Briški časnik številka 80, jesen 2015

500 let gotskega oltarja sv. Križa v Kojskem

ŠTEVILKA 80 • LETNIK 19 • JESEN 2015

Ob izidu Jesenska številka Briškega časnika nekoliko zamuja, saj smo čakali prihod pomembne gospe. 22. oktobra je svoja vrata uradno odprla Vila Vipolže. Dogodek smo želeli deliti z vami. Prejšnji teden so se v najlepši renesančni vili v Sloveniji zvrstili številni dogodki. Vila odseva zgodovino življenja na stičišču treh svetov in treh kultur ter želi postati središče družabnim, kulturnim in poslovnim dogodkom. Želimo ji pestro življenje, ogromno dogodkov in še več obiskovalcev.

V tej številki pa poročamo o še enem pomembnem kulturnem biseru. Septembra smo veličastno praznovali 500-letnico gotskega oltarja v cerkvici sv. Križa. V Kojskem so mali zaklad, ki že pol stoletja bdi nad vasjo, počastili s številnimi dogodki.

Prav gotovo tudi takšni dogodki botrujejo, da je Občina Brda prejela laskavi naslov destinacija odličnosti EDEN 2015 v Sloveniji. Predsednik komisije etnolog Janez Bogataj je ob tej priliki poudaril, da so Brda edina slovenska destinacija, katere glavni motiv za obisk je kulinarika. Po njegovih besedah imamo najbolj dodelano vinsko cesto v Sloveniji in naša vinska cesta je edina vinska cesta v Sloveniji, ki si zasluži to ime. Revija Wine & Spirit pa je Movio in Kabaja uvrstila med sto najboljših vinarjev na svetu.

V Brdih je doma tudi Samo Miklavc, pomočnik trenerja slovenske odbojkarske reprezentance Andree Gianija, ki se je z Evropskega odbojkarskega prvenstva vrnila s srebrno kolajno. Čestitamo. Intervju s Samom Miklavcem bomo pripravili v naslednji številki, ki bo tudi naša jubilejna, saj bomo praznovali 20. obletnico izhajanja. Vabimo vas, da s Pihalnim orkestrom Brda in nami obujate 20-letne spomine 12. decembra ob 19. uri v Vili Vipolže.

Vaša odgovorna urednica, Lucija Prinčič Terpin

Obisk makedonske delegacije

Občina Brda bo makedonski občini Demir Kapija v podporo pri črpanju evropskega denarja Medtem ko bo Slovenija (in posledično Občina Brda) v naslednjem programskem obdobju črpala evropska sredstva le na področju strategij trajnostnega razvoja, se makedonske občine prvič soočajo z možnostjo črpanja tovrstnih sredstev, zato je delegacija občine Demira Kapija 24. in 25. septembra obiskala Občino Brda kot primer dobre prakse črpanja sredstev.

Dvodnevni obisk se je pričel z okroglo mizo, ki je potekala v z evropskimi sredstvi prenovljeni Vili Vipolže, na kateri so predstavili turistično destinacijo »Brda« ter njeno vizijo. Nataša Jakopič in Tanja Golja iz RRA Severne Primorske sta gostom iz Makedonije predstavili čezmejne projekte Občine Brda, ki so jih v finančnem programskem obdobju 2007–2013 uspešno izpeljali, ter možnosti sodelovanja v naslednji finančni perspektivi.

Erika Kovačič Marinič pa je orisala razvoj briške turistične B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

destinacije: od same zasnove Turističnoinformativnega centra (TIC), preko nadgradnje slednjega z ustanovitvijo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda, vse do današnje organizacije promocije briške destinacije in ponudbe.

Da bi Občina Brda gostom tudi v praksi prikazala primere črpanja sredstev, je makedonsko delegacijo popeljala na ogled domačij Bjana v Biljani ter Belica v Medani, obisk pa so zaključili v Vinski kleti Goriška Brda, kjer so spoznavali strukturo in delovanje dolgoletne briške zadruge. Nazadnje so se sprehodili po uličicah srednjeveške vasice Šmartno, ki je ilustrativen primer obnove vasice z evropskimi sredstvi.

Ravno tako kot briška občina je tudi občina Demir Kapija (ime istoimenskega upravnega središča občine izvira iz turške besede Demir Kapi, ki pomeni »železna vrata«) kmetijska občina, v kateri prednjači vinogradništvo. Občina spada v vardarsko vinorodno območje, ki pokriva več kot 80 % makedonske proizvodnje vin. Zato sta župana Franc Mužič in Trajce Dimitriev sklenila, da bosta občini obdržali vezi in poskusili vzpostaviti partnerstvo v naslednjem programskem obdobju črpanja evropskih sredstev, med občinama pa bi obenem potekal tudi vzajemen prenos dobrih praks, še posebej na področju vključevanja mladih v vinogradništvo.

Erika Koncut Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2700 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Jesen 2015 / Briški časnik / 1

Občina

Slovenska destinacija odličnosti EDEN 2015

Letos so zmagala Goriška brda Že šesti poziv EDEN (European Destinations of ExelleNce), naslovljen »turizem, lokalna kulinarika in gastronomija«, je zaključen. V Sloveniji se je za ta naziv potegovalo kar 11 destinacij. S specifično kulinarično ponudbo, s katero se na izviren, celovit in trajnosten način oživlja lokalno okolje ter s tem lokalni ponudniki povečujejo obisk gostov preko celega leta, se je v finale uvrstilo pet najboljših. Projekt, ki ga je zasnovala Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike, v Sloveniji vsakič znova odkrije in nagradi destinacijo, ki svoj razvoj in uspešnost povezuje s spoštovanjem trajnostnih načel. Slovenska destinacija odličnosti EDEN 2015 so postala Goriška brda.

Trebnje (Dobrote Dolenjske), Radovljica (Radol´ca), Bohinj (Bohinjsko - From Bohinj), Kras (Živi Kras; Kulinarika&kamen) in Goriška brda (Brda - spoznaj, okušaj, doživi; Okušaj briške dobrote) so bili po rezultatih smeli konkurenti v boju za končno lovoriko. Strokovna komisija v sestavi predsednika prof. dr.

Janeza Bogataja in članic prof. dr. Tanje Mihalič, dr. Tanje Lešnik Štuhec in mag. Irene Milinkovič je pet destinacij finalistk obiskala na terenu in opravila ocenjevanje. Za ocenjevanje in določitev vrstnega reda finalistk je komisija upoštevala tako ocene pisnih prijav kot tudi spoznanja na terenu ter odgovore na tri dodatna vprašanja. Strokovna komisija je za slovensko destinacijo odličnosti EDEN za leto 2015 razglasila Brda, ki se tako pridružujejo predhodnicam Dolini Soče, Solčavskemu, Reki Kolpi, Idriji in Laškemu, ki so spoštovanje do ohranjanja in krepitve zavedanja o zeleni Sloveniji potrdile v preteklih letih. »Zmagovalna destinacija Goriška brda je izrazita kulinarična in gastronomska destinacija, kjer so glavni ter edini turistični motiv in vsebine ponudbe povezani izključno s kulinariko in gastronomijo,« pravi prof. dr. Bogataj in dodaja: »V Goriških brdih zelo pravilno razumejo vlogo ter pomen kulinarične in gastronomske dediščine, ki je lahko temelj sodobnim, ustvarjalnim in inovativnim razpoznavnostim. Turistom ponujajo posebne kulinarične in gastronomske programe, saj so to tiste vsebine, ki poleg pokrajinskih slikovitosti pritegnejo številne posameznike in skupine v Brda.« Ocenjevanje na terenu je potekalo na Turistični kmetiji Breg, v vasici Breg pri Golem Brdu. Gostiteljici Adrijana in Mirela Peresin v sodelovanju s kuharjem Adijem Blaškom iz Hotela San Martin so za člane komisije pripravili posebno kosilo. Jedi so bile preproste, s prepletom tradicije in sodobnosti hkrati.

Skrbno izbrane sezonske sestavine, s poudarkom na lokalni pridelavi, so se odražale v pršutu s figo »bonko«, frtalji z »zejem« (s sezonskimi zelišči), »tagičevi kuhni« (enolončnica z bučkami), domačih rezancih s cuketami in lavando (bučkami in sivko), njoku nadevanim z zejem (aromatičnimi zelišči), toču s šalamom in belo polento. Za sladico so postregli figov sladoled na »briški opoki«. Jedi so spremljala izbrana vina, ki so jih za ta posebni dogodek izbrali strokovnjaki iz Vinske kleti Goriška Brda. Po zaključku uradnega dela je sledil sprehod po vasi. Vijugasta potka je vodila mimo bogato obdanih oljčnih in figovih dreves, vse do nastanitvenih hišic v objemu miru in spokojnosti narave. Kratek postanek v galeriji vrhunske umetniške keramike Ivana Skubina, Jesen 2015 / Briški časnik / 2

za konec pa še majhno presenečenje - slovo ob domači kapljici z dovršenim slogom, z izrazito in živahno svežino sredozemskih zdravilnih zelišč, z vinom Motnik ter sladkim prigrizkom figovega štrudlja in potice s svežim grozdjem. Župan občine Brda Franc Mužič je to posebno priznanje pospremil z besedami: »Občina Brda se že od samega začetka, od ustanovitve leta 1995, zavzema, da skupaj s primarno briško dejavnostjo, ki je kmetijstvo (vinogradništvo in vinarstvo), napravi destinacijo še bolj prepoznavno tako doma kot tudi v tujini. Vsled tega naša občina sodeluje na številnih sejemskih predstavitvah, ki nam jih omogočajo tuje prijateljske občine, občine iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Ponašamo se z našo specifiko - vrhunskimi vini s svetovnim slovesom ter sočnim briškim sadjem, med katerim zagotovo kraljuje briška češnja. Gastronomija je zagotovo naš adut, ki združuje ponudnike briških dobrot ter v Brda privablja številne goste, kai jih razvajamo in se jim posvetimo, da ob odhodu zapustijo našo deželico z nasmehom na obrazu.

Vsako priznanje mora biti, to čutim tudi sam, še večji izziv in obveza za še boljše delo. Glede na to, da svoje Brike in Brice dobro poznam, vem da bomo zavezo še kako držali in svoj trud vlagali v še »boljša Brda«.« Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je ob prejetju naziva povedala: »To je priznanje vsem Brikam in Bricem, ki desetletja vlagajo v razvoj briškega turizma in dan za dnem oblikujejo pestro in pristno ponudbo. Ta laskavi naziv je obenem zaveza, da se bomo tudi v prihodnje trudili biti najboljši in mnogim zgled dobre prakse.« Vseh pet finalistk bo predstavljenih v evropskem prostoru kot primeri dobrih praks tako s strani Slovenske turistične organizacije kot Evropske komisije.

V torek, 14. oktobra, je Slovenska turistična organizacija, v sklopu »Dnevov slovenskega turizma«, ki so se letos odvijali v Novi Gorici, podelila najvišja priznanja v turizmu. Šesto priznanje slovenski destinaciji odličnosti - priznanje EDEN je na podelitvi prevzel župan Občine Brda Franc Mužič.

Mateja Drnovšček

­

­

Občina

Evropska destinacija odličnosti

Intervju s predsednikom komisije

Brda imajo edine pravo vinsko cesto

Takoj po novici, da je Občina Brda prejela laskavi naslov Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji, smo poklepetali s predsednikom komisije etnologom Janezom Bogatajem. Čemu je strokovna komisija pri izbiri zmagovalca namenila največ pozornosti?

Prvi del ocene so sestavljali odgovori prijaviteljev, drugi del ocene pa je strokovna komisija naredila na osnovi ogleda petih finalistov na terenu. Finalistom postavimo še tri dodatna vprašanja, pri ugodnih odgovorih pa finalisti lahko pridobijo še trideset dodatnih točk. Letos so bile razlike med finalisti minimalne. Zmagovalko in drugo uvrščeno destinacijo je ločilo le četrt točke.

S čim so vas Brda prepričala?

Brda so edina slovenska destinacija, kjer je glavni motiv za prihod turistov in obiskovalcev kulinarika. Imajo tudi pokrajino, ki je s kulinariko povezana. Sadje in vino sta povezana s siceršnjo kulinarično ponudbo. Poleg tega imajo Brda najbolj dodelano vinsko cesto v Sloveniji, saj je edina vinska cesta, ki si tudi zasluži to ime.

V čem je pomen naziva Evropske destinacije odličnosti?

Kaj prinaša?

Janez Bogataj

Evropska komisija je pred leti, ko je začela s podeljevanjem naziva Evropske destinacije odličnosti, želela na dolgi rok vzpostaviti ravnotežje v ponudbi turističnih destinacij. Danes imamo v Evropi celo vrsto destinacij, ki imajo preveč obiska, kjer je turizem postal že preveč agresiven; na drugi strani pa imamo destinacije, ki so popolnoma nepoznane. Vsaki dve leti tako komisija razpiše natečaj z drugo tematiko. Letos je bila osrednja tematika kulinarika in enogastronomija.

Biti finalist v tem pozivu, zmagovalec pa sploh, je torej za destinacije velika priložnost samopromocije?

Mislim, da so Brda na tem področju naredila že velik korak naprej in gredo v pravo smer. Smo lahko ponosni, da nas bodo letos zastopala v Bruslju. Je pa potrebno obenem poudariti, da ima vseh pet finalistov v bodoče priložnost, da delujejo v okviru te »družine« EDEN. Gre za novo družino turistično novih destinacij, ki so trajnostno naravnana, saj so naravi in človeku prijazna. Skratka daleč od turistične industrije, agresivnosti in podobnih pojavov.

Erika Koncut

Brda v zeleni shemi slovenskega turizma

Za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji Brda so se pridružila 16 destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma. Shema se izvaja pod okriljem Slovenske turistične organizacije.

Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem, namenjen je tako destinacijam kot tudi posameznim turističnim ponudnikom. V destinaciji Brda smo se odzvali na javni poziv za destinacije in se priključili prvim pilotnim slovenskim turističnim destinacijam, ki bodo ocenjene po ZSST. Shema ZSST temelji na globalnih indikatorjih za trajnostni razvoj destinacij GSTC in ETIS, ki jim je dodan nacionalni značaj. Gre za kompleksen sistem, sestavljen iz več korakov in orodij. Takoj po vstopu v shemo smo v destinaciji že pričeli z

delom ter določili koordinatorja, to je Erika Kovačič Marinič, ki bo odgovorna za izvedbo celotnega postopka. Ta bo zaključen predvidoma do konca letošnjega leta.

V nadaljevanju leta nas čaka več korakov – od pridobivanja podpore v lokalnem okolju prek zbiranja in analize podatkov do priprave končnih poročil. Z izvedbo celotnega postopka bomo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno, pa tudi nabor ustreznih ukrepov za izboljšave v prihodnosti. Poleg tega se bomo s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirali kot okolju in družbi prijazna destinacija.

Zelena okoljsko in družbeno odgovorna destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj turistične organizacije. Je nekaj, kar lahko dosežemo samo vsi skupaj – vsi deležniki v destinaciji, tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja. Ne nazadnje pa so za ta proces ključni tudi vsi, ki v destinaciji živijo. Izrednega pomena je namreč, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki jo obiščejo.

TIC Brda Jesen 2015 / Briški časnik / 3

Občina

20 let Občine Brda

Sodelovanje z Upravno enoto Nova Gorica

Poročni turizem cveti Ob letošnjih številnih jubilejih ne gre zapostaviti pomembne obletnice, rojstnega dne naše občine. Občina Brda se je rodila skupaj s številnim drugimi občinami na Goriškem. V spomin na njeno ustanovitev ter na trenutno delovanje in sodelovanje z Upravno enoto (UE) Nova Gorica smo obiskali načelnico UE Nova Gorica Bojano Kompare. Načelnica nam je s svojimi sodelavkami orisala to vez, ki je ostala še vedno zelo intenzivna.

Na fotografiji: Bojana Kompare, načelnica, mag. Elena Hari Pertovt, vodja Oddelka za okolje in prostor, Olenka Birsa, vodja Oddelka za kmetijstvo in občo upravo, in mag. Tanja Kralj, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve

Kako je nastajala Občina Brda in kako ste pri tem sodelovali v UE Nova Gorica?

Z letom 1994 je državni zbor izvedel reformo lokalne samouprave in z zakonom določil način ustanavljanja občin. Namen tega je bil, da je dostop do ministrstev funkcionalen tudi na lokalni ravni.

Upravna enota Nova Gorica je pomagala pri vseh ustanovnih pravnih aktih. V takratni kadrovski službi smo po ustanovitvi Občine Brda pomagali pri kadrovskih zadevah in vzpostavitvi notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest. V nadaljevanju smo še nekaj časa pomagali pri vodenju kadrovskih postopkov, kot so zaposlovanje, izdajanje raznih sklepov in podobno. Ob tem naj izpostavim, da smo takoj po ustanovitvi zelo dobro sodelovali s takratnim občinskim tajnikom Bogdanom Mariničem. Imel je neizmerno energijo in entuziazem za sodelovanje, ki se je kasneje izkazalo za zelo uspešno, in je stvar vzel zelo dobro v roke.

Kako pa sedaj sodelujete z Občino Brda?

Na naši upravni enoti imamo naš slogan, ki se glasi: Vaše zadovoljstvo, naš uspeh! Medsebojno spoštovanje, sodelovanje in učenje so temelji organizacijske klime v Upravni enoti Nova Gorica.

Kot veste, je na Dobrovem krajevni urad, pristojen za izdelavo osebnih izkaznic in potnih listov, in tu lahko vsak pridobi tudi vse dodatne informacije. Poleg tega imamo svojo ažurno spletno stran, ki jo najdete na spletnem naslovu www.upravneenote.gov.si/nova_ gorica/. Zelo intenzivno sodelujemo s Kmetijsko obveščevalno službo in Kmetijsko zadrugo Brda, poleg tega imamo tudi svojo oglasno desko, kjer so ažurno objavljena vsa obvestila. Sodelovanje z vsemi šestimi občinami, ki spadajo pod okrilje UE Nova Gorica, je tesno in aktivno, kar privede tudi do dobrega dela.

Najverjetneje je zaradi briške primarne dejavnosti sodelovanje najmočnejše na kmetijskem področju?

Da, naloge Oddelka za kmetijstvo in občo upravo so v veliki meri povezane s kmeti na območju Občine Brda. Kmetje so namreč na podlagi veljavne zakonodaje vpisani v registre, ki jih vodi UE Nova Gorica. Natančneje so kmetijska gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG) ter v register vinogradnikov in Jesen 2015 / Briški časnik / 4

vinarjev (RPGV). Ti morajo vsako leto prijaviti pridelek grozdja in vina, pridelek oljk ter zaloge vina. Prijaviti morajo prav tako vsako zasaditev nasadov ter pridobiti dovoljenja za obnovo in novo zasaditev nasadov. Kmete redno obveščamo o spremembah in jih vabimo na usklajevanje ter sodelujemo s Kmetijsko svetovalno službo ter Kmetijsko zadrugo Brda. V času subvencijske kampanije kmete naročamo, kar se je izkazalo za zelo učinkovito, saj so tako lahko hitro na vrsti. Poleg tega redno sodelujemo z Občino Brda pri prodaji kmetijskih zemljišč in gozdov ter na oglasni deski objavljamo ponudbe za prodajo ter pridobivamo informacije, kako so zemljišča opredeljena po občinskem načrtu. Zadnja sprememba, ki je še ena v vrsti vsakodnevnih sodelovanj in komunikacij, je nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji morajo do konca leta uskladiti opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. S 1. januarjem 2016 bo namreč stopil v veljavo nov sistem dovoljenj za obnovo vinogradov, ki bo prinesel določene spremembe. Torej, kot vidite, je sodelovanje na tem področju redno in tudi zelo uspešno.

Koliko porok je bilo do sedaj v Brdih in zakaj se po vašem mnenju pari odločajo za poroko v Brdih?

Do 30. septembra je bilo na območju Občine Brda sklenjenih 48 porok, kar predstavlja 37 odstotkov vseh porok na Upravni enoti Nova Gorica in 65,5 odstotka več porok kot v celem letu 2014, ko jih je bilo 29. Izbira kraja poroke je po našem mnenju predvsem rezultat dela turističnih delavcev v Brdih in čudovite pokrajine. V letošnjem letu sta bila kot uradni prostor ukinjena Ljubljanski grad in dvorec Zemono, kar tudi vpliva na večje povpraševanje na našem območju. Tako je bilo tudi na celotnem območju UE Nova Gorica do 30. septembra letos sklenjenih 18 odstotkov več zakonskih zvez kot v letu 2014.

Kakšni so vaši občutki pri porokah v Brdih, kako sodelujete z županom?

Na območju UE Nova Gorica sklepa zakonske zveze načelnica UE Nova Gorica Bojana Kompare oz. od nje pooblaščene osebe.

Trenutno imamo 10 pooblaščencev, med katerimi je tudi župan Občine Brda Franc Mužič, ki sklepa zakonske zveze največ na območju občine Brda. Na UE Nova Gorica je pooblaščenih pet matičark, ki so prisotne pri obredu sklenitve zakonske zveze tudi v Občini Brda.

Za razliko od drugih uradnih prostorov sklepajo zakonsko zvezo na območju Občine Brda večinoma pari, ki nimajo prebivališča na območju UE Nova Gorica, ampak so z območja celotne Slovenije, pa tudi iz tujine.

V Brdih imamo odslej nov poročni prostor v Vili Vipolže.

Tako je, s 1. septembrom je tudi Vila Vipolže postala uradni prostor za sklepanje poročnih zvez, saj je UE Nova Gorica podpisala sporazum, po katerem se lahko tudi na tem mestu sklene poročna zveza. Te je bilo sicer prej mogoče skleniti na Gradu Dobrovo, ki je uradni prostor od leta 1996. Sicer se poroke lahko sklepajo tudi na drugih lokacijah, ki so zasebne. Vila Vipolže je kot uradni prostor doživela sklep prve poročne zveze 10. oktobra in upamo, da bomo tudi na tem področju še naprej tako aktivni.

Andreja Benedetič

Občina

20 let Občine Brda

Županove misli o sodelovanju z Upravno enoto Nova Gorica

Ne le poročni protokol, ampak celovita ponudba Letos poteka že enaindvajseto leto Občine Brda. Prve volitve v skladu z novim zakonom o lokalni samoupravi se bile leta 1994, z delovanjem pa je občina začela 1. januarja 1995.

Na vprašanje, česa se še posebno rad spominjam v tem obdobju, lahko odgovorim, da kljub velikim dosežkom na področju raznih investicij sem zadovoljen in ponosen, da so Brda iz dneva v dan bolj prepoznavna doma in v tujini.

Za ta dosežek gre zasluga dolgoletnemu kontinuiranemu in timskem delu. Vsled usklajenih akcij smo Brici na področju turizma prejeli pohvale in priznanja na državni in evropski ravni.

Ne gre pozabiti tudi na investicije, saj so Brda za zgled oz. primer dobre prakse. Za obuditev spomina naj naštejem le nekaj pomembnejših: vodovod Mrzlek, ki nam daje zdravo, neoporečno vodo, obnova približno 20 km primarnega vodovoda, obnova srednjeveške vasi Šmartno, Vile Vipolže, pa tudi občinske in lokalne ceste smo posodobili. Prav tako smo primer dobre prakse in dobitniki laskavih priznanj na področju energetske varčnosti oz. sanacije (Osnovna šola ter Vrtec Dobrovo in Kojsko, sanacija jav-

ne razsvetljave, postavitev fotovoltaike – sončne elektrarne na streho Osnovne šole Dobrovo). V okviru možnosti Občina podpira tudi športna in kulturna društva, tako da se tudi na tem področju precej dogaja.

Takoj po nastanku občine smo v občinski upravi začutili potrebo še po dodatnih aktivnostih. Ravno tedaj je bil obnovljen Grad Dobrovo. S takratnim načelnikom UE Nova Gorica, danes na žalost že pokojnim Gorazdom Maffijem, sva se kmalu dogovorila, da nam omogoči sklepanje zakonskih zvez v prostorih dobrovskega gradu. Prva poroka je bila septembra leta 1997. Kot prva sta se v Gradu Dobrovo poročila naša cvetličarka Nataša Skočaj Kodermac in Domen Kodermac. Ravno takrat so začeli obnavljati kromberški grad in večina porok se je preselila na Dobrovo. To je trajalo dobri dve leti; ocenjujem, da je bilo v tistem času sklenjenih prek 200 zakonskih zvez.

Ocenjujem, da je bilo kasneje v Brdih sklenjenih na leto od 15 do 25 zakonskih zvez. V okviru Praznika češenj že od leta 2012 organiziramo zelo odmevno tradicionalno Briško poroko, za katero se na poseben način izbere poročni par. Glede na velike aktivnosti in promocijo TIC-a in ZTKMŠ-ja Brda ter odprtje Vile Vipolže pričakujemo precejšne zanimanje na tem področju, in sicer za dobrih 100

odstotkov od prvotnega. Naj poudarim, da se v Brdih poročijo večinoma pari iz osrednje Slovenije, precej jih je tudi iz tujine. Da se novoporočenci odločijo opraviti ta prijeten obred v Brdih, obstaja veliko razlogov. Za večino izmed njih je to lep kraj z lepimi uradnimi prostori, pa kmečki turizem, gostinstvo in briška gostoljubnost, prilagodljivost uradnih oseb, simbolična obdaritev in pogostitev novoporočencev in svatov.

Poročni turizem, kot ga mnogi imenujejo, je v Brdih krepko v porastu in v tej smeri bomo tudi v prihodnje delovali.

Ne gre samo za poročni protokol, ampak za celovito ponudbo gostinske, prenočitvene in drugih uslug, ki jih Brici zmoremo in znamo nuditi. Vprašali so me tudi, koliko poročnih zvez sem sklenil v teh dobrih 18 letih. Ni toliko pomembno število porok, ampak da je bilo veliko sobot, pa tudi drugih dni, rezerviranih za to. Ocenjujem, da je bilo teh srečnih obredov okoli 600. Pomembno je, da so novoporočenci, zlatoporočenci in drugi zadovoljni z obredom in ambientom.

Prav to pa so izrazili s številnimi zahvalami, predvsem pa z vračanjem v Brda, kjer ponovno uživajo v lepoti, kulinariki in vinski ponudbi tega lepega koščka zemlje na zahodu Slovenije. Župan Franc Mužič

Komisija za socialna vprašanja

Nov pravilnik o dodeljevanju denarne socialne pomoči

Za pravično, transparentno in učinkovito delovanje Na 6. seji občinskega sveta je bil sprejet nov Pravilnik o dodeljevanju denarne socialne pomoči v Občini Brda. Priprava novega pravilnika je bila potrebna zaradi različnih sprememb zakonodaje s področja socialnega varstva. Komisija za socialna vprašanja v Občini Brda je v letošnjem letu pričela z delovanjem v novi sestavi. V tem kratkem času se v komisiji že srečujemo z velikimi stiskami občanov, ki jih rešujemo ne le z dodeljevanjem denarnih pomoči, temveč tudi z osebnim pristopom članov komisije in pozornim poslušanjem pripovedi občanov, ki jih je stiska doletela. Člani želimo, da komisija deluje pravično, transparentno in učinkovito.

S pravilnikom se določajo upravičenci, namen, merila in višina denarne socialne pomoči. Pravilnik je jasen in nam je po dosedanjih izkušnjah v veliko pomoč, saj zelo natančno opredeljuje upravičenost in višino denarne pomoči. Ta se določi po prostem preudarku ob upoštevanju materialnega, socialnega in zdravstvenega stanja

upravičenca in njegovih družinskih članov, če jih ima. Denarna pomoč znaša največ 400 evrov v tekočem koledarskem letu, v posebnih primerih pa je lahko tudi višja. Pravilnik omogoča dodeljevanje pomoči tudi v funkcionalni obliki, če komisija presodi, da bo le tako zagotovljen pravi namen dodeljene socialne pomoči.

Pravilnik tudi spodbuja k aktivnemu reševanju socialne problematike posameznika. Vlagatelji se morajo zavedati, da pomoč ne pride sama po sebi, zato je treba, če je le mogoče, iskati in sprejeti tudi priložnostne ali druge zaposlitve, ki se na trgu ponujajo.

Vlagatelji zaprosijo za pomoč na predpisanem obrazcu.

Lastna aktivnost krepi samozavest in samopodobo, zato vlagatelje spodbujamo, da sami sodelujejo pri pripravi ustrezne dokumentacije, ki jo je treba priložiti.

Denarna socialna pomoč je dodeljena za točno določen namen, zato mora upravičenec v določenem roku dostaviti potrdila o porabi dodeljenih sredstev.

Besedilo Pravilnika o dodeljevanju denarne socialne pomoči v Občini Brda (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 21/15) in Vloga za dodelitev denarne socialne pomoči Občine Brda sta na razpolago na tajništvu občine in na spletni strani.

Nadja Šfiligoj, predsednica komisije Jesen 2015 / Briški časnik / 5

Občina

9. redna seja Občine Brda

Občina izstopa iz družbe Vinoteka Brda Deveta seja, ki je po poletnem premoru ponovno združila briške svetnike, se je dotaknila finančne situacije občine, reorganizacije v občinski upravi, nagrajevanja Civilne zaščite ter izstopa občine iz družbe Vinoteke Brda, d. o. o.

Ravno slednja točka je bila na dnevni red seje sprejeta zadnji hip, pri čemer je svoj glas proti izrazil le svetnik Edbin Erzetič.

Briška vodovodna infrastruktura med najdražjimi na Goriškem Kot je na seji pojasnila Beti Kumar, vodja Oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, se občina sooča z več kot 120 tisoč evri izpada dohodka zaradi zapleta z najemno pogodbo, sklenjeno s podjetjem Vodovodi in kanalizacije (VIK). Ker je ena izmed občin pogodbenic noče podpisati, češ da naj se stroški vzdrževanja javne infrastrukture izračunavajo za vsako občino posebej, Občina Brda ni imela osnove za izplačilo najemnin. Župan Franc Mužič je pri tem pojasnil, da je briška vodovodna infrastruktura med najdražjimi na Goriškem, tako da bi sistem izračunavanja amortizacije za vsako posamično občino zelo škodoval briški, dosedanji solidarnostni sistem pa je v veljavi več kot 50 let. Občina Brda si bo, da bi ublažila finančni udarec, prizadevala z VIK skleniti začasno enostransko pogodbo.

Sledila je ukinitev Oddelka za turističnoinformacijsko dejavnost. Slednji je namreč, poleg Oddelka za splošne zadeve, Oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti ter Oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije, od leta 2008 tvoril delovanje občinske uprave. Ker pa je z deloma podobnimi nalogami le leto kasneje občina ustanovila Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ), je bilo treba prenos TIC-a na zavod tudi formalno ureJesen 2015 / Briški časnik / 6

diti. Tako so svetniki z odlokom prenesli del nalog, ki se nanašajo na turizem, na ZTKMŠ, del nalog, ki zajemajo urejanje javnih površin, občinskih cest in druga vzdrževalna dela za objekte v lasti občine, pa bo še naprej pod občinskim okriljem.

Kot je pojasnila Anita Manfreda, direktorica občinske uprave, finančnih posledic ne pričakujejo, predvidoma pa bi se morali s takšno reorganizacijo stroški zaradi izvajanja tržne dejavnosti v prihodnje še zmanjšati. Prehod nalog se bo tako izvršil sočasno s prenosom delavcev na ZTKMŠ 1. januarja 2016.

Odslej pa bodo za svoje delovanje nagrajeni tudi poveljnik, namestnik poveljnika in člani Civilne zaščite (CZ) v občini Brda. Svetniki so sprejeli spremembe in dopolnitve Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Brda, ki v prihodnje ureja tudi to, do sedaj spregledano področje.

Miran Šibav pa je bil potrjen kot nadomestni član sveta ZTKMŠ. Naj spomnimo, da je konec junija Zarjan Kocina podal svojo izstopno izjavo. Na imenovanje Šibava Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje ni imela pripomb in je predlog na svoji 4. korespondenčni seji soglasno podprla.

Sledila je točka o izstopu Občine Brda iz družbe Vinoteka Brda, d. o. o. Nekatere svetnike je zmotilo, da so gradivo dobili slabo uro pred začetkom seje, pri čemer je direktorica občinske uprave pojasnila, da so bili s strani pooblaščene osebe, ki vodi postopke izstopa, obveščeni, da se mora o izstopu opredeliti tudi občinski svet.

V želji, da bi ujeli poslovni rok za izstop, se je moral občinski svet glede slednjega opredeliti pred 1. oktobrom, v nasprotnem primeru bi zamudili poslovno leto.

Razlog za izstop je tičal predvsem v slabem poslovanju Vinoteke v zadnjih letih.

Pet let negativnega poslovanja Vinoteke Občina je morala, poleg kritja promocijskih dejavnosti Vinoteke (v zadnjih štirih letih več kot 60 tisoč evrov), leta 2013 vplačati znesek 7.172,03 evra za dokapitalizacijo ter znesek 956,12 evra pripadajočih zneskov za dokapitalizacijo

štirih družbenikov, ki so bili izključeni iz družbe in katerih delež je prevzela Občina Brda. Priporočilo za izstop Občine Brda iz družbe Vinoteka Brda, d. o. o. sta podala tako prejšnji kakor tudi sedanji nadzorni odbor Občine Brda. Riziko terjatev je zelo visok, zato se je občina odločila za ta korak. Svetniki so imeli tako na voljo dve možnosti izstopa: po 6. členu družbene pogodbe je občina lahko to storila z odpovedjo izplačila deleža, medtem ko bi po 8. členu lahko prenesla svoj delež na druge družbenike. S strani Ministrstva za finance je bilo občini pojasnjeno, da se lahko odloči izstopiti tudi brez izplačila deleža, če občina meni, da bi bila takšna odločitev najbolj gospodarna. Boris Rožič je svetnike spomnil, da so se s poslovanjem Vinoteke ukvarjali že v prejšnjem mandatu ter da je bil že skrajni čas, da občina izstopi iz družbe. Edbin Erzetič pa je opozoril, da bi morala občinska uprava o nameri obvestiti že prej, pri čemer bi se morala pred obravnavo na seji sestati tudi Komisija za kmetijstvo in pa sami družbeniki. Podobnega mnenja je bil tudi Damjan Birtič, ki je opozoril na obljubo občine, da ne bo izstopila iz družbe na vrat na nos. Silvan Peršolja pa je pojasnil, da Vinoteka posluje negativno že peto leto zapored, pri čemer ima občina pod svojim okriljem kar štiri telesa, ki opravljajo isto funkcijo, med katerimi konzorcij sploh ne more zaživeti v pravi meri. Obenem je poudaril, da bi bilo treba Vinoteko financirati bolj transparentno. Župan je očitke zavrnil z besedami, da je Vinoteka prvo desetletje poslovala vzorno, vendar se je kasneje zaradi gospodarske situacije poslovanje zelo poslabšalo. Obenem pa je opozoril, da so bile vedno težnje nekaterih vinarjev, da bi občina izstopila iz družbe. Vsekakor bo občina tudi po izstopu podpirala delovanje Vinoteke, vendar po drugačnih poteh. Mojca Treplak, zunanja svetovalka Občine Brda za pravne zadeve, je svetnikom še pojasnila, da je Ministrstvo za finance opozorilo, da je delež občine v družbah z omejeno odgovornostjo (tj. d. o. o.) anomalija v zakonu, ki bo v kratkem tudi odpravljena.

Direktorica občinske uprave je k temu še dodala, da bo subvencioniranje Vinoteke mogoče tudi v prihodnje, vendar v obliki razpisov. Svetniki so nazadnje le sprejeli sklep o izstopu z odpovedjo izplačila deleža.

Erika Koncut

Občina

Zaključen projekt »Obnova delov vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Mrzlek na območju občine Brda«

Obnovljenih kar osem kilometrov briškega vodovodnega omrežja

Prerez traku na Vrhovlju pri Kožbani

Gornje Cerovo

Podsabotina

Plešivo

Krmin - Praznik grozdja

Povorka vozov

V sosednji pobrateni občini Krmin so tudi letos pripravili tradicionalni Praznik grozdja, na katerega smo bili povabljeni tudi Brici. Našo občino je zastopala vaška skupnost Biljana-Zali Breg, ki je sodelovala v mimohodu ter povorki vozov po krminskih ulicah.

Naš nastop je bil sestavljen iz dveh delov. Najmlajši so predstavili otroške igre nekoč, na vozu pa je bilo dogajanje v vinski kleti v času, ko se rojeva novo vino. Bučen aplavz, ki smo ga bili deležni v mimohodu, je bil dokaz, da smo našo občino dobro zastopali. Na koncu nam je za osvojeno 4. mesto pripadel pokal.

Borut Miklavc

Gradno

Medana, Plešivo, Gornje Cerovo, Gradno, Vrhovlje pri Kožbani, Vedrijan, Podsabotin in Imenje so vasi, ki so se v zadnjih dveh letih razveselile obnove vodovodnega omrežja.

Dober milijon težka investicija je bila sofinancirana s strani Evropske unije, država je k temu dodala dobrih petdeset tisoč evrov, drugo pa Občina Brda. V okviru projekta je bilo na območju občine obnovljenih osem kilometrov vodovodnega omrežja, obnova vodovoda pa je obsegala zamenjavo obstoječega dotrajanega cevovoda z novim ter povrnitev zunanjih površin v prvotno stanje. Skupaj z obnovo cevovodov je bila izvedena tudi rekonstrukcija infrastrukturnih objektov vodovoda, ki so njihov sestavni del, kot so revizijski jaški, vodohrani ter hidroforji. »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, za obdobje 2013–2015; razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.« Erika Koncut Foto Dejan Rusjan Jesen 2015 / Briški časnik / 7

Občina

Pogovor

Tina Novak Samec nova direktorica ZTKMŠ Brda

Izzivi so zelo veliki, a se jih ne boji Tina Novak Samec je sredi julija postala nova direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda. Pravi, da ji je služba pisana na kožo in da v njej resnično uživa, obenem pa poudarja, da vodenje zavoda ni le služba, ampak nekaj več. Diplomirana organizatorka turizma, ki z družino živi v Podsabotinu, bo decembra dopolnila 39 let. Zase trdi, da je prilagodljiva in fleksibilna in da se ne boji nobene delovne naloge.

Nedavno ste začeli z vodenjem zavoda, zaradi česar ste precej zasedeni, pa tudi v Vili Vipolže je že precej živahno. Kaj točno počnete v zadnjem času?

September in oktober sta bila zelo pestra. S sodelavci smo se pospešeno pripravljali in udeleževali številnih dogodkov, ki so bili in bodo v Brdih, v Vili Vipolže in na različnih sejmih doma in v tujini. V vili smo gostili Slovensko turistično organizacijo (STO) s slavnostnim dogodkom ob praznovanju 20. obletnice delovanja. To je bil za Brda velik in zelo odmeven dogodek, saj so k nam prišli najvišji predstavniki politične in gospodarske turistične javnosti. Hkrati je bilo to za nas priznanje in dokaz, da ima Vila Vipolže ogromen potencial z vidika infrastrukture, mogočnosti in svoje umeščenosti v prostor.

Veliko truda smo vložili v organizacijo slavnostnega odprtja vile, ki jo je ZTKMŠ Brda prejel v upravljanje julija. Pripravili smo pester otvoritveni teden, v katerega smo želeli vključiti aktivne briške ponudnike, društva, ustanove in posameznike.

Vsem delujočim društvom na področju kulture smo ponudili prostore za izvajanje tedenskih vaj. Odprli smo tudi dve razstavi. Prva je na temo aleksandrink v organizaciji Goriškega muzeja na pobudo slovenske izseljenske matice, ob strani pa stoji tudi Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerim se dogovarjamo za trajnejše vsebine.

Z Goriškim muzejem smo odprli še veliko razstavo o sami zgodovini vile. 22. oktobra je napočil dan d, ko smo imeli uradno odprtje vile s slavnostno govornico ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar in slavnostnega gosta ministra za zamejce in Slovence po svetu Gorazda Žmavca. V večernih urah je sledil koncert ljubezni in prijateljstva, namenjen širši javnosti, na katerem sta priljubljena Zala in Gušto iz Jesen 2015 / Briški časnik / 8

Tina Novak Samec

nadaljevanke Ena žlahtna štorija predstavila koncert Anike Horvat, Tinkare Kovač in pihalnega orkestra Big Banda Nova.

Organizacija tega tedna je bila kar zahtevna in obsežna.

V začetku oktobra smo imeli v vili že prve poroke ter večerna poročna slavja, konference, simpozije, srečanja. Vse to pa zahteva kar konkretno organizacijo dela celotne ekipe. Jesen je tudi čas za pripravo vsebinskih, terminskih in finančnih načr-

cial, kar se dokazuje iz leta v leto. Beležimo porast obiska gostov iz različnih držav, turizem je v razcvetu. Imamo odlično enogastronomsko ponudbo, prijetno klimo, kulturne in naravne znamenitosti, delovne in gostoljubne prebivalce – imamo praktično vse. Zato smo odgovorni mi, da ustvarimo prave zgodbe. Izziv niso le področja, ki jih zavod pokriva – turizem, kultura, mladina in šport, tu je tudi letošnja novost, upravljanje Vile Vipolže. To je

Mateja Drnovšček, Valentina Kristančič, Tina Novak Samec, Aljaž Filej, Erika Kovačič in Petra Marušič

tov za naslednje leto, prav to spada v moje primarne naloge.

V kakšni kondiciji ste prevzeli zavod?

Z osebnega vidika moram priznati, da sem zelo navdušena nad področjem, ki ga pokriva zavod, ker že vse življenje delujem na področju turizma in marketinga.

Zelo sem počaščena, da so me izbrali za direktorico. Delo je zahtevno, vendar me zelo veseli. Polno je izzivov, zlasti zaradi ustvarjanja in oblikovanja vsebin na destinaciji, za katero vemo, da ima velik poten-

nova pridobitev in hkrati novo področje, ki ga mora zavod pokrivati. Ministrstvo za kulturo jo je obnovilo, da je zažarela v vsej svoji lepoti s polno opremo, sedaj pa je na nas, da skupaj z ustreznimi institucijami in Občino Brda pripeljemo prave vsebine in vdahnemo dušo temu objektu. To je velik zalogaj, a verjamem, da bomo zmogli izpolniti pričakovanja ministrstva, lokalne skupnosti in širše javnosti.

Zanemariti ne smemo področij, ki se jim morda v zadnjih letih ni posvečalo (Nadaljevanje na 9. str.)

Občina

Pogovor

Tina Novak Samec nova direktorica ZTKMŠ Brda (Nadaljevanje z 8. str.)

toliko pozornosti. To sta šport in mladina.

Tu ne mislim samo na vsebine, ki so del turistične ponudbe, ampak se nanašam tudi na vsebine, ki so namenjene prebivalstvu, ki živi na tem območju – v Brdih. Vsi prebivalci Brd so pomembni in morajo začutiti, da imajo svoj prostor in svojo vlogo v tem okolju. Menim, da so te vsebine manjkale in bo zato treba na teh področjih še kaj narediti. Naša mladinska društva imajo nekaj prostorov v posameznih vaseh, vendar je treba povezati vsa društva in jim dati skupni prostor, o katerem se že več let govori.

Potrebne so dodatne vsebine, ki bodo aktivno vključevale otroke in mlade. Načrtujemo sodelovanje z Mladinskim centrom Nova Gorica, vsekakor pa tudi z osnovno šolo Dobrovo in podružnično šolo Kojsko, zlasti na področju preventive, vsebin za osnovnošolce in starše ...

Katera so bila vaša prva opravila v novi službi?

V tednu, ko sem nastopila novo delovno mesto, smo od Ministrstva za kulturo prejeli v upravljanje Vilo Vipolže. To je bila prva in hkrati največja naloga, posledično pa še vse aktivnosti, ki so vezane na delovanje vile, saj smo že od začetka začeli na eni strani vzpostavljati kontakte z institucijami in posamezniki, s katerimi sooblikujemo prave vsebine in ponudbo vile, in na drugi strani pridobivati »naročnike«.

Cilj je, da vila postane objekt, v katerem se bodo srečevali ljudje iz različnih svetov, kultur, držav in na različnih ravneh. Takega objekta v bližini ni. Že od samega začetka sem vpletena tudi v vsa druga dogajanja na območju Brd (Sanje v Medani in Šmartno – pravljična vas, v sodelovanju z VS Kojsko smo se pripravljali na praznovanje 500-letnice gotskega oltarja svetega Križa ...). Tu so tudi druge aktivnosti, kot so prisotnosti na raznih sejmih in dogodkih doma in v tujini, ter organizacija dela v samem zavodu.

Turistov v Brdih je veliko, dnevno se veliko dogaja. Imamo pohodnike, kolesarje, izposojamo električna kolesa in skuterje, prihajajo skupine, pari, družine ... V Brdih nikoli ne spimo.

Katere so vaše osrednje delovne naloge?

To so zastavljanje širših strategij na vseh področjih delovanja zavoda, zastavljanje strategij in programov delovanja in razvoja Vile Vipolže, sodelovanje z obstoječimi ponudniki na destinaciji in na širšem območju ter vodenje zavoda, v katerem nas je zaposlenih šest oseb. Poleg mene so to še Mateja Drnovšček, Aljaž Filej, Petra Marušič, Valentina Kristančič in Erika Kovačič, vodja TIC-a.

Če se nahajam v vili, z veseljem pozdravim ljudi in jim izrečem dobrodošlico.

Ljudje to zelo cenijo. Z veseljem se udeležujem tudi vseh prireditev v Brdih, saj je moja želja spoznati širšo javnost Brd, se z njo povezati in z njo na novo vzpostaviti sodelovanje. Menim, da bomo uspešni le, če bomo delali skupaj. Če v Brdih ne bi delovali tako povezano in organizirano, Brda ne bi bila prepoznavna destinacija. To je plod dobrega dela in sodelovanja zadnjih 20 let. Pomembno pa je, da se v to vključujejo vsi akterji.

Nenehno je tudi sodelovanje zavoda in občinske uprave, kajne?

Briška občina je ustanoviteljica zavoda, zato delamo z roko v roki in skupaj dihamo.

Brez dobrega delovanja in povezanosti ne bi bili tako uspešni. Pogoj za dobro delo je sodelovanje – z vsemi in med seboj. Smo zelo dobra ekipa, tako sodelavci v ZTKMŠ Brda kot celotna občinska uprava. Z županom Francem Mužičem in direktorico občinske uprave Anito Manfreda smo dnevno v kontaktu, kujemo nove ideje in načrte, kako izboljšati obstoječe programe in ustvariti čim več novega na različnih področjih. Sicer je vsak zadolžen za svoj del, in ko investicije, organiziranost in vsebine sestavimo skupaj, nastane celota.

Ste kot Brika torej delovanje zavoda poznali že prej?

Okolje mi je poznano, saj v njem živim, tudi področja delovanja zavoda, zlasti področje turizma, dobro poznam. Velika prednost je ta, da poznam ponudbo Brd in tukajšnje prebivalce in vem, kaj se tu dogaja. Dnevno diham s teritorijem, zato pa poznam tudi potenciale in možnosti, ki jih je tu veliko. Prednost so tudi moje izkušnje iz preteklih let.

Kje pa ste si v preteklosti nabrali vse te izkušnje?

Deset let sem bila zaposlena na Hitu v Novi Gorici. Delala sem na področju

marketinga, kjer sem bila vodja tržnega komuniciranja. Poleg vodenja oddelka, organizacije dela, snovanja strategij sem bila vključena v vse večje projekte, kot so bili lansiranje novega resorta Maestral v Črni gori, igralniško-zabaviščnega centra Coloseum v Sarajevu, vseh igralniško-zabaviščnih centrov v Sloveniji. Ker so bili gostje predvsem tujci, sem dodobra spoznala države, iz katerih so prihajali, to so Italija, Avstrija, Črna gora in Srbija. To so bila res »zlata leta«, ko smo dejansko delali na velikih projektih in v velikem sistemu, v katerem se naučiš korporativnega upravljanja … Naslednja tri leta sem bila zaposlena v marketinški agenciji v Gorici v Italiji. Imeli smo zanimive naročnike, med katerimi so bili največji ponudniki iz Slovenije, ki delujejo na področju turizma in nakupovalnih centrov, pa tudi naročniki iz področja kavne industrije, založništva, medicine …

To je bila zares bogata izkušnja tudi zaradi spoznavanja mentalitete italijanskega kupca direktno na teritoriju. Pred prihodom v Brda sem zadnji dve leti delala v podjetju Geni, kjer sem dejansko še vedno delovala na področju marketinga. Tu sem dodobra spoznala nakupne navade slovenskega in hrvaškega kupca. Pridobila pa sem tudi druge organizacijske sposobnosti.

Menite, da so bile prav te izkušnje odločilne za izbor za direktorico zavoda?

Na razpis je bilo prijavljenih 14 kandidatov, razgovore sta svet zavoda in strokovna komisija opravila s šestimi ljudmi.

Razlogi so bili zagotovo izkušnje in znanja, ki sem jih pridobila v preteklosti, zelo pomemben pri izbiri pa je bil program delovanja zavoda za naslednja štiri leta.

Zastavila sem si kratkoročne in dolgoročne cilje. Prvi obsegajo vsebine, ki jih bomo izpeljali v obdobju enega leta, ko bomo tudi pregledali, kaj je dobrega, kje so pomanjkljivosti in poskušali že obsto(Nadaljevanje na 10. str.)

Jesen 2015 / Briški časnik / 9

Občina

Pogovor

Tina Novak Samec nova direktorica ZTKMŠ Brda (Nadaljevanje z 9. str.)

ječe programe izboljšati. Dolgoročno pa bomo pripravili nove vsebine, programe za področja, ki so bila mogoče do sedaj nekoliko zanemarjena, in dali neko dodano vrednost obstoječi ponudbi.

Katere so te nove vsebine, s katerimi se bo ukvarjal zavod?

Turizem je primarna panoga, ki je za Brda zelo pomembna. Na tem pomembnem stebru bomo delali še naprej, in sicer bolj razčlenjeno, s strateškim načrtovanjem. Pogledati je treba, katere so tiste vsebine, ki so na destinaciji primarne in privabijo največ gostov, ter začeti potencialne ciljne skupine sistematično obdelovati. Treba se je začeti ukvarjati z lokalnim prebivalstvom in programi, v katere bodo ljudje vključeni, da jih bodo tudi sami razvijali, obenem pa bodo bogatili njihovo vsakdanje življenje in prosti čas.

Področje mladine in športa je treba dodelati. Nadgraditi je treba delovanje na

področju kulture in prinesti v Brda dodatne vsebine. Zelo velik izziv je Vila Vipolže. Tradicionalne briške prireditve ostajajo. Praznik češenj bo naslednje leto praznoval 50 let, zato mu bomo namenili posebno pozornost. Moj cilj je k sodelovanju povabiti vse delujoče akterje, da razodenejo svoja videnja praznika, da skupaj pripravimo vsebino. Na tem prazniku si želim boljšo prisotnost lokalne enogastronomske ponudbe, več pridiha dediščine in vključevanje Bricev vseh generacij. Praznik je zelo pomemben za nas, saj ga obiščejo ljudje iz vse Slovenije in okoliških držav.

Kako kot direktorica usklajujete osebne in družinske obveznosti?

Služba mi vzame v tem obdobju veliko časa. Ne zaključi se, ko zapustim pisarno.

To ni le služba, je veliko več. Popoldneve poskušam preživeti z družino, večeri pa so spet namenjeni službi. Spanja je pred-

Kojsko

Urejanje okolice cerkvice svetega Križa

500-letnica oltarja ob še lepšem razgledu

V okviru praznovanja 500. obletnice sv. Križa v Kojskem je občina sanirala usad na javni poti in postavila varovalno ograjo.

Na objektu poslovitvene vežice so zamenjali strešno kritino in izvedli določena kleparska ter fasadna dela.

Erika Koncut Foto Dejan Rusjan

Jesen 2015 / Briški časnik / 10

vsem v zadnjem času bolj malo. V veliko oporo pa so mi vedno mož in starši.

Kaj si lahko obetamo v Vili Vipolže do konca leta?

Pripravili bomo vsebinski in finančni načrt za prihodnje leto in dolgoročno strategijo, ki bo predvidevala stalne vsebine. Prvi v načrtu je razpis za pridobitev gostinskega ponudnika na lokaciji vile.

Odgovornost je velika, a verjamem, da bom znala s sodelavci zapeljati stvari v pravo smer, da bomo dosegli dobre rezultate in bomo še naprej uspešni, tudi pri vsebinah, ki bodo nove in jih bomo vnesli v vilo. Izzivi so zelo veliki, a se jih ne bojim. Pri tem so pomembne lastnosti delavnost, fleksibilnost in prilagodljivost, tega pa mi ne manjka. Sem timski človek in rada vključujem celotno ekipo, kar je ključ do uspeha. Veselim se vsakega dneva posebej, cilj pa je dobro delo.

Ana Cukijati

Občina

Koledar dogodkov Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Občina Brda

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Sobota, 31. 10., ob 11. uri

Tradicionalna komemoracija pri spomeniku v Gonjačah

Petek, 6. 11., sobota, 7. 11., nedelja, 8. 11. Šmartno

Martinovo v Šmartnem Program na 14. strani Informacije: Tatjana Š. Bašin, tel. št.: 041 431 149, www.smartnobrda.si

Sobota, 14. 11.

Vinska klet Goriška brda

Dobrodelno martinovanje Lions kluba Dobrovo Informacije: Hedvika Jelinčič, tel. št.: 041 664 204, E-mail: Hedvika.jelincic@siol.net

Nedelja, 29. 11.

Pohod: Ibana–Stara gora Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Petek, 27. 11., sobota, 28. 11.

Gradnikovi večeri Informacije: ZTKMŠ Brda, tel. št.: 05 335 10 46

Nedelja, 6. 12.

Pohod: Miklavžev pohod Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 12. 12., ob 19. uri Vila Vipolže

20. obletnica izhajanja Briškega časnika in božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Brda: letos praznujemo 20. obletnico izhajanja Briškega časnika, ob tej priložnosti vas vabimo na zanimiv večer, kjer bomo obujali 20-letne spomine in prisluhnili ubranim glasovom Pihalnega orkestra Brda

Nedelja, 20. 12.

Pohod: 9. Pohod ob meji brez meje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. št.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 26. 12., ob 18. uri Viteška dvorana, Grad Dobrovo

Božično-novoletni koncert: Kvintet Kvartin z gostjami – Kvintetom Anike Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel. št.: 031 544 474

Nedelja, 27. 12., ob 17. uri Šmartno

Božično-novoletni koncert: Quercus Quintet z gosti Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel. št.: 031 544 474

Nedelja, 3. 1. 2016, ob 17. uri Kozana

Božično-novoletni koncert: Nonet Brda in Vokalna skupina Vinika z gosti Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel. št.: 031 544 474 Več informacij: www.brda.si

Samo Miklavc, pomočnik trenerja Slovenske odbojkarske reprezentance

Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo

Odprtje prenovljenega Sprejem pri županu gasilskega doma

V sredo, 21. oktobra, je Sama Miklavca, pomočnika Andree Gianija, trenerja Slovenske odbojkarske reprezentance, ki je v nedeljo osvojila odlično drugo mesto na Evropskem prvenstvu v bolgarski Sofiji, sprejel župan Franc Mužič.

Domačinu z Dobrovega sta čestitala tudi podžupana Goran Simčič in Žarko Kodermac, poleg njiju pa še direktorica občinske uprave Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec in drugi člani občinske uprave. Samo Miklavc je bil sprejema v rodnem kraju in na občini izredno vesel: »Bil sem zelo počaščen, da me je župan povabil. Briška občina zelo podpira šport, nogomet je v Brdih zelo aktiven, odbojka je bila v briškem prostoru tudi vedno prisotna.

Na splošno smo briški športniki uspešni na vseh področjih.« Intervju s Samom Miklavcem si lahko preberete v naslednji številki.

Erika Koncut

V soboto, 24. oktobra, se je okoli 60 članov Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Dobrovo razveselilo obnovljenega gasilskega doma. Na slavnostnem odprtju sta spregovorila Samo Obljubek, predsednik PGD Dobrovo in direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Sledil je kratek zabavno-kulturni program. Prisotni so si ob sproščenem druženju ogledali prenovljene prostore. Več o briških gasilcih bomo zapisali v naslednji številki.

LPT Jesen 2015 / Briški časnik / 11

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Briške dobrote navdušujejo doma in v tujini Okusi ob meji

Kulinarično popotovanje med različnimi državami sveta je tudi to jesen gostovalo v sosednji Gorici. Enogastronomska ponudba sejma Okusi ob meji se je bohotila na kar 350 stojnicah, razpršenih na 17 lokacijah. Obmejno mesto je od četrtka, 24., do nedelje, 27. septembra, na svoje ulice privabilo več kot 450 tisoč obiskovalcev. Na Srečanju prijateljstva, na trgu pred Mestno hišo, so prisotne nagovorili tudi goriški župani, ki verjamejo v skupne zgodbe in si zato prizadevajo za turistično promocijo skupnega goriškega prostora. Vrvež radovednih obiskovalcev in raziskovalcev je na svojem kulinaričnem potepanju postal tudi ob mamljivem briškem kotičku. Ekipa Vinoteke Brda, Vinske kleti Goriška brda in drugi briški ponudniki, skupaj s ponudniki občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Kanal, so z zgodbami in dobrotami svojega kraja navduševali vsevprek. Goriške dobrote so omamile tudi petične goste.

20. praznik sira, Kötschach-Mauthen

Sožitje zlate briške rebule in tipičnega avstrijskega sira Gailtaler Almkäse je v odtenke rumene barve odelo tudi letošnji obisk prijateljske občine Kötschach-Mauthen. Na povabilo avstrijskega župana Walterja Hartlieba se je briška delegacija v soboto, 26. septembra, udeležila 20. praznika sira. V tradicionalni povorki so ob ritmih Prvačke pleh muzike, ki je letos izjemoma

nadomeščala briški pihalni orkester, med obiskovalce strumno zakorakale punce Mažoretne in twirling skupine Brda ter kraljica češenj Ana Bucik. Na čelu briške povorke tudi tokrat ni manjkal živ briški grb. Številne obiskovalce so z domačimi dobrotami razvajali tudi naši ponudniki. Dobrote sadno-zeliščne hiše Kikrca, Bose oil s svojimi oljčnimi olji ter vrhunska vina Vinarstva Mavrič s Plešivega so avstrijske obiskovalce več kot navdušili. Prepletanja prijateljskih vezi se vsekakor nadaljujejo, ob zorenju češenj pa se vsako leto pišejo nova poglavja. Po besedah župana Hartlieba so z obiskom briških prijateljev zelo ponosni, obenem pa se že veselijo naslednjega obiska Brd ob Prazniku češenj.

Slovenski dan v Beljaku

Beljaški sejem Kirchtag gradi svoje poslanstvo na tradicionalnih vrednotah ob pridihu prvin sodobne kulture. Pri oblikovanju programa se organizatorji zavedajo pomembnosti ohranjanja izvirnih šeg in navad z živo predstavo ljudskih izročil.

Pomembna stična točka Kirchtaga je čezmejno sodelovanje narodov. Sejem je namreč ena od najprijetnejših ljudskih veselic v alpsko-jadranskem prostoru.

Dogajanju na 72. Beljaškem sejmu je v ponedeljek, 27. julija, svojo žlahtnost dodala tudi briška ekipa, ki je z mamljivimi briškimi dobrotami pritegnila oko še tako zahtevnega obiskovalca. Sejma so se udeležili tudi predstavniki Občine Brda – župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda ter predsednica Komisije za čezmejno sodelovanje Silvestra Elen Brašnič Saffinga. V briškem kotičku je za promocijo dobrot in lepot naše deželice poskrbela četica nasmejanih obrazov. Kraljica češenj Ana Bucik, punce iz TIC-a, ekipa hotela San Martin in Vinske kleti Goriška brda, na odru pa Briški kvintet, ki je ob prepevanju slovenskih viž celotno dogajanje še dodatno popestril.

Pohodna pot Alpe-Adria, ekomobilnost, odlična kulinarika ter številne druge aktivnosti so dejavniki, ki vedno znova privabljajo tudi naše severne sosede in poskrbijo, da so Brda vedno aktualna in zanimiva počitniška destinacija.

Pliberški sejem

Prijazno povabilo župana Mestne občine Pliberk Stefana Visotschniga je v začetku septembra pognalo še globlje korenine in dolgoletnim prijateljskim vezem, ki jih občina Pliberk Jesen 2015 / Briški časnik / 12

Občina

­

neguje z briško občino, dodalo svežega vetra. Pliberški jormak s častitljivo 622-letno tradicijo je bil tudi letos zelo dobro obiskan. Poseben kotiček je pod šotorom osrednjega dogodka, ki je bil 5. septembra, zasedla tudi naša občina. Pobrateni pliberški občini smo se Brici predstavili z briško kapljico, različnimi marmeladami in medi. Za popotovanje sladokuscev v svet briških dobrot je poskrbela ubrana ekipa Vinoteke Brda, oljčno olje Bose pa je razvajalo brbončice tudi zahtevnejših obiskovalcev. V pozdravnem nagovoru je direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec posebej izpostavila pomembnost prijateljskih vezi, ki jih občini negujeta že vrsto let, in zavidljive rezultate, ki se kažejo zlasti pri povečanem obisku avstrijskih gostov v Brdih. Direktorica občinske uprave Anita Manfreda je županu Stefanu izročila tudi košaro, v kateri so se bohotile briške dobrote. Glas o slovenski delegaciji je odmeval daleč po prizorišču, še posebej ko je na odru zaigral Briški kvintet. Briški živi grb pa je bil zagotovo najbolj zaželena podoba v objektivu številnih fotografov.

Jesenski vetrič zapihal tudi med police Briške butiehce Ta briška štorija se nikoli ne konča. Po receptu Maje, Bertove pupe iz priljubljene nadaljevanje Ena žlahtna štorija, vas v Briški butiehci čakajo žlahtne češnjeve marmelade. Izbirate lahko med tremi, marmelado za jogurt, za sladoled ali tisto, ki je najboljša, ko jo namažemo na košček kruha. Na sosednji polici pa vas čaka tudi belo in rdeče vino Štorija.

V Briški butiehci boste našli tudi čudovite izdelke iz keramike in gline ter številne domače proizvode, kot so marmelade, oljčna olja, likerji, medi in najrazličnejša mila.

Jesen je na police nasula tudi mamljive briške zgodbe. Pisana paleta najrazličnejših knjig o briških običajih in tradicijah ter Brdih na splošno. V knjižnem kotičku se najdejo številne zgodbice tudi za najmlajše.

Obiščite nas v TIC-u Brda, vsak dan med 9. in 17. uro, ob vikendih pa od 10. do 14. ure.

Mateja Drnovšček

Portorož

Poletna šola v naravi

Teden na morju je prehitro minil V začetku letošnjega šolskega leta, od 7. do 11. septembra, nas je 39 petošolcev Osnovne šole Dobrovo in podružnične šole Kojsko odšlo v šolo v naravi v Portorož.

Bivali smo v domu Maestral na Belokriški 3. Nastanjeni smo bili v sobah v glavni stavbi in v bungalovih. Od tam je čudovit razgled na Portorož in njegov zaliv.

Lepo vreme nam je omogočalo, da smo večino dejavnosti opravili na prostem. Med drugim smo z razredničarkami obiskali Piran, muzej, Fieso in podrobno spoznali Portorož. Štirje plavalni učitelji so izboljšali naše znanje plavanja, briški potapljači pa so nam omogočili prvi potop. Sami pa smo poskrbeli, da smo se imeli še posebej lepo.

Pohvaliti moramo tudi dobro hrano, ki je bila resnično po našem okusu. Teden je res hitro minil.

Petošolci Jesen 2015 / Briški časnik / 13

Občina

MARTINOVO V ŠMARTNEM,

sobota in nedelja, 7. in 8. 11. 2015

Ta najlepši jesenski praznik je v vinorodnih Brdih ena najlepših priložnosti za prijetno druženje in okušanje jesenskih dobrot. Nekdaj čas poganskih zahvalnih daritev in pojedin, danes pa pisan preplet doživetja barv, vonjev in okusov, še posebej tistih, povezanih z vinom.

Petek, 6. 11.

Hiša kulture, galerija

Ob 18. uri: predstavitev logotipa oljčnega bara, degustacije novega ekstradeviškega briškega olja Ob 19. uri: odprtje razstave Milene Stepančič: Brda

Sobota, 7. 11.

Glasba: Nonet Brda, Duo Kondor, Suhu cvetje, Prizma

Ob 11. uri

Tržnica z domačimi izdelki in pridelki – med, sir, šalami, suho sadje ...

Ob 12. uri Hiša kulture

Voden ogled Šmartnega – zbirno mesto: pred Hišo kulture Degustacije oljčnega olja, Društvo oljkarjev Brda

Od 13. ure Hiša kulture, bar Pr’ Naad Ob 14. uri Hiša kulture Ob 16. uri Hiša kulture Ob 21. uri Hiša kulture, dvorana

Mlado vino in degustacije vina ter animacija po različnih lokacijah Šmartnega: Širokov turn, Hiša kulture, klet Briške hiše, Idini kleti, Golobova klet, klet Koroških slikarjev, spodnji turn – lokacije bodo označene Kuhanje polente po starem, na ognjišču Izdelovanje martincev in tarcentov/šperoncev, značilnih za briške šege ob martinovem – v sodelovanju s KTD Martinc Slovesno odprtje martinovega z županovim nagovorom, blagoslov mladega vina in jesenskih dobrot Po odprtju: obisk župnika Bonifacija iz nadaljevanke Ena žlahtna štorija Martinov ples s skupino Prizma

Nedeljska glasbena animacija Sing Girls, Suhu Cvetje, poulični glasbeniki Nedelja, 8. 11., od 9. ure

Martinov ekstempore: društvo briških likovnih umetnikov Dablo s prijatelji – slikanje na steklenice, darilne škatle, platna

Ob 10. uri

Martinov pohod Krožni pohod po pohodni poti Drugembernca – primerno za vse, pohodna obutev in obleka, trajanje cca 3 ure. Več informacij na www.smartnobrda.si.

Od 11. ure

Degustacije vin po različnih kleteh in lokacijah Šmartnega

Ob 12. uri Hiša kulture, bar Pr’ Naad

Kuhanje polente po starem, ognjišče

Ob 13. uri Parkirišče pred Šmartnim in severni trg

Prihod starodobnikov v Šmartno – v sodelovanju z AMD Tolmin, sekcijo starodobnih vozil AVTO KARETA

Ob 13. uri Hiša kulture Ob 13. uri Hiša kulture Ob 14. uri Hiše kulture, dvorana Ob 16. uri Hiša kulture Ob 18. uri Hiša kulture Ob vinu vodo.

Vedno.

Otroške ustvarjalnice Degustacije oljčnega olja, Društvo oljkarjev Brda Pikolit, avtohtona briška sorta, predstavitev in vodena degustacija Darinko Ribolica, enolog, Vinska klet Goriška brda Odprtje razstave ekstempore Šmartno Gledališka skupina Globočak Kambreško: Gugalnik (komedija) Podpiramo akcijo Vinske družbe Slovenije: Ob vinu vodo. Vedno.

Ob degustacijah bodo vinarji nudili brezplačno vodo blagovne znamke Oda.

Podpiramo odgovornost za volanom: organizirajte si varen prevoz na martinovo.

Informacije in rezervacije na e-naslovu taxi.brda@live.com ali po telefonu 051 366 182.

Rezervirajte si prevoz, privoščite si brezskrbno martinovo!

Informacije o dogodku Martinovo Šmartno 2015: www.smartnobrda.si Jesen 2015 / Briški časnik / 14

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Pogovor z županom Francem Mužičem

Uradno odprtje Vile Vipolže

Uspešno obnovljeni vipolški dvorec plod dolgoletnih prizadevanj in ekipnega dela Ob uradnem odprtju Vile Vipolže je marsikomu privrel na plano spomin na družabne dogodke, ki so ob dvorcu združevali briški in tudi širši živež, le malokdo pa ve, da je bila njegova obnova plod skoraj dve desetletji trajajočih prizadevanj, pogovorov, prepričevanj na vseh državnih ravneh. Kdo in kako je prispeval svoj kamenček k preobrazbi Vile, smo povprašali župana Franca Mužiča.

Gospod župan, kdaj in kako so stekli prvi pogovori? Že ob ustanovitvi briške občine sem začutil, da je nujno v proces vključiti strokovne, mlade ljudi, ki obvladajo tudi področje arhitekture, predvsem da se spoznajo na kulturno dediščino. Že takrat smo se zavedali, da imamo v Brdih dobrovski grad, ki je se je ravno v tistem obdobju obnovil.

Ta danes gosti 136 del Zorana Mušiča, čigar starši so bili iz Šmartnega. Da bi briško arhitekturno in kulturno dediščino bolje cenili, sem v to zgodbo vključil briškega arhitekta Izidorja Simčiča, ki je že v preteklosti pokazal posluh za briško arhitekturo. Ne nazadnje je tudi zaslužen, da se je srednjeveška vasica Šmartno po potresu izpred štirih desetletij obnovila v pravi podobi in ne po stopinjah kobariškega Breginja.

Kako pa se je začela zgodba Vile Vipolže?

Moram reči, da bi lahko prve aktivnosti, ki sva jih izvajala skupaj z Izidorjem Simčičem, orisali z izrazom »mešanje megle«. Še sam takrat ne bi nikoli pomislil, da bo dvorec leta 2015 zasijal v tolikšni veličini.

Tukaj moram poudariti, da nas je ravno arhitekt Izidor Simčič usmerjal, kako naj ravnamo z vipolškim dvorcem. Pred slabima dvema desetletjema nam je nakazal, da če ne bomo sanirali dvorca, še posebej strehe, bi ta v nekaj letih postal ruševina.

Leto ali dve po ustanovitvi občine smo bili s strani Ministrstva za kulturo pozvani, ali želimo prevzeti v last ta dvorec. Takrat smo se modro odločili, da bi bil prevelik zalogaj za občinski proračun, saj smo se zavedali, da je nujna celovita in zahtevna obnova.

Obenem smo se zavedali ključne naloge

občine, da bo na državo vršila prizadevanja in pritiske, da bi se dvorec čim prej obnovil.

Pa so bili kdaj izraženi kakšni pomisleki?

S strani domačinov gotovo. Predvsem v smeri, kje se bodo v prihodnje družili. Pa tudi, kaj bodo oni imeli od obnove. Odgovarjam jim, da imajo danes najsodobnejšo in najlepšo vilo na Slovenskem in si upam trditi, da tudi daleč globoko v Furlaniji in Avstriji, pa tudi na Hrvaškem. Torej s to pridobitvijo smo lahko vsi skupaj zadovoljni.

Katera so ključna imena, ki so pripomogla k odločitvi o obnovi Vile Vipolže?

Poleg že omenjenega arhitekta Izidorja Simčiča je zagotovo pomembno vlogo odigral takratni minister za kulturo Sergej Peljhan, zdajšnji predsednik Slovenske izseljenske matice. Vili je že takrat zagotovil sredstva za sanacijo strehe, postavitev odtočnih žlebov in cevi. Takrat smo se sicer oddahnili, čakala pa nas je nova naloga poiskati način in sredstva za celovito obnovo.

Vse se je dogodilo v prvem mandatu občine, potem pa so se morali odvrteti še kar trije, ko smo na račun nekih simpozijev in dokazovanj o potrebi obnove tega objekta, ki leži v neposrednem stičišču treh kultur in na narodnostni, etnični meji, dokazali, da so taki objekti ključni branitelji naše kulture na obmejnem področju, ki pa lahko prevzamejo vlogo gospodarskih, kulturnih in izobraževalnih centrov. Gotovo so, ko je bilo treba projekt obnove uresničevati,

svoje prispevale občinske strokovne službe.

Zaslužni so tudi vsi tajniki občine Brda: od Bogdana Mariniča, Mojmirja Koniča, Andreja Markočiča, ki je bdel nad projektom, in navsezadnje tudi Anita Manfreda. S strani Ministrstva za kulturo pa sta nad projektom uspešno bdela in ga koordinirala Iris Motnik Šernek in Miroslav Benulič. Ravno Konič, ki je bil zelo vpleten v slovensko kulturno politiko, nam je odprl marsikatera vrata, predvsem pri direktorju Direktorata za kulturno dediščino Stanku Mrviču, ki je prepoznal nujnost ohranjanja pri življenju tega prečudovitega dvorca. Sicer pa ne smem pozabiti na same krajane.

Kdaj je bil najpomembnejši preobrat?

Rekel bi tam nekje pred osmimi leti, ko so tudi na Ministrstvu za kulturo in različne slovenske vlade, tako leve kot desne, podprli projekt o obnovi. Začelo se je z zagotovilom sredstev v višini skoraj pet milijonov evrov, kasneje so ta sredstva samo povečevali vse do končne številke izpred štirih let – skoraj trinajst milijonov evrov. Pri izvedbi del in glede na razpisne pogoje države skladno z Zakonom o javnem naročanju, ki žal daje prednost najnižji ceni pred kvaliteto, ter težki situaciji v gradbeništvu v Sloveniji, se je strošek obnove znižal za skoraj 5 milijonov evrov, ki bi nam zagotovo še kako prav prišli prav pri zagotavljanju izvedbe dodatnih del, ki v tem sklopu niso bila zajeta. Ne glede na to smo Brici zadovoljni, da je grad obnovljen. Vsekakor je treba poudariti, da smo porabili dobrih petnajst let, da smo prepričali državne institucije, država pa je (Nadaljevanje na 18. str.)

Jesen 2015 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Pogovor z županom Francem Mužičem (Nadaljevanje s 17. str.)

morala prepričati Evropsko unijo, ki je nato zagotovila sredstva za obnovo. Nedvomno se brez vztrajne briške trme ta obnova ne bi uresničila. Da bi prepričali državo, smo morali organizirati ogromno omizij in simpozijev, srečo pa smo imeli tudi, da je takrat Slovenija ravno vstopala v Evropsko unijo, poleg tega pa je svoje pristavil tudi premik schengenske meje.

Da ste dobili odobrena sredstva, ste morali imeti v rokah konkreten in zanesljiv projekt.

Drži. Takrat smo že nastavili, da bi ta objekt odigral vlogo kongresno in kulturno-izobraževalnega centra. Ustanovili smo tudi Zavod Studijsko središče Vipolže, ki je v Gradu Dobrovo na to tematiko organiziral ogromno simpozijev, kjer so bile vključene celo številne avstrijske, italijanske in naše univerze.

Zakaj pa se ni uresničila namera, da bi bilo v Vipolžah univerzitetno središče?

Ko smo začeli s pogovori o univerzitetnem središču, sta bili v Sloveniji le dve središči: v Ljubljani in Mariboru, ki sta bili vključeni v naše projekte, občasno pa sta bili tudi nekoliko začudeni in ljubosumni, češ da želimo v Brdih ustanoviti neko tretjo slovensko univerzo, vendar se o tem ni nikoli direktno govorilo. Tukaj smo si takrat zamislili kampuse oziroma podiplomske študije. Občina in tudi sam sem se pogovarjal z rektorjem potem nastale goriške univerze Danilom Zavrtanikom, da bi prenesli določene smeri s področja vinogradništva in vinarstva v Vipolže. Še danes smo v navezavi z goriško univerzo, ki naj bi določene podiplomske študije izvajala tudi pri nas.

Pomembna je vsekakor vsebina Vile.

Tako je. Na pomembnost vsebine, ki bi privabljala obiskovalce tako iz Slovenije kot Srednje Evrope, nas je opozarjal že pred leti arhitekt Simčič. Sedaj prevzema štafetno palico ekipa Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, da program vile zapelje v pravo in uspešno smer. Že prejšnja direktorica Ariana Besednjak Suhadolnik je veliko pripomogla k iskanju vsebine, že pred koncem obnove vile. Naša vzporedna prizadevanja za vsebino je pohvalila v medijih tudi nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je grad Vipolže uvrstila med primere dobre prakse. Omeniti pa je treba tudi to, da smo ob predaji objekta v upravljanje Občini Brda imeli vsebine že dorečene. Sedanja direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec že dva meseca intenzivno in uspešno izpeljuje zahtevne naloge, da se vsebinski del že uspešno izvaja. Ni bilo enostavno izpeljati gradbenega dela, vendar se zavedamo, da je sedaj vsebinski del velik projekt in zdajšnjo direktorico čaka zelo zahtevna naloga.

Jesen 2015 / Briški časnik / 18

Tudi direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je omenila, da ste v teh treh mesecih zabeležili tolikšen obisk, kot ste ga z ministrstvom za kulturo predvideli v treh letih.

Tudi na ta podatek smo zelo ponosni. V teh treh mesecih se je v Vili zagotovo odvilo veliko dogodkov, tudi zelo odmevnih, s katerimi se je Vila pokazala v številnih različicah. Ne nazadnje mi je sama Anika Horvat po nastopu na otvoritvenem večeru izrazila željo, da bi imela v Vili v prihodnje tudi samostojni koncert.

Dejansko lahko rečemo, da ste sklenili krog. Prvi plesi, dogajanja so bili v Vipolžah že takoj po drugi svetovni vojni, potem konec osemdesetih znamenita Pop delavnica, kasnejša zborovanja motoristov, martinovanja, rebuljade in sedaj se je Vila ponovno prebudila v družabno središče.

Tako je. Začutili smo, da objekta ne moremo nuditi samo nekim tujcem, ampak ga nudimo tudi domačinom in ljudem bližnje okolice. Zavedamo se, da morajo biti taki objekti sprejeti v okolju in morajo živeti ter dihati z okoljem.

Omenili ste tudi nekdanjega ministra za kulturo in sedanjega predsednika Izseljenske matice Sergeja Peljhana.

Tudi ta osebnost je potrdila in upravičila vero v pomembnost vipolškega dvorca, saj je Peljhan pred leti zagotovil sredstva za obnovo strehe, to poletje pa so ravno z njegovo pomočjo stekli pogovori o sodelovanju z Ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Drži. Peljhan je nakazal željo in se trudi prenesti v Vipolže določene aktivnosti Izseljenske matice. Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je obljubil pomoč pri vnašanju vsebin iz tega področja v samo Vilo.

Pa tudi goriški poslanec Matjaž Nemec je izjavil, da so bile možnosti protokolarnih dogodkov v Vili Vipolže predstavljene vsem trem predsednikom: državnega zbora, vlade in države.

Tudi predsedniku državnega sveta.

Vzporedno z obnovo smo vzpostavljali navezavo s poslanci, državnimi svetniki in predstavniki države. Tudi sam sem imel možnost nagovoriti marsikaterega od njih.

Na teh najvišjih državnih ravneh se bodo dogajali razni protokolarni dogodki. Pogovore za vsebine izvajamo vsa občinska uprava in ZTKMŠ ekipno na vseh frontah.

Vsi se zavedamo pomembnosti ekipnega dela. Z roko v roki lahko veliko dosežemo.

Gre zasluga, da se je prepoznalo široko paleto možnosti družabnih dogodkov v Vili Vipolže, tudi briškim motoristom, ki so prvi očistili in

organizirali koncert v sami kleti gradu, tudi KUD-u Hrast, ki je dolga leta v grad vabil na tradicionalna martinovanja, pa tudi Klubu briške mladine in študentov, ki so tukaj organizirali dve rebuljadi, in navsezadnje tudi Turističnemu društvu in vipolški mladini, ki je dolga leta v Vipolžah organizirala številne plesne dogodke?

Gotovo. Brez dvoma so vse te aktivnosti nakazale, da je treba grad urediti in postaviti na višjo raven. Številni obiskovalci, čeprav so pred seboj videli ruševino, so prepoznali kulturni spomeniški biser. Vse univerze v okolici, od dunajske, salzburške, celovške, pa tudi videmska, tržaška in celo firenška univerza, so to poudarile. Vsi so občudovali lokacijo, ambient, okolico. V koncept Vile smo želeli vključiti tudi Evropsko univerzo EMUNI, ki sicer ni zaživela. S takratnim rektorjem in podpredsednikom Evropskega parlamenta smo se celo pogovarjali, da bi sedež preselil v Vipolže.

Vila Vipolže je prišla tudi na seznam Upravne enote kot lokacija za sklepanje porok, Občina Brda je med drugim izstopila kot družbenica iz družbe Vinoteka Brda. Kako odgovarjate na pomisleke občanov, da bo s tem Grad Dobrovo začel samevati? Kako boste uravnotežili aktivnosti v Vipolžah in na Dobrovem?

Te bojazni se zavedamo in že iščemo način, kako Gradu Dobrovo zagotoviti dodatne vsebine in tako obdržati ravnovesje med obema lokacijama. Gotovo si ne želimo, da bi Dobrovo zaradi tega zamrlo. Glede Vinoteke pa moram reči, da verjamem, da ni bojazni, da bi zaradi izstopa občine upadel obisk. Še nedavno, ko sem jo obiskal, je bila nabito polna. In ne nazadnje z izstopom občine si je Vinoteka zagotovila odprta vrata za javne razpise. Sicer pa moram reči, da se v Viteški dvorani Gradu Dobrovo počutim prav domače in zato tam tudi najraje poročam pare. Kar zadeva poroke pa moram postreči z zanimivim podatkom, namreč lani smo v Brdih poročili 29 parov, medtem ko jih bomo letos preko šestdeset. Prepričan sem, da jih bo v prihodnje še več. Zanimivo je, da velika večina parov, poleg briških, prihaja iz notranjosti Slovenije in tudi iz tujine. Še zadnje vprašanje: kako poteka izbira najemnikov vinoteke in restavracije v Vili Vipolže? Kdaj bodo izbrani?

Aktivnosti v tej smeri še potekajo, saj še izbiramo modus, kako bo sodelovanje s prihodnjimi najemniki sploh potekalo.

Lahko pa rečem, da bo več znano proti koncu letošnjega leta. Pristop bo moral biti čisto drugačen, kot je bil z Vinoteko Brda na Dobrovem. Beležimo pa že prva zanimanja za sodelovanje.

Erika Koncut

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vipolže

Briški renesančni dvorec

Vila Vipolže tudi uradno pričenja svojo samostojno pot Tri leta trajajoča obnova je končno prišla do sklepnega dejanja. Pričela se je z izvajanjem zahtevnih konservatorskih del, aprila 2013 so sledili gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela ter nabava opreme, ki se je zaključila v letošnjem maju. Dobre tri mesece po podpisu pogodbe o upravljanju in predaji ključev so se v Vili Vipolže 22. oktobra ponovno zbrali briški župan Franc Mužič, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda Tina Novak Samec in ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, tokrat ob uradnem odprtju briškega renesančnega dvorca.

Vila je odprla vrata s prepletom sedanje lokalne kulturne ponudbe in verzi iz preteklosti briškega literata Alojza Gradnika. Slogan vile »Vezi med svetovi in ljudmi« je podkrepila tudi stena prijateljstva na vhodu, kjer so obiskovalci zapisovali svoje misli in spomine na dvorec, v program pa je bil vpeljan tudi vizualno prek zlatih niti.

Sicer pa so Brici poskrbeli za pravljično odprtje vile. Ključ so z enega izmed oken vile z zlatim trakom spustili županu Francu Mužiču, ki je nato gostom simbolično razprl vrata vile. Briške žene so s kordonom pospremile prisotne do Piana nobile, kjer so jih nato s kratkim nagovorom pozdravili župan, ministrica za kulturo in direktorica ZTKMŠ Brda.

Gradovi kot opozorilo Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je poudarila pomen vile na stičišču več kultur: »Nekdaj propadajoči dvorec je pred leti prevzela v last država, ki ga je obnovila s pomočjo evropskih in lastnih sredstev. Celotna investicija je znašala 7.330.071 evrov, pri čemer je bil delež ministrstva za kulturo 1.366.123 evrov, drugo pa so bila nepovratna evropska sredstva. Ob zelo uspešni obnovi Vile Vipolže se nam predstavi slika dobro zastavljene strategije ministrstva za kulturo izpred petnajstih in več let, ko je med prednostno izbrane spomenike v državni lasti uvrstila nekatere vidnejše gradove in graščine vzdolž državnih meja, med njimi tudi Vilo Vipolže. Ti gradovi vse obiskovalce že ob vstopu v Slovenijo opozorijo na bogato kulturno dediščino s pestro zgodovino, ki je pripomogla k oblikovanju skupne slovenske identitete. Goriška brda si prav s svojo raznoliko in izjemno bogato kulturno dediščino, in ne zgolj zaradi geografske podobe, upravičeno zaslužijo naziv 'slovenska Toskana'. Z obnovo Vile Vipolže ni bil le rešen propada eden izmed tolikih gradov, pač pa se je vanj vrnilo življenje, kar je na obmejnem področju še toliko bolj pomembno.« Ministrica za kulturo je še pojasnila, da bodo v vili potekale različne dejavnosti v okviru dveh programskih sklopov: kulturno-umetniškega in izobraževalno-konferenčnega ter gostinskega. Prepričana je, da bo v vili utripalo življenje, vpeto v kulturno-turistično dogajanje in v korist prebivalstva tega območja Slovenije.

Kot pravi direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec, bojazni glede obiska ni, saj je zanimanje za ogled in priredbo prireditev v dvorcu izjemen: »Imamo široko paleto gostov: od obiskovalcev konferenc, simpozijev in raznih izobraževalnih srečanj do splošne javnosti, ki bo vilo obiskovala glede na naše kulturno udejstvovanje. Zagotovo so ciljna skupina tudi kulturniki, saj je dvorec kot last ministrstva za kulturo dejansko tudi njihovo središče. Že od samega podpisa pogodbe o upravljanju beležimo veliko dnevnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine, ki si želijo ogledati dvorec. V prvih mesecih smo skoraj že dosegli obisk, ki smo ga z ministrstvom načrtovali v treh letih.«

Še ena zgodba o uspehu Župan Franc Mužič ni skrival veselja ob uresničitvi dve desetletji vztrajnih in napornih pogovorov: »Zame in za občino je bil ganljiv

(Nadaljevanje na 20. str.)

Jesen 2015 / Briški časnik / 19

Občina

Vipolže

Briški renesančni dvorec (Nadaljevanje s 17. str.)

že julijski dan, ko je ministrica za kulturo podpisala pogodbo o predaji objekta v upravljanje Občini Brda. Današnji dan se bo zapisal v briško zgodovino. K uresničitvi tega projekta je veliko prispeval tudi briški starosta arhitekture Izidor Simčič, ki je vedno verjel v veličino dvorca. Vila ni samo velika pridobitev za Brda, ampak za širši goriški in primorski prostor. Izjemnega pomena pa je tudi za Slovenijo.

Obnovo smo dali pod streho, pomembno pa je tudi, kako bomo delovali naprej, vlivali vsebino v ta prelepi dvorec. Prepričan sem, da bo, glede na široko poznano vztrajnost in delovanje Bricev, tudi Vila Vipolže zgodba o uspehu.«

Ravno tako nista skrivala navdušenja goriška poslanca v državnem zboru Matjaž Nemec in Mirjam Bon Klanjšček. »Mislim, da je vila izjemnega pomena tako za Brda kot za vso našo Goriško in sploh za Slovenijo. Želim si, da bi država imela posluh in da bi tudi v prihodnje vložila kaj sredstev v programe in delovanje dvorca. Menim, da občinski proračun ne premore vzdrževanja in upravljanja s takim prekrasnim objektom, na kar sem opozorila tudi v državnem zboru,« je ob odprtju poudarila Klanjščkova. Tudi Nemec vidi vilo kot izjemno priložnost: »Bil sem na več operativnih sestankih, na katerih smo se dogovarjali o vsebini dvorca. Predvsem je ta zelo zanimiv, ker tudi sama Republika Slovenija nima podobnih protokolarnih objektov. Prepričan sem, da bomo oziroma bodo Brici našli tržno nišo temu izjemnemu prostoru in lokaciji in tako še dodatno oplemenitili naše okraje, zlasti Brda. Goriški poslanci bomo zagotovo pripomogli k uspehu vile. V navezi smo tudi s Protokolom Republike Slovenije. Objekt smo predstavili kabinetom vseh treh predsednikov, državnega zbora, vlade in države, z upanjem, da bi ga lahko uporabili tudi za protokolarne dogodke v naši državi.«

Za povezanost svetov in ljudi

Sicer pa so prisotne poleg krasot dvorca prevzeli glasovi Vokalne skupine Vinika, Noneta Brda in Briških žen, k posebnemu čaru dogodka pa je prispeval tudi Godalni kvartet Nova. Iz kleti je prijetno zadišalo, saj so se ob tej priložnosti zbrali nekateri briški gostinski ponudniki in gostom postregli z izbranimi jedmi, ki so se odlično spajale z vrhunsko žlahtno kapljico. Obenem je bila v vhodni avli vile odprta tudi razstava Goriškega muzeja o Vili Vipolže, gostom so na voljo tudi razstava o aleksandrinkah, ki je nastala na pobudo Slovenske izseljenske matice in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter portreta Alojza Gradnika, ki sta nastala pod mojstrskim očesom Tomaža Perka.

V večernih urah so vilo predstavili tudi širši lokalni javnosti.

Priljubljena lika iz nadaljevanke Ena žahtna štorija Gušto (Primož Forte) in Zala (Ajda Smrekar) sta povezovala program in prepletala štorjo z žlahtno kapljico in briškimi vezmi, ki so se in se bodo še stkale na tem prostoru. Med koncertom Anike Horvat in Tinkare Kovač ob spremljavi Big Benda Nova so se obiskovalci medijsko sprehodili med spomine in sedanjo podobo Vile Vipolže. V kleti so nekateri vinarji postregli z žlahtno kapljico. Gostom so na plano privreli številni spomini na nekdanje plesne prireditve, glasbene festivale, zborovanja in martinovanja. Zazrli pa so se tudi v prihodnost renesančnega dvorca, ki bo povezoval svetove in ljudi. Domače in tuje. Mlade in starejše. Kot trta, ki razpira roke svojim sestram.

Erika Koncut Jesen 2015 / Briški časnik / 20

Občina

V vili so se tkali dogodki

Teden odprtih vrat v Vili Vipolže Med 18. in 25. oktobrom je Vila Vipolže vabila domačine na številne zanimive dogodke. Tu so se zvrstili vinarji, gostinci, pevci, kulturna društva, otroci in drugi obiskovalci, ki so občudovali prenovljeno lepotico.

V petek, 23. oktobra, so v prostorih Vile Vipolže Nacionalni inštitut za javno zdravje, UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Društvo ko-RAK.si in Sindikalna organizacija organizirali mednarodni simpozij o azbestu. Več o simpoziju bomo poročali v naslednji številki.

V nedeljo, 18. oktobra, so gostili gledališko skupino Kulturnega društva Grgar s predstavo Namišljeni bolnik, ki je z zanimivim Molierjevim zapletom dodobra nasmejala obiskovalce.

V soboto, 24. oktobra, so v Vili Vipolže odmevali zvoki jazza. V okviru prireditve Jazz & wine je zaigral priljubljeni ameriški jazz glasbenik Jeff Balard, ki ima za sabo bogato glasbeno kariero. Sodeloval je tudi z Rayem Charlesom in mnogimi drugimi slavnimi džezisti. Poleg Balarda so zaigrali še Lionel Loueke na kitari in Chris Cheek na saksofonu. Po koncertu je bila degustacija vin, ki so jih pripravili vinarji: Oton Reya, Kramar, Edi Simčič, Vinarstvo Dušiča Šibav, Kmetija Štekar, Movia in Vinska klet Goriška brda.

Dramska skupina društva žena iz Prvačine je na predvečer slavnostnega odprtja, v sredo, 21. oktobra, v originalnih oblekah iz 30. let odigrala predstavo Moda iz Baula in odprla razstavo o aleksandrinkah. O četrtkovem slavnostnem odprtju pišemo v posebnem članku.

V nedeljo, 25. oktobra, so za zidovi Vile Vipolže odmevali otroški glasovi. V sodelovanju z osnovno šolo Dobrovo so imeli lov za skritim zakladom, kasneje pa so z Mačkom Murijem iskali kroniko.

Med 19. in 21. oktobrom so domačine vabili, da so se vpisali na živo sliko spominov in prijateljstev. Številni obiskovalci so se podpisali in delili nostalgične spomine.

Zaživela je tudi razstava Goriškega muzeja o zgodovini vipolške vile, ki jo bogatita tudi portreta pesnika Alojza Gradnika.

Lucija Prinčič Terpin Foto Andrej Colja Jesen 2015 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Zgodovina Vile Vipolže

Vila Vipolže od prve omembe do danes

Spomenik državnega pomena Letos jeseni je svoja vrata odprla obnovljena vila v Vipolžah, katere zametki po najnovejših raziskavah segajo v tretjo četrtino 12. stoletja.

Njeni lastniki so bili v 13. in 14. stoletju goriški grofje, ki so utrjeni dvor podeljevali svojim ministerialom. Ti so jim služili kot lovski mojstri: upravljali so gozdove in skrbeli za vzrejanje lovskih psov ter konj, saj je bil grad lovski dvorec goriških grofov. To so bili po Herbersteinih leta 1311 v 14. stoletju plemiči, ki so se imenovali po kraju Vipolže. Leta 1459 se kot lastnik omenja Febus della Torre mlajši, ki je 14. aprila 1460 od goriškega grofa Ivana za 1000 ogrskih cekinov kupil grad in vse dotične pritikline.

Upodobitev Vile Vipolže v Caprinovem delu Alpi Giulie konec 19. stoletja

Vila Vipolže v obdobju med obema vojnama, fototeka Goriški muzej

Vila je svojo današnjo podobo dobila v več gradbenih fazah: prvo po poškodbah v prvi avstrijsko-beneški vojni v 16. stoletju, drugo konec 17. stoletja, ko je bilo poslopje barokizirano, ter zadnjo konec 19. in v začetku 20. stoletja. Poškodbe zaradi vojne (1507– 1521) ter potresa leta 1511 so domnevno vzrok, da sta lastnika baron Nikolaj della Torre in Janez Febo della Torre srednjeveško dotrajano stavbo temeljito prenovila. Lastnika sta bila vplivni osebnosti takratnega časa, saj je bil Nikolaj della Torre glavar Gradišča ob Soči, Janez Febo della Torre pa habsburški vojskovodja.

Prezidava je grajsko stavbo povzdignila v ugledno rezidenco, saj se stavba pojavlja na številnih zemljevidih Furlanije in Posočja od sredine 16. do druge polovice 17. stoletja. Naslednja obnova konec 17. stoletja je bila potrebna zaradi zasedbe in plenjenja Benečanov v drugi avstrijsko-beneški vojni leta 1616. Napadalci so v stavbi našli lepo opremo in številne imenitne slike; grad je bil namreč namenjen užitkom grofa Rajmonda della Torre. Obnova je utrjeni dvorec spremenila v razkošno podeželsko vilo s poslikanimi tramovi in veliko plesno dvorano s čudovitimi kamnitimi kamini. Okoli vile je bil urejen obsežen park, ki ga še danes krasijo najstarejše na Slovenskem rastoče ciprese. Vrt v Vipolžah je glede na ta drevesa in hrast ob dovozu star vsaj 4 do 5 stoletij oziroma (nepreverjeno) že iz leta 1556. Rajmond IX. della Torre je vilo Vipolže v začetku leta 1801 v zameno za Doberdob prepustil grofu Ivanu Attemsu iz Podgore. Attemsi so si s pridobitvijo Vipolž zaokrožili posest med Gorico, Podgoro in Brdi, večinoma pa so prebivali v Podgori, kamor so morda prenesli del opreme iz dvorca Vipolže, ki ga je leta 1800 Jesen 2015 / Briški časnik / 22

prizadel požar. Družina Attemsov dvorca zaradi visokih stroškov ni nikoli dokončno obnovila, saj ga niti ni potrebovala. Uporabljali so ga predvsem za vzrejo konj in kot gospodarsko stavbo z veliko kletjo, kjer so hranili vina: zlasti rebulo in cividin. Konec 19. stoletja je bil dvorec že napol razvalina, znan pa je bil po dveh največjih cipresah v Goriški grofiji. Kupil ga je grof Rudolf Erard Anton baron Teuffenbach, ki pa stare stavbe ni obnavljal, ampak jo je le za silo vzdrževal. V bližini stare grajske stavbe je namreč zgradil novo vilo.

Med prvo svetovno vojno so v vili za kratek čas uredili zasilna bivališča za prebivalce Števerjana, ki so bili zaradi frontne črte prisiljeni zapustiti domove. V njem je bila nastanjena italijanska vojna bolnišnica, nato pa sedež topniškega poveljstva II. armade italijanske vojske. Poškodovano streho so po vojni obnovili.

Dvorec kot nacionalni spomenik, zadružno posestvo ...

Leta 1922 je italijanski Državni zavod za lepe umetnosti pri tržaški prefekturi razglasil dvorec za nacionalni spomenik. Teuffenbachi so imeli dvorec kot gospodarsko stavbo v lasti do jeseni 1947.

Po drugi svetovni vojni je bil kolonat odpravljen, vila in posestva pa nacionalizirana. Upravljalo jo je zadružno posestvo. V vili je bilo leta 1962 urejeno skladišče in gostišče, v novi vili pa so uredili upravne pisarne državnega posestva ter kasneje stanovanja. Vila je bila novembra 1948 namerno požgana, vendar so poškodovano streho na novo prekrili in v upravljanje je dvorec prevzela kmetijska zadruga, ki ga je uporabila za skladišče in vinsko klet, v 1. nadstropju pa je bil urejen prostor za prireditve, vendar je zaradi širjenja skladišč Vina Gorice postala izključno skladiščni prostor.

(Nadaljevanje na 21. str.)

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vila Vipolže

Minister za Slovence in zamejce po svetu na obisku

Prostor tudi za izseljence

V četrtek, 30. julija, je Občino Brda obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki se je skupaj s svetovalcema Nadjo Skale in Dejanom Podgorškom ter predsednikom Slovenske izseljenske matice Sergejem Pelhanom o lepoti obnovljene renesančne vile prepričal na lastne oči.

Ministra so v občinski zgradbi sprejeli in pozdravili župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. Gostitelji so pomembne goste pospremili na ogled sodobno obnovljene in opremljene vile, ki so jo od Ministrstva za kulturo prevzeli v upravljanje pred kratkim.

Minister je bil nad končno podobo Vile Vipolže prijetno presenečen. Poudaril je pomembnost objekta na stičišču treh kultur, pa tudi bližine območja, kjer je pred dobrim stoletjem potekala soška fronta. Urad je nakazal željo, da bi zgodbo vile soustvarjali tudi rojaki iz tujine. »Mislim, da je današnji dogovor izhodišče, ki sem ga iskal skupaj s svojimi sodelavci. Iskali smo rešitve, kako dejansko obogatiti objekt z vsebino. Tukaj bi izseljenci lahko pripovedovali

svoje zgodbe skozi razstave, izmenjave pogledov, kulturne dogodke oziroma skozi vse, kar povezuje izseljenstvo. Vabili bi lahko predvsem svetovne znanstvenike, raziskovalce in Slovence, ki so zunaj slovenskih meja. Prostor je primeren tudi za izmenjave študentov, študija, mogoče pa bi lahko v Vipolže premestili nekatere seminarje ali celo oddelke fakultet,« je možnosti vsebin navrgel minister Žmavc.

Objekt, ki bo nudil streho tako protokolarnim dogodkom kot tudi kongresnim dejavnostim, seminarjem, izobraževanjem in drugim oblikam prenosov znanja, pa tudi družabnim dogodkom, se približuje tudi politiki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu o regijskem povezovanju in sodelovanju.

Tina Novak Samec

Zgodovina Vile Vipolže (Nadaljevanje z 20. str.)

V stranskih traktih so bila že pred vojno zasebna kolonska stanovanja. Od leta 1978 je dvorec upravljal Goriški muzej, ki je tam uredil depoje. Stavba je propadala do ustanovitve Občine Brda, ki je po več neuspelih poskusih dosegla, da je Ministrstvo za kulturo leta 2007 dalo vilo na seznam objektov za obnovo in objekt uvrstilo med spomenike državnega pomena. Ob slovesnem odprtju Vile Vipolže oktobra 2015 pripravlja Goriški muzej na pobudo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda pregledno zgodovinsko razstavo in katalog.

Ljubezenska zgodba in Vila Vipolže Rajmondu VI. della Torre, ki so mu rekli tudi Stari ‒ Il vecchio, sta že kot majhnemu otroku umrla oba starša, zato sprva ni mogel prevzeti upravljanja vseh posesti, ki so se jim pridružile tudi tiste v lasti pokojnega strica Nikolaja, kapitana Gradiške. Kot skrbnik mu je pri tem pomagal očetov prijatelj devinski gospod, grof Matija

Hoffer. Rajmond je tako spoznal njegovo drugorojeno hčerko Ludovico, s katero sta se sklenila poročiti proti volji nevestinega očeta.

Zaradi tega sta skrivaj zbežala prav na grad Vipolže. Ob posredovanju avstrijskega nadvojvode Karla pri papežu Gregorju XIII. je nevestin oče Matija Hoffer dal svoje soglasje k poroki. Rajmond in Ludovica sta bila namreč sorodnika v tretjem kolenu. Rajmond je leta 1572 dobil soglasje župana in svetnikov občine Krmin, da je v svojem gozdu v krminskem okolišu lahko sekal les za vilo Vipolže.

Rajmond VI. je po poroki vstopil v službo na dvoru in nadvojvoda Karel Habsburški ga je imenoval za dednega maršala Goriške grofije. Tudi Rudolf II. Habsburški ga je zelo cenil, zato ga je med letoma 1590 in 1593 postavil za habsburškega poslanika – ambasadorja na beneški dvor, leta 1597 pa za poslanika pri Svetem sedežu. Ovdoveli Rajmond se je poročil s svakinjo Chiaro. Ker Matija Hoffer ni imel moških potomcev, je odslej goriška veja rodovine della Torre nosila priimek Thurn-Hoffer-Valsassina.

Tanja Gomiršek (prirejeno iz besedila za razstavni katalog) Jesen 2015 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vila Vipolže

Opis briške renesančne lepotice

Vezi med svetovi in ljudmi Speča briška lepotica je tiho spala in čakala vse do leta 2013, ko so se začela obnovitvena dela. Popolna celostna prenova in sodobno opremljena notranjost sta ji vdahnili novo večno eleganco. Njena edinstvena zgodba in vpetost v briško okolje jo uvrščata med najlepša slovenska središča za družabne, kulturne in poslovne dogodke.

Vila Vipolže se razprostira na kar štirih nivojih. V pritličju gost vstopi v vhodno avlo, v kateri je Goriški muzej pripravil trajno razstavo o zgodovini vile in jo poimenoval Vila Vipolže nekoč in danes. Zgodovina je prikazana na fotografijah, ki so s spremnim besedilom na ogled na posebnih panojih, skozi makete zgradb, knjige, posamezne predmete in multivizijsko predstavitev, ki jo je pripravil strokovnjak Lado Jakša. Gost tako dobi takojšen pregled nad dogajanjem v preteklosti. V pritličju je razstavam namenjen še en prostor, in sicer Zgodovinska soba. Trenutno si lahko ogledate razstavo o aleksandrinkah, ki jo je Goriški muzej pripravil na pobudo Slovenske izseljenske matice in Ministrstva za zamejce in Slovence po svetu. Pri prihodnjih razstavah in pripravah vsebin na področju zamejcev in Slovencev po svetu bodo sodelovala tudi druga društva, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tematiko izseljencev in zamejcev. Tudi vsi hodniki v nadstropjih so primerni za razstave.

Nekatere so že dogovorjene za naslednje leto, njihova vsebina pa naj za zdaj ostane skrivnost.

Recepcija je stični prostor vsega dogajanja v vili. Gost bo na recepciji dobil ne samo informacije za potrebe organizacije aktivnosti v vili, ampak tudi glede ponudbe celotne destinacije Brd in širše. V recepcijski prostor je umeščena tudi Briška butiehca, trgovinica z izdelki briških ponudnikov. Udeleženci različnih srečanj in dogodkov si radi kupijo spominek, ki ga odnesejo domačim ali

Jesen 2015 / Briški časnik / 24

podarijo prijateljem. Poleg vhodne avle stoji še poročna soba, t. i.

Gradnikova soba, saj je objekt registriran za sklepanje zakonskih zvez. Vila Vipolže je s svojo mogočnostjo in romantičnostjo pravi kraj za poroke in poročna slavja. Da je to res, pričajo številna povpraševanja. Dokaz pa so tudi prve poroke, ki so v vili potekale v oktobru. Gradnikova soba se čez teden zlahka prelevi v sejno sobo, namenjeno sestankom manjših skupin.

Piano nobile, kot so Benečani imenovali prvo nadstropje vile z najlepšimi razgledi, ima danes sodobne dvorane za kongresne, izobraževalne in družabne dogodke. Največja dvorana se razprostira na 200 kvadratnih mestrih in ima 200 sedišč. Mogoča je razdelitev dvorane na tri dele in prilagoditev potrebam kongresov ali izobraževanj. Dvorana je opremljena z najsodobnejšo tehnično podporo, med katero ne manjka niti sistem za simultano prevajanje, kar predstavlja za organizatorje mednarodnih srečanj in simpozijev še dodatno prednost, saj imajo praktično vse na enem mestu. Poleg dvorane je banketni prostor s kuhinjo, primeren za manjše pogostitve. Ekskluzivna dodana vrednost najema prostorov pa so štirje apartmaji in dve suiti v drugem nadstropju s prekrasnim pogledom na briške griče. Drugo nadstropje vile krasi čudovita ohranjena freska, ki jo je obnovil Restavratorski center Ljubljana. To je kotiček v vili, ki ima svoj čar in svojo moč. Telo se tukaj odpočije od vsakodnevnih skrbi, oko pa napolni z lepoto narave, ki obdaja vilo.

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vila Vipolže

Piano nobile je tudi pravi prostor za prirejanje kulturnih dogodkov. V preteklih mesecih so tu bili nastopi flavtistk, literarni forumi, večer malih vokalnih skupin, gledališke predstave … Velika beneška sobana je poleg domačih izvajalcev Quercus Quinteta, kvinteta Kvartin, Noneta Brda in Vinik že gostila tudi imenitna imena slovenske glasbene scene, kot so Aleksander Mežek, Irena Predan, Rudi Bučar, Bilbi, Nina Strnad, Anika Horvat, Tinkara Kovač … Takih in drugačnih dogodkov bo v vili še veliko, saj primernih manjših in večjih kotičkov za kulturna dogajanja ne manjka.

Dan lahko gostje vile zaokrožijo s pogostitvijo in sproščenim druženjem v restavraciji, ki se nahaja v kleti. Ta se razprostira na skupno 330 kvadratnih metrih in ima nekaj čez 100 sedišč. Čudovit ambient je primeren tudi za zasebne zabave in poročna slavja.

Kaj bi brez dobrih prijateljev, ki nazdravljajo drug drugemu? V Vili Vipolže vam pomagamo urediti vse potrebno – od obreda do zdravice, od jedilnika, polnega kulinaričnih presežkov, do posebnih drobnih presenečenj za vaše goste.

Klet in park pa sta vsem Brikam, Bricem ter prebivalcem sosednjih občin ostala v posebej lepem spominu, saj so se vse do prenove srečevali, plesali, tkali prijateljstva in nove ljubezenske zgodbe na plesih in martinovanjih, ki so tu potekala. V vilo se sedaj vrača življenje.

Novo kulturno, družabno in kongresno središče Vila Vipolže je odprla svoja vrata Sloveniji, Evropi in svetu.

Tina Novak Samec Jesen 2015 / Briški časnik / 25

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Nova Gorica, Vipolže

Dnevi slovenskega turizma

V očarljivi Vili Vipolže podelili nagrade vizionarjem slovenskega turizma V Sočino smaragdno barvo odeta briška lepotica Vila Vipolže je bila v ponedeljek, 12. oktobra, zakulisje podelitve najvišjih priznanj v slovenskem turizmu. Podelitev, ki jo je z elegantno sproščenostjo izpeljala Bernarda Žarn skupaj s starosto slovenskega turističnega novinarstva Dragom Bulcem, je potekala v beneški dvorani Piano nobile, ki se je tokrat prelevila v presenetljivo sodobno podobo.

Svoje pa so k odličnemu počutju pristavili tudi glasbeniki Aleksander Mežek, Irena Predan, Rudi Bučar, Bilbi, Nina Strnad in otroški zborček RTV Slovenija, ki so nastopili ob spremljavi Sozvočij Slovenije.

Celoten dogodek je potekal v znamenju 20. obletnice delovanja Slovenske turistične organizacije (STO). Udeležencem so se pred očmi zavrteli številni utrinki, ki so v tem kratkem obdobju zaznamovali, povezovali in orali ledino na področju slovenskega turizma. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda Tina Novak Samec ni skrivala veselja ob uspešno izpeljanem programu: »V čast nam je bilo gostiti Slovensko turistično organizacijo ob njenem dvajsetem jubileju. Nocoj so se v Vili Vipolže zbrali strokovnjaki, ki pišejo strategijo slovenskega turizma in vsak dan gradijo uspešne zgodbe na področju turistične, gostinske in konferenčne dejavnosti v Sloveniji. Vila je zažarela v vsej svoji popolnosti.

Danes smo dokazali, da Vila Vipolže resnično sklepa nove vezi med svetovi in ljudmi. Skupaj smo se predstavili briški, goriški in vipavski ponudniki hrane in žlahtne kapljice s ponudbo tipičnih lokalnih jedi in vrhunskih vin.« Vila Vipolže ni pustila ravnodušne niti vršilke dolžnosti direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak: »Moram priznati, da sem bila ob prihodu v vilo pozitivno presenečena nad čudovito prenovo tega gradu, in menim, da bo, ko ji bodo Brici dodali še vso vsebino, enkratna turistična atrakcija.« Ob poteku programa pa so vso pozornost prevzeli posnetki biserov slovenske pokrajine, začenši z smaragdno Sočo, preko Brd, lipicancev, Krasa, morja pa spet do očaka slovenskih gora Triglava. Drago Bulc je na odru skupaj z nekdanjim direktorjem Slovenske turistične organizacije Francijem Križanom, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, Martinom Jezerškom in trenutno vršilko dolžnosti direktorice Slovenske turistične organizacije Majo Pak zbral vtise o poti, ki jo je opravil slovenski turizem. Premišljeni koraki so slovenskemu turizmu doprinesli viden razvoj, ki se lahko dandanes pohvali z deset milijoni nočitev letno.

Priznanje za življenjsko delo v hotelirstvu in kongresnem turizmu je tako prejel Bogdan Lipovšek. Drago Delalut si je prislužil priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in za aktivno sodelovanje pri zastopanju interesov obrtnikov in podjetnikov na področju gostinstva in turizma, Franc Špegel pa za izjemen prispevek k razvoju turistične društvene organizacije. Za letošnjega »sejalca« je bil izbran Garden Village Bled, primer glampinga, prestižne različice kampiranja in uživanja narave v sožitju z naravo. Društvo turističnih novinarjev pa je »kristalni Jesen 2015 / Briški časnik / 26

Triglav« izročilo Občini Podčetrtek in Termam Olimje. Naziv ambasadorja slovenskega turizma je prejel Stephen Fallon. »Danes sem občutil novo energijo, zato verjamem, da bo ta energija podprta tudi s sredstvi, kajti za turistično promocijo bo v prihodnje na voljo še enkrat več denarja. Tudi z novo organizacijo in ekipo, ki je specializirana samo za promocijo slovenskega turizma, bomo imeli eno najboljših turističnih promocij. Treba pa bo še okrepiti ponudbo, jo prenoviti, dodati nove ideje, kajti slogan 'Na mladih svet stoji' velja tudi v turizmu,« je ob zaključku večera še povedal Drago Bulc. »Razvoj briškega turizma me je najbolj presenetil s tem, ko so Brici znali vino ne samo prodajati doma, ampak ga tudi promovirati v tujini. S tem so pritegnili turiste na svoje domove, hitro pa so ugotovili, da ljudje neradi sedejo za volan, če več popijejo. Tako so k ponudbi dodali še prenočišča, najprej samo za svoje prijatelje oziroma poslovne goste, nato pa več. Danes jih je čez petsto. V neposredni bližini je tudi Nova Gorica z igralniškim turizmom. V tej povezavi so Brici naredili ogromno,« je še dodal Bulc.

Sicer pa bo, kot kaže, v Vili Vipolže, na pobudo staroste slovenskega turističnega novinarstva in župana Franca Mužiča, sedež slovenskega Društva turističnih novinarjev. V vilo bodo tako vabili vse svetovne novinarske kolege, ki bodo ob bivanju v Brdih spoznali tako briške kot slovenske turistične bisere.

Erika Koncut Fot Andrej Colja

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vila Vipolže

Primorski poslanec Matjaž Nemec na obisku

Protokolarni objekt za pomembna srečanja na državni ravni V sredo, 29. julija, so Vilo Vipolže obiskali primorski poslanec Matjaž Nemec, predsednik Slovenske izseljenske matice Sergej Pelhan in predstavnik Urada za zamejce in Slovence po svetu dr. Zvone Žigon, pridružili so se jim še direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan in predstavniki Goriškega muzeja.

Prisotne sta pozdravila župan Občine Brda Franc Mužič in župan Mestne občine Pliberk Stefan Visotschnig. Pogovori so tekli predvsem okrog možnosti umestitve spominskega muzeja Slovenske izseljenske matice v Vipolžah, z direktorjem RRA za severno Primorsko Črtomirjem Špacapanom pa tudi o koriščenju evropskih sredstev kot vira financiranja kulturnih vsebin, ki bodo v naslednjih mesecih obogatili program briške renesančne vile. Župan je ob obisku primorskega predstavnika v Državnem zboru izkoristil priložnost in zaprosil za pomoč pri koordinaciji sestankov z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak glede umestitve med državne projekte nekaterih izobraževalnih programov, ki bi potekali v Vipolžah. Matjaž Nemec se po ogledu vile pridružuje že številnim mnenjem, da bi vila v prihodnje lahko postala protokolarni objekt za pomembna srečanja na državni ravni.

Ravno tako pa je beseda nanesla tudi na možnosti sodelovanja s koroškimi Slovenci, saj je pliberški župan nakazal pristno zanimanje za sodelovanje pri načrtovanju vsebin v Vili Vipolže.

Obenem je izkoristil tudi priložnost in prisotnim predstavil in Občino Brda povabil k sodelovanju na tradicionalnem pliberškem sejmu, imenovanem Jormak, ki bo to jesen potekal že 623. leto in ki ga obišče preko 150 tisoč obiskovalcev.

Tina Novak Samec Foto Erika Koncut

Grad Vipolže skozi oči nekdanjih prireditev

»Pattinaggio« kriv za marsikatero poroko Če so v oktobru v prenovljeni Vili Vipolže že napovedane prve štiri poroke, je bil »grad«, kot vilo radi poimenujemo Brici, že pred tem kraj, kjer se je spoznalo, zaplesalo in zaljubilo veliko parov. Marsikatera dama se bo spomnila besed Bi zaplesala z menoj?, bolj pogumni pa so do deklet pristopili kar z besedami Ti boš pa moja! Ja, že pred skoraj sedemdesetimi leti je tako imenovani »pattinaggio«, plesišče v grajskem parku, igral vlogo kupida.

Od prvega maja pa vse do zadnje nedelje v avgustu so bili nedeljski plesni večeri v vipolškem grajskem parku, ki ga je skoraj šestdeset zanesenjakov vipolške mladinske organizacije odelo z razsvetljavo barvnih žarnic, dogodek, ki se ga ni smelo zamuditi. Kot se spominja nekdanji vodja Mladinske organizacije Vipolže Stojan Prinčič, je bilo največ obiskovalcev konec julija na Grajski noči, ko so se plesalci vrteli ob taktih kar dveh ansamblov vse do tretje ure zjutraj, medtem ko so

drugi plesni večeri trajali med 20. uro in polnočjo. Grad Vipolže je bil, poleg plesišča v Bukovici in Zelenem gaju, kraj, kjer se je takratna mladina spoznavala. Prihajali pa niso samo Brici, ampak tudi mladi iz Soške doline in Nove Gorice, takrat pa je težavo predstavljala prometna povezava. Mejne prehode so zapirali ob 18. uri, sabotinske ceste še ni bilo, tako da so se morali Goričani posluževati poti čez Vrhovlje in Plave. Kot (Nadaljevanje na 26. str.)

Jesen 2015 / Briški časnik / 27

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Grad Vipolže skozi oči nekdanjih prireditev

»Pattinaggio« (Nadaljevanje z 25. str.)

je pojasnil Jadran Strehar, včasih član turističnega društva, ki je dolga leta organiziralo plesne večere v Vipolžah, so leta 1983 nedeljske večere zamenjali sobotni plesi. Vipolško plesišče je doživelo prvi vrhunec leta 1987 s Pop delavnico, festivalom takrat najboljših glasbenih bendov, ki je bil v neposrednem prenosu predvajan tako na nacionalnem radiu kot televiziji. Po izboru radijskih postaj so zmagovalci festivala tisto leto bili Martin Krpan s Še je čas, Janez Bončina – Benč s Poetom in Bianco z Gremo na pico. Prisotna je bila preko štiritisočglava množica, festival pa je v spominu mnogih glasbenikov ostal kot ena najboljših Pop delavnic. Vipolški grad pa je na svoje plesišče vabil vse do druge polovice 90. let prejšnjega stoletja.

So pa leta 1992 pred gradom zarohneli tudi motorji.

Tisto jesen je namreč Moto klub Brda priredil prvo srečanje motoristov, ki se je v enajstih letih prelevilo v eno največjih in najbolj obiskanih slovenskih srečanj. Če so na prvem srečanju našteli dobrih sto motorjev, jih je bilo na zadnjem srečanju skoraj dva tisoč. Kot se spominja nekdanji predsednik kluba Miran Prinčič, je bil vipolški tridnevni zbor zadnji zbor v sezoni na Slovenskem, ki se ga motoristi še dandanes radi spominjajo. Poleg slovenskih so v grajskem parku odmevali zvoki tudi italijanskih, avstrijskih, nemških, hrvaških, pa tudi bosanskih motorjev. Briški motoristi so se popolnoma posvetili gostom: za dobrodošlico so jim prikazali žganjekuho, poskrbeli so za druženje, se preizkusili v spretnostnih vožnjah, manjkala ni niti dobra glasba. Briški motoristi so začeli odkrivati notranje lepote gradu. Sicer iz potrebe po rezervnem načrtu v primeru dežja so leta 1992 očistili in uredili grajsko klet, v kateri so potem imeli prvi koncert.

Grajsko klet je nato še dodatno uredil KUD Hrast. Kot pravi predsednik društva Primož Bensa, je društvo zgradilo šank, postavilo razsvetljavo, očistilo park. Kar petnajst martinovanj s skoraj tisoč obiskovalci se je zvrstilo v grajskih prostorih. Prvo martinovanje je sicer organiziralo nekdanje združenje vinarjev, ki je nato prireditev prepustilo društvu. Začeli so z vzorci vin skoraj štirideset briških vinarjev, ki se jim je v kasnejših letih pridružila še dvajseterica iz druge strani meje, kasneje pa še kraški in vipavski vinarji. KUD Hrast je z različnimi koncerti, razstavami in zabavami pripeljal v Brda pet tisoč obiskovalcev.

Ob martinovanjih so prejemali številne klice glede prevozov, prihajali pa so celo polni avtobusi obiskovalcev.

Pred desetimi leti pa sta se v grajski kleti zvrstili dve Rebuljadi.

Različica študentskih Cvičkarije in Mortadeljade, s to razliko, da je bila tokrat v ospredju kraljica briških vin: rebula. Kot se spominja Uroš Bensa, je bila prva Rebuljada leta 1998 v dvorani na Humu, ponovno pa jo je Klub briške mladine in študentov obudil leta 2004, ko je v gradu Vipolže tisočdvestoglava množica skakala ob zvokih benda Elvis Jackson. Leto kasneje pa je svojo petnajsto obletnico koncertiranja v grajski kleti obeležila priznana glasbena skupina Big Foot Mama. Koncept prireditve, ki je ponudila degustacijo vzorcev rebul preko 40 briških vinarjev z obeh strani meje, se je izkazal za uspešnega, saj je bil obisk enak prejšnjemu letu.

In s kakšnimi občutki sogovorniki gledajo na prenovljeno Vilo Vipolže? Če Uroš Bensa meni, da je vila naredila korak naprej proti novim izzivom, drugi obžalujejo predvsem preoblikovanje nekdanjega grajskega parka v parkirišče. Sicer menijo, da je vila lepo obnovljena, parkirišče pa bi lahko bilo pod gradom. Ravno tako pa bi lahko bila obnovljena tudi južna stran gradu. Ne samo organizatorje nekdanjih prireditev, temveč vse vaščane Vipolž in Brice preletijo nostalgični občutki, ko se zazrejo na grajsko dvorišče.

Erika Koncut Foto Arhiv Briški časnik Jesen 2015 / Briški časnik / 28

Tema trimesečja: Vila Vipolže

Vila Vipolže

2. večer malih vokalnih skupin

Z zapeto pesniško besedo najbolj plemenito vnesli življenje Quercus Quintet, ki je lani v dobrovskem gradu prvič organiziral srečanje malih vokalnih skupin, je letos ponovil tovrstno druženje, in sicer v soboto, 3. oktobra, v Vili Vipolže. Čudovit pevski dogodek je s po tremi skladbami oblikovalo devet pevskih skupin: Kvintet Patina (vodja Janez Smolič), Quercus Quintet (um. vodja Vladimir Čadež), Kvartet Zvon (vodja Božo Zalar), Kvintet Anike (um. vodja Ana Knez), Kvintet Kvartin s solistko Martino Kocina in kitaristom Frankom Rejo (vodja Zarjan Kocina), Vokalna skupina Triola s kitaristom Dejanom Bojancem (vodja Tadeja Udovč), Kvartet 7 plus (vodja Leon Bučar), Vokalni kvartet Rusalke (um. vodja Tadeja Vulc) in Gruppo vocale Decanters. Poseben gost večera je bil Kvartet DO, ki ga sestavljajo Danilo Čadež, Peter Ambrož, Tomaž Tozon in Peter Čare.

V imenu Občine Brda in ZTKMŠ

Brda je nastopajoče in prisotne pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Zahvalil se je organizatorjem večera, pevkam, pevcem in njihovim vodjem. Vzdušje večera je izrazil z besedami: »Spoštovani pevke in pevci, v te mogočne renesančne sobane – s pridihom beneške elegance in briške gostoljubnosti – vnašate prijeten kulturni dogodek, ki nas bogati, plemeniti kot prinašalec notranjega miru in svojevrstnega užitka. Ti čudoviti prostori potrebujejo dušo, ki jo tokrat podarjate vi, ustvarjalci in umetniki, ki svoj notranji nemir, občutke in hrepenenja prenašate na nas, nocoj v zapeti pesniški besedi, nenavadno lepo in

nenavadno toplo. V to vilo tako na najbolj plemenit način vnašate življenje.« Med gosti sta bila tudi župana Občine Škofja Loka Miha Ješe in Velikih Lašč Anton Zakrajšek. Moderator večera je bil Boštjan Simčič. Bojan Vuga se je z briškim darilom zahvalil nastopajočim, vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi prireditve in poslušalcem, ki so napolnili dvorano vile. Obljubil je, da bo tovrstno pevsko srečanje postalo tradicionalno.

Sledilo je sproščeno druženje s pogostitvijo v kleti vile.

Milena Beguš Foto Andrej Colja

Občini Brda podarjena portreta briškega pesnika Alojza Gradnika

Umetnini na ogled v Gradnikovi sobi Vile Vipolže Tik pred uradnim odprtjem Vile Vipolže in dober mesec dni pred Gradnikovimi večeri je Občina Brda 20. oktobra prejela v dar dva portreta najpomembnejšega briškega literata. Deli akademskega slikarja Tomaža Perka, priznanega slovenskega mojstra portretov, upodabljata Alojza Gradnika v mlajših in starejših letih, krasili pa bosta Gradnikovo sobo v Vili Vipolže.

Portret Gradnika v mlajših letih je občini podarilo podjetje TRINE d.o.o., portret pesnika v starejših letih pa sam akademski slikar. Sliki so županu Francu Mužiču, direktorici občinske uprave Aniti Manfreda in direktorici Zavoda za

turizem, kulturo mladino in šport Brda Tini Novak Samec predali družbeniki podjetja TRINE d.o.o. Miran Klanjšček, Tase Lazovski in Milan Berginc.

Umetnini bosta gotovo prevzeli pozornost slehernega obiskovalca Vile

Vipolže, po besedah direktorice ZTKMŠ Brda pa predstavljata »še en kamenček v mozaiku uspešnega sodelovanja s podjetjem TRINE d.o.o.« Erika Koncut Foto: Anita Manfreda Jesen 2015 / Briški časnik / 29

Dogodki

Kojsko

Praznovanje 500-letnice gotskega oltarja v cerkvici svetega Križa

Unikatni biser, ki že pol tisočletja bdi nad vasjo Kojsko je svoje letošnje celoletno dogajanje ovilo v veličastno praznovanje 500-letnice gotskega oltarja, ki v mali cerkvici kot unikatni biser že pol tisočletja bdi nad vasjo.

Vsi dogodki, od festivala Svirel, tradicionalnega praznovanja kojščanskega Svetega križa, razstave Poti miru do Briške poroke, so bili letos izjemno zaznamovani s praznovanjem omenjene obletnice, ki sta jo izpeljali Vaška skupnost (VS) Kojsko ter Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda. Višek dogajanja je bil med 18. do 20. septembrom.

Uradno odprtje in znanstveni simpozij

V petek, 18. septembra, je praznovanje svoje slovesno odprtje doživelo v Vili Vipolže. Na njem so bili poleg domačega župana, svetnikov in predstavnikov vaških skupnosti prisotni tudi drugi visoki gostje. Med temi so ob kratkem uvodnem programu, ki ga je popestrila glasbenica Eva Dolinšek, spregovorili še Petra Oberrauner, podžupanja občine Beljak, in Jana Mlakar, v. d. direktorice direktorata za kulturno dediščino. Slovesnosti pa se žal ni mogel udeležiti Franc Bogovič, evropski poslanec, ki je z mislijo na svečan dogodek prispeval svoj govor. Vsi visoki gostje so si po uradnem delu ogledali znameniti gotski krilni oltar, ki sega v leto 1515 in ki naj bi bil izdelan v beljaški rezbarski delavnici. Nad gotskimi rezbarijami, ki predstavljajo križanje ter motive Kristusovega trpljenja, ter nad celotno cerkvico, ki je nekoč predstavljala del tabora iz časa turških upadov, je bila navdušena tudi podžupanja Beljaka.

Presenečena je bila predvsem nad dejstvom, kako so bili Brici in Beljačani povezani že pred več kot 500 leti in to ravno na umetnostnem področju. Jana Mlakar je ob tem dodala pohvale Bricem, ki pridno ohranjajo kulturno dediščino, in poudarila, da so lahko za vzor drugim slovenskim občinam. Če bi te sledile prizadevanjem Občine Brda, bi danes v Sloveniji imeli 600 prenovljenih dvorcev in gradov. Župan se je ob tem zahvalil VS Kojsko, ki je v sodelovanju z ZTKMŠ Brda in Občino Brda uspešno zastavila in izpeljala odmevno praznovanje.

Uvodnemu kulturnemu programu je sledil petkov znanstveni simpozij na temo Petstoletnica oltarja v cerkvi sv. Križa v Kojskem ter Gotika in življenje v Brdih v 16. stoletju. Slednjega je moderiral dr. Branko Marušič. Zgodovinski navdušenci so lahko prisluhnili predavanjem, ki so bila razdeljena v dva sklopa: na umetnostnozgodovinsko sekcijo, ki je obravnavala cerkev sv. Križa in gotiko v Brdih, ter na zgodovinsko-etnološko sekcijo, ki je zajemala predavanja na tematiko Brda v 16. stoletju.

Jesen 2015 / Briški časnik / 30

Sobotno romanje in večerni koncert

Sobotni dopoldan je bil posvečen romanju do cerkve sv. Križa, ki je bila do druge svetovne vojne izjemno znana romarska destinacija. Praznik vnebohoda je namreč veljal za največji shod v Brdih, kamor so romarji prihajali iz vseh krajev Slovenije, Furlanije in tudi iz Koroške. V soboto, 19. septembra, so se pri Sv. križu zbrali romarji iz Italije, in sicer iz Koprive, Moše in Števerjana, ter nekaj domačih romarjev, ki so ponovno obudili več sto let staro tradicijo.

Ob pomoči podjetja Nimrod so jim vaščani Kojskega pripravili pogostitev, domači župnik Jože Ipavec pa je daroval sveto mašo. Ob tej priložnosti so se v skrbno urejenem parku pri Sv. križu zbrali tudi domači ponudniki obrtniških izdelkov, pridelkov in spominkov ter pričarali malo tržnico briških dobrot. Sobotni popoldan se je hitro prelevil v večer in dogajanje se je preselilo v športni park Rio Kojsko. Območje dogajanja je bilo skrbno pripravljeno in vaščani Kojskega so v ta namen postavili velik šotor ter pripravili pestro po-

Dogodki

Kojsko

Praznovanje 500-letnice gotskega oltarja v cerkvici svetega Križa nudbo hrane in pijače, za katero je poskrbela restavracija Zvezda.

Vsak obiskovalec je tako lahko doživel čar prazničnega večera in s tem prispeval k nepozabnemu domačemu vzdušju. VS Kojsko je v sodelovanju z ZTKMŠ Brda pripravila zanimiv kulturni program s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti je spregovoril podžupan Občine Brda Žarko Kodermac, ki je bil popolnoma prevzet nad pozitivno atmosfero ter prisotnim in domačinom čestital ob tako pomembnem jubileju. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Kojsko, ki so marsikoga nasmejali s pripovedovanjem zanimivih starih kojščanskih anekdot o posebnih vaščanih in njihovih hudomušnih dogodivščinah. Poleg njih so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Srečko Kumar. Člani zbora, ki trenutno delujejo pod vodstvom Bogdana Kralja, so odprli dogajanje na domačem terenu. Kojščanskemu zboru je sledil nastop vokalne skupine Reunion. Skupina, ki prihaja iz Solkana, šteje kar 100 pevk in pevcev. Ti so se prvič združili lani ob jubileju nekdanje zborovodkinje Jožice Golob. Prvotni namen združitve (angl. reunion) se je razvil v željo,

da bi soustvarjali še naprej. Pod vodstvom Radovana Kokošarja so popolnoma prevzeli kojščansko številno občinstvo in pričarali odlično uverturo v kasnejši večerni koncert. Kulturni program se je zaključil z nastopom najmlajših. Ti so se predstavili v sklopu predšolskih in šolskih plesalcev plesnega centra ADC, ki v Kojskem in na Dobrovem deluje pod vodstvom Anje Pertovt. Večer se je kasneje samo še stopnjeval. Sledil je koncert Rudija Bučarja in Istrabenda, ki je tokrat nekoliko presegel svoje običajne meje. Pri določenih skladbah se je namreč vrhunskemu kantavtorju pridružil zbor Reunion. Nepozabno vzdušje je dopolnilo še občinstvo, ki je s petjem napolnilo kojščanski Rio. Po koncertu se zabava še ni končala. Dušan Matjac je namreč poskrbel za glasbo, ob kateri so obiskovalci in domačini praznovanje nadaljevali še pozno v noč.

(Nadaljevanje na 32. str.)

Jesen 2015 / Briški časnik / 31

Dogodki

Kojsko (Nadaljevanje z 31. str.)

Praznovanje 500-letnice gotskega oltarja v cerkvici svetega Križa

Nepreverjena uporaba ustnih virov vodi v zmote

Prva čitalnica v Brdih je bila v Kojskem Na pobudo nekaterih vaščanov iz Kojskega želim opozoriti na zmote, ki pri nepreverjeni uporabi ustnih virov doletijo vsakogar od zgodovinarja do novinarja in preprosto vsakogar, ki v osebi, ki mu nek podatek nudi, ne vidi bitja z lastno osebnostjo in zgodovino ter tudi zmotnostjo.

Nedeljska sveta maša s križevim potom

V nedeljo, 20. septembra, se je tridnevno praznovanje sklenilo s sakralno počastitvijo letošnjega jubileja. V Kojsko je v goste prišel msgr. mag. Metod Pirih, ki je vodil križev pot s posvetitvijo obnovljenih kapelic in sveto mašo pri Sv. križu. Pred sveto mašo je Andrej Vovk povedal nekaj o zgodovini kraja. Številni obiskovalci so se na sončno septembrsko nedeljo zadržali tudi po obredu. Poskrbljeno je bilo namreč za hrano in pijačo, ki sta vse prisotne spremljali ob družabnem kramljanju.

Ob uspešnem praznovanju gre zahvala glavnima organizatorjema, VS Kojsko in ZTKMŠ Brda, predvsem pa vsem donatorjem, sponzorjem in dobrim ljudem ter domačinom, ki so pripomogli k izpeljavi prijetnega večdnevnega dogodka. Pol tisočletja je namreč obletnica, ki ji velja pripisati zelo velik pomen. Še posebej, ko gre za izjemno dragocen biserček v mali škatlici, kot je gotski krilni oltar v kojščanski mali cerkvici sv. Križa. Predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin je na sobotnem praznovanju prisotne nagovoril: »Oltar bdi nad nami pri Svetem križu in mi se okoli njega zbiramo kot številna družina. Četudi gre za dragocenost, so pri tem nepogrešljivi del ravno člani družine, ki bodo to dragocenost lahko cenili, jo hranili in njen glas širili v svet.« Direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec je za zaključek tridnevnega praznovanja pritrdila, da se uspeh jubilejnega praznovanja preliva v začetek nove zgodbe o malem zakladu vrh kojščanskega griča.

Andreja Benedetič Foto Andrej Colja Jesen 2015 / Briški časnik / 32

Novi zgodovinopisni pristopi opozarjajo, da obujanje spominov torej ni odvisno samo od spola in starosti izprašanega, temveč tudi od tistega, ki je spraševal in poslušal. Intervjuvanci glede na starost in spol razpolagajo z različnimi narativnimi resursi, črpajo iz dediščine tradicionalne ljudske kulture ali pa se občasno poslužujejo retoričnih vzorcev, ki so se oblikovali v malomeščanskem okolju. Hkrati pa je tako delo lahko predmet mahinacij poročevalca. Odgovori, ki jih dobi izpraševalec, so v soodvisnosti od starosti izpraševalca in informatorja, od njunega medsebojnega odnosa, starosti, spola … V tako past je padel sicer znani briški zbiralec narodnega blaga, muzealec in pisec številnih prispevkov o zgodovini Brd, Ludvik Zorzut.

Njegovo bogato raziskovalno delo je obsegalo zapise o preteklosti najpomembnejših dogodkov in objektov v Brdih. Zanimivo je, da je poznal in uporabljal arhive, ki se neposredno nanašajo na našo zgodovino in so bili po drugi svetovni vojni v Italiji. Marsikatero napako pri pisanju pa je naredil žal pri dogodkih, ki so se zgodili v neposredni preteklosti, pri katerih se je očitno zanašal na posamezna pričevanja ljudi. Takšno napako je na primer naredil pri datiranju nakupa vile Vipolže, saj je zapisal, da je Rudolf Teuffenbach vilo kupil leta 1912, kar gotovo ne drži, saj se je leta 1911 v Vipolžah že rodil Rudolfov sin Kristoforo Gallo. Podobno je zaslediti v zapisih o posameznih vaseh v Brdih, kjer zbode v oči dejstvo, da je domačine spraševal po njihovem socialnem statusu, v smislu ali so bili lastniki kmetij ali koloni, ter nekritično zapisal njihove trditve in to generalno apliciral na 19. stoletje in še nazaj. Kožbanski kot je bil po njegovih trditvah območje, kjer kolonata praktično ni bilo. Dejstva pa so drugačna. Povsem drugačno sliko nam pokažejo terezijanski ter franciscejski katastri za Brda. Za velik del kmetij v Kožbani, še zlasti za vas Slapnik, je v franciscejskem katastru leta 1824 zapisano, da gre skoraj izključno za kolonske kmetije dobrovskih grofov Colloredo. Dejstvo je, da so koloni spričo ugodne gospodarske konjunkture tekom druge polovice 19. stoletja zemljišča odkupili od nekdanjih lastnikov. Če preidemo k njegovi trditvi, da je bila prva čitalnica v Brdih leta 1875 v Biljani, to gotovo ne drži, saj je bila prva čitalnica ustanovljena leta 1872 v Kojskem, za kar obstaja dokument v Državnem arhivu v Gorici. Iz njega izvemo, da je osnovalni odbor, ki so ga sestavljali Anton Marinič, France Kumar in Jožef Marinič, Okrajnemu glavarstvu naznanil prvi občni zbor čitalnice v Kojskem za soboto, 29. junija 1872, in naslednjega oktobra istega leta. Po težavah, ki so pestile mlado društvo, so slovesno odprli prostore kojščanske čitalnice zadnjo nedeljo v avgustu 1873. Društvo je pripravilo igro z naslovom Svojeglaveži. Odprtja se je udeležilo veliko ljudi iz Brd, pa tudi iz Gorice. Čitalnica v Biljani je bila prva v »dolanjih« Brdih, v okviru celotnega teritorija današnje občine Brda pa gre primat čitalnici v Kojskem.

Tanja Gomiršek

Občina

Kojsko

Društvo upokojencev na druženju z Radoveljčani

Pohod prijateljev na Sleme V soboto, 22. avgusta, smo se člani Društva upokojencev Kojsko družili z upokojenci iz Radovljice, ki so nam vračali gostoljubje, ko so si pod našim vodstvom 31. marca ogledali Brda.

Z večjo skupino radovljiških upokojencev smo se srečali na prelazu Vršič. Po skupni malici se je vsak odločil, kako zahteven pohod pod njihovim vodstvom si bo izbral. Največja skupina se je odpravila na Sleme (1911 m), kjer je nastala skupna fotografija. Po oddihu in malici smo se vračali po prodnati poti pod Mojstrovko nazaj do Vršiča.

Potem smo se odpeljali v Radovljico.

Gospod Gusti Mencinger, znani Radovljičan, nas je vodil po starem mestnem jedru do Linhartovega trga in nam predstavil nekaj znamenitosti mesta.

V gostilni Lectar smo pojedli kosilo.

Oštir nam je zaigral na orglice, pevke zbora Lipa pa so nam zapele. Potem

smo si ogledali še delavnico lectarjevih kruhkov.

Domov smo se vrnili polni lepih vtisov

in doživetij. Z upokojenci iz Radovljice se bomo še družili.

Milena Beguš

Društvo upokojencev Dobrovo

Poletna izleta

Splavarjenje po Dravi in Dolomiti Splavarjenje po Dravi in Dolomiti sta bili naši destinaciji za izleta v juliju in avgustu. Veselo smo se odpravili v koroško deželo, kjer so nas pričakali prijazni splavarji in nas popeljali po Dravi. Spremljala sta nas harmonika in pesem, naša upokojenca in upokojenko pa so »krstili za splavarje«. Pogostili so nas s pijačo in jedačo, smeha in dobre volje ni manjkalo.

Prekrasni Dolomiti so eno najlepših gorstev na svetu. Prevzeli so nas s svojo lepoto. Nič čudnega se nam ni zdelo, da so te vijugaste ceste polne turistov, hišni balkoni mestec in vasi pa polni cvetja, da ti zastane dih. Po hribih se svetijo številne gondole za prevoz turistov poleti in pozimi – ta košček sveta je obdarjen z naravno lepoto. Naš cilj je bil priti do Treh Cim, a nam žal to ni uspelo zaradi preobremenjene ceste. Domov smo se vračali malce utrujeni, a polni lepih spominov.

V septembru so v domu upokojencev v Podsabotinu praznovali dvojno slavje, povabili so tudi nas. Minilo je sedem let od odprtja doma, ki je bil sprva v zasebni lasti, zdaj pa ga je odkupil Dom upokojencev Nova Gorica, s čimer se bodo zmanjšali vsi stroški. V ta namen so zaposleni in varovanci pripravili kulturni

program, v katerem so nastopali tudi varovanci doma z glasbenimi točkami.

Ob tem nastopu se je marsikomu utrnila

solza. Zelo humano od zaposlenih, da tako lepo skrbijo za varovance.

S. Markovic Jesen 2015 / Briški časnik / 33

Dogodki

Pihalni orkester Brda

Aktivno poletje

Briška pleh muzika je več kot zakon Junij, konec šolskega leta, konec tudi glasbenega leta. Sedaj pa le še odklop in dvomesečno počivanje, lenarjenje in uživanje. Običajno je tako. Ne, v briški pleh muziki to poletje pa niti slučajno ni bilo tako. Julija smo si člani vzeli nekaj dni »glasbenega oddiha«, kaj kmalu pa se spet posedli v godbeniške vrste in kovali nove podvige. Za prihajajoče dni smo si zastavili dva velika projekta. Prvič v zgodovini briškega godbeništva bomo za naše najmlajše organizirali poletni godbeniški tabor, jeseni pa obeležili prvo uradno pobratenje z italijansko občino Priverno. In ker nam briške trme nikakor ne primanjkuje, smo oba zadana projekta izpeljali več kot odlično.

Poletna delavnica Pleh muzika je zakon!

Prvačka pleh muzika je lani uspešno realizirala prve poletne delavnice Pleh muzika je zakon! na Trstelju. Odziv udeležencev je bil zelo spodbuden in je napovedoval nadaljevanje oziroma ponovitev. Že ob organizaciji prvih delavnic je bila vseskozi prisotna želja po čim prejšnji širitvi tudi na sorodna društva. Tako so v začetku leta k sodelovanju povabili tudi naš orkester. Brez oklevanja smo priložnost zagrabili in že naslednji dan s predstavniki Prvaške pleh muzike sedeli za isto mizo in snovali vsebino delavnic.

Takšno sodelovanje pomeni za obe društvi veliko več kot le skupno organizacijo projekta. Pomeni navezovanje stikov, krepitev medosebnih odnosov, nova spoznanja, izmenjavo izkušenj ter ne nazadnje in verjetno najpomembnejše – zasledovanje skupnega Jesen 2015 / Briški časnik / 34

cilja. In ta cilj je zagotovo skrb za svoj podmladek in prihodnost obeh orkestrov. S projektom smo otrokom ponuditi aktivno preživljanje počitnic, ki vključuje nova znanja in veščine tako na umetniško izraznem kot tudi na socialnem področju.

Petintrideset otrok je pod budnim očesom odgovornih oseb, strokovnih vodij in osmih mentorjev preživelo šest nepozabnih dni.

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Vojskem so udeleženci delavnic od nedelje, 9. avgusta, do petka, 14. avgusta, preživljali zelo intenzivne dni. Dan smo začeli z jutranjim prebujanjem in razgibavanjem, sledila sta vadba in igranje na prostem, pred kosilom še skupne aktivnosti in družabne igre, po kosilu in krajšem počitku pa spet vadba in igranje ter skupne aktivnosti. Sreda je bila še bolj glasbeno naravnana. Obiskali so nas predavatelji in poklicni glasbeniki iz Orkestra slovenske policije in Orkestra slovenske vojske. V sklopu spremljevalnih delavnic so nam popoldneve obarvali tudi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Dolenja Trebuša in policisti iz policijske postaje Idrija. Gospa Adrijana nas je naučila veščin kvačkanja, gospa Helena pa nas je popeljala na pohod do slapa Gačnik. Delavnice smo zaključili bogatejši za šest dni nepozabnih spominov. Ob osvajanju socialnih veščin smo krepili solidarnost in pripadnost ter tkali nove prijateljske vezi.

Celotedenski nasmešek na obrazih in sreča v svetlikajočih se očeh naših najmlajših sta nam povedla vse. Pleh muzika je res zakon!

Glasbeno pobratenje z italijansko godbo Complesso bandistico »Citta di Priverno«

Med 24. in 27. septembrom je briška pleh muzika gostovala v mestecu Priverno, ki leži na južnem delu pokrajine Lazio, 100 km južno od italijanske prestolnice. V preteklih letih so se med briško občino in občino Priverno stkala velika, srčna prijateljstva. Ideja in želja o pobratenju pihalnih orkestrov obeh prijateljskih občin sta tleli že več let. Trenutek o pisanju novih, pomembnih poglavij v knjigo briškega godbeništva je ravno pravšnji. Orkester v svoji pomlajeni različici izžareva nov val energije in zagnanosti, v sožitju s starejšo generacijo, ki nam daje trdnost in modrost, je zmagovalna kombinacija. Pobratenje, in to kar mednarodno, je za naš orkester prvo, zato smo se ga še toliko bolj veselili.

V soboto smo pred občinsko stavbo na glavnem trgu Priverna obeležili tudi uradno pobratenje. Po prihodu obeh orkestrov na glavno prizorišče je sledil krajši koncert naših gostiteljev, nato pa še koncert našega orkestra. Vrhunec večera je bil podpis listine o glasbenem pobratenju obeh predsednikov ter skupni nastop godb.

Naslednje leto, ko bodo v Brdih spet kraljevale sladke briške češnje, bomo gostovanje vrnili. Člane pihalnega orkestra iz Priverna bomo (Nadaljevanje na 35. str.)

Dogodki

Pihalni orkester Brda (Nadaljevanje s 34. str.)

Aktivno poletje popeljali po naši deželi in jim razkazali briške bisere, ob tem pa spet navezovali stike in pletli nove glasbene zgodbe. Dni, ki smo jih preživeli skupaj, se ne da opisati.

Vsak trenutek je bil nepozaben in nam ob besedici Priverno privabi velik srčen nasmeh na obraz. Spomine na tridnevno poslastico, prepleteno z glasbo, druženjem in odkrivanjem novih krajev, so zapisali tudi naši najmlajši člani.

Končno smo dočakali skupen izlet! Bilo je noro – oblica smeha, druženja, dobre volje in predvsem pašte. Se že veselim naslednjega potepanja. (Nika Saksida) Pobratenje v Privernu je bilo zame kot članico Pihalnega orkestra Brda prvi pomembnejši nastop. Imeli smo se odlično, super družba, potovanje, spoznavanje novih krajev, ljudi, druženje, glasba, skratka nepozabno doživetje. Komaj čakam na naš naslednji gostujoči nastop. Mladi, ki vam je všeč glasba, pridružite se nam, ne bo vam žal.

(Sara Ambrož) V briškem pihalnem orkestru sem že eno leto in letos sem se prvič udeležila takšnega izleta. Zapomnila si ga bom po dobri družbi, dobri hrani in znamenitostih. Vikend je minil zelo hitro, saj sem se imela res lepo. Upam, da bomo kmalu spet kam šli. (Zala Jelina) Priverno je bil res lepa orkestrska izkušnja.

Dnevi, ki smo jih skupaj preživeli, so bili

nekaj nepozabnega, saj smo se med sabo še bolj povezali. Prosti čas smo preživljali ob igri, kopanju in druženju. Skratka, ti trije dnevi so bili ena sama »uživancija« in želim si, da bi se kmalu ponovili. (Anja Rožič) Odlična družba in kraj gostovanja, najbolj pa mi je ostalo v spominu večerno druženje z vso orkestrsko mladino. Koncert v sklopu pobratenja smo lepo izpeljali, najlepši trenutek pa je bil, ko smo na koncu zaigrali skupaj z orkestrom iz Priverna. (Anej Golob) Z letošnjim avgustom sem vstopila v Pihalni orkester Brda. Kmalu po tem sem izvedela, da bomo odšli v Priverno. Vsi smo nestrpno čakali datum odhoda in med tem časom pridno hodili na vaje. Datum odhoda je končno prišel. S polnimi kovčki, zalogami hrane in pijače smo se v poznih večernih

urah vkrcali na avtobus. Vožnja je bila dolga, vozili smo se kar 10 ur, vendar nam je minila, kot bi trenil. V Privernu smo se nastanili v bungalove tik ob morju. Že takoj smo si privoščili kopanje v toplem morju in uživali v lepotah novega kraja. Naslednji dan sem praznovala svoj rojstni dan. Člani Pihalnega orkestra Brda so me prijetno presenetili s torto in lepimi željami. Zvečer smo imeli koncert, na katerem smo zaigrali veliko skladb, vključno s slovensko in italijansko himno. Igrali smo pozno v noč. Župan, člani pihalnega orkestra iz Priverna in občinstvo so nas toplo sprejeli.

Sklenili smo prijateljske vezi in nadejamo se njihovega obiska junija prihodnje leto. (Neja Bučinel) Mateja Drnovšček, predsednica PO Brda

Neblo

Vaški praznik

Vsakoletno medgeneracijsko druženje Konec avgusta je bilo v Čelu ponovno zelo pestro. Vaška skupnost Neblo in Kulturno-športno društvo Čelo sta tudi letos pripravila praznovanje za svoje sovaščane.

Pozdravni nagovor je imel briški župan Franc Mužič. Prav poseben gost pa je povezoval tombolo. To je bil Simon Kovač iz Radia Robin. Podelil je kolo, mikrovalovno pečico in telefon.

Prireditev je povezovala Monika Beč. Za plesni spektakel so poskrbele članice skupine Pupa zaplaš. Manjkal ni niti srečelov, ki je imel za glavno nagrado srnjaka, ki ga je prispevala LD Dobrovo.

Pozno v noč se je plesalo z ansamblom Erazem.

Medgeneracijsko druženje je v VS Neblo vedno na prvem mestu. Druženje vaščanov ob sproščenem pogovoru je dodana vrednost našemu športnemu igrišču. Mladi, šport in zagnanost pa so pika na i. Še naprej se bomo trudili za naše sovaščane. Vabljeni v našo družbo tudi drugo leto.

Tekst in foto VS Neblo Jesen 2015 / Briški časnik / 35

Dogodki

Avanturistični Potapljaški klub Subrda

Krčnik v vsej svoji lepoti Konec avgusta se nam je Krčnik pokazal v vsej svoji lepoti. Ob baklah in žuborenju vode je Kvintet Kvartin zapel melodije, ki so nas popeljale daleč v naše spomine, potapljači briškega potapljaškega društva Subrda pa smo se odpravili na nočni potop v Krčnik in skupaj z direktorico občinske uprave Anito Manfreda iz globin dvignili kraljičino rebulo Jane Drnovšček. Prireditve sta se udeležila tudi župan Franc Mužič in nova direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec.

Popravek in opravičilo V letošnji poletni številki Briškega časnika (št. 79) smo pri dejavnostih DU Kojsko v članku z naslovom Redni letni občni zbor – Razvitje novega prapora pomotoma napisali, da je 18 let tajniške in blagajniške posle v času predsedovanja treh predsednikov opravljala Ivanka Pahor. Popravek se glasi: V tem času je bila Ivanka Pahor blagajničarka, tajnik društva pa je bil Vid Gradišar, ki je bil skupaj s prvim predsednikom, pok. Mirkom Gabrijelčičem, pobudnik za nastanek DU Kojsko.

Za nenamerno napačno navedbo se obema prizadetima iskreno opravičujemo.

Uredništvo Briškega časnika Jesen 2015 / Briški časnik / 36

S svojo legendo pozabljeni Krčnik – kot ena najlepših skrivnostnih lokacij v Brdih – pridobiva na prepoznavnosti tudi po zaslugi Potapljaškega kluba Subrda. Pred leti so namreč drzni potapljači žlahtnosti vinske kapljice dodali še kanček avanture in v globine Krčnika potopili penino De profundis, s tem pa omogočili, da je do takrat pozabljen tolmun postal dobro obiskana izletniška točka za turiste, ki obiskujejo Brda. Dodatno so k promociji pripomogle tudi vinske kraljice s svojo medijsko prepoznavnostjo.

S povečanim zanimanjem za potapljaštvo v Brdih smo ljubitelji tega športa 24. maja 2006 ustanovili Potapljaški klub Brda (Subrda). Pri tem so nam takrat nesebično priskočili na pomoč prostovoljni gasilci z Dobrovega, ki so nam za sedež društva, potrebe sestankov, tečajev in predavanj odstopili za uporabo prostor v gasilskem domu. Ob tem se jim najlepše zahvaljujemo za skoraj deset let skupnega sodelovanja.

Zaključujemo z mislijo, ki nam potapljačem ogromno pomeni: »Skrb vseh nas je, da smo do narave odgovorni in da njene lepote ohranjamo za naše zanamce, zato spoštujmo naravo, saj imamo le eno.« Potapljaški klub Subrda

Dogodki

Kožbana 2015

Tradicionalni zbor ob spominu na težke vojne čase Primorske

Ne pozabimo!

Spominjati se – pomeni živeti. Kdor je bil ranjen, si bolečino zapomni za vse življenje. Spomin sega tudi skozi več generacij. Ranjen je lahko posameznik, skupina ljudi, narod …

Ranjena je bila tudi naša Primorska, čeprav v svoji zgodovini ni hotela nikomur nič žalega. Primorska in Primorci so bili v zgodovini najpogosteje preizkušen del slovenskega ozemlja.

Vztrajno smo upali na vrnitev k matični domovini. Seveda, vsi vemo, da to ni prišlo samo od sebe. V ljudeh je več desetletij tlel odpor proti fašistični in raznarodovalni politiki Italije, borili so se in umirali za slovensko besedo, pesem …

Ali lahko vse to pozabimo? Ali je prav, da mlajše generacije vedo zelo malo ali skoraj nič o žrtvah naših prednikov? Prepričana sem, da mnogi starejši ljudje in zlasti šole ne preskočijo te strani

naše zgodovine, ampak ohranjajo spomin na težke čase naše Primorske in Slovenije na sploh.

Vsako leto se v spomin na takšne dogodke v začetku julija zberemo preživeli borci in simpatizerji NOB Dobrovo na jasi pri Kožbani. 9. julija leta 1944 je bilo tu mogočno predvolilno zborovanje in to sredi vojne vihre. Na številčnem zboru so spregovorile znane politične osebnosti protifašističnega odpora iz Slovenije in Evrope.

Tudi letos smo obudili ta spomin. Preživelih borcev in takratnih udeležencev srečanja je vse manj, a število udeležencev ne upada. Brici, somišljeniki iz Goriške in Ljubljane se na ta dogodek spomnimo vsako leto.

Navzoče je najprej prijazno pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Dobrovo Žarko Kodermac, kasneje se nam je pridružil tudi župan Občine Brda Franc Mužič. Prav posebnega pozdrava so bili deležni naši stalni gostje iz Ljubljane in okolice.

O aktualnem stanju v naši organizaciji in širše v državi je spregovoril član Območnega odbora Združenja za vrednote NOB Nova Gorica Boris Kovšca. Pohvalil je aktivnosti posameznih organizacij, tudi našo. Kritično je spregovoril tudi o splošnem stanju v družbi in državi, ki ni dobro. Lahko bi bilo veliko boljše.

Skupno si moramo vsi prizadevati, seveda z našimi vodilnimi, za ustrezno informiranost, tako z najnovejšimi finančnimi, strokovnimi kot poslovnimi podatki, in za usmerjanje v premišljene odločitve in ustrezno ravnanje v dobro vseh, celotne naše države. Prisotni so njegovo mnenje nagradili z bučnim aplavzom.

Srečanje so s programom popestrili učenki OŠ Dobrovo Zala in Marja z moderatorko Leo in naši nepogrešljivi glasbeniki Nada, Boža in harmonikar Karli.

Po programu se je nadaljevalo družabno srečanje s petjem ob harmoniki, pogovoru in postrežbi. Hvala vsem, ki so srečanje omogočili in poskrbeli za dobro počutje: javnim delavcem Občine Brda z Lučkom Kocino, številčni skupini prostovoljcev s Sonjo Zamar, družbi Mercator, Alojzu Šibavu in seveda članom KO ZZB NOB Dobrovo.

Gabrijela Kodermac

Kožbana

Tradicionalni memorial Kamun

Mali nogomet združuje

Mladinsko društvo Kamun je tudi letos sredi julija izvedlo tradicionalni memorial na Kožbanskem, ki temelji na turnirju v malem nogometu. Že četrti turnir amaterske narave za Brice vseh starosti je bil tudi letos lepo obiskan. Zmaga je šla v Cerovo ekipi Tok tok dw je?, najbolj simpatična ekipa pa je postala Sporting Medana. Oba večera smo popestrili z živo glasbo, ki je odmevala dolgo v noč.

MD Kamun se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, še posebej Vinski kleti Goriška brda ter Občini Brda.

Mladinsko društvo Kamun Jesen 2015 / Briški časnik / 37

Dogodki

Dobrovo

Srečanje Markočičev

Toliko so si imeli povedati Pisalo se je leto 1924. Bodimo bolj natančni – 28. februar 1924. Topel ali hladen, sončen ali deževen … Čisto vseeno …

V zraku je bila ljubezen. Dve delavni roki sta si sklenjeni obljubili ljubezen … Večno, do konca njunih dni.

Hvala Bogu, kajti zato sem jaz lahko danes tu in z mano vred vsi tisti, ki smo se 10. maja letos udeležili srečanja Markočičev v Vinski kleti Dobrovo.

Franc Markočič z Zalega Brega in Terezija Bužinel iz Medane sta si tistega februarja postavila temelj za svojo družino. In družina »Pr Tonavih« je rasla.

Najprej se je rodil Darko, nato Stanko, pa mala Marija, ki je, žal, zelo kmalu po rojstvu zapustila topel objem staršev in za sabo pustila bolečino, kakršno pusti le izguba otroka. No, potem so se rodili Anica (tudi ona je v otroštvu odšla zaradi za tiste čase neozdravljivega meningitisa), Anton – Nini, Klara in kot zadnji še Danilo. Otroci so si ustvarili družine in šli svoje poti. Darko si je svoj dom ustvaril na Dobrovem, kasneje si je skupaj z ženo Romano zgradil hišo in se vrnil na Zali Breg. Ninija je pot vodila iz Brd in skupaj z ženo Marico sta si dom ustvarila v Izoli.

Klara se je po poroki z Mirkom preselila čez mejo, na Zeglo. Doma sta ostala Stanko in Danilo. Ob stari domačiji je družina zgradila novo hišo. Tukaj sta s svojo družino zaživela Danilo in njegova žena Jelka, pa njuni otroci in Stanko.

Danes je družina Franca in Terezije zelo velika. Pod njunim okriljem sta že 102 člana. Premalokrat se vidimo. In tega se zavedamo. Morda je prav zato bila udeležba tako velika. Toliko smo si imeli Jesen 2015 / Briški časnik / 38

povedati. Nekateri smo šele na srečanju slišali, da ima Darkova žena Romana največ pravnukov v Brdih – kar 21. Skupaj smo preživeli ves popoldan in večer, pa bi še lahko nadaljevali. Imeli smo priložnost, da se ponovno srečamo, da obudimo vse zgodbice, ki so nam jih pripovedovali naši predniki in smo jih nekateri že pozabili, pa bi jih naši otroci, vnuki, pravnuki poslušali z odprtimi usti.

Tako kot smo jih nekoč mi. Da se spomnimo vseh dogodkov in anekdot, ki smo jih tudi pozabili; in ob tistem »saj veš, takrat« … se nehote spomniš: »Ja, saj res, takrat je bilo res lepo«.

Smo pozabili?

Ne, nismo pozabili, le čas nam je nanizal v naša življenja dogodke, trenutke, dejanja, za katera smo mislili, da so najpomembnejša in da nam brez njih živeti ni.

Dajemo jim prednost, dan za dnem, in pozabimo, da je nekje nekaj preprostega, skromnega, a osrečujočega.

In nas čaka. Za naše otroke. To je že nona vedela …

Na srečanju nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Franc Mužič. Vsem prisotnim je namenil tople besede dobrodošlice in veselja ob srečanju in skupaj z nami nazdravil z briško penino.

Erika Kristančič Foto Andrej Colja

Dogodki

Neblo

Družinsko srečanje

Buckovi so se spet dobili Ja, Buckove ženske niso od muh. To so spet dokazale sredi letošnjega vročega julija, ko sta Fanica in Vilma praznovali 87. in 84. rojstni dan. Na srečanju v Borgu pri Mariji so se zbrali brat Severin z ženo Almo ter njuni otroci, vnuki in pravnuki.

Kljub vročini ni manjkalo pozitivne energije, hudomušnih zgodb in spominov iz mladosti. Za obložene mize sta poskrbeli hčerki Marija in Silvana. Ob torti so jima vsi zaželeli, da bo na njej čim več svečk. »Ah, kje je še 100,« sta hudomušno pripomnili Fanica in Vilma.

Kristina Brašnić

Podsabotin

Slavje v domu upokojencev

»Nismo več najemniki, postali smo lastniki« V torek, 8. septembra, je bila na dvorišču doma upokojencev v Podsabotinu prireditev z dvema razlogoma: prvi je bil ta, da dom deluje že sedem let, in drugi, pomembnejši, da je postal last Doma upokojencev Nova Gorica.

Za svečanost dogodka so poskrbeli tudi stanovalci, ki so pod vodstvom animatork pripravili program. Nastopil je Žoga bend Češnjev cvet. O tem, kako se je odločila za selitev v dom in kako se v njem počuti, je povedala stanovalka Cvetka Simčič. Program sta popestrila še Martina in Zarjan Kocina. Moderatorka programa je bila Ksenja Stante.

Kratko kronologijo od ideje, izgradnje in nazadnje odkupa doma so podali govorci: direktor doma Bojan Stante, briški župan Franc Mužič in član sveta zavoda Tase Lazovski.

Stavba je bila zgrajena v rekordnem času. Kmalu so jo napolnili stanovalci, ki so z zaposlenimi stkali krasno čipko, tako da je to postal prijeten dom. Pred poldrugim letom so se začela pogajanja z lastniki, da bi dom odkupili. Ni šlo brez zapletov. Pri tem je bil v veliko pomoč član sveta zavoda Tase Lazovski. Z urejenim lastništvom se bodo s septembrom tudi znižale cene oskrbnine. Župan Franc Mužič je izrazil zahvalo tistim, ki so dom gradili, vsem, ki se trudijo, da so stanovalci zadovoljni, in Tasetu Lazovskemu za vztrajnost pri pogajanjih. Dodal je še, da domu manjka ustrezen park, za kar si bo še prizadeval.

Tase Lazovski je na kratko pojasnil, kako so potekala pogajanja za odkup.

Vsem, ki so zaslužni za to, da je dom sedaj v lasti uporabnikov, se je zahvalila tudi Tina Gabrijelčič Pirih. Zahvalo in darilo so prejeli: nekdanji direktor doma Vasja Medvešček, Tase Lazovski, Franc Mužič, Silvan Križman in Bojan Stante. Zahvalila se je tudi vsem dobrim ljudem, ki prostovoljno prihajajo v dom, z njimi ustvarjajo in tako lepšajo dneve stanovalcem.

Svečanost se je zaključila s šampanjcem, ki so ga postregle Sestre svetega Martina, in torto, v katero je skupaj z direktorjem Stantetom zarezala gospa Stana Česnik, ena prvih stanovalk doma.

Milena Beguš Jesen 2015 / Briški časnik / 39

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Pestra jesen, polna praznovanj Septembra smo praznovali rojstne dni 16 stanovalcev, med slavljenci sta bili dve Briki – Marija Bavdaž in Olga Marinič.

Najstarejša slavljenka je bila Marija Černovic, ki je slavila 102 leti.

Zaželeli smo si, naj se v knjigo življenja pišejo same lepe strani, polne sreče, zdravja in nasmeha, naj nobena stran ne bo boleča.

Da je bilo vse veselo, pa je poskrbela glasbena skupina Škabrijel.

8. septembra smo praznovali poseben dan. Pisala se je sedma obletnica delovanja našega doma in poseben dan, ko je dom v Podsabotinu postal prav naš. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste nam pričarali lep dogodek. Hvala tudi našim stanovalcem, ki so vse to začinili z Žoga bendom Češnjev cvet.

Radi pohajamo, česar ne skrivamo. Poglejte, kako smo se imeli lepo 17. septembra, ko smo se odpravili na Sabotin in uživali v lepem razgledu, svežem zraku in harmoniki.

Prvi oktobrski dan je mednarodni dan starejših. To je tudi dan, ko smo začeli skupno sodelovanje z otroki vrtca Dobrovo.

Obiskovali jih bomo enkrat mesečno in se skupaj veselili, smejali in učili.

Romina Velušček

Notranjska

18. družabno srečanje mizarjev

Obujanje šolskih spominov Letos je na Notranjskem potekalo že 18. družabno srečanje mizarjev, ki so med letoma 1956 in 1962 obiskovali poklicno mizarsko šolo v Idriji. Udeležili so se ga nekdanji učenci – mizarji s soprogami in tedanja učiteljica Radica Pahor iz Idrije.

Bernard Bučinel Jesen 2015 / Briški časnik / 40

Dogodki

Program Svit

Pravočasna udeležba rešuje življenja Nacionalni inštitut za javno zdravje območna enota Nova Gorica (NIJZ OE NG) opozarja na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka.

ČLANEK ŠT. 8004

Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljenja s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je treba ponoviti vsaki dve leti. »Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa Svit.

Nadaljevala je: »Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo.« Zdravstvena regija Nova Gorica ima najvišjo odzivnost v Program Svit v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji.

V letu 2014 je sodelovalo v Programu Svit 60,68 odstotka vabljenih moških in žensk (50–69 let) v Občini Brda, vendar vas želimo s prispevkom spodbuditi, da se prav vsi, ki prejmete vabilo, odzovete nanj.

Začnimo se sproščeno pogovarjati o zadnji plati Franci Benko Noč je hvaležen Programu Svit, zaradi katerega je odkril

raka na danki, čeprav je bil pred kolonoskopijo prepričan, da je zdrav. Danes je zdrav in poziva vse, naj izkoristijo dragoceno možnost, kot jo je izkoristil sam. Predvsem moški so po njegovem tisti, ki premalo vedo o Programu Svit in potrebujejo več informacij. »Ko prejmete Svitovo vabilo, ga nikar ne zavrzite. Sledite navodilom in pošljite vzorec blata. Če se zgodi, da vzorec pokaže težavo, se ne smete ustrašiti, ampak morate pogumno opraviti kolonoskopijo, ki v resnici ni noben bavbav. Težava so predvsem predsodki in občutek sramu. Ko pridemo v roke zdravnikom, oni prevzamejo vso skrb, do takrat pa je na nas, da se v Program Svit vključimo z vso odgovornostjo in poskrbimo za preventivo. In ne nazadnje, dajmo se sproščeno pogovarjat o zadnji plati. Tudi to rešuje življenja.« Pomembno je redno (vsake dve leti) testiranje na prikrito kri v blatu. Lahko se posvetujete z zdravnikom, farmacevtom v lekarni ali s svetovalci v Centru

Svit (tel. št.: 01 62 04 521, e-naslov: info@ program-svit.si) ali Svitovi info točki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vsako sredo med 12.30 in 14.30 (tel. št.: 05 33 83 208).

Več informacij je na spletni strani www.program-svit.si/. Če vas je pred sodelovanjem v Programu Svit zadržalo, da: • ste prezaposleni in nimate časa, • ste vabilo odložili in nanj pozabili, • imate občutek, da ste zdravi, • nimate težav s prebavo, • vas je strah kolonoskopije ali pred odkritjem raka, • ste vabilo ponovno dobili ali • kaj podobnega, ne odlašajte in izkoristite priložnost, da poskrbite za svoje zdravje – odzovite se na vabilo Programa Svit.

V spomin

Dr. Borisu Terseglavu

Bil je človek preudarne besede Vest o smrti dr. Borisa Terseglava se je na poseben način dotaknila nemalo vsake briške hiše, saj je bil pokojnik ves čas svojega javnega delovanja odmeven in navzoč v briški zavesti kot zdravnik in kot človek, ki je znal pomagati ljudem v težavah.

Dr. Boris Terseglav se je v Brda preselil zaradi potrebe po zdravniku splošne medicine, kasneje pa jih je vzljubil skupaj z ljudmi in gričevnato pokrajino. Spoznaval, raziskoval in preučeval je vina, ki tu uspevajo, in ljudi, ki tu živijo. V ambulanti z več kot 3500 pacienti se je vsak počutil domače. Velikokrat je že njegova navzočnosti pri pacientih pozdravila stisko in bolečino. Znal je prisluhniti ljudem in jim pomagati. Njegova služba se ni končala, ko je zaklenil ambulanto in pregledal zadnjega bolnika, saj je imel vedno pri sebi zdravniško torbo in tele-

fon. Telefon je zvonili ob vseh urah, tudi ob praznikih. Dvignil ga je, tudi ko je bil na dopustu.

Bolniki so bili pri dr. Borisu Terseglavu vedno na prvem mestu.

Poklic zdravnika zanj ni bil zgolj poklic, ampak poslanstvo.

Dr. Borisa Terseglava je odlikoval socialni čut. Poznal je čase pomanjkanja, zato je ostal zvest vrednotam pravičnega socialnega boja. Bil je človek preudarne besede. Moder človek. Svetovljan po duhu, človek visokih etičnih načel, a trdno zasidran v naša lepa Brda. Pogrešali ga bomo.

Hvaležni pacienti Jesen 2015 / Briški časnik / 41

Dogodki

Hruševlje

Mladinsko društvo Neblo

Nogomet in odbojka na turnirju v Čelu Člani Mladinskega društva Neblo smo v petek, 21. avgusta, in v soboto, 22. avgusta, izpeljali že tradicionalni turnir v nogometu ter odbojki na mivki na igrišču Čelo v Hruševlju. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, vendar se je kljub oblačnosti turnirja udeležilo veliko število ljudi. Ponosni smo na to, da smo na igrišče v Čelo v dvodnevnem dogajanju privabili skoraj tisoč ljudi.

V petek je za zabavo poskrbel DJ Miro, v soboto pa so nas zabavali Čuki, ki spadajo v sam vrh slovenske glasbe.

V nogometu je tekmovalo pet briških ekip, ki so se med seboj borile v petek in soboto. V odbojki na mivki pa se je med sabo pomerilo šest dvojic. V nogometu je prvo mesto osvojila ekipa Slapnik, prvo mesto v odbojki na mivki pa J&J (Janja in Jan).

Organizatorji bi se radi zahvalili vsem tekmovalcem za ferplej oziroma športno igro, saj sta bila bistvo turnirja, kot vedno, druženje Brik in Bricev ter zabava.

Vsega tega pa ne bi bilo brez sponzorjev in pokroviteljev, ki so nam pomagali do lažje izvedbe turnirja. Iskreno se zahvaljujemo Okrepčevalnici Lipa, Mesariji Peršolja, Grafiki Soča, Elektru Primorski, Zavarovalnici Tilia, Piceriji pr´ Andreju, Vinski kleti Goriška brda, Agru G. M. Marjan Bučinel, s. p., Cvetličarni Nataša, Kmetiji Gašparin Obljubek, Vaški skupnosti Neblo ter vsem drugim, ki so nam kakor koli pomagali. Najbolj pa smo veseli, da nas je obiskalo veliko število obiskovalcev. To je za nas dokaz, da delamo dobro, in obljubimo vam, da bomo tako tudi nadaljevali.

Nika Kodermac

Senik

V Kamunu spet gradijo

Nov kamniti zid V vasi Senik so podirajoči se podporni zid vaščani odstranili ter zgradili nov kamnit zid, ki daje še lepši videz vasi in okolju. Strojna dela (kopač) ter material je prispevala briška občina.

Franko Trakonja Jesen 2015 / Briški časnik / 42

Dogodki

Vipolže

Dogajanje v vili

Pestro je bilo že poleti

Vina Lesizza Gold 22K

Solokamp: flavta v komornih skupinah

V petek, 21. avgusta, je bil v Vili Vipolže koncert flavt, na katerem so nastopile mlade glasbenice, udeleženke mojstrskega tečaja za flavto pod mentorstvom prof. Milene Lipovšek. Dekleta so nastopila v okviru Solokampa, sklopa mednarodnih mojstrskih tečajev za pevce in instrumentaliste, ki je bil v organizaciji Zavoda UPOL že četrto leto. Flavtistke so se predstavile v različnih komornih skupinah od dua do septeta in v prijetne zvoke odele prenovljeni renesančni biser Vipolž.

Simbioza Giba 2015 V tednu med 21. in 27. septembrom je na različnih lokacijah po Brdih potekala prireditev Simbioza gibanja, kjer so lahko ljudje vseh generacij, stari od 9 mesecev do 100 in več let, spoznavali nove športe in se udeležili različnih vadb vsak dan v tednu. Simbioza Gibanja je projekt, ki poteka istočasno po vsej Sloveniji in ki ima za cilj športno angažirati čim več državljanov različnih generacij. V Brdih smo se v projekt vključili tudi letos z različnimi aktivnostmi, od kolesarjenja, balinanja, joge, joge obraza, vadbe za hrbtenico, pohoda, odbojke, paintballa do plesa.

V soboto, 19. septembra, je bila v vili na sporedu predstavitev vin Lesizza Gold 22K, ki vsebujejo 22-karatne jedilne delce zlata. Pred vilo, ki je služila za prekrasno kuliso in ki je bila za to priložnost obarvana v različne odtenke živih barv, je bila najprej modna revija, gostje so se nato v prostorih vile družili ob kulinaričnih dobrotah, pokušnji vina ter zabavnem programu. Večer se je zaključil s premiernim nastopom didžejke in violinistke Mariane Bo iz Mehike v Sloveniji.

ZTKMŠ Brda

Kozana

Praznovanje sv. Roka

Tradicionalno in novo Letošnje osrednje praznovanje svetega Roka v Kozani je združilo tradicijo praznika z novostmi, ki bodo morda tradicionalne šele postale. V organizaciji vaškega sveta in kozanske mladine se je 16. avgusta zvrstila cela paleta zanimivih in dobro obiskanih dogodkov. Že dopoldne je po kozanski glavni cesti zabrnelo več kot 80 starodobnih avtomobilov tolminskega društva Kareta. Na vaškem placu jih je sprejel predsednik vaške skupnosti Zvezdan Prinčič in jim za dobrodošlico ponudil domač kruh z domačim oljčnim oljem. Popoldne so športni navdušenci sledili zanimivemu košarkarskemu turnirju trojk. Čestitke fantom in možem, ki so se spopadli s poletno vročino! Osrednji del dneva se je začel s sveto mašo v vaški cerkvi.

Po maši je v organizaciji kozanskega glasbenega para Klare in Aleksandra Sluge lepo zvenel koncert godal in vokalov Poletna svežina. Praznik so lepo zaokrožili likovna razstava domačih

likovnikov društva Dablo ter degustacija vin, srečelov, ples za petelina in nazadnje dvig vina iz vaškega vodnjaka »peča«. Lepo je zazvenela pesem kozanskih mož, saj se je v Kozani od nekdaj lepo pelo. Pa še dež, ki se je napovedoval, je Kozancem in njihovim gostom dovolil praznovati do jutranjih ur.

VS Kozana Jesen 2015 / Briški časnik / 43

Dogodki

Vipolže

Moto zbor Brda 2015

Zaključek motoristične sezone ob zvokih ameriškega bluesa in neveste Sredi oktobra so se v Brdih spet tresla tla ob rohnenju motorjev. Prijatelji od blizu in daleč so zaključili letošnjo motoristično sezono prav tu, v našem moto klubu.

Nekateri motoristi so prišli že v petek, ob sobotnih zgodnjepopoldanskih urah pa so se začeli pred klub zgrinjati tisti s krom izpuhi in tisti z oklepi. Zvečer so zaradi slabega vremena prišli še nekateri z avtomobili. A vsi z motorjem, vonjem po bencinu, gumah in rokenrolom v srcu ter z željo po dobrem žuru, ki se je obetal.

Popoldne so se motoristi zapeljali na panoramsko vožnjo, ki je po ovinkih, med vinogradi in briškimi vasicami peljala do Sabotina, kjer jih je pričakal Bogdan Potokar in jim strokovno razkazal kaverne. Na koncu jih je čakala še pogostitev z žlahtno kapljico.

Zvečer so se odvijale spretnostne igre, nato pa se je začelo svetiti, rohneti, plesati in žurati v klubskih prostorih v Vipolžah. Podelili so okoli 50 pokalov moto klubom, ki so se v Brda pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Nemčije. Sledil je koncert, na katerem se je domačim skupinam ZZ Top cover, Underground in Vision pridružila še skupina Woody's Rampage iz Amerike, natančneje iz New Orleansa. Med evropsko turnejo so obiskali tudi naš klub in zaigrali pravi ameriški blues. Bili so pravo presenečenje za najvztrajnejše, ki so kljub slabemu vremenu prišli na zbor motoristov. Prav v soboto je potekala v Vili Vipolže, v prostorih, kjer so v preteklosti organizirali veliko nepozabnih zborov motoristov, prva poroka in zvečer je z motoristi zaplesala čisto prava nevesta. Ko so ob svetlikanju nedeljskega jutra nekateri šele odhajali spat, se je med trtami že začelo čebljanje tistih, ki so se prebujali, opravljali jutranji ritual s pospravljanjem šotora, nadaljevali z zajtrkom, ki so jim ga pripravili, in že mahali v pozdrav z obljubo, da se drugo leto ponovno vidijo. Člani moto kluba Brda bi se radi zahvalili vsem obiskovalcem in vsem, ki so jim pomagali, da so uspešno izpeljali že 24. mednarodno srečanje motoristov v Vipolžah.

Lucija Prinčič Terpin Jesen 2015 / Briški časnik / 44

Kultura

Festival Sanje ponovno v Brdih

Med sanjami in resničnostjo

Svetlanin koncert vrhunec dogajanja Brda so konec letošnjega avgusta ponovno postala zatočišče sanj. Sanjali so jih pesniki, glasbeniki, pravljičarji, lutkarji. Najprej so v Šmartnem, ki je za dva dneva postalo pravljična vas, »s podplati na trati« sanjali otroci. Ponudba čudežnih lepotij zanje je bila bogata: od razstave ilustracij, literarnega klepeta s pesnikom in papirnatega gledališča do pripovedovalskih dogodkov in kitarskega koncerta (za »odrasle otroke«), glavni del festivala pa se je kot običajno zgodil pod Gradnikovo murvo v Medani in na Gradu Dobrovo.

Slednji je v četrtek najprej gostil pesnico Veroniko Dintinjano ter pesnika Iva Svetino in Roka Vilčnika, v poznih večernih urah pa se jim je pridružila skupina Patetico s predstavitvijo svoje nove plošče. Naslednji večer se je festival Sanje preselil v Medano, kjer se je pod krošnjo Gradnikove murve prepletala poezija Marka Tomaša, Miklavža Komelja, Simone Kopinšek in Janeza Ramoveša z glasbo skupine Drajnarjeva vampa, Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape. Festival se je sklenil na gradu Dobrovo s koncertom vsestranske umetnice Svetlane Makarovič, ki je k predstavitvi svoje spomladi izdane plošče Šansoni povabila mnoge goste, glasbenike in vokaliste. Tudi letos je pomenil sobotni Svetlanin koncert vrhunec dogajanja, ko se je sok pesniške misli ob zvoku glasbe resnično raztočil po gradu in »z glasovi občutljivosti prediral večerne koprene«.

Letošnji Festival Sanje postal bogatejši za dve novosti Je pa letošnji Festival Sanje, pri katerem sodelujejo ljubljanska Založba Sanje, Javna agencija za knjigo, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in SNG Nova Gorica, postal bogatejši za dve novosti. Prva je festivalski turistični paket Potep s Sanjami, svojevrstno vandranje, ki je vključevalo vsakodnevni prevoz na prizorišče festivala iz večjih krajev Slovenije, raziskovalni potep po Brdih, prenočitev, kosilo in obisk festivala; druga pa petkov in sobotni Forum Sanje v obnovljeni Vili Vipolže. Ta je tako postala prizorišče enega prvih dogodkov v svojih prostorih in hkrati prvega odprtega pogovora o bolečih točkah sedanjega časa. Prav petkov forum je sanje, v katere so zazibali pesniki in glasbeniki, odprl v ostrino resničnosti. Ostrili so jo Marko Tomaš, angažirani pesnik iz Mostarja, Tibor Hrs Pandur, soustanovitelj in urednik revije IDIOT, ter Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar in pesnik, tvorec iskrivih misli in idej. Njihovo miselno prejo, ki so jo pomagali tkati tudi drugi sodelujoči in (žal maloštevilni) poslušalci, je usmerjala in vodila Irena Urbič iz istrskega Foruma Tomizza in s trditvijo, da odgovor na neobetavno sliko današnjega časa lahko ponudi edinole umetnost, spodbudila različne odzive.

Temeljno sporočilo, ki ga je ponudil letošnji petkov forum, je, da se je potrebno sprijazniti z dejstvom, da »gre svet k vragu,« kot je slikovito povedal Marko Tomaš, in da »sprememba lahko krene le iz nas, v nas«. Rdeča nit pogovora se je vila iz parafrazirane Kosovelove misli, da bodo »življenju nasprotne oblike propadle«, ki jo je mladi pesnik Hrs Pandur dopolnil z dilemo, češ, »kaj če ni prav človek sam postal življenju nasprotna oblika«.

V soboto so poleg voditeljice nastopili: Uroš Prah, Sandra Bašić Hrvatin in Jure Capuder. Kljub črnogledim ugotovitvam je po pogovoru v Vipolžah vendarle sijalo upanje, ki vedno tli v srcu premišljujočih ljudi.

Iva Sivec Jesen 2015 / Briški časnik / 45

Kultura

Novice iz Hiše kulture

www.smartnobrda.si Prva dražba v humanitarne namene 6. junija smo gostili prvo mednarodno dražbo umetniških del. Fundacija Auxilia Art for life je dražila v korist projekta Otroci vojaki in matere Šrilanke. 22 umetnikov je podarilo skupaj 32 del, celoten izkupiček dražbe pa je bil namenjen projektu. Prisotne je v imenu Občine Brda pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Veseli nas, da smo lahko pomagali pri izvedbi te prve, vsekakor ne zadnje dražbe v humanitarne namene.

Fičo plesno popotovanje po Šmartnem Že drugič zapovrstjo smo gostili plesalce z vsega sveta, ki so na dvodnevni delavnici z Ziyo Azazi odkrivali skrivnosti mističnega plesa dervišev. V sredo, 1. julija, so nas z vročimi brazilskimi ritmi ogreli Ritmo de Curacao, nadaljevale so plesalke v predstavi Plešoči miti, udeleženci karavane so predstavili individualne, improvizirane kreacije, za zaključek pa nas je ognjeviti Ziya Azazi očaral s solotočko sufijskega plesa.

Večer poezije s pesniki iz Gorice

Hiša kulture je navezala stike z mlado in prodorno ekipo pesnikov iz Gorice in že je sledil prvi pesniški večer. 13. junija so se predstavili Michele Obit, Giovanni Fierro, Veronika Dintinjana in Jurij Paljk. Za glasbene utrinke sta poskrbela Pierpaolo Gregorig in Giampaolo Mrach.

Jurij Paljk … So stvari, za katere se splača živeti, čeprav ne veš, ne zakaj ne do kdaj.

So stvari, ki niso od tu, a delajo življenje vredno življenja.

So stvari, tihe in nikdar izkričane, ki polnijo dušo, tešijo srce.

So stvari, za katere je vredno živeti.

Vse nedorečene …

Jesen 2015 / Briški časnik / 46

Snemanje oddaje Sosed sosedu 24. avgusta so v Hiši kulture snemali prispevke za oddajo Sosed sosedu, ki je premiero doživela 21. seprembra na TV SLO 3. Tema je bila oljkarstvo in čezmejno sodelovanje. O tradiciji oljkarstva, novem zagonu, sodelovanju in projektih v prihodnosti so spregovorili Elizej Prinčič, Črtomir Špacapan, Ennio Scarbolo, Lanfranco Conte ter Božidar Slivnjak. Snemanje so nadaljevali v oljarni na Dobrovem, kjer jih je vodil Aleš Bučinel. Sobo za senzorično ocenjevanje je predstavil vodja panela Davis Prinčič. Na koncu je spregovoril tudi župan, ki meni, da sodelovanje še ni doseglo optimalne ravni, a smo na dobri poti, da to dosežemo.

Oddajo si lahko ogledate v arhivu oddaj na TV SLO: http://4d.rtvslo.si/arhiv/sosed-sosedu/174361043.

Kultura

Novice iz Hiše kulture

www.smartnobrda.si Briška premiera Rimske zgodbe

Mlad in nadobuden režiser Nejc Furlan je s kopico prijateljev in somišljenikov, prostovoljcev in domačinov posnel največjo slovensko neodvisno produkcijo, komedijo Rimska zgodba.

Vipavski dialekt, naravna kulisa in večna zgodba o pohlepu, moči, oblasti in korupciji so se v tej zgodbi združili v zabaven, gledljiv in sproščujoč film, ki smo ga v Brdih premierno zavrteli 11. julija.

Razstava ustvarjalnosti Šmartnega

Odprtje razstave Rast Istre Rast Istre je čezmejni projekt Slovenije in Hrvaške, ki ima za cilj ohranjanje naravne dediščine in revitalizacijo sadnih vrst, karakterističnih za območje Istre. V okviru projekta je leta 2014 potekala likovna kolonija Marasi, na kateri je sodelovalo sedem priznanih umetnikov, ki so ustvarjali na temo izbranih sadežev. Prav granatno jabolko, ta sadež mnogih imen, simbol obilja in predmet, ki izžareva iz mnogih umetniških del davnih civilizacij Orienta in starega sveta, skozi srednji vek vse do današnjega časa, je vabil tudi na našo razstavo. Razstavljena so bila platna in fotografije. Razstavo Rast Istre smo odprli 3. julija.

V okviru projekta so bile razdeljene sadike žižul in granatnega jabolka, bi bodo, upamo, v briški zemlji odlično uspevale.

Odprtja se je udeležil tudi briški župan Franc Mužič in izrazil podporo projektom, ki pomembno prispevajo k ohranjanju rastlinske dediščine.

Razstava gob, ki rastejo v Brdih in okolici

V Mali polžkovi galeriji je bila v poletnih mesecih na ogled razstava ustvarjalnosti Šmartnega, ročnih del in izdelkov domačinov. Elvira Markočič se je predstavila z vezenimi prti, prtički, pleteninami in vrsto dodatkov, ki pričarajo dom, Jožica Pulc pa s poročnimi šopki in venčki iz kreppapirja. Andrej Pokorn je avtor unikatnih izdelkov iz lesa, Katja Kogej pa je na ogled postavila dve deli na temo vrtnic. Šmartenci so ustvarjalni, kar so ponovno dokazali.

V Mali polžkovi galeriji Hiše kulture je bila 10. in 11. oktobra na ogled razstava gob, ki rastejo v Brdih in bližnji okolici. Člani Gobarskega društva Nova Gorica in Kulturno-turističnega društva Martinc so uspeli nabrati in razstaviti kar 101 vrsto, od užitnih do strupenih, med njimi je bilo kar nekaj zelo redkih in zaščitenih. Takšna je bila jajčasta mušnica ali bela žordanka, ubrana kar na domačem vrtu sredi Dobrovega. Gobe so si ogledali številni turisti, ki jih je raznovrstnost gob zelo presenetila, razstava pa je pritegnila tudi veliko število domačinov. Žal je taka razstava lahko na ogled le nekaj dni, saj gobe začnejo hitro gniti, in prva med njimi, ki jo je prizadel neusmiljen zob časa, je bila velika tintnica. Za pripravo razstave in sodelovanje se zahvaljujem Gobarskemu društvu Nova Gorica, članom KTD Martinc iz Šmartnega ter Občini Brda.

Tatjana Šundovski Bašin Jesen 2015 / Briški časnik / 47

Kultura

Kulturno življenje v Brdih do približno leta 1977

Vojne niso zmotile razgibane kulture v Brdih Ob prebiranju knjige Brda in Brici sem se v mislih vrnila v leto 1977, ko sem po dogovoru z nekom zapisala nekatere misli in podatke o kulturi v Brdih. Zapisano pa je ostalo nedokončano in nikjer objavljeno. Gradivo je bilo zbrano po razgovorih z informatorji in nosilci kulturne dejavnosti v posameznih briških vaseh. Zapiski so prav gotovo pomanjkljivi in ponekod morda tudi netočni, zato bi jih lahko danes še dopolnili in popravili.

Kulturno življenje na območju Brd je bilo zelo razgibano že pred 1. svetovno vojno, v času fašizma in kasneje med 2. svetovno vojno. Pesem in slovenska beseda sta združevali zatirane Brice in ohranjali slovenski živelj na tem najzahodnejšem delu naše domovine. Tudi pod zavezniško vojaško upravo so prosvetna društva delovala naprej ter še posebej zaživela po priključitvi Primorske k matični domovini septembra 1947.

Skoraj po vseh vaseh so bila prosvetna društva, ki so se imenovala kot pred vojno; med vojno in kasneje pa so nekatera društva poimenovali po padlem vaščanu ali drugi znani osebnosti (v Medani prej Tisoč zvezd, potem Alojz Gradnik; v Fojani Straža; v Višnjeviku in Krasnem prej Slovenski jez, potem Briška borba; v Neblem in Hruševlju KUD Neblo; v Kozani Strnad; v Vipolžah Naša zvezda; v Biljani Lipa; v Kojskem prej Slavček, potem Miloš Kumar; na Humu Svoboda).

Peli so, plesali in igrali V okviru društev so delovali pevski zbori, dramske skupine, v Kojskem in Biljani godba na pihala, ansambli, knjižnice. Člani društev so nastopali v domačem kraju in drugih briških vaseh, gostovali pa so tudi zunaj Brd in v zamejstvu. Sodelovali so na raznih občinskih in okrajnih tekmovanjih prosvetnih Jesen 2015 / Briški časnik / 48

društev in dosegali najboljša mesta. Skupaj s šolsko mladino so prirejali proslave ob pomembnejših zgodovinskih in kulturnih praznikih. Nastopali so v manjših vaških dvoranah, šolah, gradovih ali na prostem. Po zgraditvi zadružnih domov pa se je kulturno življenje preselilo v nove prostore. Zadružni domovi so bili v okviru briške zadruge zgrajeni kmalu po priključitvi (Medana 1949, Fojana 1949/50, Višnjevik 1950, dokončan 1975, Hum 1951).

Društva so bila aktivna do približno leta 1955 (v Hruševlju še dlje). Kulturno življenje v 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja je vedno bolj usihalo zaradi vedno hitrejšega tempa življenja, ko so mladi odhajali v šole in se mnogi zaposlovali zunaj Brd, zaradi pridobitve novih dobrin (radio, TV, motorizacija), zaradi gostovanj potujočega filma, rednih kinopredstav v Medani in na Humu ter gostovanj profesionalnih gledališč in pevskih zborov. Prosvetna društva so bila aktivna le v redkih krajih (predvsem v Hruševlju) ali pa le občasno. Nastopov domačih dramskih skupin je bilo vedno manj, knjižnice so prenehale delovati.

Proslave so bile le v okviru osnovne šole.

Počasi pa so ponovno zaživele nekatere dejavnosti, vendar ne v posameznih vaseh, temveč v okviru celotnih Brd: Briški oktet (1963/1964, Vojko Peršolja), Praznik češenj (1966, Darinka Sirk; začetek tradicionalne povorke z etnološko vsebino), vokalna skupina Prijatelji (1970/71, Janez Slivnik), briška godba na pihala (1972, Karlo Zuljan), ansambel Night iz Medane (1973–1975, Zarjan Kocina), Agronavti (1976), amaterski pevski zbori v Podsabotinu, Cerovem, Kozani, Neblem in Medani. Nastopali so na domačih proslavah in ob raznih spominskih svečanostih. Omeniti in pohvaliti pa je treba tudi aktivnosti mladih, npr. v Cerovem, na Humu, v Medani in Neblem, ki so se občasno srečevali za pripravo in organizacijo različnih kulturnih dogodkov.

Polne dvorane so ob njihovih nastopih, proslavah ter drugih prireditvah dokazovale, da se je v naših ljudeh ponovno predramila želja po tvornem kulturnem udejstvovanju v Brdih. Od leta 1975 je po ureditvi dvorane v zadružnem domu v Višnjeviku spet oživelo kulturno življenje z namenom, da bi v novi dvorani omogočili srečanja s slovenskimi zamejskimi društvi (beneškimi, goriškimi).

Delovanje prosvetnih društev v Brdih po pripovedovanju informatorjev iz leta 1977 Biljana-Dobrovo Kulturno-prosvetno delo je bilo živahno že med vojno (v šoli so prirejali igre, enodejanke, ki jih je v narečju pisala domačinka Marica Prinčič). Društvo se je že od prej imenovalo Lipa. Pod zavezniško upravo je vodil društvo Ignac Kožlin (vodil je godbo na pihala in nastopali so na veselicah v Kojskem, Fojani, na Humu; učil je igre: leta 1946 igra Na Visokem – gostovali so v Medani, spevoigre Kresniček, V bratskem objemu, leta 1952 Planinska roža – gostovali so v Medani in Kojskem; vodil je ženski pevski zbor – nastopali so na proslavah). Po smrti Ignaca Kožlina leta 1955 je vodil godbo Petrovič.

Cerovo Pevski zbor je vodil T. Maldič, kasneje Berto Korsič, imeli so tudi dramsko skupino.

Fojana (Rafael Kos) PD Straža je deloval pred vojno, med vojno in po njej (do približno leta 1956).

Dramsko skupino (1948–1952) je vodila Elza Makorič, kasneje Danilo Sirk. Vsako leto so uprizorili po eno igro: Pri belem konjičku, Pahljača, Sneguljčica, Pri vseh hudičih. Gostovali so na Humu, v Medani, Višnjeviku, Solkanu, Šempasu in Grgarju. Ansambel (Bogomir Kren, Vojko Peršolja) je igral na plesih in kot spremljava na proslavah. Knjižnico je vodila Elza Makorič. Mešani pevski zbor je vodil Aleksander Peršolja. Vaje in nastope so imeli pri Fikfakovih, v šoli; po zgraditvi zadružnega doma 1949/50 pa v zadružni dvorani.

(Nadaljevanje na 49. str.)

Kultura

Kulturno življenje v Brdih do približno leta 1977 (Nadaljevanje z 48. str.)

Golo Brdo Formalno društvo ni bilo ustanovljeno. Kulturno življenje je zaživelo po ustanovitvi šole. Učitelja so si sami priborili tako, da je odšla delegacija domačinov na ministrstvo za šolstvo v Ljubljano. Igralska skupina in pevski zbor sta delovala do ukinitve šole.

Hum Prosvetno društvo je bilo ustanovljeno leta 1921, delovalo je tajno. Med vojno (po letu 1943) je ponovno oživelo pod vodstvom Antona Simčiča, ki je vodil petje tudi po vojni (aktivno do približno leta 1955). Zadružni dom je bil zgrajen leta 1951 (večinoma udarniško).

Ob njegovem odprtju je dramska skupina uprizorila igro Razvalina življenja (gostovali v Medani, Višnjeviku, Drežnici); odigrali so tudi Kralja na Betajnovi.

Imeli so tudi knjižnico ter kinodvorano (1952).

Kojsko (Kumar) Po vojni pod zavezniško upravo se je društvo imenovalo PD Slavček. Pred vojno in po njej so se zbirali v gostilni Marinič, od približno leta 1947 do 1952 v dvorani v gradu. Moški in mešani pevski zbor je vodil Valentin Kumar do približno 1970. Dramsko skupino je vodila Malči Kumar; gostovali so tudi v Vipavi, obstajali do približno 1953. Mentor knjižnice je bil Stanko Prinčič do približno leta 1950. Godbo na pihala je vodil Rudi Zuljan do 1954. Po priključitvi se je društvo preimenovalo v PD Miloš Kumar (med NOB Padli partizan). Ansambel (Karlo Zuljan) je med letoma 1948 in 1960 igral na plesih.

Kozana (Roman Zuljan) Prosvetno društvo je delovalo že med italijansko okupacijo. Po vojni se je poimenovalo PD Strnad (partizansko ime padlega oficirja UVDV Radovana Zuljana). V okviru društva so kasneje delovali moški pevski zbor (Ignac Kožlin, Aleksander Peršolja), igralska skupina (Ivo Reja, Hermina Reja – Minči) in knjižnica (Ivo Reja, delovala še po vojni). Igralska skupina je uprizorila igre Skopuh, Pričarani ženin in Planinska roža. Gostovali so po vsej Primorski (v Vipavi, Šempetru, na Mostu na Soči). Igralska skupina je delovala do približno 1951.

Medana (Danilo Sirk) Takoj po vojni je bilo ustanovljeno prosvetno društvo Tisoč zvezd. Prirejali so igre, proslave. Gostovali so tudi v sosednji Italiji (Tržič) in na Vipavskem.

Po priključitvi Primorske je društvo zelo aktivno delovalo še naprej. Prejeli so pohvale na dveh tekmovanjih prosvetnih društev. Društvo se je leta 1962 ob 80-letnici rojstva Alojza Gradnika preimenovalo v PD Alojz Gradnik. Leta 1949 je bilo v Medani odprtje prvega zadružnega doma v Brdih. V okviru društva so bile zelo obiskane redne kinopredstave. Po gostovanju goriškega gledališča je upadlo domače kulturno delo, društvo pa je upravljalo s kinodvorano. Do priključitve je v okviru PD deloval mešani pevski zbor, po priključitvi pa par let moški pevski zbor. Samostojno je v letih od priključitve do približno 1956 deloval ansambel, ki so ga sestavljali mladi fantje, samouki, in je največkrat igral na plesih in sodeloval na proslavah. Kasneje je bila dvorana v Medani središče kulturnega življenja v zahodnih Brdih (gostovanja, pustovanja, proslave, kinopredstave …).

Neblo (Gabrijela Kodermac) Že pred priključitvijo je bilo razvito zborovsko petje, imeli so proslave.

Leta 1943 je Aleksander Peršolja ustanovil mešani pevski zbor. Pod nazivom AGIT-PROP so prirejali proslave in mitinge (na šoli v Neblem, na prostem »V topolih«). Leta 1944 so nastopili na partizanskem zborovanju v Kožbani.

Proslave AFŽ je vodila Milena Školaris.

Kulturno življenje v Neblem je bilo zelo živahno (ženski pevski zbor, kvartet, oktet). Leta 1948 je bilo ustanovljeno KUD Neblo. Ustanovitelj je bil Ivan Židanik, odbor pa so sestavljali vaščani. Uprizarjali so drame in veseloigre ter z njimi gostovali po briških vaseh (Fojana, Dobrovo, Višnjevik, Medana, Hum, Golo Brdo, Šmartno) in zunaj Brd (Šempas, Dobravlje, Grgar, Solkan, Nova Gorica, Prvačina): Analfabet (1948), Pavliha in razbojnik (1950), Sin (1951), Slaba vest (1952), Otrok iz zadrege (1953), Habakuk (1954), Metež (1955), Skupno stanovanje (1957). Po izgraditvi dvorane na Križadi 1959 so v njej z nastopi nadaljevali: Ad acta (1959), Sorodnik iz Amerike (1960), Poročil se bom s svojo ženo (1962), V soboto se poročim (1964). Ves

čas so prirejali bogate proslave ob različnih praznikih. Umetniški vodja za igre in proslave je bil Ivan Židanik, pevske sestave pa je vodil Aleksander Peršolja.

Pevski zbor je snemal za oddajo Na podeželju na Radiu Koper. Moški pevski zbor je na reviji Primorska poje v Prvačini zasedel prvo mesto.

Podsabotin Imeli so pevski zbor ter dramsko skupino (Valenčič, Alojz Humar, Valentin Humar).

Vipolže (Anica Benedetič) KPD Naša zvezda je bilo ustanovljeno v času zaveznikov. Pripravili so več iger (Tri sestre, Utopljenca), ki so jih uprizarjali v starem in novem gradu ter na prostem, gostovali pa so tudi na Humu, v Fojani, Medani, Anhovem in Kanalu.

Igre in proslave (npr. 8. februar, 27. april, 22. julij) sta vodili učiteljici Ana Prinčič (že med vojno) in kasneje Vera Slapar.

Po odhodu Slaparjeve so bile proslave le na šoli. Knjige za knjižnico, ki je delovala za časa zaveznikov in kasneje, so darovali vaščani.

Višnjevik (Bruno Podveršič) Po vojni je oživelo KPD Slovenski jez v Višnjeviku, v Krasnem pa Briška borba. Med letoma 1946 in 1951 so izmenično prirejali dramske prireditve v zasilni dvorani. V okviru šole pa so bile proslave za časa zaveznikov v Krasnem in v Višnjeviku. Leta 1948 so pričeli graditi dvorano; dograjena, a še nedokončana je bila 1950, a so vseeno imeli v njej prireditve. Po letu 1951 sta se obe društvi združili in vsako leto nastopali z eno igro doma in gostovali v Medani, na Humu in v Kojskem (med letoma 1950 in 1956 je vodil B. Podveršič). S prostovoljnim delom je bila dvorana dokončana leta 1975. V sezoni 1975/76 je bilo 10 kulturnih prireditev.

Iz mojih skromnih zapiskov izpred 37 let je razvidno, da je bilo kulturno življenje v Brdih bogato in razgibano. Ker pa bi želeli podatke še izpopolniti, prosim vse, ki bi lahko pri tem pomagali, da se oglasite v uredništvu Briškega časnika.

Mari Avguštin Jesen 2015 / Briški časnik / 49

Kultura

Šmartno

Brda Contemporary Music Festival

Neponovljiva, neulovljiva in čista kreativnost Letošnja izvedba festivala sodobne in improvizirane glasbe (Brda Contemporary Music Festival (BCMF)), ki je bil med 10. in 12. septembrom v Šmartnem, je bila najuspešnejša doslej. Vsi dogodki so bili dobro obiskani, ob obilici glasbe, kreativnega ustvarjanja na delavnicah, poeziji in filmu pa smo doživeli tudi nekaj presežkov. Medijska pokritost in odmevnost, tako v domačih kot v tujih specializiranih medijih, je bila izredna. Festival pod umetniškim vodstvom Zlatka Kaučiča je dobil svoje mesto na zemljevidu evropskih festivalov.

Uvodoma se je v četrtek, 10. septembra, v galeriji s ciklom fotografij jazz glasbenikov in glasbenic predstavil fotograf Jože Požrl. V nadaljevanju programa sta v cerkvi sv. Martina Ana Kravanja in Samo Kutin z različnimi inštrumenti raziskovala brezmejnost zvoka. Večerni oder je pripadal mlademu italijanskemu glasbeniku Andrei Gulliju.

Petkov popoldan se je pričel z delavnico francoske glasbenice, umetnice in brezkompromisne borke za pravice žensk Joëlle Léandre, glasbenice izjemne karizme, pokončne drže in virtuoznosti. Delavnica je poleg glasbenikov pritegnila številno poslušalstvo.

Vreme nam je bilo letos kar naklonjeno, zato se je Kombo B (Hramo) pod vodstvom Zlatka Kaučiča v soboto predstavil na severnem trgu. Glasbi je sledil dokumentarni film Anje Medved in Nadje Velušček Niso letele ptice s spomini Bricev na prvo svetovno vojno. Sobotni večer je postregel s tremi vrhunci. Nastopili so Hibrid Duo, ki sta ga sestavljala Zlatko Kaučič in Milko Lazar, solokoncert Joëlle Léandre in zaključni koncert udeležencev delavnic pod vodstvom Joëlle. Dvorana je pokala po šivih, doživeli smo neponovljivo, enkratno, neulovljivo in čisto kreativnost.

BCMF je prostor, oder tudi za besedo in gibljive slike. Ob glasbeni spremljavi Doris Kodelja in Ane Černic smo prisluhnili besedam pesnice Alenke Jovanovski in italijanskega pesnika Guida Cupanija iz Krmina. Zvečer sta oder zasedla Cene Resnik in stari znanec našega festivala Daniele D'Agaro. Letošnji novi talenti, poimenovani Koromač (Urban Kušar, Žiga Ipavec, Peter Kastrin, Aljaž Škrlep, Jure Boršič in Matjaž Bajc), so bili pika na i petkovega dogajanja, saj so izžarevali neizmerno energijo in svojevrstne dialoge med posameznimi inštrumenti, ki so ustvarjali eksplozivno in navdihujočo mešanico udarnega zvoka.

Za konec bi se želeli zahvaliti vsem, ki so pomagali pri uspešni izvedbi festivala: Občini Brda in županu Francu Mužiču, Vaški skupnosti Šmartno in predsedniku Dušanu Bevčarju, Alojzu Subanu ter ponudnikom prenočitev in gostinskih storitev (Hotel Casino Venko, Kabaj Morel, Vino in turizem Štekar, Hotel Kozana, Kmetija Štekar, Hiša Marica, Restavracija Grad Dobrovo).

Zahvala gre tudi ZTKMŠ Brda in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki sta sofinancirala festival. Drugo letos nas vse skupaj čakajo novi izzivi in nadgradnja doseženega.

Tatjana Šundovski Bašin, foto Jože Požrl

Jesen 2015 / Briški časnik / 50

Kultura

Trst, Italija

Razstava likovnih del učencev Livia Možine

Briki razstavljali v tržaški galeriji Od 23. avgusta do 4. septembra so v galeriji Rettori Tribbio v Trstu svoja likovna dela razstavljali učenci priznanega tržaškega slikarja Livia Možine.

Irena Černic, Livio Možina, Minka Obidič

»Galoppo Notturno«, Irena Černic

»Tranquilita«, Minka Obidič

Livio Možina spada v mlado generacijo slovenskih tržaških slikarjev, ki v slikarstvu zastopa predvsem klasično, pa tudi modernistično smer. Rojen je bil v Trstu leta 1941, je samouk, ki je začel slikati v starosti 28 let, a je že leta 1971 imel svojo prvo razstavo v Trstu. Njegova priljubljena motivika, ki ima svoje korenine v slogu hiperrealizma, so tihožitja in pokrajine. Njegova dela predstavljajo motive bolj realne od realnega, ob gledanju slik se nam zdi, da so motivi oživeli in se jih lahko dotaknemo z rokami. Slikar danes živi in ustvarja v Trstu, kjer ima v svoji Galeriji Rettori Tribbio tudi likovno šolo.

Razstava Una scuola di luce je zaokrožila šolsko leto 2014/2015 šestdesetih učencev, ki so obiskovali likovni tečaj pod mentorstvom Livia Možine. Svoji deli sta tako razstavljali tudi Briki Irena Černic in Minka Obidič, ki sta svojo likovno pot najprej iskali v likovnem društvu Dablo, nato sta ustvarjali v likovni skupini Desetnice, sedaj pa sta se preizkusili tudi v tehnikah olja na platnu pod mentorstvom Tine Cencič, ki je učenka Livia Možine v Trstu.

Razstavo likovnih del, pretežno v tehniki olje na platnu, je odprla likovna kritičarka Marianna Accerboni. Po njenih besedah je intimizem vodilna nit celotne razstave, saj so avtorji razstavljenih del svoje motive oživeli z igro luči in svetlobe, od mehkega in veselega kromatizma do hladne zimske svetlobe. Ne glede na uporabljeno igro svetlobe pa nas vsaka pripelje do neponovljive intimnosti narave.

D. Č.

Prvi športni dan najmlajših

Jesenski pohod Srečali tudi trgače v brajdah

V sončnem jutru 22. septembra smo se odpravili na prvi športni dan – jesenski pohod. Naredili smo dolgo kolono učencev prvega in drugega razreda. Ob poti smo opazovali pridne trgače v brajdah. V Mlinih smo si ogledali staro mlinsko kolo.

Da nam je pot hitreje minila, smo si veselo zapeli. V šolo smo prišli zadovoljni, da smo vsi zmogli prehoditi dolgo pot.

Učiteljice 1. in 2. razreda Jesen 2015 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo

Nova bančna poslovalnica v Brdih

Deželna banka Slovenije sedaj tudi na Dobrovem Goriška brda so nedavno dobila novo bančno poslovalnico. Na Dobrovem ob zadružni trgovini je namreč odprla vrata Deželna banka Slovenije. Čas pred odprtjem smo izkoristili za kratek pogovor s Tomažem Slokarjem, direktorjem poslovne enote Primorska pri DBS, in izvedeli, kaj lahko Brici in Brike pričakujemo od nove banke.

Tomaž Slokar, direktor PE Primorska pri DBS, Peter Vrisk, predsednik nadzornega sveta DBS in predsednik Zadružne zveze Slovenije, Sonja Anadolli, predsednica uprave DBS, Franc Mužič, župan Občine Brda, in Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda.

Kar nas najbolj zanima – po čem se vaše poslovanje razlikuje od drugih bank?

DBS je univerzalna banka, kar pomeni, da strankam nudimo vse vrste bančnih produktov, za prebivalstvo, mlade in podjetja. Ker izhajamo iz kmetijstva in podeželja, smo namreč nasledniki zadružnih hranilno-kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke, posebno pozornost posvečamo agroživilskemu segmentu. Za kmetovalce in zadruge smo oblikovali posebno ponudbo, prilagojeno specifikam njihove dejavnosti. To velja še posebej za področje kreditiranja. Za Goriška brda je zagotovo pomembno, da bodo v naši poslovalnici na Dobrovem lahko sedaj uredili tudi vse vrste posojil, za katera so se do sedaj morali peljati v Novo Gorico.

To je dobra novica. Ste ob odprtju pripravili tudi posebne ugodnosti?

Za nove stranke smo združili ugodnosti v paketu dobrodošlice, kmeJesen 2015 / Briški časnik / 52

tovalcem ponujamo izredno ugodne gotovinske in namenske kredite za financiranje kmetijske dejavnosti z dobo odplačevanja do 30 let. Pripravili smo paket za dopolnilno dejavnost na kmetiji z enoletnim brezplačnim vodenjem računa. Plačilni promet preko DBS je izredno ugoden. Pri nas plačujete položnice po le 50 centov, naše stranke pa dvigujejo gotovino na bankomatih vseh bank v Sloveniji in v evroobmočju brez provizije. To je le nekaj ugodnosti, znani smo namreč po cenovno ugodni ponudbi, kar dokazujejo redne analize posameznih institucij in medijev: v nedavni analizi revije Moje finance smo se

Poslovalnica Dobrovo je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure.

Tomaž Slokar, direktor poslovne enote Primorska pri DBS

ponovno uvrstili v sam vrh. Sicer pa prijazno vabljeni v našo novo poslovalnico, kjer vam bomo z veseljem predstavili še kakšno ugodnost.

Kaj je pravzaprav botrovalo odločitvi za odprtje poslovalnice v Goriških brdih?

Na Primorskem smo bili prisotni s 13 poslovalnicami, Goriškim brdom je bila najbližja novogoriška. Že dalj časa smo iz lokalnega okolja dobivali pobude za odprtje poslovalnice, ki bi prebivalstvu omogočala opravljanje vseh storitev v Brdih. Na našo odločitev pa je pomembno vplivalo tudi dolgoletno dobro sodelovanje z Vinsko kletjo Goriška brda in občino.

Tudi prostore ste odprli v sklopu zadružne trgovine, kajne?

Poslovalnica se nahaja na Zadružni cesti 13 ob zadružni trgovini. Velik del naših poslovalnic, po vsej državi jih imamo 85, je v zadružnih prostorih, saj so slovenske zadruge naši največji lastniki in z zadrugami veliko sodelujemo.

Gospodarstvo

Ljubljana, Nova Gorica

Brike v mestu

Poletna vinska pravljica V torek, 25. avgusta, so Brike na Ljubljanskem gradu predstavile vina iz 35 različnih vinskih hiš, bilo je preko 90 vin, kar je največ do sedaj.

V prijetnem ambientu zunanje terase grajske kavarne Goodlife se je že šesto leto zapored zgodilo zanimivo druženje ob vinu in glasbi, na dogodku pa so letos zbirale sredstva za šempetrsko porodnišnico, ki letos praznuje 50 let. Skupni izkupiček je znašal 500 evrov.

Goste so pričakale Sestre svetega Martina, ki so za dobrodošlico postregle penino iz Vinske kleti Goriška brda. Večerno dogajanje so popestrile vinarke iz Brd in letošnje posebne gostje – vinarke iz vse Primorske, saj so letos poleg Brik žarele še Vipavke, Istranke in Kraševke. Zanimiva pa je bila podelitev posebnih priznanj ženskam – slovenskim igralkam, ki so v minulem letu še posebej izrazito promovirale vinske zgodbe in slovensko vino. Brike so bile v en glas združene, da gredo letos priznanja vsem igralkam nadaljevanke Ena žlahtna štorija, ki so zaslužne za odlično promocijo Brd in vina na splošno.

Organizatorke so ta večer v goste povabile tudi članice Kluba visokih petk, aktualne in nekdanje slovenske vinske kraljice, veleposlanice in žene tujih veleposlanikov v Sloveniji ter članice društva poslovnih žensk FAM. Ta prijeten poletni dogodek pa namenjajo vsem ljubiteljem vin, tudi moškim seveda. Letos je zbrane na Ljubljanskem gradu pozdravil novogoriški župan Matej Arčon, v imenu Občine Brda pa je vse lepo nagovorila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Že sredi julija pa so Brike sredi Nove Gorice (pred Vinoteko Solum na Bevkovem trgu) po devetih letih ponovno organizirale dogodek Brike v mestu, ki se ga je udeležilo preko 200 ljubiteljev primorskih vin in hrane.

Ob tem se zahvaljujejo Občini Brda, TIC Brda, ZTKMŠ Brda, vsem vinarkam, domačiji Butul iz Manžana, Restavraciji Grad Kromberk, Restavraciji As iz Ljubljane, Mesninam Faganel iz Prvačine, Barilli, Unionu in Design hotelu Vander Urbani Resort iz Ljubljane. Da so bile punce urejene od nog do glave, pa gre zahvala frizerskemu salonu Vesna in ekipi Paul Mitchel iz Vipolž.

Petra Rutar Jesen 2015 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Trgatev 2015

Prihaja izjemen letnik Letošnja trgatev se bo v zgodovino zapisala kot ena boljših, pravijo v Kleti Brda. Vremenske razmere so bile ugodne, z izrazito toplotno inverzijo med dnevom in nočjo, kar se v vinih pokaže kot poudarjena aromatika z izraženimi sortnimi značilnostmi. Poleti je bilo obilo sonca, hkrati pa je bila razporeditev padavin optimalna. S prilagoditvijo opravil v vinogradu so ohranili kakovost kljub visokim temperaturam. V klet so prejeli 6500 ton grozdja. »Imamo vse elemente, ki obljubljajo izjemen letnik – zdravo grozdje, polno dozorelost, zmerne sladkorne stopnje (ki obljubljajo zmerne alkohole) ob izraziti sortni aromatiki. Pričakujemo harmonična vina, s poudarjeno mineralnostjo, značilno za briški 'terroir'.

Sorti, ki največ obetata, sta rebula in sauvignonasse,« je povedal direktor Kleti Brda Silvan Peršolja.

Dogajanje v vinogradih in potek trgatve

Čez leto so nego vinske trte prilagodili tako, da poletne visoke temperature niso povzročile ožigov. Do sredine avgusta so na trtah pustili več listja, da je bilo grozdje zaščiteno pred ožigi, v zadnji fazi dozorevanja pa so predvsem rdeče sorte in rebulo deloma razlistali v področju grozdja.

V Kleti Brda so s trgatvijo zgodnjih sort za penine pričeli 26. avgusta. V prvi polovici septembra so nadaljevali z belimi sortami. Rdeče sorte so pričeli trgati v drugi polovici septembra, ko so tudi te optimalno dozorele. Enologi, agronomi in vinogradniki so skrbno spremljali dozorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in določili optimalen čas trgatve glede na tehnološko in organoleptično zrelost. Trgatev se je zaključila 1. oktobra s tradicionalno novinarsko trgatvijo.

Trgatev v Kleti Brda izkoristijo tudi kot priložnost za promocijo na tujih trgih.

Vodja trženja Andrej Valentinčič je povedal: »Na trgatve vabimo poslovne partnerje iz tujine, da neposredno spoznajo izvor vina – naravne danosti in tradicijo, način dela, seveda pa tudi pristno gostoljubje vinogradniških družin v Brdih. Vabilu so se tokrat odzvali iz Združenih držav Amerike, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Razumevanje področja skozi osebno doživetje je pomembno marketinško orodje, predvsem na tujih trgih, kjer si Slovenija zadnja leta pospešeno utira prodajne poti.

Sodelovanje na trgatvi je del celostne izkušnje, ki jo dobijo v Sloveniji. Naš motiv je, da spoznajo deželo v celoti.« Jesen 2015 / Briški časnik / 54

Novinarska trgatev

Vinska klet je ob zaključku obiranja pripravila tradicionalno novinarsko trgatev, na katero so povabili tudi poslovne partnerje iz tujine. Direktor briške kleti Silvan Peršolja je v uvodnem pozdravu poudaril, da so letos v klet pripeljali nadpovprečno grozdje in bodo imeli sedaj enologi težko nalogo, da to grozdje spremenijo v vino izjemne kakovosti.

Iz kleti so novinarje peljali v strme vinograde v Višnjeviku, kjer so pri Robertu in Nevenki Sirk (kmetiji po domače pravijo pri Tončevih), potrgali cabernet sauvignon, namenjen prestižni blagovni znamki Bagueri. V vinogradu je zadonela tudi harmonika domačega sina in njegovega prijatelja, novinarjem pa sta gospodarja postregla z domačim zeliščnim žganjem in orehovcem. Prijetno bi bilo še posedati v vinogradu s čudovitimi razgledi, vendar so v kleti že pripravili vodeno degustacijo Okusi šampionov ob kulinarični spremljavi Tomaža Kavčiča. Posebna gosta sta bila Alex Hunt, »Master of Wine« in direktor nabave pri Berkmann Wine Cellars iz Velike Britanije, ki uvaža vina Vinske kleti Goriška brda, ter Roberto Gaudio, direktor inštituta za »herojsko vinogradništvo« Cervim. Degustacijo je vodil direktor Vin-

ske družbe Slovenije Dušan Brejc.

Alex Hunt je naša vina pohvalil, rebulo pa je označil kot odlično vino, ki še ni dobro prepoznano.

Vinska klet Goriška brda je začela sodelovati z uvoznikom in distributerjem za Združeno kraljestvo Berkmann Wine Cellars že leta 2005. Od tedaj je prodaja v konstantnem pozitivnem trendu.

Britanski poslovni partnerji v svojem portfelju ponujajo vina Kleti Brda iz blagovne skupine Quercus, ki zajema sveža in sadno dišeča vina s polnim telesom. Ta slog se je v liniji Quercus uveljavil pred dobrim desetletjem na podlagi sodelovanja s svetovno priznano novozelandsko enologinjo Angelo Muir. Poleg sivega in belega pinota, ki sta še posebej priljubljeni sorti v Veliki Britaniji, na to tržišče vinska klet proda tudi rebulo in rdečo zvrst po bordojskem vzoru, sestavljeno iz merlota, caberneta sauvignona in caberneta franca.

S pomočjo večletnega sodelovanja so briška vina v svoj asortiment vzeli številni ugledni britanski trgovci, kot so Marks and Spencer, Selfridges, veriga lokalov v Londonu in okolici Geronimo ter restavracija z Michelinovo zvezdico Frederick's.

Gospodarstvo

Alex Hunt

Alex Hunt

Herojsko vinogradništvo

mineralna in sortno izrazita vina, ki imajo hkrati tudi polno telo,« je še poudaril.

Sonaravno kmetovanje

V Kleti Brda je sonaravno kmetovanje način dela in poslanstvo predanosti področju. Direktor Silvan Peršolja je povedal: »Trmasti Brici obdelujejo vinograde tudi na strminah, kjer kmetijska pridelava sicer ni mogoča; avtohtone in tradicionalne sorte pa so se tu udomačile in se najbolje prilagodile okolju. Pogled na vinogradniško strmino ali teraso pove, da si prizadevamo ohraniti stoletno tradicijo in hkrati ponuditi vina po današnjem okusu.« Gre torej za trajnostni način kmetovanja, s čimer ohranjajo kulturno krajino in delovna mesta na podeželju.

Primerjava chardonnayjev

Roberto Gaudio, direktor inštituta za herojsko vinogradništvo, je na degustaciji predstavil značilnosti nekaterih drugih vinskih dežel, kjer podobno kot v Brdih gojijo trte na terasastih pobočjih, kar zahteva veliko ročnega dela. »Pridelava grozdja na takšnih legah je sicer zahtevna in tudi dražja, vendar so to vina, ki imajo edinstven karakter,« je povedal enolog Kleti Brda Darinko Ribolica in dodal, da si prizadevajo razumeti vsako lego z njenimi klimatskimi značilnostmi in prstjo ter za vsako sorto poiskati tisto rastišče, ki ji bo dalo največ. »Samo tako lahko pridelamo sveža,

Sledila je še degustacija chardonnayjev, kjer so poleg šampiona iz vinske kleti novinarji okušali še chardonnayje iz Italije, Francije, ZDA in Avstralije. Gostje so ugotovili, da je naš chardonnay poseben in odličen ter da s herojskim vinogradništvom lahko vzgajamo tudi priznane svetovne sorte.

Med degustacijo je ekipa Tomaža Kavčiča iz gostilne Pri Lojzetu z Zemona razvajala in navduševala obiskovalce z izbranimi in zanimivo postreženimi jedmi. Pika na i je bila sladica Prst v marmeladi, ki so jo postregli na medicinskih rokavicah.

Marjana Simčič Humar in Lucija Prinčič Terpin

Gornja Radgona

Tradicionalno ocenjevanje Vino Slovenija

Devet medalj za vina briške kleti Vina Vinske kleti Goriška brda so na letošnjem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, ki velja za eno uglednejših ocenjevanj s čedalje večjo mednarodno odmevnostjo, prejela kar devet medalj.

Posebno smo veseli zlate medalje za peneči muškat, ki je naša nova sladka penina, pridelana po posebni metodi, ki omogoča, da se v njej ohranjajo primarne arome rumenega muškata, njena posebnost je tudi nižja alkoholna stopnja (9 % ). Na trgu je šele od letošnje pomladi.

Zlato medaljo pa sta prejeli tudi vini sorte cabernet sau-

vignon – iz linije Quercus in Bagueri –, kar potrjuje, da se kakovost vin Vinske kleti Goriška brda odraža tako v kategorij svežih vin, kamor se umešča Quercus, kot v segmentu zrelejših vin superpremium razreda, kakršna je linija Bagueri.

S srebrno medaljo je strokovna komisija v Gornji Radgoni nagradila tudi vina merlot Bagueri, merlot Quercus, penečo rebulo, chardonnay in cabernet sauvignon iz kakovostnega programa in penino Bagueri brut.

Medalje z radgonskega ocenjevanja se pridružujejo že 31 priznanjem s svetovnih tekmovanj. Naše najbolje ocenjeno vino letos je chardonnay Bagueri, ki je poleg naziva svetovnega šampiona v kategoriji belih suhih vin na ocenjevanju Vino Ljubljana dobitnik medalj s še štirih drugih mednarodnih ocenjevanj.

Marjana Simčič Humar Jesen 2015 / Briški časnik / 55

Gospodarstvo

San Francisco, ZDA

Movia in Kabaj med najboljšimi vinarji na svetu

Revija Wine and Spirits objavila seznam najboljših Ameriška prestižna vinska revija Wine & Spirits vsako leto oktobra objavi seznam stotih najboljših vinskih kleti na svetu. Temu sledi pokušnja 100 naj vin, ki je bila letos 20. oktobra v San Franciscu v Združenih državah Amerike, in sicer v najvišjem nadstropju Metreona, za prigrizke pa so poskrbele najboljše sanfranciške restavracije. Cena vstopnice za ta vrhunski festival je bila 125 dolarjev.

Med izbranimi stotimi najboljšimi vini na svetu so lahko letos okušali tudi dve briški vini, in sicer Movia in Kabaj. V Kalifornijo sta odpotovala Aleš Kristančič – Movia in Jean Michael Morel (Kabaj). Movia se na ta prestižni seznam uvršča že od leta 2007, za Kabajeve pa je to druga uvrstitev, med stoterico so jih vpisali že leta 2013.

Priti v druščino najboljših je res izjemen dosežek, saj revija največ pozornosti nameni ameriškim vinarjem, sledi preostali vinski svet.

Po zatrjevanju revije veliko pozornost namenjajo tudi novincem, zato je ponovna uvrstitev na ta seznam še toliko večji uspeh.

Našima vinarjema iskreno čestitamo.

100 najboljših po izboru revije Wine & Spirits: R. Valdespino, aMaurice Cellars, Anita & Hans Nittnaus, Anthill Farms, Marchesi Antinori, Banshee Wines, Domaine Baumard, Bergström, Big Table Farm, Bollinger, Bouchard Pere & Fils, Buil & Giné, Ca 'Romé, Calluna, Domaine Vincent Careme, Chambers Rosewood Vineyards, Chanin, Chapter 24 Vineyards, Chateau Ste. Michelle, Francesco Cirelli, Cobb, Concha y Toro, Cottanera, Cristom, Cune, De Martino, Diamond Creek, Domaine Drouhin, Dr. Loosen, Drew, Dry Creek Vineyard, Egly-Ouriet, Emeritus, Errázuriz, Evening Land Vineyards, Failla, Frog's Leap, Gai'a, Giant Steps, Gonzalez Byass, Green & Red, E. Guigal, Guimaro, Hermann J. Wiemer, Joseph Phelps, Kabaj, Keenan, Kracher, Krug, Ktima Gerovassiliou, L'Ecole No 41, Domaine Laroche, Lexington, Louis Roederer, Lucien Le Moine, Luis Pato, Lustau, MastroJesen 2015 / Briški časnik / 56

berardino, Le Macchiole, Moric, Movia, Neumeister, Nickel & Nickel, Niepoort, Bodega Noemía, Pago de Carraovejas, Pecchenino, Domaine du Pélican, Penfolds, Pepper Bridge, Produttori del Barbaresco, Joh. Jos. Prüm, Quinta da Muradella, Quinta do Noval, Quinta do Vallado, Radio-Coteau, Le Ragnaie, Ravenswood, Reynvaan, Rippon, Luis A. Rodríguez Vazquez, Louis Roederer, Roederer Estate, Royal Tokaji, Sandhi, Scala Dei, Schuchmann, Sheldrake Point, Singlefile, Smith-Madrone, Soalheiro, Spring Valley Vineyard, Storybook Mountain, Terra Sancta, Bodegas Tradición, Twomey, Domaines Georges Vernay, Y Rousseau, Yalumba, Domaine Zind-Humbrecht, Zorzal.

Lucija Prinčič Terpin

Gospodarstvo

Hlevnik

Pri čebelarju Robertu Skubinu

Apiterapija – poskusite!

Tik pred zaselkom si obiskovalca radovedno ogledujeta koze in dva oslička, že prej pa od daleč zagleda živopisno lično hiško, kot iz pravljice. Sam jo je postavil, pove njen konstruktor Robert Skubin, po domače Titov s Krnic, ki je s trdim delom in voljo ponovno obudil prekinjeno družinsko tradicijo – čebelarjenje. Čebelarila sta njegov ded in oče, Robert pa je njuno delo nadgradil in letos spomladi odprl edinstven naravni »čebelji sanatorij«.

V Čebelarskem vestniku je prebral oglas, se šel izobraževat v Maribor k učitelju apiterapije Karlu Vogrinčiču, se smelo lotil projekta in tako zdaj poleg medu in drugih čebeljih pridelkov ponuja terapijo, o kateri gre glas, da ugodno vpliva na človekovo fizično počutje, predvsem na dihala, krepi njegov imunski sistem, umirja in sprošča. Dotik toplega voska ali medu, zrak, nasičen z medeno aromo, meditacijo, užitek. Trenutek, ko se ustavimo, umirimo, sprostimo, zapiše Robert v svojo zgibanko.

Po definiciji je apiterapija veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Zdi se, da je popolnoma vse, kar čebele ustvarijo in kar jih obkroža, dobro za človeka: med, matični mleček, propolis, vosek, tudi njihov strup. In aerosol, ki prihaja iz panja med sušenjem medu. Vlažnost medičine, ki jo prinašajo čebele v panj, je 80-odstotna, in prav odvečna vlaga, ki se sprošča ob sušenju medu, skupaj z vonjavami, ki se izločajo, ko čebele nabiralke predajo medičino panjskim čebelam, je zdravilna. Vonjave, ki čebelam omogočajo komunikacijo in jim služijo za obrambo, so se izkazale z blagodejnim vplivom na človeka, razloži Robert. In res je bilo v hiški vlažno in omamno, saj je dišalo po medu.

Vsa stvar je pravzaprav zelo preprosta, za vse poskrbi naravno okolje. Potrebno je le sproščeno uživati ob zvokih čebel in se skozi okno zazreti v vinograd, travnik ali gozd.

Uležemo se na pripravljeno ležišče in se prepustimo zdravilnim učinkom aerosola, nasičenega z eteričnimi vonjavami iz čebeljih panjev, ter pozitivnemu energijskemu naboju, ki ga čutimo v neposredni bližini čebeljih družin. Že samo brenčanje čebel blagodejno vpliva na naše počutje, razloži Robert. Ena terapija traja 45 minut, uspehi so zaznavni takoj, še bolj opazni so po nekajkratnih obiskih. Apiterapija je dobro razvita zlasti v Nemčiji, in medtem ko so si drugje po svetu zanjo morali izmisliti apikomoro, jo edinstvena arhitektura slovenskega čebelnjaka omogoča kar v prirejenem čebelnjaku. Čebelar odpre lopute na zadnjih stranicah panjev in v zrak se razširi aerosol, med drugim tudi iz propolisa, ki je odličen naravni antibiotik. V hiški za apiterapijo ima Robert šestnajst panjev, vseh skupaj ima petdeset, ki jim bo naslednje leto dodal še nove. Tako kot čebelnjak je tudi panje izdelal sam, s ponosom pokaže tudi svoj izvirni napajalnik za čebele.

Na kmetiji s širnim razgledom na Brda in sosednjo Furlanijo je uredil ličen prostor za štirideset obiskovalcev, ki jim poleg pokušnje čebeljih pridelkov ponudi še pecivo in čaj z domačim medom, njegova hiška za apiterapijo pa lahko naenkrat sprejme dva obiskovalca. Prihajajo iz vse Slovenije, tudi od drugod. Zaveda se pomena čebel za ohranjanje naravnega ravnovesja in razmišlja o uvedbi zdravljenja s čebeljim strupom. Ta namreč pospešuje krvni obtok, blaži bolečine pri revmatičnih obolenjih, lajša težave rakastega obolenja, multiple skleroze, pomaga pri zmanjševanju brazgotin. Zahteva pa zdravljenje s čebeljim strupom predhodno strokovno mnenje, saj lahko zaradi alergične reakcije na strup bolnik tudi umre. Zato se pred postopkom zdravljenja vedno ugotavlja alergična reakcija. »Stroški so veliki, investicija je vprašljiva, saj si odvisen od narave. Kljub temu dejavnost kmetije počasi razširjam še v oljkarstvo, sadjarstvo in pridelovanje zelenjave,« razmišlja Robert. V mirnem naravnem okolju, z veliko mero iznajdljivosti, poguma, delavnostjo, dobro voljo in ljubeznijo mu pač mora uspeti!

Iva Sivec Foto: Damjan Simčič

Športni dan sedmošolcev

Jesenski pohod po Brdih

V torek, 22. septembra, smo se sedmošolci odpravili na prvi športni dan. Pot nas je vodila po eni izmed češnjevih poti skozi Imenje do razglednega stolpa v Gonjačah, kjer smo pomalicali. Pot smo nadaljevali v Šmartno. Tam nas je pričakal učitelj Damijan Marinič, ki nam je predstavil to vas z zgodovinske plati. Ogledali smo si tudi tipično briško hišo, film Življenje v Brdih nekoč in tamkajšnjo cerkev.

CBK Jesen 2015 / Briški časnik / 57

Gospodarstvo

Frizerstvo Polonca

Polona Makorič, kraljica češenj 2011, odprla nov frizerski salon v Fojani

Na poti svojih sanj Polona Makorič se je odločila, da stopi na pot svojih sanj in odpre lasten frizerski salon v domači Fojani. Salon je dobila v dar od svojega očeta. S tem je zaživela tudi edina obrtna dejavnost v kraju.

V času triletnega šolanja na frizerski šoli v Ljubljani je Polona opravljala prakso v različnih frizerskih salonih v Novi Gorici in njeni okolici. Po končanem šolanju je našla zaposlitev za štiri ure, najprej v frizerskem salonu v Novi Gorici, kasneje še na Dobrovem.

Ker pa je ugotovila, da s takšnim načinom dela težko shaja, se je odločila, da uresniči svojo željo in gre na svoje. K tej pogumni odločitvi so 23-letno Polono spodbudile predvsem njene redne stranke in pa ljubezen, ki jo čuti do frizerstva.

Polona pravi, da je frizerstvo kot moda in moraš biti nenehno v stiku s trendi, zato se bo tudi sama udeleževala raznih izobraževanj.

Tina Testen Kumar Foto arhiv Polone Makorič

Kmetijstvo Tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske

Tudi merlot je zaklad Primorske Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica smo tudi letos pripravili tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske. Vinogradniki in vinarji, strokovnjaki in ljubitelji primorskih vin smo se 16. junija družili v hotelu Perla v Novi Gorici.

Letošnji posvet smo posvetili sorti merlot. Zakaj smo se odločili prav zanj?

Zato, ker je merlot tipična primorska sorta, saj raste v vseh štirih vinorodnih okoliših na skupni površini preko 820 hektarjev, po zastopanosti je tretja sorta za refoškom in malvazijo. Največ merlota je v Vipavski dolini, s skoraj 440 hektarji je na prvem mestu po razširjenosti, ter v Goriških brdih, kjer se razprostira na 300 hektarjih. Pripada mu tretje mesto za rebulo in chardonnayjem. V drugih dveh vinorodnih deželah, Podravju in Posavju, merlota ni. Merlot na Primorskem ni stara sorta, k nam je prišel konec petdesetih let prejšnjega stoletja, vinogradniki so ga množično sadili v šestdesetih in sedemdesetih letih. Tako je leta 1990 rasel na več kot 1300 hektarjih. V devetdesetih letih je zanimanje Jesen 2015 / Briški časnik / 58

Enolog Kleti Brda Darinko Ribolica

zanj upadlo, bolj modne so postale druge sorte, zato so se tudi površine postopoma zmanjševale do današnjih 820 hektarjev.

Za merlot radi rečemo, da je prilagodljiv in zanesljiv, od njega zato pričakujemo, da nas vsako leto razveseli z dobrim pridelkom tako po količini kot kakovosti in da doseže polno zrelost v vseh vremenskih pogojih. Za vinarje je »vsestransko uporaben«, iz grozdja te sorte pridelujejo celo paleto vin: penine, vina rose, mlada vina, več let starana vina. Merlot je tudi pomembna sorta večine primorskih rdečih zvrsti. Ker merlot običajno razumemo kot nekaj samo po sebi umevnega in mu redko zapojemo hvalnico, smo se na zavodu odločili, da mu posvetimo letošnji posvet Trte in vino – zakladi Primorske.

Gospodarstvo

Tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske Po dobrodošlici s penečo rebulo je zbrane nagovoril direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Poudaril je tesno povezanost primorskih vinogradnikov in vinarjev ter Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki jo bomo zagotovo negovali tudi v prihodnje. Nekaj spodbudnih besed sta gostom namenila tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državni svetnik Republike Slovenije Cveto Zupančič ter podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon. Predstavile so se nam vse štiri primorske vinske kraljice, kraljica rebule Teja Erzetič iz Goriških brd, vipavska vinska kraljica Anja Kodele, kraljica terana Katrin Štoka in vinska kraljica slovenske Istre Sara Pfeifer Pelicon. Za konec uvodnega dela posveta nas je s pozdravi razveselil predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

V nadaljevanju smo prisluhnili štirim strokovnim prispevkom. Prvega z naslovom »Merlot – ali ga poznamo?« je pripravila Andreja Škvarč, vodja Selekcijskega trsničarskega središča Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Spregovorila je o razširjenosti merlota na Primorskem, njegovih pedo-klimatskih zahtevah za uspevanje in sadilnem materialu, ki je na razpolago vinogradnikom.

Dr. Ivan Žežlina, specialist za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, pa nam je predstavil merlot z očmi strokovnjaka za to področje. Varstvo rastlin je vedno tema, ki pritegne kmetovalce, in vinogradniki, seveda, niso nobena izjema.

V nadaljevanju je Mirjana Košuta, analitičarka v Agroživilskem laboratoriju in predsednica Strokovne degustacijske komisije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, predstavila merlot skozi številne analizne podatke. Na zavodu namreč že desetletja spremljamo dozorevanje grozdja ter opravljamo analize grozdja, mošta in vina. Predavateljica nam je s pomočjo premišljeno izbranih in predstavljenih podatkov še bolj približala sorto merlot.

Zadnji predavatelj je bil Darinko Ribolica, dolgoletni enolog Kleti Brda, ki nam je pripravil referat s pomenljivim

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon z vinskimi kraljicami, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Nova Gorica in predstavniki Kmečke zveze iz Trsta

in izzivalnim naslovom »Ali lahko pričakujemo renesanso merlota?«, njegov odgovor pa je bil odločen – da, lahko, renesanso merlota, sajenega na zanj primernih vinogradniških legah, ob upoštevanju vsega razpoložljivega znanja pri pridelavi grozdja in vina. Že po tradiciji smo posvet nadaljevali z vodeno degustacijo vin. Skoznjo nas je popeljala specialistka za vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Tamara Rusjan. Šest vinarjev je predstavilo vina rose iz merlota, merlot in zvrsti z merlotom. Na prosti pokušnji vin, ki je sledila, pa smo lahko degustirali vina stotih primorskih vinarjev, ki so nam ponudili okrog 150 vin. Paleta je bila res pisana – peneča in rose vina, merloti in zvrsti z merlotom.

Iz Goriških brd je sodelovalo več kot petdeset vinarjev z okrog šestdesetimi vini. Pri predstavitvi vin so sodelovali člani Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije.

Organizatorji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica se zahvaljujemo vsem vinarjem, ki so prispevali vina za posvet. Veseli nas, da smo z njihovo pomočjo širši javnosti predstavili po krivici nekoliko zamolčano tipično

primorsko sorto merlot. Prihodnje leto pa so pred nami novi izzivi in tradicionalna prireditev Trte in vino – zakladi Primorske.

S 1. 1. 2016 se obetajo spremembe pri pridobivanju dovoljenj za zasaditev vinske trte in pridobivanju podpor za prestrukturiranje vinogradniških površin.

Spremembe bodo veljale predvsem za tiste vinograde, ki bodo sajeni na novo – tam, kjer vinograda do sedaj še ni bilo. Zato pozivamo vinogradnike, ki nameravajo v prihodnjih letih širiti vinogradniške površine, da se o novostih pozanimajo v kmetijski svetovalni službi.

Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Jesen 2015 / Briški časnik / 59

Kmetijstvo Sorte žlahtne vinske trte

Ni vse zlato, kar je »odporno« Vinogradniki se pri obnovi oziroma prestrukturiranju vinograda srečujejo s številnimi dilemami, med katerimi je izbira sorte žlahtne vinske trte zagotovo najpogostejša, saj mora vinogradnik pri tem upoštevati: - trsni izbor, ki zakonsko opredeljuje seznam priporočenih in dovoljenih sort za dotični okoliš, - lego, ki je zaradi talnih in vremenskih razmer primerna samo za nekatere sorte, - možnosti prodaje grozdja in vina, ki so pogosto posledica povpraševanja (modne smernice, globalizacija vinskega trga itn.), - tradicijo pridelave grozdja in vina na določenem območju (npr. v Brdih rebula, zeleni sauvignon in merlot).

Glede na trsni izbor, ki je opredeljen v Pravilniku o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Ur. l. RS, št.

49/2007), se v Goriški brdih lahko sadi samo sorte rebula, zeleni sauvignon, beli pinot, sauvignon, malvazija, sivi pinot, chardonnay, merlot, cabernet sauvignon, rumeni muškat, pikolit, prosecco, verduc, refošk, cabernet franc, modri pinot, barbera, syrah, gamay, glera, klarnica, pergolin, pokalca, poljšakica in viognier. Sajenje vseh drugih sort v okolišu Goriška brda ni dovoljeno. Z odrejanjem sortimenta žlahtne vinske trte poskuša država vinogradnike in vinarje obvarovati pred morebitnimi nevšečnostmi, ki bi jih ti lahko imeli pri prostem sajenju sort na zanje neprimernih legah ter izhajajoč iz tega pri pridelavi in prodaji grozdja in vina slabše kakovosti. Obenem pa se postavlja vprašanje, ali bi morda liberalizacija oziroma sprostitev sajenja drugih, novih sort žlahtne vinske trte v okolišu povečala zanimanje vinogradnikov in vinarjev za tovrstne sorte in tudi posledično olajšala prodajo grozdja in vina na lokalnem ali globalnem tržišču. Zagotovo pa se vsi strinjamo, da je treba v vinograd vpeljati prakse in ukrepe, ki bi zmanjšali stroške pridelave grozdja in tako povečali prihodke na kmetijah. Varstvo vinske trte je ukrep, ki nedvomno predstavlja največji letni strošek pri pridelavi grozdja in prav zaradi tega je pomembno, da vinogradnik za posamezno lego izbere primerno sorto in podlago, saj s tem zmanjša pojavnost različnih bolezni v vinogradu in posledično potreben obseg škropljenja. Naivno bi bilo verjeti, da so se v preteklosti čisto po naključju po vseh svetovnih vinorodnih deželah širile predvsem francoske sorte, ki so zelo občutljive na gliJesen 2015 / Briški časnik / 60

vične in druge bolezni, in da se je že takoj po drugi svetovni vojni, ko so bile obnove vinogradov v Evropi zelo velike, prepovedalo sajenje odpornih, tolerantnih medvrstnih križancev, kar v Evropski uniji (EU) velja še danes, pod pretvezo, da vino iz tovrstnih sort vsebuje veliko metanola. Že od nekdaj se fitofarmacevtska industrija na vseh ravneh trudi in lobira, da v EU še vedno ni dovoljeno sajenje tolerantnih medvrstnih križancev, saj bi s tem EU izgubila največjega porabnika FFS, to je vinogradništvo.

Križanje in nove sorte

Številni centri žlahtnjenja vinske trte v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Srbiji, Madžarski in Češki se v zadnjih desetletjih ukvarjajo s križanjem in pridobivanjem novih sort, odpornih na različne bolezni vinske trte, predvsem na peronosporo in oidij. V križanje sort pogosto vključujejo svetovno znane in pomembne sorte, kot so merlot, chardonnay, cabernet sauvignon, sangiovese, sauvignon, zeleni sauvignon ter kompleksne odporne medvrstne križance, iz katerih poskušajo na potomcih pridobiti dedni material, ki zagotavlja odpornost ali vsaj tolerantnost na določene bolezni in škodljivce.

Ob tej priliki bi poudaril, da odpornih sort žlahtne vinske trte NI, so pa nekatere tolerantne, saj fitopatogeni organizmi na njih še vedno povzročijo škodo, pogosto pa manjšo kot pri občutljivih starševskih žlahtnih sortah. V vinogradu, posajenem s tovrstnimi sortami, naj bi bilo potrebno opraviti manj škropljenj proti določenim boleznim; dosedanje izkušnje kažejo, da sta potrebni vsaj dve škropljenji proti peronospori in oidiju, in sicer enkrat pred cvetenjem trte in enkrat po njem, toda ni nujno, da bo tovrstna letna praksa dala pričakovane in želene rezultate (sliki 1 in 2), saj na primer v letu 2014 samo dve škropljenji marsikje nista zadostovali.

Odporne ali le tolerantne?

V različnih promocijskih materialih (oglasih, brošurah, spletnih straneh) svetovnih trsničarskih organizacij in žlahtnjiteljskih centrov lahko zasledimo, da ti promovirajo tovrstne sorte kot odporne, za katere domnevno skorajda ni potrebno varstvo proti peronospori ali oidiju. Vsekakor niso odporne, ampak samo tolerantne.

Pogosto pa »pozabljajo« navajati druge lastnosti teh sort, ki bi lahko utegnile vinogradnikom povzročiti številne težave. Izpostavil bi predvsem naslednje, in sicer, da so »odporne« sorte pogosto: - bujne do zelo bujne; pomeni hitra rast mladik, posledično potrebnih več ukrepov pri zeleni rezi (mandanje, vršičkanje,

razlistanje itd.), - zgodaj brstijo in so lahko občutljive na spomladanske pozebe, - zelo rodne (večji pridelek; za doseganje dobre kakovosti je redčenje grozdov neizogiben ukrep), - zgodnje (zorenje grozdja na Primorskem že v sredini avgusta; tako bele kot rdeče sorte), - občutljive na sivo grozdno plesen in črno gnilobo, saj imajo pogosto zbite do zelo zbite grozde, kar povzroča pokanje jagod in posledično pojav bolezni.

Kljub tolerantnosti na peronosporo in/ ali oidij bo občutljivost teh sort na sivo plesen in črno gnilobo povzročilo vinogradniku največ nevšečnosti, predvsem v letih z veliko dežja ter na zaprtih legah, kjer ni pogosto vetra in se vlaga zadržuje pretežni del dneva. Četudi bo vinogradnik privarčeval pri varstvu proti peronospori in oidiju, bo moral povečati število škropljenj proti sivi plesni in črni gnilobi, in to že med cvetenjem ali celo prej ter med zapiranjem grozdov in pred trgatvijo. In prav s temi boleznimi primorski vinogradniki nimajo veliko izkušenj, kar bo v prvi letih pridelave tovrstnega grozdja zagotovo povzročalo številne probleme.

Kako do uvajanja novih sort?

Pogosto se v medijih slabšalno govori o državi, češ da uvajanje novih sort v Sloveniji poteka počasneje kot v drugih državah EU in da bi morala biti država bolj fleksibilna ter se hitreje odzivati na želje pridelovalcev.

Ob tej priliki naslavljam pridelovalce in jih sprašujem: Ali ste kdaj uradno izrazili željo in izpeljali potreben postopek za tovrstne ali druge nove sorte? Kako naj »država« ve za vaše želje, če jih ji ne posredujete? V zadnjih dvajsetih letih je na Primorskem samo vinska klet Vinakoper sprožila postopek introdukcije, saj so se zanimali za nekatere španske in italijanske rdeče sorte, to so tempranillo, tanat, touriga nacional in sangiovese.

Država je tovrstno spremljanje sort financirala v okviru proračuna za introdukcijo in po petih letih spremljanja rodnosti sort in količine ter kakovosti grozdja in vina se je ugotovilo, da je za okoliš slovenska Istra zanimiva le sorta tanat, za katero se je sprožil postopek vpisa v trsni izbor. Vse druge sorte niso dale zadovoljivih in za Vinakoper želenih ter pričakovanih rezultatov, zato se jih tudi v prihodnje ne bo smelo saditi v Sloveniji.

Uradni postopek posebnega preizkušanja novih sort za določeno vinorodno območje morajo sprožiti zainteresirani vinogradniki in vinarji, organizirani v konzorcije, zadruge (Nadaljevanje na 65. str.)

Kmetijstvo Sorte žlahtne vinske trte (Nadaljevanje s 60. str.)

ali vinske kleti, in sicer s prijavo ter prošnjo, naslovljeno na Kmetijski inštitut Slovenije, ki skupaj s Selekcijsko-trsničarskima središčema Vrhpolje in Ivanjkovci, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter FKBM Univerze v Mariboru izpelje preizkušanje sort. Vloga oziroma prošnja mora vsebovati naziv in naslov prijavitelja ter želje po sortah, ki naj bi se jih vključilo v introdukcijo. Zaželeno je, da prijavitelj poskrbi tudi za vinograd, zemljišče, kjer se bo te sorte posadilo in spremljalo, kot tudi za cepljenke, sadilni material znanega izvora. Spremljanje introduciranih sort traja še vsaj pet let po tem, ko trte stopijo v rodnost; pomeni, da je v najboljšem primeru nova sorta okarakterizirana v osmih letih.

Večletno spremljanje je potrebno predvsem zaradi velikih razlik med leti v vremenu in pojavu bolezni ter škodljivcev, kar zelo vpliva na rast in rodnost trte in zato so pridobljeni rezultati po daljšem spremljanju zagotovo zanesljivejši.

Dejansko zdravstveno stanje dveh različnih »odpornih« sort vinske trte (levo in desno na sliki) avgusta 2014 po priporočenem številu škropljenj s strani žlahtnjitelja oziroma lastnika licence sorte.

So res odporne?

V Goriški brdih se v zadnji nekaj letih veliko govori o sajenju »odpornih« sort, ki jih ponuja trsničarska zadruga iz Italije. Gre za sorte, ki so bile pridobljene s križanjem medvrstnih interspecifičnih sort in za Brda zelo pomembni sorti, kot sta merlot ali zeleni sauvignon. Opozoril bi, da sorte, ki jih v Italiji poskušajo vpisati v sortno listo pod različnimi imeni in so po mojem mnenju zavajajoča, niso še preizkušene v naših pridelovalnih razmerah, zato tudi niso vpisane v trsni izbor, zato se jih ne sme saditi. Da bi sajenje teh sort bilo dovoljeno, je potrebno, da konzorcij, društvo ali vinska klet sproži uradni postopek posebnega preizkušanja omenjenih sort v Brdih in šele takrat se bo pokazalo, ali so te sorte res primerne in zanimive za briške razmere. Obenem velja opozoriti, da četudi so omenjene italijanske »odporne« sorte križanci s sortama merlot ali zeleni sauvignon in so jim pripisana podobna zavajajoča imena, nimajo s tema sortama veliko skupnega, morda le barvo jagod (grozdja). Ob tem se sprašujem, ali bodo v primeru, če bi prišlo do večjega gojenja tolerantnih sort in pridelave vina iz teh, potrošniki vina dobili vse potrebne informacije o sorti oziroma ali bo na etiketi buteljke navedeno popolno ime sorte, npr. merlot petit ali zgolj merlot? Ali bodo vinarski in kmetijski inšpektorji usposobljeni prepoznati omenjene sorte v vinogradu ter vino iz teh sort v kleti ali steklenici? Ali bodo na upravni enoti pozorni na izvorni material, ime sorte, ki ga navajata prodajalec in vinogradnik, ki prijavlja obnovo vinograda?

Ali bo na računu in dobavnici kupljenih cepljenkah pisalo sauvignon dorée ali samo sauvignon, čeprav ne gre za isti sorti? Močno dvomim in zato menim, da to ne bi bilo prav!

Glavni interes velikih trsničarskih in žlahtnjiteljskih centrov je seveda prodaja

Dejanska »odpornost« odporne sorte vinske trte na oidij in peronosporo avgusta 2014 po priporočenem številu škropljenj s strani žlahtnjitelja in lastnika licence sorte.

lastnih, pridobljenih in zaščitenih sort, kar ni nič narobe, če opisi in trditve o odpornosti teh sort niso za vinogradnike in vinarje zavajajoči, saj ti pogosto slepo in naivno verjamejo, da so dobili »odrešujočo« sorto.

Trte stopijo v rodnost šele nekaj leti po sajenju in pričnejo kazati vse lastnosti, tako pozitivne kot negativne, takrat pa je pogostokrat za vinogradnika in vinarja že prepozno.

Nekateri lastniki licenc sort ali celo vinogradniki vas bodo nagovarjali s tem, da teh trt ni treba škropiti proti peronospori in oidiju, kar se morda sliši zanimivo. Zaupati pa vam morajo tudi, ali so te trte bujne, ali jih je treba večkrat vršičkati, mandati, ali je les pri zimski rezi primerno dozorel in zdrav (brez znakov okužb z oidijem, črno pegavostjo itd.), ali so imeli v vinogradu probleme s sivo plesnijo in gnilobo, ali so morali pridelek intenzivneje redčiti? Dosedanje prakse so pokazale, da če se teh trt ne škropi, lahko že avgusta ostanejo brez listov (sliki 1 in 2), kar pomeni, da je asimilacija in skladiščenje sladkorjev prekinjeno in posledično se bodo trte z leti postopno šibile. Zaradi prehitrega odpadanja listov in posledično pomanjkanja asimilatov bodo prizadeti brste-

nje, rast in rodnost trte. Še več, v letih, kot je bilo lani, 2014 (poleti veliko padavin, dolga, topla jesen), se lahko pri tovrstnih trtah, ki zelo zgodaj odvržejo liste, prekine fiziološka dormanca in zaradi visokih jesenskih temperatur sproži prezgodnje brstenje, česar si zagotovo ne želimo.

Nedvomno so tovrstne tolerantne sorte vinske trte zanimive in mamljive za vinogradnike in vinarje, a vseeno je za povečanje obsega omenjenih sort v Sloveniji treba izpeljati zakonsko predpisane postopke posebnega preizkušanja (introdukcije), po kateri se bo pokazalo, katere sorte so zares primerne za pridelavo v slovenskih razmerah. Vinogradnikom svetujem, da se pred odločitvijo za sajenje kakršne koli sorte vinske trte, s katero nimajo izkušenj, posvetujejo in poizvedo čim več o dotični sorti, tako pri prodajalcu cepljenk kot tudi pri drugih kmetijskosvetovalnih službah, na lokalni (KGZ Nova Gorica) kot tudi na državni ravni (Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije; www.sdvvs.eu ).

Prof. dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Jesen 2015 / Briški časnik / 65

Šport

Potapljaški klub Subrda

Predstavitev potapljanja za petošolce

Učenci izkusili skrivnostni podvodni svet Potapljači kluba Subrda smo tudi letos sredi septembra organizirali predstavitev potapljanja učencem 5. razreda osnovne šole Dobrovo. Odpravili smo se v Portorož. V uvodnem predavanju smo jim predstavili razliko med potapljanjem brez opreme (na vdih) in potapljanjem s potapljaško opremo. V videopredstavitvi smo jih podrobneje seznanili z deli opreme ter jim pojasnili, čemu posamezni deli služijo. Sledila je tudi praktična predstavitev njihove uporabe, najprej na samem mestu predavanja, kasneje pa smo se odpravili z učenci v bazen, kjer smo jim prikazali še praktično delovanje potapljaške opreme v vodi.

Veseli smo bili prav vsakega vprašanja, ki so nam ga učenci postavili, in skušali nanj čim bolj nazorno odgovoriti. Tudi v bazenu je potekala predstavitev brez težav. Učenci so se skupaj s sopotaplja-

Kozana

Košarkarski turnir trojk

Pet enakovrednih ekip Dogajanje ob prazniku svetega Roka v Kozani so organizatorji letos popestrili še s prvim Košarkarskim turnirjem trojk »Sv. Rok – Kozana 2015«. Na turnirju je sodelovalo pet ekip, ki so se v enakovrednem boju pomerile med seboj. Končni zmagovalec je postala ekipa BZB, ki je v napeti finalni tekmi premagala ekipo R-Team. Tretje mesto je pripadlo ekipi Briški goniči. Glede na uspešno organizacijo so v Kozani prepričani, da bo turnir postal tradicionalen.

Borut Miklavc Jesen 2015 / Briški časnik / 66

či podali v globine bazena in tako še sami izkusili skrivnostni podvodni svet.

Za njihovo hrabrost smo jih člani klu-

ba Subrda na koncu na častni podelitvi nagradili z diplomami.

Potapljaški klub Subrda

Šport

Balinarski klub Brda

Letos tudi 50. obletnica kluba

Mladi briški balinarji spet razveseljujejo Balinarska sezona je v polnem teku, saj so na sporedu tako ligaška tekmovanja v 1. balinarski ligi za dečke (U14) in mladince (U18) kot tudi državna prvenstva v vseh disciplinah. V ligaških tekmovanjih je cilj, da se tekmovalci uvrstijo čim višje. Državna prvenstva pa so se po nekoliko zaspanem začetku le začela odvijati po pričakovanjih, morda še več.

Kot prva disciplina za državnega prvaka je bila igra posamezno klasično. Izmed dečkov se je med prvih osem uvrstil le Matjaž Zalatel, izmed mladincev se ni uvrstil nihče, kar je sprožilo že neke vrste alarm. V naslednji disciplini v hitrostnem zbijanju je David Kristančič prispeval prvo letošnjo medaljo za Brda. V kategoriji dečki je zasedel 4. mesto, kar je lep uspeh.

Rogaška Slatina je srečen kraj za naše, državna himna je zadonela v čast našemu Matjažu Zalatelu, ki je postal državni prvak v kategoriji dečki v disciplini precizno zbijanje. V finalnem dvoboju se ni vdal niti najboljšemu balinarju med dečki Gašperju Povhu iz Postojne, ki je moral po obračunu stisniti roko našemu Matjažu. Ta velik uspeh je s tretjim mestom v isti disciplini v kategoriji mladinci kronal Žan Kocina. Sledilo je državno prvenstvo v disciplini v štafetnem zbijanju, kjer so fantje spet posegli po medalji, in sicer v kategoriji dečki sta David Kristančič in Matjaž Zalatel zasedla 4. mesto, v kategoriji mladinci pa sta Dominik Rusjan in Kristjan Zalatel za las zgrešila medaljo. Fantom gre prav gotovo velika zahvala za doseženo, po tiho upamo še na kakšno medaljo.

V akciji časnika Primorske novice Naj balinarski klub Primorske je Balinarski klub Goriška brda zasedel 3. mesto. Ob tem si želimo zahvaliti se vsem, ki ste glasovali za nas. Naj povemo tudi to, da smo ob prazniku Občine Brda prejeli občinsko nagrado.

V Ljubljani je bil 15. in 16. avgusta velik mednarodni turnir v kategoriji U15. Sodelovale so reprezentance Francije, Hrvaške, Italije, Monaka, Srbije in Slovenije. Slovenijo so zastopale tri ekipe, in sicer A-reprezentanca, B-reprezentanca in reprezentanca deklic. V B-reprezentanci so nastopali mladi igralci, ki naj bi že naslednje leto zamenjali člane A-reprezentance, saj se ti selijo med mladince. Za B-reprezentanco sta nastopila tudi dva naša igralca, in sicer Kristjan in Matjaž Zalatel, kar je bilo veliko priznanje za naše fante in za klub. Članska ekipa BK Brda pa je z zmago in remijem na prvih dveh tekmah pričela s tekmovanji v 2. državni ligi. Treba je poudariti, da poleg izkušenih starejših igralcev dobro igrajo tudi mladi, ki počasi

prevzemajo nase svoj del odgovornosti v članski ekipi.

Letos praznuje Balinarski klub Goriška brda 50. obletnico obstoja. Razlogov za praznovanje je veliko, vendar smo se v klubu dogovorili, da bomo ta jubilej praznovali skromno, toda s ponosom na doseženo v tem obdobju.

Zarjan Kocina

Medana

Turnir v namiznem tenisu

Najboljši so bili domačini

Leto je naokoli in v Medani je bil že drugi zaporedni turnir v namiznem tenisu »Medana Open – Rožnca 2015«. Udeleženci turnirja so prikazali zavidljivo raven znanja tega atraktivnega športa. Tudi letos si je prvo mesto priigral Žan Kocina

iz Medane, ki je v zelo zanimivi in do konca napeti finalni igri premagal prav tako domačina Borisa Kocino. Tretje mesto je zasedel Samo Miklavc.

Borut Miklavc Jesen 2015 / Briški časnik / 67

Šport

Planinsko društvo Brda

Poletni pohodi

Med gorami kot bi bili v raju Letošnje ugodne poletne vremenske razmere so bile idealne za obisk gora. Med poletjem smo se zato briški planinci kar nekajkrat odpravili na eno- ali večdnevne pohode v domače in bližnje tuje gore.

Svete Višarje–Kamniti lovec

Konec junija smo uspešno izvedli izlet na Svete Višarje in Kamniti lovec. Do Svetih Višarij smo se povzpeli z gondolo in od tam peš nadaljevali do našega cilja, Kamnitega lovca, visokega 2071 m. Pot je bila prijetna in nezahtevna, razen zadnjega dela, ki pa je bil varovan. Z vrha je bil čudovit razgled na Viš in Montaž, lepo sta vidna naša Mangart in Jalovec, pogled seže do Karnijskih Alp. Prijeten izlet smo zaključili pozno popoldne.

Šmohor

Monte Cavallo

V sredini julija smo se odpravili v Karnijske Alpe, natančneje v kraj Mokrine (Nassfeld). Cilj našega vzpona je bil 2240 m visok Monte Cavallo. Kraj je znan predvsem po izredno lepih smučiščih, na katerih se sedaj pase živina. Imajo kar nekaj umetnih jezer za zimsko zasneževanje. Pot nas je vodila preko smučišč ter številnih potočkov vse do sedla Passo Pramollo. Sledil je manjši spust in ponoven vzpon. Nezahtevna pot je bila prijetna. Po grebenu hriba poteka meja med Italijo in Avstrijo. Z vrha smo uživali v prečudovitem razgledu na vse strani, posebej na Trogkofel in Gartnerkofel ter na Montaž. Od umetnega jezera pa do sedla Passo Pramollo je izjemno lep park, zato je kraj zelo obiskan tudi v poletnih mesecih.

Lepo Špičje–Sedmera jezera

Lepo julijsko nedeljo smo se odpravili na 1934 m visok Šmohor. Pot smo v smeri Krnskih jezer začeli v Lepeni. Po dobrih dveh urah smo si pri koči privoščili krajši počitek. Ob poti do našega cilja smo opazili kar nekaj ostankov iz prve svetovne vojne. Z vrha smo imeli izjemen razgled na naše gore Krn, Batognico, Veliko Babo, v ozadju pa na našega očaka Triglav. Sonce je kar močno pripekalo, tako da smo se hitro spustili proti dolini.

Pri Krnskem jezeru smo si privoščili krajši postanek in uživali v čudoviti naravi. Vrnili smo se v Lepeno in na poti domov podoživljali lepe vtise.

Jesen 2015 / Briški časnik / 68

Zunaj načrta izletov je drugi teden v avgustu skupina planincev izkoristila za obisk Lepega Špičja ter slikovite doline Triglavskih jezer. Pot nas je popeljala po planini Lepoč mimo lovske koče v Trebiškem dolu vse do Zasavske koče na Prehodavcih. Bila je prijetna, obdana z bujnim cvetjem ter čudovitimi pogledi na naše gore. Cilj prvega dne je bil priti do koče pri Triglavskih jezerih preko grebena Lepega oziroma Velikega Špičja. To je bil izziv prav za vse, saj smo se po tej poti podali prvič. Celoten greben ima sedem vzponov in prav toliko spustov. Najvišji je zadnji vrh (Nadaljevanje na 63. str.)

Šport

Planinsko društvo Brda

Vipolže

(Nadaljevanje z 62. str.)

Veliko Špičje, visok 2398 m. Bilo je naporno, vendar nam je vseeno nudilo obilo užitkov. V kočo smo prišli utrujeni in tudi mokri, saj smo del poti hodili v dežju. Naslednji dan smo se odpravili po dolini jezer nazaj v smeri Prehodavcev. Razgledi in narava sta tukaj nepopisna, kot bi bili v raju. S Prehodavcev smo se spustili v dolino in v Zadnjici zaključili naše potepanje.

Mednarodni turnir trojk za pokal Goriških brd

Pokal ostal doma

Kamniško-Savinjske Alpe

Že tradicionalno je sredi avgusta na sporedu tridnevna tura.

Nič drugače ni bilo niti letos. Skupina enajstih planincev je pot začela pri koči pod slapom Rinka. Po krajšem postanku pri domu na Okrešlju smo se odpravili proti Kamniškemu sedlu. Pri vzponu so nam bili v pomoč varovala in previden korak. Po uri in pol smo prišli na cilj prvega dne – Kamniško sedlo. Naslednji dan smo preko Planjave šli na 2350 m visoko Ojstrico. Pot je bila dokaj naporna in zahtevna, kljub varovalom pa je bila potrebna precejšnja previdnosti. Dan smo vsi zadovoljni zaključili v koči na Korošici. Zadnji dan smo se spustili v dolino do planine Podvežak, kjer nas je čakal prevoz.

Cilj vseh izletov in vzponov je bil preživeti nekaj čudovitih dni, kaj novega doživeti, se lepo imeti – to pa nam je tudi uspelo.

Iva Šibav Foto Darjo Mohorič

V soboto, 22. avgusta, je na balinišču v športnem parku v Vipolžah potekal tradicionalni mednarodni turnir trojk za pokal Goriških brd. Nastopilo je enajst ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Po pozdravnem govoru predsednika domačega kluba so se začela tekmovanja, ki so trajala cel dan. Po izredno napetih in kakovostnih igrah je na koncu zmagala ekipa Goriška brda 1 v postavi Zvezdan Prinčič, Zdravko Gabrovec, Radko Pulec in Radoš Koncut. Drugo mesto je osvojila ekipa državnega ligaša Tabor iz Ozeljana, tretja je bila domača ekipa Goriška brda 2, četrto mesto pa je osvojil favorit turnirja – ekipa iz Čedada. Medalje in pokale sta podelila predsednik briškega balinarskega kluba Zvezdan Prinčič ter direktor podjetja Venko Miran Klanjšček.

Izvedbo turnirja so omogočila podjetja Venko, Vinska klet Goriška brda, restavracija Grad Dobrovo ter mesarija Peršolja iz Peternela, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.

Balinarski klub Goriška brda

Portorož

Polfinalni turnir v odbojki

Med štirimi najboljšimi primorskimi ekipami V četrtek, 17. septembra, se je naša ekipa štirih odbojkaric (Ana Lesica, Ula Simčič, Neja Bučinel in Zala Jelina) udeležila polfinalnega turnirja državnega osnovnošolskega prvenstva za starejše deklice v odbojki na mivki v Portorožu.

Na turnir so se dekleta uvrstila s področnega tekmovanja, takoj za OŠ Kanal. V polfinalu so sodelovale štiri najboljše ekipe iz celotne Primorske, in sicer OŠ Hrvatini Ankaran, OŠ Lucija, OŠ Kanal in OŠ Dobrovo.

Dekleta so se odlično upirala, Kanalkam so celo vzela set in skoraj zmagala, a žal jim je na koncu malo zmanjkalo. Tudi končne zmagovalke iz Ankarana so se morale za zmago močno truditi.

Na koncu so naša dekleta zasedla 4. mesto, to pa je lep uspeh.

NNN Jesen 2015 / Briški časnik / 69

Šola

Dobrovo in Kojsko

Prvi šolski dan

V Brdih skupaj 60 prvošolcev

V torek, 1. septembra, se je začelo novo šolsko leto. Na centralni šoli Dobrovo so se učenci, učitelji ter starši zjutraj zbrali na šolskem dvorišču, kjer so bili krajši kulturni program, nagovora ravnateljice in briškega župana Franca Mužiča ter sprejem prvošolcev. Na podružnični šoli Kojsko pa sta vse navzoče v šolski telovadnici nagovorili vodja podružnične šole Klara Simčič in direktorica občinske uprave Anita Manfreda.

Po sprejemu prvošolcev so se učiteljice z učenci odpravile v učilnice novim znanjem naproti.

V šolskem letu 2015/16 je Osnovna šola Dobrovo sprejela v svoje vrste kar 60 prvošolcev. Centralno šolo obiskuje 44 učencev 1. razreda, podružnično šolo v Kojskem pa 16 prvošolcev. Vsem prvošolcem želimo prijetno počutje v šoli in veliko uspehov.

Kranjska Gora

Osmošolci v zadnji skupni šoli v naravi

Dež jim ni pokvaril vzdušja Osmošolci smo teden od 14. do 18. septembra preživeli v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Kranjski Gori. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, saj je veliko deževalo. A to nam ni pokvarilo tedna, saj smo počeli veliko zanimivih stvari. Kolesarili smo, se vozili s kanuji ter si ogledali Zelence, kjer izvira Sava Dolinka. Šli smo tudi v Triglavski narodni park, v etnografski muzej, poleg tega so nam tamkajšnji učitelji predstavili veliko zanimivih stvari.

Pohvaliti moram še kuharice, saj so nam vsak dan pripravile pet obrokov, za večerjo pa še sladico. Žal nam je, da je bila to naša zadnja skupna šola v naravi, saj smo se imeli lepo. Žiga Fon, 8. a Jesen 2015 / Briški časnik / 70

Dogodki

Nasveti za kakovostnejši vsakdan

Hvaležnost odžene skrbi Sodobno življenje je polno negativnega stresa. Veliko je hitenja, tekmovalnosti, prometnih nesreč, ločitev, brezposelnosti, hrupa, svetlobne onesnaženosti, preplavljeno je z dražljaji televizije, reklam, računalnika … V nas lahko sproži veliko negativnih čustev, kot so strah, jeza, razočaranje, žalost, sovraštvo, občutek krivde …

Ko smo v stresni situaciji, smo v borbeni pripravljenosti.

Naraste nam srčni utrip, pritisk, sladkor, pojavi se potenje. V sivi davnini je čustveni vznemirjenosti sledil boj ali pa beg. Danes je največkrat prav nasprotno.

Ostati moramo mirni in čim bolj zbrani, naše telo pa je pripravljeno na boj ali beg. Če se take situacije pogosto ponavljajo, mi pa nič ne ukrenemo, da bi negativni stres obvladali, pride do poškodbe notranjih organov. Običajno na tistem, ki je šibkejši. Pri nekom je to srce, pri drugem želodec, glava.

Poznamo tudi pozitivni stres. Če imamo svoje delo v glavnem radi, če smo mu kos in če smo ob izzivih, ki nam jih nudi, sicer napeti, ampak tudi uživamo, govorimo o pozitivnem stresu.

Kako zmanjšati vpliv negativnega stresa

Prva pomoč, ki jo imamo vedno pri roki, je dihanje. Ko smo pod vplivom negativnih čustev, je naše dihanje hitro in plitvo. Nekaj globokih vdihov nam pomaga, da se umirimo in bolj trezno razmišljamo. Poskrbimo, da dihamo trebušno. S takim dihanjem, v primerjavi s prsnim, dovajamo organizmu dvakrat več kisika.

Najslabše, kar si lahko naredimo, ko smo pod stresom, je, da se zleknemo na

kavč in začnemo romati k hladilniku.

Negativna čustva zelo hitro spravimo iz sebe z gibanjem (hitra hoja, tek …).

Naše telo je pripravljeno na boj ali beg.

Gibanje sprosti nakopičeno negativno energijo, v možganih pa se začnejo sproščati endorfini, hormoni sreče.

Zelo pomaga, če se potrudimo biti z mislimi »tu in zdaj«. Pustiti moramo preteklost in prihodnost ter se povsem osredotočiti na trenutek, ki ga doživljamo zdaj. Na sprehodu lahko z vso pozornostjo prisluhnemo žvrgolenju ptic ali pa čim bolj občutimo toplino sonca, valovanje morja. Večtisočletna tehnika je, da se osredotočimo na vdih in izdih.

Gre za meditacijo. Ali pa da zelo zbrano molimo. Ko smo »tu in zdaj«, se mišice sprostijo, telo umiri, negativni stres pojenja.

Naše psihično počutje zelo izboljša in telesno nas krepi božanje in dotikanje.

Partnerju, otrokom, prijateljem pokažite svoja čustva tudi z dotikanjem.

Objemajte jih in si dovolite, da vas preplavlja ljubezen. Nekateri zdravniki so depresivnim pacientom napisali na recept: štirje objemi na dan. Dotik sprošča, blaži napetost in zmanjšuje negativni stres.

Najlepše stvari so zastonj

Ne pehajte se preveč za materialnimi dobrinami. Najlepše stvari so zastonj: sončni zahod, zvezdnato nebo, prijazen nasmeh. Po drugi strani pa najpomembnejših ne moremo kupiti.

Lahko kupimo vilo, ne moremo kupiti topline doma. Lahko kupujemo zdravila, ne moremo kupiti zdravja. Lahko kupimo seks, ne moremo kupiti ljubezni.

Edi Rickenbacker, ki je bil 21 dni izgubljen v Tihem oceanu, je dejal, da se lekcija, ki se je je pri tem naučil, glasi: »Nikoli se ne bi smel pritoževati nad ničemer, če imaš toliko vode in toliko hrane, kot jo potrebuješ.« Ne razmišljajmo o tistem, česar nimamo, ampak se raje zahvaljujmo za tisto, kar imamo. Bi prodali svoje oči za milijon evrov? Roke, sluh, otroke, možnost, da vam je dano živeti? Seštejte svoje bogastvo in ugotovili boste, da ga ne bi zamenjali za ves denar, ki je nakopičen v davčnih oazah. Kako pa običajno ravnamo? Namesto da bi se zahvaljevali za vse dobro v našem življenju, tožimo, kaj vse bi potrebovali. Naredite si seznam stvari, za katere ste hvaležni! Vsaj dvajset zahval naj bo! Obesite jih nekam blizu postelje in jih preberite zjutraj, ko vstanete, in zvečer pred spanjem. Npr.: hvala za življenje, hvala za zdravje, hvala za otroke, hvala za lep dan … Misel iz

Stare Perzije pravi: »Godrnjal sem, ker nisem imel čevljev, potem pa sem srečal nekoga, ki ni imel nog …«

Gre za izbiro

Vsi imamo moč, da se v katerem koli trenutku odločimo, o čem in kako bomo razmišljali! Mnogi visoko cenjeni misleci so prišli do sklepa, da je naša misel tista, ki v celoti določa, kako bomo živeli. Abraham Lincoln je dejal: »Ljudje so približno toliko srečni, kolikor pripravijo do tega svoje misli«.

Norman Peal: »Spremenite svoje misli in spremenili boste svoje življenje.« Jezus: »Tako kakor mislite, taki boste.« Dr. Dyer pravi: »Ljubeče, ubrane misli ustvarjajo ljubezen in ubranost, da ju oddajamo, ne glede na to, kaj prihaja k nam. Neubrane, sovražne misli porajajo sovraštvo in jezo, ki ju moramo oddati …« Neverjetno osvobajajoče je spoznati, da lahko svoj svet spremenimo preprosto tako, da spremenimo svoj pogled na življenje. Če se hočemo dobro počutiti, se moramo odločiti, da bomo na svet gledali pozitivno. Naš pogled je stvar naše izbire!

Naš kozarec je lahko pol poln ali pa pol prazen. Oboje je enako res, toda resnica, ki jo izberemo, nosi s sabo povsem različno dojemanje sveta! »Krasno, še pol kozarca imam!« »Joj, groza, samo še pol kozarca!« V enaki situaciji se nekdo čuti bogat, drug reven. Nekdo je srečen, drug je nesrečen. Gre za izbiro!

V naši moči je, da izberemo odziv. Če se navadimo, da v vsakem dogodku iščemo pozitivno, se bo naše življenje premaknilo na višjo raven. Celo najhujše okoliščine imajo svetlo plat, če le imamo dovolj poguma, da si jo ogledamo. Ko bomo v vsaki stvari začeli iskati pozitivno, bomo močno zmanjšali ali celo pregnali naše skrbi. Torej: mislimo pozitivno, gibajmo se, objemajmo se, smejmo se, globoko dihajmo, živimo v sedanjem trenutku, odpuščajmo in zahvaljujmo se! Robin Sharma pravi, da ima srce magnetno polje, ki je 5000-krat močnejše od možganskega, in električno polje, ki je 40do 60-krat močnejše. Če torej treniramo srce s hvaležnostjo in zahvaljevanjem, bo zmožno prevladati nad čustvi strahu, jeze, skrbi, grenkobe … Nekje sem prebrala: »Najlažja pot do zadovoljstva in notranjega miru je občutek hvaležnosti!

Ko sem hvaležen, je življenje preprosto čudovito. Hvaležnost odklene polnost življenja. To, kar imamo, spremeni v zadosti in še več; obed v gostijo; hišo v dom; tujca v prijatelja. Hvaležnost da smisel naši preteklosti, prinese mir naši sedanjosti in ustvari vizijo jutrišnjega dne.

Postoj trenutek in se zahvali!« Mirjam Dovečar, psihologinja Jesen 2015 / Briški časnik / 71

Čestitke

90-letnica Danica Skubin

Življenjsko vodilo: delo in poštenje Ves čas pogovora je v kuhinji na drobno sekljala zelenjavo za kokoši, kuhala kuhnjo in vmes nizala slike iz svojega življenja. Šestnajstletna se je s starši in sestro priselila v Okroglo, zaselek v Bregu pri Golem Brdu, in na kmetiji opravljala tudi najtežja dela. Vseskozi je delala, delati jo je naučil oče. Nikoli ji ni bilo težko, pravi, niti šestindvajset let škropiti trto z makinjo na hrbtu, ne nositi seno z žbrencljo, ne spraviti h kruhu štiri otroke. »Sem si želela enega, so prišli štirje.

Veselje jih je bilo videti zdrave, rdečelične, nikoli jih nisem imela pri zdravniku, nikoli jih nisem zaničevala. Sem jih spoštovala, moja kri so.« V Breg je prišla z bolno nogo, zastrupila se je bila s strupeno travo. Več kot eno leto je trajalo, da se je noga pozdravila. V bolnišnici Valdoltra, kjer je bila na zdravljenju dva tedna in so jo po operaciji pozdravili sončni žarki, je bilo vse polno ranjenih vojakov. Bili so brez nog, brez rok, iznakaženi, se spominja.

Slišala je strele, ki so odjeknili pri Peter-

Danica Skubin nelu, ko so Nemci zažgali hišo, v kateri je zgorelo štiriindvajset ljudi. Sicer pa v Bregu med vojno ni bilo hudo, pravi.

Ko so prišli Nemci, so se ljudje poskrili, ko so Nemci odšli, so se vaščani spet vrnili domov. »Sem take sorte, da vse prenesem, se ne dam v žalost, tudi če je hudo. Rada sem imela fanta, tudi on me je imel rad. Ko je prišel v hišo, ga je oče spodil. Nisem se dosti brigala, vseeno pa mi le ni bilo,« prizna. »Razen takrat, ko sem imela zastrupljeno nogo in me je bolelo koleno, nisem bila nikoli bolna. Zdaj je-

Simbioza giba

Aktivni drugošolci

mljem zdravila, zdravnik mi je predpisal deset tablet na dan, pa sem mu rekla, da je to preveč in da jih je dovolj pet,« se nasmehne. Rada ima živali, vsak dan nahrani psa, v kuhinji se ji okoli nog smuka mačka. Še vedno dela na vrtu, pridelala je radič, bledo, cukete, krompir. Dovolj zame, pravi. Tudi lazanje naredi in potico. Živi v pritličju lepe nove hiše, obdane s cvetjem in mirom. V hiši živi njen drugi sin z družino, ostali trije so se odselili. Na praznovanju rojstnega dne ji je bilo lepo, dobro smo jedli in pili, pravi.

Ima šest vnukov in sedem pravnukov. Na vprašanje, kakšen nasvet bi jim dala za življenje, modro in kratko odgovori: »Nobenega. Saj imajo sami pamet.

Naj hodijo s trebuhom za kruhom.« Ta svet je napačen, doda. »Zemlja ni več obdelana, je pušča. Jaz sem veselje našla v delu. Delo in poštenje, samo to šteje.« Da bi svojo preprosto modrost lahko prenesla na mladi rod in da bi ji zdravje dobro služilo, ji ob visokem jubileju želimo tudi člani uredniškega odbora Briškega časnika.

Iva Sivec

Kulturni dan šestošolcev

Pohod po Gradnikovi učni poti

Šport z dedki in babicami

Ustvarjali so na različnih lokacijah po Medani

V petek, 25. septembra, so se nam pridružili dedki in babice drugošolcev in bili skupaj z nami aktivni pri različnih športnih dejavnostih (hoji, preskakovanju, teku med ovirami, prenašanju predmetov, zadevanju ciljev, podajanju, plezanju, obešanju), ki so bile postavljene po postajah. Vzdušje je bilo pozitivno in polno dobre volje. Čutiti je bilo veliko energije in ob koncu smo bili vsi skupaj zelo zadovoljni.

Na zadnji poletni dan, 22. septembra, so imeli šestošolci kulturni dan. Sprehodili so se po Gradnikovi učni poti, na kateri so veliko izvedeli o tipičnih briških drevesih. V Medani so si ogledali rojstno hišo ter domačijo briškega pesnika Alojza Gradnika. Nato so na različnih lokacijah po Medani ustvarjali in risali pokrajino ali briške hiše.

MCP

Jesen 2015 / Briški časnik / 72

Čestitke

90-letnica Bruna Reja

Dobro leto strahu, trpljenja, negotovosti in srečnih naključij Bruna se je rodila 12. julija 1925 v številni kolonski družini Jožefa Kocine iz Medane (po domače pri Kopraljevih v portonu). Oče je bil med prvo svetovno vojno štiri leta na ruski fronti, doma pa ga je čakala žena s štirimi otroki. Devet mesecev po rojstvu hčerke Danice je žena umrla za špansko gripo.

Oče je poslej sam skrbel za otroke, potem pa se je leta 1922 poročil s Feličito, roj. Miščič iz Prapetna v Italiji. V drugem zakonu se je rodilo še pet otrok. Prvi je umrl pri devetih mesecih, nato se je rodila Bruna, za njo pa še Gvido, Narcis in Helena.

Osnovno šolo v italijanskem jeziku je Bruna obiskovala v Medani (učitelj Severino Fabricio). Po zaključenih šestih razredih je obiskovala večerno šolo radiotelegrafije in na koncu iz Rima prejela potrdilo o opravljenem tečaju. Po osnovni šoli je ostala doma in pomagala pri delu na precej veliki kmetiji.

Druga svetovna vojna je kruto posegla v družino, saj sta umrla dva sinova: Izidor kot ujetnik v Rimu in Gvido, ki je padel v Cerovem. Bruna se je skupaj s sestrami vključila v delo mladine, ki je zbirala blago za partizane in prenašala pošto. To je trajalo do velike nemške ofenzive 22. maja 1944, ko so Nemci tudi v Medani po pripravljenem spisku preiskali hiše in ljudi zbrali na vaškem trgu. Bruna se je znašla skupaj s sestro Danico v skupini osmih deklet, ki so naslednjih štirinajst mesecev preživele v strahu, trpljenju, negotovosti in tudi veliko srečnih naključjih. Takole je pripovedovala: »Po aretaciji smo pod strogim očesom nemških vojakov dva dneva tavale po Brdih. Ko smo prihajali k Peternelu, bi tudi me končale v goreči hiši, če nam ne bi romunski vojak mulovodec svetoval, naj se poskrijemo med mule in se umaknemo v drugo smer.

Prespali smo v Belem. Naslednji dan smo pot nadaljevale do Kojskega, kjer so nas naložili na tovornjake in odpeljali najprej v goriške zapore, od tu pa v tržaški Coroneo.

Vse celice so bile nabito polne, tako da smo spale na kamnitih tleh hodnika, dali so nam le odeje, polne uši. Po nekaj dneh naj bi nas odpeljali v taborišče Auschwitz. Pred tem nas je rešil neki uradnik, ki nas je napisal na seznam za delovna taborišča. Z vlakom smo pripotovali do mesta Breslau. Tam nas je prevzel lastnik tovarne v Koenigszeltu v Šleziji, kjer smo delale sedem mesecev. Ko

Bruna Reja

so se začeli napadi ruske vojske, smo se dober mesec peš umikali iz kraja v kraj, lačni, bosi, mokri in premraženi. Pristali smo v drugem delovnem taborišču, kjer je bila tovarna orožja. Kmalu so tovarno bombardirali Američani. Na srečo je granata padla pred tovarno. Od tu smo se potem umikali samo ponoči in po tednu dni pristali v neki vasi. Tam nas je neki italijanski ujetnik opozoril, naj ne potujemo naprej, ker so v mestu Bayreuth Nemci. Zato smo se s še dvema Italijanoma umaknile v zavetje gozda, kjer smo preživeli kaka dva tedna. Območje so začeli bombardirati in nadzirati Američani. Ko smo opazili skupino ameriških vojakov, smo se jim približali in svetovali so nam, naj gremo v bližnjo vas, kjer so nas oskrbeli s hrano, obleko in obutvijo, kar so vzeli nemškim domačinom. Me pa smo želele samo proti domu.

Od domačinov smo dobile ročni voziček, od Američanov pa konzerve s hrano. Bile smo tako korajžne, da smo celo sešile našo zastavo in jo dale na voziček. Ko je nekega

dne prišel mimo ruski vojak na motorju, se je ustavil pri nas in vprašal, kdo smo in kam gremo. Povedale smo, da bi rade šle v Trst. Čez kratek čas so se v velikem črnem avtu pripeljali mladi ruski oficirji in nam v bližnji vasi dobili bivališče s potrebno oskrbo. Ko je bil razglašen konec vojne, smo se udeležili velike manifestacije, na kateri je našo zastavo nosil Vendramin (imena se ne spomni) iz Šmartnega. Nekaj dni smo bivali v prostorih nekdanje nemške oficirske šole, kjer smo prirejali tudi mitinge. S prvim konvojem vlakov so odšli proti domu vojaški ujetniki, z drugim smo šle tudi me.

Prispeli smo do Jesenic, kjer so nas primerno oskrbeli. Naslednji dan smo prišle do Trsta in se nato z vlakom odpeljale do Gorice, kjer nas je s konjsko vprego čakal brat Korado. Ne da se opisati tistih trenutkov neizmerne sreče ob snidenju. Domov sem se vrnila po štirinajstih mesecih, 14. julija 1945, dva dneva po 20. rojstnem dnevu. To je bilo zame najlepše rojstnodnevno darilo v življenju.« Leta 1953 se je Bruna poročila z Evgenom Rejo iz Vipolž. Rodili so se jima trije otroci, Dušan, Dunja in Franko. Mož je bil zaposlen, ona pa je skrbela za družino in gospodinjstvo. Od leta 1991 je vdova. Ima štiri vnuke in dva pravnuka. Živi skupaj z družino sina Franka, ki skupaj s hčerko Dunjo nenehno skrbi za njeno zdravje, dobro počutje in popolno ugodje, tako da Bruna svoja leta kar dobro »skriva«. Občasno se za nekaj dni odpravi k sestrama Danici ali Heleni, ki živita v Italiji.

Praznovanje 90. rojstnega dne so ji pripravili doma, kjer so se zbrali sorodniki, prijatelji in sosedje.

Bruni namenjamo iskrene čestitke tudi iz uredništva Briškega časnika in ji voščimo še veliko zdravih in z zadovoljstvom izpolnjenih let.

Milena Beguš

Kulturni dan

Ogled Goriške knjižnice Franceta Bevka

Najbolj je navdušila pravljična soba V petek, 18. septembra, smo se z avtobusom odpeljali v Novo Gorico na ogled Goriške knjižnice Franceta Bevka. Tam sta nas sprejela prijazna knjižničarka in knjižničar. Razkazala sta nam celotno knjižnico. Najbolj všeč mi je bila pravljična soba.

Tam lahko poslušaš pravljice. V knjižnici imajo poleg knjig tudi CD-je in DVD-je.

Obiskujem potujočo knjižnico, kjer si izposodim knjige in DVD-je in jih vrnem naslednji mesec. Izlet mi je bil zelo všeč.

Lilija Ferraiolo, 3. b Jesen 2015 / Briški časnik / 73

Čestitke

90-letnica Emilija Kristančič

Milka nekaterih sestra ni nikoli videla Milka je bila zadnja od osmih otrok v kolonski družini očeta Štefana Mavriča, doma v Ronku, in mame Jožefe, rojene Školaris z Dugega. Bilo je šest sester in dva brata. Zaradi revščine so drug za drugim odhajali od doma s trebuhom za kruhom. Tako so odšle vse njene sestre v Argentino.

Pred odhodom od doma se Milka medlo spomnila le dveh. Eno je edinkrat videla pred leti, ko je prišla na obisk. Leta 1991 pa se je sama odpravila v Argentino in nekatere prvič videla, ena pa je pred tem že umrla. Sedaj so že vsi njeni sorojenci pokojni.

V Vipolžah je hodila v italijansko šolo in se spominja učitelja Lenardija, ki je z družino stanoval na šoli. Po končanem obveznem šolanju je ostala doma, saj je bila edina pomoč staršem. Med vojno je druži-

Emilija Kristančič na po svojih močeh pomagala partizanom.

Leta 1947 sta sklenila zakonsko zvezo z Vladimirjem (Mirkom) Kristančičem iz Vipolž. Razmere so bile tako težke in negotove, da sta se za naraščaj odločila kasneje.

Tako se je leta 1950 rodil sin Stojko, štiri leta kasneje pa hčerka Elda. Družina se je vrnila v Ronk, ko jim je bila po agrarni reformi

dodeljena kmetija. V letih, ko je bilo najhuje, so jim precej pomagale Milkine sestre iz Argentine. Mirko je bil zaposlen v zadrugi, ona pa je skrbela za družino in ob pomoči moža opravljala kmečka dela. Kmetijo sta postavila na trdne temelje predvsem s pridelavo in prodajo sadja. Največ sta prodajala v Novem mestu, kjer sta stkala tudi številna prijateljstva. Milka je bila pridna, skrbna in podjetna kmetica, ki je znala vse, kar so pridelali, tudi prodati.

Leta 2003 je Mirko umrl. Delo na kmetiji so prevzeli mladi. Milka ima sedaj dva vnuka, tri vnukinje in tri pravnukinje.

Kljub zdravstvenim težavam še zmore skrbeti zase. Tako se enkrat tedensko s svojo katrco odpravi po nakupih v Kromberk, kjer pogosto sreča znance, s katerimi malo poklepeta.

Praznovanje rojstnega dne so priredili v družinskem krogu s svečanim kosilom pri Belici v Medani.

K čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi iz uredništva Briškega časnika in Milki voščimo vse dobro, predvsem pa zdravja.

Milena Beguš

90-letnica Ema Lenardič

Pravnuki jo kličejo Emem Če se ob lepem vremenu sprehodite po Šmartnem, boste pred hišo št. 54 zagotovo uzrli starejšo gospo, ki z zanimanjem opazuje mimoidoče. Mnogi tudi njo opazijo poleg lepega hišnega portala in ivanovega venčka na njem. Neredko se zgodi, da napravijo posnetek, na katerem je tudi Ema. Tudi slikarji Dabla so jo že izbrali za portretiranko, saj ima nenavadne poteze obraza.

Ema se je rodila 17. julija 1925 v kolonski družini (gospodar je bil Ladko Kovačev) očetu Rudolfu Golobovemu in mami Emi roj. Markočič (Guštevi). Takrat je bilo pogosto v navadi, da so otrokom dali imena staršev. Da so jih ločevali, so imena malo spremenili. Tako so njo klicali Eme. Po rojstvu prvorojenca Rudolfa sta se rodila dvojčka Ema in Franc, ki je kmalu po rojstvu umrl. Nato je dobila še enega brata in eno sestro.

Osnovno šolo je Eme obiskovala v Šmartnem. Po opravljenih štirih razredih Jesen 2015 / Briški časnik / 74

Ema Lenardič je ostala doma in pogosto hodila na delo k večjim kmetom, kjer je predvsem pazila na majhne otroke.

Med drugo svetovno vojno je bila njihova družina med tistimi nesrečniki, ki so ob požigu vasi s strani nemške vojske marca leta 1944 ostali brez vsega. Kot mladinka je bila organizirana v zbiranju pomoči za partizane.

Novembra leta 1947 se je poročila z Ivanom Lenardičem od Velanovih z Brega. Prišla je v številčno družino z devetimi člani. Prvorojenca sta bila dvojčka, ki sta ob porodu umrla. Druge otroke je rodila v Ljubljani. Najprej sina Adrijana, po selitvi v Zabrce (zaselek Šmartnega) sina Zdravka in nazadnje hčerko Zdenko. V samo jedro vasi se je družina vrnila leta 1967. Mož je bil zaposlen, ona pa je skrbela za otroke in gospodinjstvo.

Eme je bila tudi aktivna v vasi. Veliko let je skrbela za čiščenje in okraševanje cerkve sv. Martina. Bila je med prvimi člani Turističnega društva Šmartno in je predvsem pomagala pri urejanju in opremljanju stare kmečke hiše – muzeja. Posebno rada je »po starem« šivala domače copate, vezla in te ročne spretnosti prenašala na mlade. Učila jih je tudi spletanja ivanovih venčkov.

Leta 1992 ji je umrl mož, junija letos pa je izgubila sina Adrijana, za katerim močno žaluje.

Ima pa že devet vnukov in štiri pravnuke. Živi z družino sina Zdravka. Skrbijo za njeno dobro počutje, zdravje pa ji kljub devetim križem še dobro služi. Emin rojstni dan so slavili doma, v krogu družine.

Ob visokem jubileju namenjamo Emi iskrene čestitke tudi iz uredništva Briškega časnika in dodajamo dobre želje, predvsem za čim boljše zdravje.

Milena Beguš

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

POVEZAVA DVEH DELOV, STIK

OBOROŽEN ČUVAJ

S

NAUK O PESNIŠTVU

SREČKO KOSOVEL

S

K

ŽIVAL Z DOLGIM VRATOM

AFRIŠKO TROPSKO DREVO

TOYOTIN DŽIP

T

R

A

Ž

A

R

P

O

E

T

I

K

A

UKRAJINSKI NAMIZNOTENIŠKI IGRALEC (DIMITRIJ)

O

V

Č

A

R

O

V

ŽENSKO VRHNJE OBLAČILO, JOPIČ

J

A

K

N

A

DESNI PRITOK VOLGE

VARJENI ŠIV

KRIŠA GOTAMI – ŽENSKA IZ ZGODBE O BUDI

BELGIJSKI NOGOMETAŠ (DAVY) BREZREPA DVOŽIVKA

R

O

E

F

ODKUP MENICE

ODTENEK, RAZLIČICA

KRATICA ZA ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV

U

N

C

A

E

N

SKALNAT GREBEN V STENI

R

A

Z

V GLASBO OZNAKA ZA SKLADBO V POČASNEM RITMU

KEM. OZNAKA ZA SILICIJ

S

I

NAŠA JUŽNA SOSEDA

H

R

V

A

Š

K

A

DAVY ROEF – BELGIJSKI NOGOMETNI VRATAR

POVRŠJE KROGLE V MATEMATIKI

O

D

E

O

N

FRANCOSKA REKA

S

E

N

A

N

S

MANJŠA, HITRA BOJNA LADJA

F

R

E

G

A

T

A

BELJAKOVINA, KATALIZATOR V NAŠIH PREBAVILIH

E

N

C

I

M

BREZBARVEN, OSTRO DIŠEČ PLIN

VODNA RASTLINA S SULIČASTIMI LISTI IN BELIMI CVETI

REPUBLIKA SLOVENIJA

R

S

O

P

A

Ž

GRŠKA BOGINJA NESREČE

A

T

E

M

A

DIMITRIJ OVČAROV – UKRAJINSKI ŠPORTNIK

BRIŠKI ĆASNIK

R

O

B

N

A

CAEN – MESTO Z REČNO LUKO V FRANCIJI

RUSKI VLADARSKI NASLOV GOSPODARSKI RAZCVET

LASTNIK TOVARNE

DVORANA ZA KONCERTE NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČ. SKAKALEC

OGLJIKOV HIDRAT V ŽITU

MESTO V SZ FRANCIJI NAPRAVA ZA ZVONJENJE

KALUP ZA VLIVANJE BETONA VOJAŠKI ODDELEK NA POHODU

E

IME PEVKE PRODNIK ŽENSKA IZ ZGODBE O BUDI

Š

K

C

A

R

NASELJE PRI ROVINJU

ŠTEFAN ERŽEN

NIGEL SHORT ENOTA ZA ELEKTRIČNI TOK

KEM. OZNAKA ZA NATRIJ JEDRO, BISTVO

MLAD, NEDOZORJEN SIR S KISELKASTIM OKUSOM

B

E

L

I

S

I

R

SLOVENSKI NAMIZNOTENIŠKI IGRALEC

U

R

O

Š

R

A

K

VOJAŠKA POSODA ZA HRANO

M

E

N

A

Ž

K

A

Naslov:

Pravilna gesla nagradne križanke 79. številke Briškega časnika so: IM, KOZLINA, IHTAVEC, BROKOLI BOKA, OD, EV, ROG, ETA, PIK, GNEČA, SIRARNA, OCONNOR, MA, AST, ELITA, SOHAG, ULNARIS, TIRANA, FAK, DA, ARANŽER, VČ, ALK, NETRES, AKT, BIČ.

V 79. številki nam je nekoliko ponagajal tiskarski škrat in zbrisal zadnjo vrstico križanke. Za napako se vam iskreno opravičujemo. Kljub temu pa je na uredništvo prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali Marjana Rusjana, Ceglo 4, 5212 Dobrovo. Nagrajencu Občina Brda poklanja knjigo Gregorja Božiča Sadje sonca. Nagrajenec naj prevzame nagrado na tajništvu Občine Brda pri Mateji Mavrič.

Podrobneje smo knjigo Sadje sonca, ki je posvečena starim briškim sadnim sortam in je dobila priznanje za najlepšo slovensko knjigo leta 2013, že predstavili v Briškem časniku.

Mi pa smo vam pripravili novo, zimsko križanko.

Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 30. novembra 2015. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

busklce

Soška lepotica

Estevan Kodermac je 30. septembra na reki Idrijci pri Trebuši ujel 81 cm dolgo in 6 kg težko lepotico – soško postrv.

Paradižnik velikan

Pri Mavričevih v Bregu pri Golem Brdu je zrasel paradižnik, ki ga je bilo dovolj za kar nekaj kosil. Tehtal je 1300 gramov, bil je okusen in slasten. Marisa in Sara sta se z njim radi postavili pred fotoaparat.

Iva Sivec Jesen 2015 / Briški časnik / 75

Misel

Sinoda o družini

Za življenje v svobodi in resnici Tema letošnje sinode, ki se je začela v nedeljo, 4. oktobra, je poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu, ki sledi lanski izredni sinodi o družini, ki se je osredotočala na pastoralne izzive glede družinskega življenja. Papež Frančišek se s sinodo trudi Cerkev odpreti za vse, ki jo iščejo in potrebujejo. V svojih prizadevanjih po gradnji mostov skuša čim bolj pristopiti k sodobnemu človeku in dati začutiti milost Božjega usmiljenja vsem ranjenim parom in družinam. Sinoda tako odpira vprašanja istospolnih ter civilno ločenih ljudi in ponovno poročenih, pa tudi premisleke o splavu in zakonski zvezi ter s tem k iskanju novih poti pomoči družinam v stiskah in preizkušnjah.

Ob začetku sinode je papež opozoril, da je temelj Cerkve Sveto pismo, ki razodeva resnico Božje ljubezni, ki se najmočneje razodeva prav v zakonski zvezi in družini. »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči,« je papež jasno dejal in s tem ponovno poudaril, da Cerkev ne sme posegati v zavezo, ki jo je sklenil Bog med moškim in žensko. S tem je papež nakazal, da Cerkev tudi danes, ko so njeni nauki izpostavljeni mnogim pritiskom predvsem sekularne zahodne družbe, ne odstopa od svojega poslanstva, ampak tudi v perečih vprašanjih splava, kontracepcije, istospolnih porok, ločitev in ponovnih porok sledi Svetemu pismu in želi hkrati priti naproti ljudem, jih slišati in jim pomagati.

Biljana

Oratorij

Velike igre za velike otroke

Tudi letos je v Biljani potekal oratorij, in sicer med 29. junijem in 4. julijem. Udeležili so se ga manjša skupina predšolskih otrok, kar 120 osnovnošolcev in 30 animatorjev. Letošnja tema je bil sveti Dominik Savio.

Program se je začel ob 9. uri z dvigom zastave in himno. Letošnja novost je bil film. Namesto dramske igre smo animatorji posneli film o življenju Dominika Savia. Nato sta bili kateheza in molitev v cerkvi. Sledile so delavnice, otroci so se lahko preizkusili v ročnih delih ali nekoliko drugačnih delavnicah, kot so lov na zaklad, avtopralnica, igrarija ... Nestrpno smo že čakali kosilo, ki so nam ga kuhali šolski kuharji. Po daljšem odmoru so bile velike igre. Letošnje teme velikih iger, ki smo jih sami sestavili, so bile kavbojci in indijanci, Asterix in Obelix, Zorro ter podvodni svet.

Tudi letos so nas v četrtek, ko so bile vodne igre, obiskali gasilci.

Za izvedbo oratorija se animatorji iskreno zahvaljujemo Hiši kulture v Šmartnem, ki nam je omogočila snemanje filma o Dominiku Saviu, Cvetličarni Nataša iz Medane, ki nam je darovala cvetje za krašenje cerkve, briškim gasilcem, kuharicam in kuharjem OŠ Dobrovo, ki so poskrbeli za hrano, ter vsem drugim, ki so na kakršen koli način pripomogli, da smo se imeli super.

Animatorka Ivana Mikulin Jesen 2015 / Briški časnik / 76

Iz papeževih dosedanjih nastopnih govorov na sinodi je tako moč začutiti njegovo prizadevanje, da na vsakega človeka gleda z Božjimi očmi. To pa nikakor ne pomeni, da odobrava greh, pa tudi ne želi napolniti cerkve s tem, da bi kakor koli zniževal »vstopnino«. Le to si želi, da bi vsakdo, ki hoče priti k Bogu, našel vedno odprta vrata in prijazen objem. Želi, da bi duhovniki in škofje vsak dan stopili pred vrata, kot usmiljeni oče iz Jezusove prilike, v pričakovanju, da bodo spet videli otroka, ki je v navalu nepremišljenosti odšel stran od doma. Tak oče ne šteje, koliko denarja je otrok zapravil, in se ne obremenjuje z njegovo razvratnostjo. Ne razmišlja o tem, kako ga bo kaznoval. Le eno si želi: da bi bil otrok zdrav in da bi ga spet imel ob sebi.

V dneh sinode smo povabljeni, da molimo ne samo za sinodo, ampak tudi za družine in še posebej za škofe in duhovnike, da bi znali na svet gledati z očmi usmiljenega očeta. Da bi se trudili ustvariti tak dom, v katerega si bodo tavajoči in izgubljeni otroci želeli vrniti nazaj. Da se ne bi zatikali ob slabe stvari, da ne bi žugali ali udarjali s pestjo po mizi, ampak bi ljudem ponudili življenje v svobodi in resnici, ki ju prinaša Kristus.

Aljoz Suban (povzeto po Radiu Vatikan)

Medana

Tradicionalna roženca na veliki šmaren

Tradicijo spoznavajo tudi turisti

15. avgust je za Medance od nekdaj velik praznik. Tamkajšnja cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Tudi pred leti, ko praznik še ni bil dela prost dan, so si Medanci radi vzeli prosto in se udeležili svete maše in procesije. Mladi, neporočeni fantje, oblečeni v bele srajce, vsako leto nesejo na ramenih Marijih kip iz cerkve mimo pokopališča in Marijine kapelice spet v vaško cerkev. Tako kot letos se praznovanja Marijinega vnebovzetja vedno udeleži tudi veliko število duhovnikov. Tradicija se ohranja iz leta v leto in iz roda v rod. Marija, Jezusova mati, ima od nekdaj izjemno pomembno vlogo za preprostega človeka. Verniki se obračajo nanjo v svojih stiskah in molitvah.

V zadnjih letih, ko postajajo Brda čedalje bolj prepoznavna v širšem prostoru in prihaja k nam vse več turistov, lahko domačini opazimo tudi na ta praznik obiskovalce, ki jih zanima praznovanje v počastitev Marijinega vnebovzetja in tudi tako spoznavajo kraje, skozi katere potujejo, ter njihovo tradicijo, kamor seveda sodijo tudi verska praznovanja.

Alenka Pegan Colja