-Italija.

Razvoj trajnostnega turizma v obmejnih podeželskih območjih Vodja projekta na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Tamara Rusjan je predstavila Heritaste.

Projekt je večleten, poteka od novembra 2011 do oktobra 2014, skupna vrednost znaša okrog 1,3 milijona evrov. Splošni cilj projekta je razvoj trajnostnega turizma v obmejnih podeželskih območjih, ki temelji na povezavi med tipičnimi pridelki, izdelki in lokalnimi jedmi ter naravno in kulturno dediščino. S pomočjo projekta naj bi izboljšali kakovost tipičnih lokalnih izdelkov, povečali njihovo trženje ter okrepili turistično ponudbo s pomočjo kulturnih dejavnikov. Projekt je razdeljen v pet delovnih sklopov. V okviru delovnega sklopa Razvoj gojenja avtohtonih sort smo se na Kmetijsko-gozdarskem zavodu posvetili sorti rebula, opravljeno delo sem predstavila Mojca Mavrič Štrukelj. Rebulo smo proučevali s pomočjo strokovne literature, uradnih evidenc in spremljanjem stanja v vinogradih, kjer smo dali glavni poudarek prehranjenosti vinske trte in spremljanju dozorevanja grozdja. Opravili smo tudi dvoletni poskus na rebuli, s katerim smo primerjali količino in kakovost 7620-kmet pridelka brez izvedenega redčenja grozdja in z izvedenim redčenjem grozdja.

Vrtovčevo leto Zanimiv prispevek z naslovom Vpliv različnih vinifikacijskih postopkov na kvantitativne in kvalitativne izplene fenolnih spojin v vinski sorti rebula je predstavila dr. Melita Sternad Lemut z Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.

Zadnja predstavitev je pripadala Andreji Škvarč s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki je spomnila, da je letošnje leto Vrtovčevo leto, saj mineva 230 let od rojstva Matije Vrtovca, vsestranskega učenjaka, strokovnega pisca in velikega domoljuba. Njegovo delo Vinoreja za Slovence je prva strokovna knjiga s področja vinogradništva, napisana v slovenščini. In marsikaj, kar je v njej zapisal, velja še danes.

Skozi posvet nas je vodila novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik, za nepozabno glasbeno doživetje pa so poskrbeli Podokničarji.

Zadnji del prireditve je bil namenjen pokušnji jedi, pripravljenih iz tipičnih primorskih pridelkov, kot so sir tolminc, vipavski pršut in vipavska salama, oljčno olje, šparglji ... Obiskovalci so na prosti degustaciji lahko okušali preko 190 vin 140 primorskih vinarjev. Iz Goriških brd se je predstavilo več kot 50 vinarjev z okrog 70 vini.

Med njimi je bila najbolj zastopana rebula, saj je bilo na voljo preko 50 vin omenjene sorte, ki so nas prepričala, da rebula ni po naključju najbolj pomembna briška sorta (in četrta vipavska). Pri predstavitvi vin so sodelovali člani Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije.

Organizatorji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica smo se razveselili preko 300 gostov, ki so počastili 60-letnico Zavoda in prisluhnili predstavitvi projekta Heritaste. Iskreno se zahvaljujemo vsem primorskim vinarjem, ki so prispevali vina, še posebej pa vinogradnikom iz Goriških brd in Vipavske doline, ki so nam dali svoje vinograde rebule na razpolago za proučevanje.

Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Jesen 2014 / Briški časnik / 69

Kultura

Festival Sanje v Medani in Šmartno, pravljična vas

Naslonjeni na večno moč Kosovelove poezije Letošnje Sanje, ki jih je Medana sanjala zadnje avgustovske dni in noči petič zapovrstjo, so se začele s pravljico in končale s streznitvijo. Začele in končale so se s soncem, kar v tem poletju pomeni, da so imeli organizatorji veliko srečo.

Najprej so v Šmartnem prišli na vrsto otroci. Iskali so navihanega Turlututuja, tovorili Krpanovo sol, vmes prisluhnili zgodbam iz pripovedovalske malhe in pobrskali po pravljičnih stojnicah, pod večer pa se skupaj z odraslimi posladkali z glasbeno-lutkovno poslastico za mlado in staro Papir 'n Muzika. V poznih večernih urah se je odraslo občinstvo zabavalo ob etno glasbi in se nasmejalo lutkovni satiri Pavliha revival avtorja Matije Solceta, vsestranskega umetnika, ki vsakič znova navduši s svojo brezmejno domišljijo in iskrivim humorjem.

Potem je bilo pravljice konec. Tako kot lani je založba Sanje tudi letos izbrala za vodilno nit festivala Kosovelov poziv človeku k spremembi, revoluciji, v kateri »mora biti človek stroj uničen«. »V času, ko se v mnogih pogledih rušijo svetovi, ki so jih gradile generacije, ko padajo kulture, ko želo finančnega fašizma vse ostreje reže v ljudstva sveta in Evrope, je na mestu, da se zavemo izročila in sanj naših mater in očetov, ki so utirali pota človečnosti, pravice in resnice,« utemelji odločitev direktor festivala Rok Zavrtanik. »Naslonjeni na večno moč Kosovelove poezije verjamemo v človeka. Novi človek prihaja! Z električnim prasketom, s strelo bližine, z nevihto lepote in resnice,« doda umetniška direktorica festivala Tjaša Koprivec. Kosovel s svojim manifestom Mehanikom! namreč ne nagovarja brezdušnežev, t. i. »mehanikov«, ampak tiste, ki živijo živo, iskrivo, nemehanično življenje. Zagotovo tiste, ki zmorejo odpreti svoje srce svetlobi.

Knjiga je orožje Že drugi večer so jih na Gradu Dobrovo nagovorili nežni stihi slovenske staroste med pesnicami Neže Maurer, literarno branje turške pisateljice in odločne borke za človekove pravice Jesen 2014 / Briški časnik / 70

Oye Baydar ter novinarja Branka Sobana, državljana sveta, »ki plava proti toku prirejenih resnic«. »Živim v svetu, kjer domujejo vse vrste nasilja – začne z umorom poskusne živali v laboratoriju, nadaljuje prek obtežujočih pričakovanj preveč ambicioznih staršev in stopnjuje vse do umora v vojni,« razkrije pisateljica, ki v romanu Izgubljena beseda spregovori o nasilju nad Kurdi. »Vedela sem, kakšne krivice in pritiske

doživljajo Kurdi, a dokler jih nisem prijela za roke, se jim zazrla v oči, tega nisem začutila,« v pogovoru s Koprivčevo potrdi svoj izjemen posluh za »človeški krik, rojen iz bolečine« in svoje razmišljanje sklene z globoko resnico, da je človekovo zadnje zatočišče zgolj njegova vest.

Branko Soban se je kot dolgoletni dopisnik iz Moskve, z Bližnjega in Srednjega vzhoda ter Egipta srečal z mnogimi izjemnimi sogovorniki in uglednimi misleci z vsega sveta.

Izbor 62-ih intervjujev z njimi je objavil v dveh knjigah z naslovom Zločin brez kazni in Kazen brez zločina, ki sta izšli pri založbi Sanje. »Knjiga je orožje, saj lahko spreminja svet,« pove, a se hkrati zaveda, da »se njena moč ne more primerjati s strahotno močjo kapitala, ki danes obvladuje svet. Časi so takšni, da mora literatura posegati tudi po temnejših temah in pisati o grobosti, nasilju, trpljenju,« pojasni, preden večer preda virtuozu na harmoniki Marku Hatlaku in indijskemu mojstru karnatskega petja Mahešu Vinajakramu.

Pisati s prstom, pomočenim v svobodo »Čutite to svetlikanje pod Gradnikovo murvo«, je odmevalo na tretjem večeru, v katerem so zapeli stihi pesnic Erike Vouk in Petre Koršič, pesnika Josipa Ostija in avstralskega književnika Davida Brooksa, ki se je medanskemu poslušalstvu predstavil že lani. Mariborska pesnica Erika Vouk je prebirala stihe iz lani izdane pesniške zbirke Lasa pur dir, Josip Osti, ki »vse življenje živi samo ljubezen«, je svoj dvojezični pesniški svet odkrival s poezijo iz knjige Izgon v raj, z branjem svojih pesmi, ki pesnico razkrivajo kot tenkočutno sprehajalko po krajinah duha, pa je petkovo pesniško popotovanje zaokrožila briška

Kultura

Festival Sanje v Medani in Šmartno, pravljična vas rojakinja Petra Koršič, med drugim tudi večletna sodelavka Briškega časnika. Sama o sebi pove, da »pisanje ni mačji kašelj in nič ne steče tako lahko.« V pesmi, posvečeni Marini Cvetajevi, naslovljeni Kazalec, sicer resda zapiše, da samo »pomočiš prst v svobodo in začneš pisati,« vendar je vse skupaj daleč od lahkotnosti, saj takoj doda: »Pisava bledi v nič, besede zamolčane…« »Nikoli nisem zares mogel dobro doumeti, da je lahko ljubezen tak nepopisen užitek, tako osupljiva stvar, darilo, včasih ekstaza, hkrati pa smo lahko tako zlomljeni, tako obupani, kadar odide,« je David Brooks, avstralski književnik in prevajalec, odbiral besede iz svojega zadnjega romana Pogovor.

V pozen petkov večer se je pod Gradnikovo murvo razlegal še električni pesniško-glasbeni performans Mehanikom!, ki ga je bil Kosovel s pozivom »Vsi mehanizmi morajo umreti!« naperil proti brezdušni mehanizaciji njegovega časa. Knjižico Mehanikom!, položeno v pisemsko ovojnico, da lahko potuje od človeka do človeka, je v domiselni likovni opremi izdala založba Sanje. Večer, ki se je počasi povešal v jutro, je s svojim razkošnim glasom in violino napolnila še škotska violinistka in pevka Kate Young, in sledil je naslednji večer, ki je pomenil presežek, kakršnega po besedah poznavalcev Slovenija še ni doživela.

Festival Sanje v Medani in Šmartno, pravljična vas nastaja v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in SNG Nova Gorica ter ob podpori Založbe Sanje, Javne agencije za knjigo, nastopajočih in posamičnih donatorjev.

Svetlana Makarovič za izbrisane Pesniško-glasbeni projekt Svetlane Makarovič Lovec na ljudi je avtorica posvetila izbrisanim, »tistim iz bratskih

republik, sama jih še vedno občutim kot bratske republike, ki so se pred najhujšim zlom zatekli v Slovenijo, v deželo, ki so jo sami pomagali graditi in jih je Slovenija izbrisala. In jih je Slovenija ponižala in jih je zasužnjevala in ogoljufala.

Mislim tudi na delavce iz Bosne, ki so jih okradli, da niso imeli drobiža niti za vrnitev v domovino. Zaradi česar me je sram, da sem državljanka te države, je, da se Slovenci ne počutijo krive. To je najbolj grozljivo! Da nas ni sram. Mene je,« razgalja pesnica kruto resnico. V svoj recital je povabila tri izvrstne mlade umetnice, harfistko Zvezdano Novaković, ki je pela v posebni vokalni tehniki, igralko Mirjano Šajinović, ki je pela sevdah, in Aphro Tesla, ki je v svojski pevski interpretaciji segala do vsakršnih človeških globočin. Vsaka od njih je bila svet zase in vse skupaj celo vesolje, čez katerega se je razlival bosanski melos, ki je ganil do solz. In zagomazelo je po telesu ob dejstvu, koliko zla lahko povzroči človek človeku, in je po pretresljivem trenutku tišine in streznitve zagrmel gromek aplavz. Tako so se na mostu med mističnim, lepim in krutim odsanjale letošnje Sanje v Medani, za katerimi ostaja vsakdanja resničnost z večno aktualnim Kosovelovim klicem: »Odprite okna! Novi človek prihaja!« Iva Sivec

Portorož

Šola v naravi

Nekaj utrinkov šole v naravi v Portorožu, septembra 2014 Jesen 2014 / Briški časnik / 71

Kultura

Slikar Tagore in njegovi sodobniki v Šmartnem

»Barve pridejo s pridihom strasti iz srca« Občina Brda, indijsko veleposlaništvo v Sloveniji in Hiša kulture v Šmartnem so v začetku avgusta vabili na odprtje likovne razstave Tagore in njegovi sodobniki. Vsekakor presenetljivo vabilo, saj je Rabindranath Tagore splošno znan kot Nobelov nagrajenec za književnost, prodoren mislec in filozof, pesnik in pisatelj, borec za človekove in družbene vrednote, nikakor pa ne kot risar ali slikar. Tudi ne kot glasbenik, skladatelj, pevec, koreograf, scenograf, igralec in še kaj, kakor smo imeli priliko slišati v otvoritvenem govoru Tatjane Šundovski Bašin na odprtju razstave.

Prvi vtis tudi ne daje slutiti, da bi bila Brda kakor koli povezana z velikim Indijcem, in vendar ga je Sloveniji približal prav briški rojak, pesnik Alojz Gradnik, s številnimi prevodi njegovih del.

Priprave na Svetovno kulinarično prvenstvo

Slovenska mladinska reprezentanca pri Belici

Slovenska mladinska reprezentanca Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije je septembra na domačiji Belica pripravila kulinarični večer, na katerem se je predstavila s tekmovalnim menijem ob spremljavi vin gostitelja. Zbrani gostje so že med dogodkom odobravajoče komentirali harmonije okusov ponujenega, ob koncu pa so mednje prišli tudi ustvarjalci večera in bili za svoje delo in trud nagrajeni z dolgim in bučnim ploskanjem. Pogostitev pri Belici je bila del priprav na Svetovno kulinarično prvenstvo v Luksemburgu.

L. P. T.

Razstava odstira slikarski in risarski svet članov družine Tagore (poleg pesnikovih so razstavljena tudi likovna dela njegovih dveh nečakov Abanindranatha in Gaganendranatha Tagoreja) ter njihovih sodobnikov Jamini Roja, Rahmana Čughtaia in Ramkinkara Baidža. Vsi so bili bodisi pripadniki ali privrženci »bengalske šole«, enega prvih umetniških gibanj v Indiji zgodnjega dvajsetega stoletja, ki se je začelo s skupino posameznikov. Njihov način delovanja je postal znan kot »bengalska šola«, ker so mnogi izmed njih izhajali predvsem iz Bengalije. Šola je vključevala umetniško šolo »Kala bhavan«, ki je poudarjala, da je estetskost tudi etos in da je vloga umetnosti več kot le krepitev življenja; je oblikovanje sveta.

Na razstavi se predstavlja tudi edina ženska predstavnica Amrita Šer-Gil, ki velja za pomembno indijsko slikarko 20. stoletja. Študirala je umetnost v Parizu in se nato vrnila v Indijo. Prepletanje evropskih in indijskih elementov se odraža tudi v njenih delih, ki jih odlikuje obvladovanje oljne tehnike in nanosa barv kakor tudi živahna uporaba čopiča in močan občutek za kompozicijo.

Odprtje razstave je pospremil pozdravni govor župana Franca Mužiča, o likovnih delih pesnika Tagoreja (1861–1941) pa je spregovoril drugi sekretar indijske ambasade v Sloveniji R. K. Upadhyay. Tagoreja je predstavil kot slikarja, ki se je naučil risati že v otroštvu, v zrelih letih pa začel slikati podobe, ki so se mu prikradle iz spomina in vihrave domišljije, ker ga je k temu spodbudila Vittoria Ocampo, njegova argentinska občudovalka, prijateljica in pokroviteljica. Uporabljal je zelo preproste materiale: kakršen koli papir, barvni tuš, voščenke, ščetke, krpe. Risal je hitre poteze s prsti. Slikal je glave, figure, nenavadne živali in rastline ter pokrajine uma. S serijo razstav v Parizu, Londonu, Berlinu, Moskvi in New Yorku leta 1930 je pesnika Tagoreja svet odkril tudi kot pomembnega sodobnega slikarja.

A če je v svojih pesnitvah iskal mir in razsvetljenje, se zdi, da je v risbah raziskoval temačnost in skrivnostnost. Sčasoma so kritiki in ljubitelji umetnosti v teh »verzih v linijah« prepoznali sodobnejšega in nemirnejšega Tagoreja, kakršnega so videli drugje. V Šmartnem je na ogled sedem njegovih slikarskih in risarskih del, med njimi tudi delo Proučevanje glave, ob katerem Tagore zapiše: »Pestre barve okoli mene niso odsev zunanje luči, ampak pripadajo slikarju samemu in pridejo s pridihom strasti iz srca.« Iva Sivec Foto: Andrej Colja Jesen 2014 / Briški časnik / 73

Kultura

Koncert z igralskimi vložki na treh lokacijah

Pa se sliš', pa se smej Pod tem geslom sta v Šmartnem 15. junija Mešani pevski zbor Rado Simoniti in IDAS (Igralsko društvo amaterska skupina) Neblo pripravila zanimiv koncert z igralskimi vložki. Prireditev je potekala v sklopu vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture, ki je z več kot 500 dogodki in z ustvarjalno energijo povezal celotno Slovenijo ter poskrbel za široko promocijo ljubiteljske kulture.

Za začetek sta igralca izvirno predstavila uvod v prvo pesem koncerta Debeli kum. Po končani pesmi in kratkem pozdravu vseh gostov so člani zbora Rado Simoniti vzeli v roke vile, kose, grablje in druge puntarske pripomočke ter zapeli pesem Alojza Gradnika Punt. V nadaljevanju je zbor zapel še dve pesmi, nato pa so igralci igralskega društva uprizori skeč, ki je dodobra nasmejal vse poslušalce.

Iz osrednjega trga se je občinstvo sprehodilo do cerkve, kjer je potekal drugi del koncerta. Pevski zbor je izvedel tri tuje pesmi, med katerimi je izstopala mehiška ljudska La cucaracha, pri kateri je gledalce navdušil velik na roke izdelan ščurek (cucaracha namreč v španščini pomeni ščurek).

Zvok zvona je poslušalce privabil še na spodnji trg, kjer je sledil zaključni del koncerta. Tako igralci kot člani zbora so zanimivo in zabavno povezovali dogajanje od pesmi do pesmi, kot so Pa se sliš', Jnjen čeua jti gna', Dajte dajte ter druge rezijanske in ljudske pesmi. S pesmijo Poljub se je prireditev zaključila, nadaljevalo pa se je družabno srečanje pozno v noč.

Marjan Štekar

Koncert mladih violinistk

Iz glasbene zgodovine briškega okolja Mlade violinistke, učenke glasbene šole Pro Musica, ki deluje na Dobrovem, že več let pridno vadijo pod vodstvom profesorice Clare Bensa. Deklice se združujejo v Briški godalni orkester. Mentorica večkrat povabi v orkester tudi violiniste Glasbene šole Nova Gorica ali Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz sosednje Gorice.

Briški godalni orkester nastopa na raznih prireditvah v Šmartnem in Biljani, razveseljuje stanovalce doma upokojencev v Podsabotinu in otroke oddelka za invalidno mladino v Stari Gori. Redno se predstavlja tudi na letnih koncertih učencev glasbene šole Pro Musica ob zaključku šolskega leta.

Tokrat so se deklice še posebej potrudile in skupaj z mentorico pripravile koncert z naslovom Godba na lok nekoč in danes. Glasbo so povezale z zanimivimi zgodbami iz glasbene zgodovine našega okolja. Glasbeni dogodek je nastal v sodelovanju z OŠ Dobrovo in Občino Brda.

Sredi aprila je orkester napolnil Viteško dvorano Gradu Dobrovo. Ob tej priložnosti so posneli tudi zgoščenko, drag spomin za vse glasbenice. Najmlajše violinistke v orkestru so Gaja Hlede, Tinkara Prinčič, Maša Reja in Maša Simčič. Večletno igranje instrumenta imajo za sabo Sanda Bevčar, Nina Bučinel, Jana Colja, Maja ČerJesen 2014 / Briški časnik / 74

ne, Katarina Gomiršek, Eva Mavrič, Gaja Prinčič, Lara Sirk, Gaja Velušček in Tina Žežlin. Na violončelu se jim pridružita še Alessandro Sluga in Klara Gomiršek.

Ob tej priložnosti bi se rada v imenu vseh deklic in staršev zahvalila predvsem gospe Clari za trud in vztrajnost pri učenju deklic in njenemu soprogu Alessandru Slugi, stalnemu spremljevalcu orkestra. Z vsakim nastopom nas prijetno presenetite. Iskrena hvala obema in še veliko glasbenih uspehov.

Alenka Pegan Colja Foto: Andrej Colja

Kultura

Festival Echos

Kulturni most med Slovenijo in Italijo Projekt Echos, čezmejni odmevi iz Programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, je zasnovan kot kulturni most med obema državama in je hkrati dragocena priložnost, da se ne sliši le kot odmev, temveč da se v njegovi glasbeni preji najde prostor tudi za zgodbe, ljudi in ideje.

Njegov namen je prispevati k skupnemu razvoju kulture na območju mejnega ozemlja med Slovenijo in Italijo. Povsem naravna izbira za takšno vrsto razvoja je prav glasba, univerzalni jezik, ki presega vsakršne ovire. Festival presega tudi druge, tradicionalne omejitve, po katerih naj bi se glasba izvajala zgolj v namenskih dvoranah. Zato so glasbene večere preselili v vile, gradove in parke ter užitke ob poslušanju glasbe povezali z odkrivanjem krajev in novim občinstvom.

Kraje, v katerih so mladi glasbeniki z obeh strani meje dva poletna meseca nastopili na štirinajstih koncertih, so organizatorji skrbno izbrali, in sicer na območju Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine v Italiji ter Obalno-kraške in Goriške regije v Sloveniji. Izbrane kraje odlikuje posebna arhitekturna, umetniška in kulturna dediščina, pripravili pa so vodene oglede in okušanje tradicionalnih lokalnih jedi in vina.

Dvakrat se je festival Echos ustavil tudi v Brdih. Najprej v Šmartnem, kjer se je Daniele d´Agaro iz Vidma s svojo jazzfolk skupino poigral z ritmom besed, glasbeno dediščino, ki izvira iz Koroške, Furlanije, doline Nadiže in Rezije. V njej so ritmično jedro besed, preprosta melodija in posnemanje živih glasov postali elementi glasbenega zapisa, ki podelijo glasu, dihu, strunam in tolkalom osrednjo vlogo. V času, ko tehnologija in vse večji individualizem izpodrivata svet ljudske

glasbe in ustnega izročila, je bil glasbeni večer v Šmartnem prava poslastica. Tudi večer v Viteški dvorani Gradu Dobrovo je navdušil poslušalce z obeh strani meje, ki so konec avgusta v velikem številu prisluhnili trem mladim glasbenicam iz Italije in Slovenije: pianistki Carolini Perez Tedesco in klarinetistki Martini Morello ter saksofonistki Kristini Seražin. Koncertni večer, v katerem je bila osrednja pozornost namenjena pihalom, je bil zasnovan kot ravnotežje med tradicijo in sodobnimi glasbenimi iskanji. Vse tri glasbenice se ponašajo z odlično glasbeno izobrazbo in številnimi nagradami, pianistka Carolina pa je (nemara v imenu vseh letošnjih udeležencev) povedala: »Navdušena sem nad zamislijo, da italijanski in slovenski kolegi igramo skupaj. Tako srečanje omogoča plodno izmenjavo idej in priložnost za nova prijateljstva.« Iva Sivec Foto: Andrej Colja

Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Značaji in kraji obogatili razstavo Alpe-Adria Poletni čas smo si člani Dabla popestrili z več likovnimi delavnicami. Vodil nas je naš mentor akademski slikar Bojan Bensa.

Popeljal nas je od nastanka ideje o moderni sliki, po večplastnosti nastajanja do končnega izdelka. Meja med realnim in videnim je zabrisana, ostane le slika čutenja, izražena z barvami in potezami. Tako postane platno izrazno sredstvo, na katero ustvarjalec nanaša izbrane tonske variacije. Koloristični občutek se dobi s čim več dela, tudi na delavnicah ekstempore.

Dablovci smo bili prisotni v Kromberku, Senožečah, Drežnici in Gradini.

Poletje smo zaključili v Krminu s srečanjem in razstavo Alpe-Adria. S prijatelji iz Trsta, Krmina ter Brež (Friesacha) in Knežove (Gnesaua) v Avstriji smo v občinski stavbi postavili razstavo. Predsednik združenja Lucio Panger je bil navdušen nad tolikšno pestrostjo kiparskih izdelkov, slik in fotografij.

Različni značaji in kraji, od koder prihajamo, so vplivali na različne navdihe in vsebine tako realnega, krajinskega kot

abstraktnega in modernega. Razstavo so odprli predstavniki uprav občin Krmin, Breže (Friesach), Brda pa je predstavljal Oskar Kristančič. Posebno noto je prispeval briški harmonikar Karlo Zuljan, ki je navdušil vse navzoče. Hvala vsem, ki nas podpirate.

Alda Grudina Jesen 2014 / Briški časnik / 75

Šport

Kraški gadje na obisku

Od Buzeta do Triglava s kratkim postankom v Brdih Občino Brda je 16. avgusta obiskala 15-članska ekipa pohodnikov planinske sekcije Kluba ljubiteljev avtomobilov Kraški gadje. Del letošnje ekipe so bili tudi zamejski Slovenci in predstavnik občine Buzet.

Zvezdan Prinčič, ki je tudi sam član omenjenega kluba, je aktivno »navijal«, da je del letošnjega pohoda, šesti zapovrstjo, potekal skozi Goriška brda.

Začeli so ga na Hrvaškem, v Buzetu, tretji dan pohoda, po nekaj čez 100 prehojenih kilometrih, sta pohodnike na nekdanjem mejnem prehodu v Vipolžah pričakala župan občine Brda Franc Mužič in Zvezdan Prinčič. Po kratki izrečeni dobrodošlici so pot nadaljevali do Kozane, kjer so prisostvovali in popestrili vaški praznik svetega Roka. Tako vaška skupnost Kozana kot kozanska mladina sta se izkazali kot hvalevredni gostiteljici, saj sta pohodnikom pripravili lepo dobrodošlico in goste prijetno počastili. Pohodniki so nato nadaljevali pot do hotela v Šmartnem, kjer je vodja pohodnikov Marjan Zega skupaj z županom občine Brda in podžupanom mestne občine Nova Gorica podpisal Listino o prijateljstvu in sodelovanju. Prenočili so v hotelu, v ranih jutranjih urah pa nadaljevali zastavljeno pot do Triglava. Na žalost se je letos prvič zgodilo, da niso mogli doseči vrha Triglava, saj je ravno v času njihovega prihoda zasnežilo vrh, zaradi česar je bila pot poledenela. Ne glede na to jih je, kot običajno, ob vrnitvi na železniški postaji v Štanjelu pričakala velika množica ljudi, v domačem Gorjanskem pa so jim pripravili bogat kulturni program z zabavo.

Pred dobrim desetletjem je planinska sekcija Kluba ljubiteljev avtomobilov Kraški gadje prišla do zamisli, da bi skupaj s prijatelji organizirali pohod iz Gorjanskega pa vse do vrha Triglava. Temeljno pravilo pohoda je, da pohodniki niti minute ne preživijo v avtomobilu, temveč ne glede na vreme prehodijo celotno pot. Odločili so se, da z vsako občino, ki jo prehodijo, podpišejo listino o prijateljstvu in sodelovanju. V vseh teh letih so prepotovali skozi 20 občin, drugič pa so obiskali tudi Goriška brda. Sicer pa vsako leto izberejo drugo lokacijo za začetek pohoda. Tako na starte kot zaključke pohodov povabijo vse župane oziroma predstavnike občin, kjer so že bili, četudi pohod tisto dotično leto ne gre skozi to občino. Na etapah v posameznih občinah se jim pridružijo tudi župani občin, tako je na primer do mejnega prehoda v Vipolžah pešačila tudi županja Števerjana. Navado imajo tudi, da med podpisovanjem listine pridejo na prizorišče podpisa z vsemi zastavami občin, kjer so že bili.

Jesen 2014 / Briški časnik / 76

Vsako leto izdelajo tudi kratek amaterski videoposnetek o pohodu, ki ga predstavijo širšemu občinstvu v zainteresiranih občinah. Zvezdan Prinčič se je skupaj z županom občine Brda že udeležil take predstavitve in upa, da bodo lahko to ponovili tudi v prihodnjem letu. Sicer pa je briški župan planinsko sekcijo Kluba ljubiteljev avtomobilov Kraški gadje povabil, da se tudi v naslednjih pohodih oglasijo in počastijo Brda s svojim obiskom.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja

Šport

Marko Niemiz, državni prvak v spustu z gorskimi kolesi

Želi si tekmovati tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih Moram priznati, da sem bil zelo presenečen in zmeden. Čisto iz sebe.

Ko sem prečkal ciljno črto, sem kolege spraševal, kdo je zmagal. Kar nisem mogel verjeti, ko so mi odvrnili: »Ti si zmagal!« Sicer pa ni bila lahka tekma, saj je bila vidljivost zaradi deževnega vremena precej slaba. Pa tudi oprijem gum je bil slabši. Naj pa omenim, da so mi, v čast moji zmagi na državnem prvenstvu, na Komunskem prazniku podarili dve gumi, Ivan Skubin glineno skulpturo v obliki želve, Občina Brda pa mi je poklonila knjigo Brda in Brici. Posebno presenečenje pri prihodu domov iz Blagovice pa so mi naredili tudi domači.

Vsem sem zelo hvaležen za čestitke in darila.

Marko Niemiz, nadobudni 12-letni športnik z Vrhovlja pri Kožbani, je na četrtem tekmovanju v letošnji sezoni slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi v Blagovici v neposredni bližini Domžal dosegel zlato lovoriko v skupini U15.

Tekmovanje je potekalo na 1700 metrov dolgi progi, nekoliko preglavic pa je tekmovalcem povzročalo deževno vreme. Vrhoveljc sicer trenira in tekmuje pod okriljem Športno-kulturno-turističnega društva Avče, katerih člani so v Blagovici ravno tako dosegali odlične rezultate. Naj omenimo le prvi mesti Klemena Kuka v skupini masters in prvo mesto Mihe Ivančiča, ravno tako Brica, v skupini U19.

Marku Niemizu smo pred pripravami na zadnjo tekmo slovenskega pokala v spustu na Soriški planini, ki je bilo konec avgusta, postavili nekaj kratkih vprašanj o njegovih športnih poteh in dosežkih.

Kdaj si začeli trenirati? Kdo te je navdušil za ta šport?

Trenirati sem začel lani, za ta šport pa me je navdušil prijatelj Miha Ivančič iz Drnovka. Sicer sem se s tem športom začel ukvarjati že pri devetih letih, ko mi je oče kupil kolo.

Najbrž tudi ta šport ni ravno majhen finančni zalogaj, kajne?

Gotovo. Je zelo drag šport. Že cene koles se gibljejo med 3.000 in 10.000 evri. Da ne omenjamo gum, zračnic, popravil koles in ne nazadnje vsega bencina, ki ga porabimo za vožnje na treninge in tekme. Vsi stroški pa padejo na pleča naših staršev.

Kako to, da treniraš v Avčah?

Je to najbližje društvo, ki se ukvarja s spustom z gorskimi kolesi?

V Avčah trenira tudi moj prijatelj Miha, pa tudi nekateri drugi prijatelji.

Tako se z Mihovimi starši tudi povezujemo glede prevoza na treninge. Sicer deluje en klub tudi v Šempetru pri Gorici, vendar tam ne trenira nihče od mojih prijateljev. Veliko treniramo v Kranjski Gori in na Javorniku. Treninge imamo večinoma med vikendi.

Šolo obiskuješ v Italiji. Kakšen uspeh imaš? Kako te podpirajo učitelji pri tvojem športnem udejstvovanju?

V svojem razredu se lahko pohvalim z najboljšim uspehom. Učitelji me zelo podpirajo in mi omogočajo tudi proste dneve, ko jih potrebujem zaradi treningov in tekem. Naj omenim, da me po vsaki tekmi tudi sprašujejo po rezultatih.

Kdaj si začel s prvimi tekmovanji? Na katere rezultate si še posebej ponosen?

Moje prvo tako tekmovanje je bilo lani aprila v Mariboru. Najbolj pa sem ponosen na svojo zmago na državnem prvenstvu.

Kakšne vtise ti je pustila zmaga v Blagovici?

Kako ti kaže v skupnem seštevku v letošnji sezoni slovenskega pokala? Kakšne rezultate si dosegel na prejšnjih tekmah slovenskega pokala?

Trenutno sem vodilni v skupnem seštevku. Prva tekma slovenskega pokala je bila v Avčah, kjer sem zasedel drugo mesto. Na drugi tekmi v Mariboru sem bil tretji, v Buzetu nisem sodeloval, prvo zmago pa sem dosegel v Blagovici. Na zadnji tekmi slovenskega pokala na Soriški planini si želim vsaj drugo mesto, tako bi gotovo obdržal prvo mesto v skupnem seštevku.

Kakšne občutke imaš pred zadnjo tekmo slovenskega pokala na Soriški planini? Če se bo tekma iztekla kot v Blagovici, bo super.

Kakšne želje imaš za prihodnje? Želel bi si tekmovati tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Žal moram za evropska tekmovanja počakati še tri leta, ko bom prestopil v skupino U17, za svetovna pa še 5 let, saj moram za svetovna tekmovanja prestopiti v kategorijo U19.

Erika Koncut Foto: arhiv Marka Niemiza Jesen 2014 / Briški časnik / 77

Šport

Turnir v namiznem tenisu

Izenačeni dvoboji atraktivnega športa Namiznoteniški navdušenci iz Medane so 14. avgusta v tamkajšnji dvorani organizirali prvi turnir v namiznem tenisu, imenovan Rožnca open – Medana 2014. Tekmovanja se je udeležilo deset igralcev, ki so v izenačenih dvobojih prikazali veliko mero znanja v tej atraktivni športni disciplini.

Zmagovalec turnirja je postal Žan Kocina, drugo mesto je osvojil Boris Kocina, tretje pa Anej Simčič. Po zaključku je sledilo družabno srečanje, na katerem so udeleženci izrazili željo, da turnir postane tradicionalen.

Borut Miklavc

Danijela Svetik, svetovna amaterska prvakinja v kolesarstvu

Zaslužen dres mavričnih barv

O zagnani kolesarki Danijeli Svetik s Huma smo v našem časniku že pisali, tokrat poročamo o njenem izjemnem rezultatu, ki ga je dosegla konec avgusta na svetovnem amaterskem prvenstvu v Ljubljani. Danijela je prepričljivo zmagala v svoji kategoriji od 19 do 34 let ter zasluženo oblekla dres mavričnih barv, namenjen najboljši na svetu.

Da je letos dobro pripravljena, je pokazal že 32. Maraton Franja, kjer je bila na 156 kilometrov dolgi preizkušnji absolutna zmagovalka v ženski konkurenci. A tako velikega uspeha na svetovnem prvenstvu ni pričakovala.

Jesen 2014 / Briški časnik / 78

V absolutni ženski konkurenci je bila zmagovalka kronometra Američanka Molly Van Houweling s časom 25:31.7. Danijela Svetik si je s časom 26:35.8 priborila skupno drugo mesto, na tretje mesto pa se je uvrstila Juanita Venter iz Južne Afrike. Skozi cilj je v ženski kategoriji prikolesarilo 68 tekmovalk.

Svetovno amatersko prvenstvo v Ljubljani se je začelo z vožnjo na čas. Start kronometra je bil na Ameriški aveniji pred Kristalno palačo v BTC Cityju. Nato je trasa potekala do prvega krožišča na Dolu, kjer je bil obrat in vrnitev na start oziroma na cilj v skupni dolžini dobrih 18 kilometrov. Na startu kronometra je bilo okoli 450 tekmovalcev.

Naši svetovni prvakinji iskreno čestitamo tudi v uredništvu Briškega časnika.

M. K.

Šport

27. teden malega nogometa Rio Kojsko

Briško nogometno prvenstvo Konec junija je v Kojskem potekal največji dogodek v vasi, ki se ga je udeležilo 11 ekip iz Goriških brd. Že 27 let tu poteka tekmovanje v malem nogometu, za nas Brice »svetovno nogometno prvenstvo«.

Letos nam vreme ni bilo naklonjeno, a so briški nogometaši z vztrajnostjo in borbenostjo kljubovali močnim nalivom in tako pripomogli k uspešni izvedbi turnirja. Zadnji dan, ko je bila tudi humanitarna akcija, so nam poleg odličnega nogometa večer popestrile punce iz Twirling-mažoretnega društva Brda ter zaslužena zaključna zabava. Organizator Dušan Matjac se zahvaljuje vasi Kojsko za razumevanje in potrpljenje, za pomoč pri organizaciji turnirja pa MDK Kojsko, vaški skupnosti Kojsko, Občini Brda, sponzorjem ter vsem, ki so pripomogli k izvedbi te enkratne športne prireditve.

Letošnje uvrstitve turnirja so bile: 1. mesto: Belvin Plešivo, 2. mesto: Podsabotin KHP, 3. mesto: Ba-Fo, 4. mesto: Stara Brajda, 5. mesto: Slapnik,

Martins. Najvratar je bil Anej Simčič, najstrelec Grega Debenjak, najigralec pa Rok Grudina.

V sklopu letošnjega turnirja je Športno društvo Rio Kojsko organiziralo dobrodelno dražbo dresa Tima Matavža in bogat dobrodelni srečelov. Zbrana sredstva so namenili pomoči domačinu in njegovi družini, ki je doživel hudo nesrečo in ga čaka še dolgotrajno okrevanje. Najvišjo ponudbo za podpisan originalni dres, ki ga je prav za ta namen podaril Tim Matavž, je podal Radovan Kumar. Licitacija, ki je potekala tudi preko telefona, je dokazala, da so nogometni navdušenci odprtega in dobrega srca. Srečelov pa je bil v trenutku razprodan. Kojščani so bili z izidom dobrodelne akcije izredno zadovoljni in se zahvaljujejo vsem vaškim družinam ter posameznim sponzorjem: Vinska klet Goriška brda, Hit, d. d., Kmetija Mavrič, Bolton-Adriatic, Tilia, Mercator, Hotel Kozana, Ošterija Žogica, Abra, Casino Venko, Elektro Primorska, Laborplast, Klima 2000, Čiste storitve, d. o. o., Trgo ABC, Telekom Slovenije, Kajak klub Solkan, Paul Mitchell, Business Solutions, Picerija Zvezda, CPG, glasbena skupina EET, Vina Jure Štekar, DHL, Casino Fortuna, Frizerski salon Tina, Nona Luisa, Gostišče Turn Jure Kristančič, s. p., Cvetličarna Atena, Nimrod, Ferdinand, Magda Reja, Nova KBM, Sinefinis, Skubin, glasbena skupina Sunshine Trip, Euroton, Ne Skrbi, Frizerstvo Jadranka, Da Mizzi, Krismit, Kmetije Štekar, Gen-i, JM Motocenter, Norbit, Kinoatelje, Porto bar, M-servis.

6. mesto: Rio Kojsko, 7. mesto: DŽC Cerovo, 8. mesto: Young boys Brda, 9. mesto: Matjac Brda Pekarna Marušič, 10. mesto: MDK Kojsko, 11. mesto: San

Vabljeni naslednje leto od 22. do 26. junija na 28. teden malega nogometa Rio Kojsko.

Dušan Matjac in Andreja Benedetič

Nagradni natečaj o medgeneracijskem sodelovanju

Učenci razmišljali o povezovanju med različnimi generacijami Še preden so učenci OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko pobegnili na zaslužene počitnice, smo jim podelili priznanja nagradnega natečaja na temo medgeneracijskega sodelovanja, ki je bila lanska rdeča nit Slovenske mreže zdravih šol. Nagradni natečaj je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) OE Nova Gorica v okviru projekta Več zdravja v občini Brda 2014.

Učenci so poglobljeno razmišljali o povezovanju med različnimi generacijami, predvsem v smislu krepitve dobrih medčloveških odnosov in uresničevanja medgeneracijske solidarnosti, ki je v današnjih družbenih razmerah nujna. Medgeneracijsko sodelovanje je sožitje generacij mladih, srednje starih in starih.

Prejeli smo 66 literarnih in likovnih izdelkov, ki so bili domiselni in zanimivi. Najbolje smo ocenili sledeče izdelke in

avtorje iz I., II. in III. triade. Nagradili smo didaktično igro (sestavljanko) Skupaj nam je vedno lepo avtoric Fione Pahor, Sare Pahor in Sare Valentinčič iz 1. razreda POŠ Kojsko, ki so ustvarjale pod mentorstvom Klare Simčič; Domino – družabno igro avtoric Mineje Podgornik Pulec, Urške Markočič in Beti Benedetič iz 4. razreda OŠ Dobrovo, katerih mentorici sta bili Vida Korenjak Majhenič in Vesna Prinčič, ter Tomi pomaga babici avtorice Lane Peršolja iz 7. razreda OŠ Dobrovo pod mentorstvom Lidije Vodopivec.

Potrdila in majice z logotipom Lane Peršolja iz OŠ Dobrovo so prejeli vsi otroci, ki so sodelovali na natečaju. Učencem in mentorjem, ki so pripravili izdelke v okviru nagradnega natečaja Medgeneracijsko sodelovanje, se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. Avtorjem in mentorjem nagrajenih izdelkov čestitamo za doseženi rezultat. Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Nova Gorica se zahvaljuje Občini Brda za financiranje nagradnega natečaja Medgeneracijsko sodelovanje v okviru projekta Več zdravja v občini Brda 2014.

Kristina Brovč Jelušič, organizatorka nagradnega natečaja Jesen 2014 / Briški časnik / 79

Šport

Plesalka Julija Rupnik

Zavidljivi rezultati doma in v tujini Julija Rupnik iz Fojane je nedavno dopolnila 18 let, njeno življenje pa je že skoraj ves ta čas zaznamovano s plesom. V vrtcu je začela z osnovami baleta in se nato v nižjih razredih osnovne šole pridružila briškim mažoretkam. Pri koreografinji Mojci Besednjak je nato spoznala plesno zvrst hip hop, ki jo je povsem navdušila. V 6. razredu se je pridružila Plesnemu klubu KREart, ki mu ostaja »zvesta« še danes.

Je dijakinja 4. letnika evropskega oddelka novogoriške splošne gimnazije, a to ni bila njena prva izbira, ko se je odločala za vpis na srednjo šolo. Ker jo je ples popolnoma prevzel, si je želela nadaljevati šolanje na ljubljanski umetniški gimnaziji, smer sodobni ples, kamor je bila pred štirimi leti tudi uspešno sprejeta. A po mesecu dni je Julija ugotovila, da njena odločitev ni bila najboljša. »Uvidela sem, da je izbrana šola vseeno preveč umetniška, kot sem si jo predstavljala. Plesni del je bil zelo navdihujoč in mi je bil pisan na kožo, preostali del pa žal ne. Zato sem se vrnila domov in se vpisala na domačo gimnazijo,« pripoveduje Julija, ki bo po opravljeni maturi študij nadaljevala v tujini. Zanima jo poslovni svet, zato se navdušuje nad študijem menedžmenta. Še zadnje šolsko leto bo »uživala« status športnika, ki ji precej olajša delo, saj ima treninge hip hopa in baleta na urniku skoraj vsak dan. Ples namreč zapolnjuje precejšnji del njenega življenja. Poleg rednih treningov, nastopov in tekmovanj kot solistka, v duetu in v formaciji že tretje leto tudi izobražuje osnovnošolce prvin plesa. Na osnovni šoli Dobrovo tako otroke od 1. do 6. razreda pripravlja na šolski plesni festival ter na tradicionalno novoletno produkcijo Plesnega kluba KREart. »Izkušnja s poučevanjem mladih plesalcev je precej zanimiva, najljubši pa so mi nastopi in tekmovanja,« prizna. V kategoriji članov zastopa barve KREart že od 6. razreda. V hip hopu in street showu vsako leto zasedajo zavidljive uvrstitve na mednarodnem plesnem tekmovanju v Lignanu v Italiji ter

Vrtčevska olimpijada

Julija Rupnik in Asja Makuc na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih. Aja Franca, Nik Kidrič in Kristina Fabijan pa ne sestavljata zgolj koreografij za skupine, v katerih Julija pleše, ampak tudi zanjo kot solistko ali za plesni par, ki ga je lani tvorila z Asjo Makuc.

Obenem se s soplesalci udeležuje tudi odprtih tekmovanj v tujini. V preteklih letih so se iz Pariza, Sarajeva in Novega Sada članice vrnile z zlatimi kolajnami. »Brez plesa si ne predstavljam več svojega življenja,« je sklenila Julija. Dobršen del prostega časa nameni tudi potovanjem in dodatnemu plesnemu izobraževanju pri priznanih koreografih v tujini. V minulem letu se je navdušila tudi nad plesno zvrstjo dance hall, ki jo v KREart poučuje Aja Franca iz Vipave.

Ana Cukijati Foto: arhiv Julije Rupnik, Damijan Simčič – ZOSO Photography

Športno popoldne s starimi starši V vrtcu Kojsko smo izvedli že tradicionalno druženje s starimi starši.

Odpravili smo se na pohod, ki smo ga popestrili z različnimi gibalnimi nalogami in ga zato poimenovali kar vrtčevska olimpijada. Z vrtčevskega igrišča smo se na pot odpravili v treh skupinah. Po poti do Sv. križa so otroci ob spodbudi in pomoči starih staršev opravili različne gibalne naloge, kot na primer hojo v paru z zavezanimi nogami, met storžev v škatle, prenašanje storžev in različne naloge v poligonu. Kot se za olimpijado spodobi, so otroci osvojili medaljo, opozorili pa so nas, da so si medaljo zaslužili tudi stari starši.

Strokovne delavke vrtca Kojsko Jesen 2014 / Briški časnik / 80

Šport

90-letnica Almira Karmela Kristančič

Z leti je vse bolj »fedižno«

Z leti je vse bolj »fedižno«, tako pravi Alma, ki svojo dolgoživost preživlja v prijetni družbi, nenehni pozornosti in skrbni negi vseh Movievih na Ceglem.

Rodila se je 16. julija 1924 v Vipolžah očetu Andreju Bensa in mami Petrini, roj. Debenjak, po domače se je

tam reklo pri Bednejčevih. Kolonska družina je živela in kmetovala na zemlji posestnika Cotiča iz Ločnika, ki je bil dober gospodar, tako da številčna družina ni bila nikoli lačna. Med letoma 1912 in 1931 se je rodilo deset otrok (Alma je bila sedma), sedem sinov in tri hčere. Prvorojenec je umrl v sta-

Društvo upokojencev Kojsko

Na srečanju v Dutovljah

21. junija smo se člani DU Kojsko udeležili srečanja upokojencev Primorske v Dutovljah pri Sežani. Obisk smo izkoristili za ogled Pepinega vrta in kmečke hiše, kjer je nastala tudi skupinska fotografija.

Karlo Passoni

rosti dveh let in pol, sedaj pa živi le še njen brat Rudi v Domžalah.

Med 1. svetovno vojno je bil oče avstrijski vojak na bojiščih v Galiciji. Ker je bil ranjen v roko, so ga po okrevanju premestili v kuhinjo in je živ dočakal konec vojne. S petimi leti je šla Alma v vrtec, ki se je nahajal v stavbi ob starem vipolškem gradu. Spominja se, da so otroci nosili enotne haljice, na katerih so bile našite razpoznavne sličice; na njeni je bil ročni mlinček za kavo.

Pri šestih letih je prestopila prag šole z italijanskim učnim jezikom. V prvem razredu jo je učila mlada učiteljica, ki je dnevno prihajala iz Gradišča, spominja se še učitelja Lenardiča. Po obveznih petih letih šolanja je nadaljevala s programom splošne izobrazbe do 13. leta, nato je še eno leto obiskovala večerno šolo. S šestnajstimi leti pa si je že služila kruh z delom v tekstilni tovarni v Podgori, kamor se je vozila s kolesom vse do kapitulacije Italije. Pod nemško okupacijo pa je z vrstnicami pogosto prenašala pošto, največkrat v Čedad.

Leta 1950 sta s Celestinom Kristančičem s Plešivega sklenila zakonsko zvezo. Civilni poročni obred sta opravila v Neblem pred Vali Zalatel in Mirkom Domenisom, cerkvenega pa v Vipolžah. Skupno življenje sta začela v revščini in pomanjkanju, vendar sta s trdim delom ustvarila lepo in donosno kmetijo. Otrok nista imela, bila pa sta nepogrešljiva delovna pomoč in kot prava člana družine Movia. Leta 1986 ji je mož umrl.

Almi materinstvo ni bilo dano, zato pa se je nesebično razdajala najprej nečakom, nato pa še pranečakom. Pri njej so našli varstvo, nežnost, ljubezen, zatočišče in skozi leta ohranjali medsebojno naklonjenost in spoštovanje.

Svoja čustva, misli in želje so ji vsi izrazili tudi v enkratnem albumu, ki so ji ga izdelali za 90. rojstni dan. Svoj visoki jubilej je praznovala v krogu ožjih sorodnikov doma pri Movievih.

Kljub letom je Alma še dobrega zdravja, vedra in polna optimizma.

Redno spremlja dogajanje doma in po svetu, prebira časopise in revije ter uživa jesen življenja v prijetni družbi in stalni skrbi svojih najbližjih.

Naj bo še dolgo tako. To želimo Almi tudi iz uredništva Briškega časnika in se pridružujemo vsem že izraženim čestitkam za minuli jubilej.

Milena Beguš Jesen 2014 / Briški časnik / 81

Čestitke

90-letnica Ljudmila Žic

Za »premio« ovca in denar Milka se je rodila 22. avgusta 1924 kot drugi otrok zakoncema Jožefu in Avguštini (roj. Mavrič, po domače pri Starčevih) Mišič, po domače pri Rajhevih. Bilo je pet otrok, tri sestre in dva brata, ki še živita. Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v Brdicah pri Kožbani. Prisotnost otrok pri pouku je bila takrat odvisna od kmečkih opravil, saj so bili tudi otroci delovna sila. Kljub temu je bila uspešna učenka, tako da je eno leto za nagrado (premio) dobila ovco in denar. Oboje sta šla z očetom iskat na občino v Dolenje.

Druga svetovna vojna pa jim je vzela očeta. Nekega dne leta 1944 je prišla v vas skupina nemških vojakov, ki so nosili partizanske kape. S to prevaro so odpeljali očeta in še dva partizana, ki sta se takrat nahajala v vasi. Nekaj časa je bil zaprt v goriških zaporih, nato pa so ga odpeljali v nemška taborišča. Najprej je bil v Dachauu, nato v Neuengammeu in nazadnje v Ladelundu, kjer je tudi umrl.

Mama je ostala sama z otroki. Ko se je najstarejša hči poročila, je na Milko padlo veliko breme pri delu in skrbi za mlajša brata in sestro. Leta 1951 se je poročila s sovaščanom Ivanom Trakonjo. Rodila sta se sinova Silvano in Franko. Leta 1965 je izgubila moža in ostala ji je skrb za preživetje mladoletnih otrok in bolne tašče.

Kasneje se je poročila z vdovcem Ivanom Žicem (doma z otoka Krka), ki je živel v

101. rojstni dan Leopolde Vendramin

Seniku. Sedaj Milka živi z družino sina Franka in vsi skrbijo, da ji je udobno. Ima štiri vnuke in dva pravnuka.

Za Milkin 90. rojstni dan so se v Seniku zbrali ožji sorodniki, ki so ob prijetnem druženju proslavili njen visok jubilej.

Tudi iz uredništva Briškega časnika Milki iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih, mirnih in zadovoljnih let.

Milena Beguš

Prinesli so ji veliko torto Drobna, vendar še vedno bistra in iskriva je Pavlica iz Vedrijana sprejemala voščilke in voščilce, ki so ji 28. avgusta prihajali čestitat za visok jubilej. Čeprav ji telesne moči pešajo, je njena duhovna moč izjemna. Obiskovalcem se je zahvaljevala za voščila in darila ter slehernemu zaželela zdravja in visoke starosti. Čestitke je prebrala kar brez očal. Pa tudi pletilke še vedno spretno suče in pred letom prejetih klobčičev rdeče volne ji je že zdavnaj zmanjkalo.

Letos je Pavlica praznovala le v krogu ožjih svojcev in znancev. Med drugimi pa so jo obiskali in obdarili predstavniki občine z županom Francem Mužičem na čelu. Prinesli so ji veliko torto. Prišla je tudi predstavnica Društva upokojencev Kojsko in KO ZB Kojsko, katerih članica je.

Pavlica je v tem času najstarejša Brika in vsi smo ji zaželeli, da bi se čez leto ponovno videli. Čeprav smo želeli in upali drugače, je Pavlica svojo dolgo življenjsko pot sklenila v torek, 2. septembra.

Milena Beguš Jesen 2014 / Briški časnik / 82

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

IME AMERIŠKEGA FILMSKEGA LIBRETISTA KAHNA

R

D

UPIRANJE TELESA SPREMEBI SMERI OZ. HITROSTI

VSTOP V ORGANIZACIJO

PARTIZANSKI NAČIN BOJEVANJA

G

V

E

R

I

L

A

ŠOLSKA KNJIGA

U

Č

B

E

N

I

K

RAZGIBANO DOLOMITNO HRIBOVJE V VZHODNI SLOVENIJI

S

L

E

M

E

N

A

ABIB – HEBREJSKI MESEC

ANGLEŠKA PLOŠČ. MERA 8. ČRKA GRŠKE ABECEDE

A

K

E

R

MOČ, SILA, LAHKO JE ČLOVEKOVA, ELEKTRIČNA

VIDIAGO – MESTO V ASTURIJI

MAJHNA KLADA ZA SEKANJE DRV

T

N

A

L

C

E

STROKOVNI USLUŽBENEC V ARHIVU

J

I

N

A

J

E

R

A

R

H

G

I

T

I

V

A

J

A

RAJMOND DEBEVEC

HENRIK IBSEN

H

I

MESTO V TRANSILVANIJI (NI JANA) KIP MOČNE MOŠKE FIGURE

SEDMA GRŠKA ČRKA, SREDINA BESEDE METAN

E

T

A

NAJVIŠJI URADNIK V TETRARHIJI

T

E

T

R

VELIKA VEŽA

A

V

L

A

SLEMENA – HRIBOVJE V JV SLOVENIJI

HRVAŠKI DIALEKT V DALMACIJI

STROKOVNJAK ZA PTICE

A

K

SLOVNIČNI NAČIN

ČRKA RUSKE AZBUKE VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI

VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE

GUSTAV IPAVEC PASJA NOŽICA

KRAJŠA OBLIKA IMENA FRIDOLIN

LUKA V IZRAELU, SREDINA BESEDE ŠAKAL

ATOM Z ELEKTRIČNIM NABOJEM

I

O

N

IZDELOVALEC KRTAČ

K

R

T

A

Č

A

R

ANTON NANUT

A

N

BOJAN KRIŽAJ AM. LETALO Z DVEMA MOTORJEMA

B

K

POROK V BANČNIŠTVU

ČUTILO ZA VID

MESTO V ASTURIJI, TUDI VRSTA ŠPANSKEGA SIRA

V

I

D

I

A

G

O

VOJAŠKO POVELJSTVO

Š

T

A

B

A

Č

VEČJI KOS DEBLA, HLOD

Č

O

K

HINDUISTIČNA BOGINJA SREČE VILI RESNIK

Š

R

I

ILOVICA, TUDI KOČA IZ ILOVICE

I

L

O

V

K

A

ANTON OCVIRK

NOTRANJOST

N

O

T

R

I

N

A

NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ

A

G

A

GLAVNI ŠTEVNIK

S

T

O

HEBREJSKI MESEC

Pravilna gesla nagradne križanke 75. številke Briškega časnika so: ZP, ABORTUS, NEREIDA, OVADNIK, RANI, NE, TN, NOJ, IDI, PAV, TANGES, BURJA, GNU, NED, LESKA, AV, AHIL, SREDINA, NETIŠČE, ITALA, KEMO, HM, NP, ORA, ŠČETKAR, ČASNOST, IR, PTA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali SONJO BIZAJ, Kojsko 16 a, 5211 Kojsko. Nagrajenki Občina Brda poklanja knjigo Gregorja Božiča Sadje sonca. Nagrajenka naj prevzame nagrado na tajništvu Občine Brda.

Podrobneje smo o knjigi Sadje sonca pisali v prejšnji številki.

Mi pa smo vam pripravili novo, jesensko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 20. novembra 2014. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

busklce

K soncu

ALEŠ ČEH

Naslov:

NAJVIŠJA KARTA PRI TAROKU

Da je letošnje deževno poletje zelo prijalo nekaterim rastlinam, med njimi tudi sončnicam, dokazuje posnetek s Polnovega vrta v Bregu pri Golem Brdu. Brunine sončnice so prerasle telefonski drog, se povzpele bliže oblakom in zahrepenele po bližini sonca.

Iva Sivec Foto: Iva Sivec Jesen 2014 / Briški časnik / 83

Misel

Srce Jezusovo v Biljani

Praznovanje povezuje ljudi Prosili so me, naj napišem nekaj o praznovanju Srca Jezusovega. Ta praznik je glavni shod za biljansko župnijo in se ga radi udeležijo tudi mnogi verniki iz drugih župnij.

Srce je v naši kulturi simbol ljubezni. Reči nekomu, da je brez srca, je hud očitek. Z izrazom »Srce Jezusovo« poudarimo, da je Bog ljubezen (prim. 1 Jn 4,8).

Zgodovina češčenja Srca Jezusovega se začenja z Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (Jn 21, 20). Že v srednjem veku so češčenje presvetega Srca širili sv. Bernard, sv. Bonaventura, sv.

Bernardin … Češčenje se je pospešilo v 17. stoletju, ko je francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque imela mistično doživetje. Vatikan se o tem videnju dolgo ni izrekel. Praznik Srca Jezusovega je za Poljsko dovolil skoraj sto let po Marjetinih razodetjih, še sto let kasneje pa za vso Cerkev (l. 1856). Praznik obhajamo na petek, ker gre za nekakšno »ponovitev« velikega petka, ko je Bog ljubezen do nas izkazal s svojo smrtjo na križu in je osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi.

Srce Jezusovo je postalo jedro katoliške mistike in teologije.

Ljubezen je bistvo Boga. Ta božja ljubezen se razodeva v Jezusu in simbol te ljubezni je Jezusovo Srce. Božja ljubezen je najgloblji nagib za naše odrešenje. Papež Pij XII. v svoji okrožnici o Srcu Jezusovem poudarja, da so darovi Jezusovega Srca evharistija, Devica Marija, duhovništvo, Cerkev in zakramenti ter celo Sveti Duh (HA 34–39.41). Mnogi papeži in škofje so pospeševali češčenje najsvetejšega Srca. Ni čudno, da je ponekod kar cel junij posvečen Srcu Jezusovemu.

Marjeta Marija Alacoque je v videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem njegovega Srca. Te obljube nimajo takšne veljave, kakršno ima Sveto pismo, saj spadajo k zasebnemu razodetju. So pa skladne z Novo zavezo, ki tako jasno razodeva Jezusovo dobroto, ljubezen in usmiljenje.

Nekatere obljube (ali sadovi) častilcem Srca Jezusovega so:

o Naklonil bom mir njihovim družinam. o Tolažil jih bom v trpljenju. o Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri, in se ne bodo pogubili. o Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju. o Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer me bodo častili in se mi izročali. o Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez zakramentov.

Na 5. katoliškem shodu 26. avgusta 1923 v Ljubljani so se Slovenci kot narod posvetili Srcu Jezusovemu. Krajevni evharistični kongres za Brda je bil v Biljani od 21. do 23 septembra 1923.

Vsak dan ob 6. uri zjutraj je bila sveta maša z govorom, ob 10. uri je bila maša pred Najsvetejšim in ob 16. uri rožni venec, govor, litanije Srca Jezusovega pred Najsvetejšim in blagoslov. V nedeljo, 23. septembra, je slovesnost vodil goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej in se je zaključila ob 15. uri s procesijo z Najsvetejšim.

V župnijskem arhivu še obstaja razpored vseh briških vasi, kako so se uvrstile v procesijo.

Verjetno je prav ta evharistični kongres spodbudil nakup kipa Srca Jezusovega v Biljani, ki ga še vedno vsako leto za praznik nosijo možje pri procesiji. Že stara navada je, da je pri procesiji sodeloval pihalni orkester, in to navado nadaljujemo.

Na praznovanje praznika Srca Jezusovega se pripravljamo celo leto, da imamo za prve petke v mesecu celodnevno češčenje Najsvetejšega in priložnost za sveto spoved. Še vedno je veliko odraslih, ki redno za prve petke hodijo k sveti spovedi in se v veliko večjem številu udeležijo svete maše. Na praznik Srca Jezusovega se mnogi posamezniki in družine posvetijo Srcu Jezusovemu. Resnični častilci Srca Jezusovega hočejo Bogu služiti s tem, da mu vračajo ljubezen, ga molijo in mu izkazujejo dolžno hvaležnost. Sadovi te pobožnosti so vidni.

Ker so Brda majhna in za prve petke ni mogoče, da bi bile po vseh župnijah svete maše in priložnost za spoved, se lahko združimo v Biljani, kjer je že močna zgodovina češčenja Srca Jezusovega, in skupaj doživimo milosti, ki jih Jezus podarja svojim častilcem, ki se mu zaupajo.

Lojze Kržišnik

Rožnca v Medani

Letos še posebej slovesno Na praznik Marijinega vnebovzetja pripravijo v Medani vsakoletno rožnco – shod s procesijo, pri kateri skupina mladeničev nosi Marijin kip po poti vse do križišča vasi Ceglo in nazaj.

Letošnja rožnca je bila še posebej slovesna, saj župnik mons.

Gašper Rudolf praznuje 60-letnico mašniškega posvečenja. Jubilejno biserno mašo je ta dan odpel skupaj z duhovniškimi sobrati, polna cerkev vernikov pa je z veseljem prisluhnila njegovi besedi in z navdušenjem sodelovala pri petju Marijinih pesmi, ki jih je izvajal medanski cerkveni pevski zbor ob orgelski spremljavi Radovana Kokošarja.

Urška Testen Foto: Andrej Colja Jesen 2014 / Briški časnik / 84