Dogodki
Kojščanski trojki Ivanu Lenardiču, Antonu Starcu in Slavku Vugi v spomin
Spominska plošča članom organizacije TIGR Občina Brda je v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve 26. decembra lani povabila na odprtje spominske plošče na steni stavbe zdravstvenega doma v Kojskem z imeni kojščanske trojke: Ivan Lenardič, Anton Starc in Slavko Vuga. Ploščo je oblikovala Ines Bonutti. Na prizorišče prireditve so se najprej postavili praporščaki s poveljnikom polkovnikom Srečkom Lisjakom, predsednikom OZVVS Veteran Nova Gorica. Zatem je MoPZ Srečko Kumar zapel slovensko himno. Moderator prireditve je bil gledališki igralec Radoš Bolčina, ki je poleg povezovanja izvedel tudi umetniški program. V kulturnem programu so nastopili MoPZ Srečko Kumar Kojsko, ki mu je dirigirala Gabrijela Mugerli, učenke POŠ Kojsko Ivana Golja, Neja Marušič Črv in Maša Marušič pod mentorstvom Klare Simčič, Ula Jelina in Jan Erzetič iz Pihalnega orkestra Brda ter Sanja Vogrič in Tadej Lukman, člana Slovenskega katoliško prosvetnega društva Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana. Prisotne je v imenu VS Kojsko nagovoril predsednik Vasilij Vendramin, med njimi podžupana Žarka Kodermaca, direktorico občinske uprave Anito Manfreda, predsednika društva TIGR Primorske dr. Savina Jogana, dr. Miro Cencič, evropsko poslanko Patricijo Šulin in Marjana Terpina, predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Brda-Gorica-Števerjan, svetnike Občine Brda in nastopajoče. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k ideji in izvedbi tega dogodka. Nagovor je imel tudi dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR Primorske. Predstavil je letošnje obeleženje 90-letnice ustanovitve protifašistične organizacije TIGR. Izpostavil je bistvene vrednote, poudarke in nauke tega pomembnega gibanja v slovenski zgodovini, ki bi morali biti v žarišču današnjega delovanja društva TIGR Primorske, pa tudi širše. Gre predvsem za enotnost ter jasen in premišljen program delovanja. TIGR je bil kljub ilegalni organiziranosti povezan z ljudmi in odprt za sodelovanje z drugimi podobno usmerjenimi organizacijami in skupinami. Društvo TIGR si prizadeva, da bi to zgodovinsko dogajanje približali novim generacijam. »Vendar smo tudi priče pojavom, kot so nove evropske profašistične stranke, paravojaški postroji in korakanje pripadnikov bivših kolaborantskih formacij, ali nedavne grozljive podobe policijskega nasilja v Kataloniji, ki kažejo, da je bil fašizem v drugi svetovni vojni sicer vojaško premagan, vendar pa so njegove klice, žal, marsikje preživele …« je med drugim povedal. Slavnostna govornica je bila dr. Mira Cencič, ki je v svojem govoru v glavnih obrisih predstavila to ilegalno organizacijo. Najprej je navedla razloge, ki so pod italijansko Pomlad 2018 / Briški časnik / 30
fašistično politiko pogojevali njen nastanek. V Gorici so se ilegalno organizirali marca 1927, ko so fašistične »škvadre« opustošile Trgovski dom. Organizirali so se na Tržaškem in Pivškem. 8. septembra 1927 pa so se zbrali na Nanosu in se dogovorili o skupnem in enotnem delovanju ter organizacijo poimenovali TIGR. Sklenjeno je bilo, da se povezujejo v trojke, te v celice ter delujejo v strogi tajnosti pod vodstvom odbora v Trstu in Gorici. V Brdih je bil organizator in pobudnik Avgust Sfiligoj. V Kojskem so pristopili k tajnemu delovanju Ivan Lenardič, Anton Starc in Slavko Vuga. V nadaljevanju je govornica opisala, kako je organizacija delovala in navaja sestanek junija 1928 v vinogradu nad Podsabotinom, kjer so izrekli prisego po besedilu Zorka Jelinčiča. Tako se je glasila: »Prisegam pred Bogom, na svojo čast in na čast svoje družine, da posvetim vse svoje moči borbi proti italijanskem fašizmu, za osvoboditev zasužnjenega slovenskega naroda na Primorskem.« Opisala je, kako so Brici pomagali Albertu Rejcu pri skrivanju in begu čez mejo v Bohinjsko Bistrico v hudi zimi leta 1929. Po sabotažnih in razstrelilnih akcijah so s pomočjo ovaduhov sledile množične aretacije. Temu so sledili zapori, zasliševanja, mučenja, sodni procesi, ki so se končali z usmrtitvijo štirih na bazoviški gmajni. Vodstvo se je oblikovalo v Ljubljani in spremenil se je način delovanja. Odmevno srečanje je bilo leta 1939 na Čavnu, ko se je že bližal svetovni spopad. Zato so se začele priprave na oborožen upor.