Briški časnik - številka 87, poletje 2017

Tema trimesečja: Praznik češenj

ŠTEVILKA 87 • LETNIK 21 • POLETJE 2017

Ob izidu V vaše domove prihajamo v času počitnic s številnimi članki o dogajanjih, ki so krojila letošnjo pomlad in del poletja v Brdih.

25. maja smo se prvič uradno zapeljali po novem krožišču na Dobrovem in občudovali novo ureditev osrednjega trga. Te dni naj bi zabrneli stroji v Gonjačah, kjer bodo poleg krožišča rekonstruirali tudi odsek ceste med Gonjačami in Kojskim ter uredili pločnik.

Brda so lepa in prav je, da jih z urejeno infrastrukturo še polepšamo.

Na slavnostni seji so se poklonili Karlu Zuljanu, ki ustvarja bogato doto na kulturnem področju Brd. Širi glasbeno znanje in je zagnan glasbenik ter ustvarjalec. Povsod lahko zasledimo njegovo ljubezen do glasbe in briških gričev, še danes s svojo harmoniko popestri marsikatero prireditev in doma zapiše čudovite melodije.

Na seji so počastili dva paradna konja briškega gospodarstva. Priznanje so podelili Kleti Brda, ki letos praznuje častitljivih 60 let, ter podjetju Trine d. o. o., turistični center Venko, ki je prav te dni zabeležil deseto leto delovanja. Klet Brda uspešno posluje in je z več kot 100 delovnimi mesti največji zaposlovalec v občini, Venko je drugi največji zaposlovalec v Brdih, tu je zaposlenih več kot 65 ljudi, delo pa nudi tudi 20 študentom. Obe podjetji sta tesno vpeti v lokalna dogajanja, skrbita za ugled občine in za razvoj

briškega turizma.

Nagrade so podelili Milošu Kumarju, Eriku Kodermacu in Valterju Mavriču. Podrobneje smo jih predstavili na naslednjih straneh Briškega časnika.

Praznik češenj je poskrbel za pestro in več tednov trajajoče praznovanje in k nam privabil številne radovedneže, ki so spremljali kulturne, športne in turistično obarvane prireditve.

Z veseljem poročamo, da je bila maja v Bruslju predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Collia na Unescov seznam svetovne dediščine, da bomo pri nas naslednje leto gostili del evropskega nogometnega prvenstva vinarjev, da je naše griče občudovala nemška delegacija. Vinarji in oljkarji so ponovno prinesli domov številna priznanja, v Vili Vipolže so se spletale mednarodne vezi in še bi lahko naštevala. Vsi ti drobci dogajanj sestavljajo uspešno zgodbo naše dežele.

Tik pred zaključkom redakcije so se zgodili še trije pomembni dogodki. V okviru festivala Sanje v Brdih in pravljična vas Šmartno so sanjali v Medani, Šmartnem in Vipolžah, na športnem igrišču v Čelu so bili dobrodelni na prireditvi Poletje v kozarcu 2017, športniki pa so se zbrali na 30. tednu malega nogometa Rio Kojsko. Več o teh dogodkih bomo pisali v naslednji številki.

Pred nami je čas počitnic, zato vam želim, da bi si nabrali moči za nove jesenske podvige, mi pa že zapisujemo zgodbe za jesensko številko Briškega časnika.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Slavnostno odprtje krožišča in trga na Dobrovem

Center Brd ima krožišče Nekaj več kot 60 let po prihodu vodovoda na Dobrovo smo se 25. maja razveselili slavnostnega odprtja prenovljenega krožišča in osrednjega trga na Dobrovem.

Ob slavnostnem dogodku so bili poleg župana Občine Brda Franca Mužiča in ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča prisotni še direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko, vodja Sektorja za investicije v ceste Tomaž Willenpart, vodja projekta Božo Kordin, vodja oddelka za obratovanje in vzdrževanje Elektro Primorska v delovni enoti Nova Gorica Aleš Rupnik, poslanka v državnem zboru RS Tanja Cink, župani sosednjih občin in občani. »Zelo sem zadovoljen in srečen, ko se tovrstni projekti uresničijo,« je poudaril župan Franc Mužič in dodal: »Ureditev križišča je bila nujna za zagotovitev večje prometne B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

varnosti. Prejšnje križišče je bilo nevarno, ker je bilo nepregledno. Mnogi, predvsem tuji državljani, niso poznali prednostnih cest, zato smo lahko le zadovoljni, da se v tem križišču niso zgodile večje prometne nesreče.« Minister je v nagovoru dejal, da je briška občina dobila novo krožišče, novo urbano opremo, tlakovani trg in pločnike. V okviru projekta so uredili kanalizacijski sistem, cestno razsvetljavo in razsvetljavo mestnega trga, obnovili vodovod ter rekonstruirali mestni trg in ploščad pred občinsko stavbo.

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Goran Simčič, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Erika Koncut Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

»Zadovoljen sem, da je z novo ureditvijo spremenjen tudi prometni režim. V ospredju bodo pešci in kolesarji, avtomobilski promet pa bo bolj umirjen. Upam, da vam bo nova ureditev prinesla zadovoljstvo in udobje, vsekakor pa bo Dobrovo sedaj uporabnikom bolj prijazno in tudi varnejše za ves promet,« je še dejal minister.

Krožišče krasi 150-letna oljka, ki jo je, ob 10. obletnici uspešnega poslovanja, občini podarila družba Trine d. o. o. Poleg tega pozornost obiskovalcev prevzema še 44 kamni-

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda. issn 1318-8860

(Nadaljevanje na 2. str.)

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Poletje 2017 / Briški časnik / 1

Občina

Slavnostno odprtje krožišča in trga na Dobrovem (Nadaljevanje z 2. str.)

tih krogel z imeni vseh briških vasi.

Minister Gašperšič je v nadaljevanju potrdil, da bodo v občini letos in prihodnje leto izvedli dela v vrednosti več kot 1,2 milijona evrov. Kmalu se začenja gradnja rekonstrukcije ceste Gonjače–Šmartno. Pripravili bodo tudi projektno dokumentacijo za ureditev enega odseka ceste Dobrovo–Neblo.

Slavnostni dogodek se je zaključil s prihodom starodobnih vozil in besedami povezovalke slavnostnega dogodka Andreje Benedetič: »Brda veljajo za biser na naših domačih tleh, ki ga s tovrstnimi ureditvami in pozornostmi še dodatno brusimo in negujemo. Nikar ne pozabimo nanj.« Erika Koncut

Investitor v krožno križišče na Dobrovem je bila Direkcija RS za infrastrukturo, Občina Brda pa je v sklopu izgradnje krožnega krožišča celovito uredila središče Dobrovega, in sicer Trg 25. maja ter zunanjo ureditev pred občinsko stavbo. Sofinancer projekta je bil tudi Elektro Primorska d. d. Vrednost celotne naložbe je znašala 542.112,05 evrov, od tega je bila vrednost naložbe direkcije 286.760,37 evrov, Občina Brda pa je za to naložbo odštela 234.804,43 evrov ter dodatnih 70.000 evrov za odkup zemljišč. Občina je torej skupno za ureditev središča Dobrovega namenila 304.804,43 evrov.

Dvomilijonska investicija v Gonjačah

Stroji bodo zabrneli v Gonjačah V začetku poletja bodo delavci podjetja Kolektor CPG pričeli z deli na načrtovanem krožišču v Gonjačah. Pri dvomilijonski investiciji Direkcije RS za infrastrukturo bo Občina Brda, tako kot na Dobrovem, zadolžena za izgradnjo obcestne infrastrukture, torej pločnikov in javne razsvetljave ter ostalih komunalnih zadev. Direkcija bo krila dve tretjini vrednosti investicije, preostali del pa Občina Brda.

Podoben recept kot v središču Dobrovega

Lokalna skupnost (Občina Brda) in lastnik državne regionalne ceste Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo sta se odločila, da bosta odsek, predviden za rekonstrukcijo regionalne ceste v Kojskem ter med Kojskim in Gonjačami uredila hkrati s krožnim križiščem Gonjače. Razloga sta dva: zelo kratek in neurejen odsek regionalne ceste med naseljema Kojsko in Gonjače ter usklajena gradnja pločnikov, cestne razsvetljave in zagotovitve enotnega prečnega profila regionalne ceste na daljšem odseku. Regionalna cesta skozi Kojsko je bila v celoti rekonstruirana v preteklih letih z izjemo zadnjega odseka v dolžini približno 250 m. »Neurejen odsek skozi Kojsko nima ustrezne širine, preglednosti v dveh zaporednih ostrih krivinah. Brežina nad cesto je zavarovana s kamnitim suhim zidom, ki je dotrajan in se mestoma ruši. Ker so zidovi zgrajeni brez pregledne in lovilne berme, material z brežine pada na vozišče. Enako je stanje na odseku ceste med krajevnimi tablami Kojsko in Gonjače. Dolžina tega odseka je le 177 m in je zato smiselna tudi povezava naselij s pločnikom oziroma razširjeno asfaltirano bermo med cesto in novimi zidovi,« razberemo iz projektne dokumentacije, v kateri je še predvideno: »Pri rekonstrukciji regionalne ceste se horizontalne elemente osi uredi tako, da se predvidi razširitve za srečanje osebnega vozila in vlačilca, zagotovi preglednost in uredi pločnik za pešce ob celotni dolžini. Regionalna cesta na odseku med Kojskim in Gonjačami se na koncu prilagodi projektiranemu kraku krožnega križišča v Gonjačah.« Poletje 2017 / Briški časnik / 2

Križišče ni pregledno

Križišče je, kot so ugotovili projektanti, slabo pregledno in nevarne trikrake oblike z veliko višinsko razliko med posameznimi kraki. Priključevanje v križišču je oteženo zaradi neustreznega kota križanja. Neprednostna cesta poteka v območju križišča v premi in se na prednostno cesto priključuje pod kotom 15 stopinj. Preglednost ni zagotovljena, zato je postavljeno prometno-varnostno zrcalo. V območju križišča brežino nad cesto podpira obstoječ podporni zid na desni strani v smeri Dobrovega, ki je na mnogih točkah razpokan, zato je potreben obnove oziroma nadomestne gradnje. Na podlagi primerjave različnih možnosti rekonstrukcije trikrakega križišča so kot najbolj optimalno izbrali izgradnjo krožnega križišča.

Izgradnja predvideva en uvozni in izvozni pas na vseh treh krakih, pri čemer bo polmer središčnega otoka 4 metre, širina krožnega voznega pasu pa 7,4 metre, od tega bo 2 metra povoznega tlakovanega pasu. Zunanji polmer krožnega križišča bo 13,4 metra.

Hitrost na vseh krakih krožišča bo, kot velja za vožnjo skozi naselje, omejena na 50 km/h. Uredili bodo tudi prometno signalizacijo in opremo ter javno razsvetljavo, poleg tega pa bodo na vozišču uredili tudi avtobusno postajališče.

Postavili bodo nove podporne in oporne zidove.

Prisluhnili so lokalni skupnosti

Lokacijo umestitve krožnega križišča v prostor so prilagodili pogojem vaške skupnosti, ki je zahtevala, da se na območje stanovanjskega objekta ne posega. Zaradi omejenega prostora se posegom v celoti ni bilo mogoče izogniti, se pa je na območje omenjene parcele posegalo le s pločnikom. Dejansko se je rob vozišča glede na obstoječe stanje pomaknil vstran od stanovanjskega objekta za približno 1,30 metra. Bodo pa zato izvedli velik izkop v brežino nad križiščem, in sicer v dolžino približno 15 m.

Končno pločnik do Kojskega

Pločnik je predviden ob desnem robu priključka Solkan–Gonjače v širini nekaj manj kot pol drugi meter. Ob levem robu je pločnik širine 1,5 metra urejen za potrebe avtobusnega postajališča in povezave do priključka za stanovanjski objekt.

Erika Koncut

Občina

Seje briškega občinskega sveta

Loto dal vetra občinskim naložbam Briški svetniki so se v preteklem četrtletju srečali na dveh sejah, ki sta razsvetlili področja sofinanciranja nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Brda, podelitve koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nadaljnje razvojne načrte za Športni park Vipolže, koncesijo za vzdrževanje občinskih javnih cest ter prodajo blaga zunaj prodajaln. Med drugim so svetniki tudi odločali o prvem letošnjem rebalansu proračuna in o kandidatih za ravnatelja OŠ Dobrovo.

Varnost otrok, pobegle živali, deponije odpadkov Na aprilski seji je vodja redarske službe medobčinske uprave Mateja Štendler svetnikom orisala delo redarske službe v preteklem letu. Največ aktivnosti so občinski redarji namenili zaščiti udeležencev v cestnem prometu, med katere zagotovo sodijo otroci, pešci in invalidi. V januarju je po Brdih nadzor izvajala tudi Živalska policija.

V letu 2016 je bilo na inšpekcijsko službo naslovljenih 53 različnih prijav, na osnovi katerih so opravili inšpekcijske preglede.

Največ prijav je bilo s področja ovir na lokalnih cestah, in sicer več kot polovica za Občino Brda. Prijave so bile še v zvezi z odvajanjem komunalnih voda in odvodnjavanjem padavinskih voda, nekaj ravnanja s komunalnimi odpadki in prijave glede nedovoljenih ravnanj na zelenih površinah.

Na področju nadzora inšpekcijske službe je mogoče ugotoviti, da klasičnih »črnih« odlagališč v naravnem okolju ni. Zmanjšali so se ukrepi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, čistoča na javnih površinah je zadovoljiva. »Stanje na občinskih cestah je sprejemljivo. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti je pokazala zadovoljivo stanje in potrebo po nadaljevanju dela občinskih redarjev ter skupnih nadzorih s policijo. Pri nadzoru mirujočega prometa se ugotavlja nespremenjeno stanje glede na lansko leto. Kot dobro ocenjujemo delo redarjev na področju javnega reda in miru.

Tudi v bodoče bomo sodelovali s policijo v obliki kombiniranih policijsko-redarskih patrulj. S tem bomo skušali dvigniti kredibilnost redarske službe in opraviti skupne

naloge, kjer imajo enaka pooblastila redarji in policisti s ciljem, da se občani počutijo varni v svojem okolju,« je v poročilu zapisala medobčinska redarska služba. Sicer pa se bo prisotnost te v naslednjih mesecih povečala, saj bodo poostrili nadzor v prenovljenem središču Dobrovega kot tudi v Šmartnem.

Novosti glede javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda Direktor Miran Lovrič in Mitja Gorjan, predstavnika družbe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, ki izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda na področju Mestne občine Nova Gorica, Občine Brda, Občine Šempeter-Vrtojba in Občine Renče-Vogrsko ter delu Občine Miren-Kostanjevica, sta svetnikom podala informacijo o novostih glede oblikovanja cen obeh storitev. V letu 2014 so v vseh občinah veljale cene, ki so bile uveljavljene v začetku leta 2010 na podlagi določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja. V letu 2015 so občine vodile različno cenovno politiko in so v časovno različnih obdobjih usklajevale svojo zakonodajo z republiško. Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo so bile v letu 2015 določene tako v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja kot v skladu s pravilnikom. S sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja je bila sestava cene gospodarske javne službe spremenjena. V skladu s to uredbo se v okviru storitev gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo zaračunava z omrežnino in vodarino. Obenem je Lovrič poudaril, da se omrežnina vrača v lokalno okolje ter da njihova družba občinam predlaga, kateri odseki vodovodnega omrežja so potrebni obnove. Sodelovanje z Občino Brda je na tem segmentu več kot vzorno.

Lažji dostop do čistilnih naprav Da so čistilne naprave vroča tema, je bilo mogoče razbrati tudi na aprilski seji, ko so svetniki obravnavali odlok, ki bi določal mero sofinanciranja nakupa in vgradnje čistilnih naprav. Še pred obravnavo te so lahko svetniki od direktorja podjetja Vodovodi in kanalizacije preverili, kdo je primoran, da se priključi javni kanalizaciji in kdo mora vgraditi čistilno napravo. Novost je namreč uvedba omrežnine za kanalizacijo. Uvaja se tudi storitev greznic. V primeru obstoječih čistilnih naprav oziroma pretočnih greznic, kjer se voda še vedno odvaja v okolje, se obremenitev okolja ne zmanjšuje.

Zato je treba plačati 100 % okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja. Medtem ko se za nepretočne greznice v primeru, da se vsebina vozi v obdelavo oziroma v čiščenje v čistilno napravo, upošteva učinek čiščenja čistilne naprave. Zato se plačuje nižja okoljska dajatev za onesnaževanje okolja.

Uporabniki bodo v obdobju treh let upravičeni do odvoza vsebine greznic. Zaradi skrbi, da bi bili občani, ki nimajo možnosti preklopa na večje skupne čistilne naprave in so primorani vgraditi lastno (le tisti, ki bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje za nov stanovanjski objekt oziroma za adaptacijo obstoječega objekta), v slabšem položaju, so svetniki predlagali višji delež od predlaganih 40 % sofinanciranja občine pri nakupu in vgradnji čistilnih naprav. Odločili so tudi, da se neizkoriščena sredstva prenašajo v naslednja proračunska leta. Na majski seji so potrdili odlok o sofinanciranju, pri čemer višina pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1200 evrov za en stanovanjski objekt. V primeru dobave in vgradnje ene čistilne naprave za več stanovanjskih objektov različnih upravičencev znaša višina pomoči do 50 % upravičenih stroškov za vse upravičence skupaj, vendar največ do 2200 evrov.

V letu 2016 potrebna dva rebalansa Proračun za leto 2016 je občinski svet Občine Brda sprejel v drugi obravnavi na 12. redni seji konec decembra 2015. Pri pripravi plana je občinska uprava upoštevala izhodišča ministrstva za finance v sklopu proračunskega priročnika za pripravo občinskih proračunov ter realno opredelila pričakovane prihodke, potrebne tekoče odhodke in tekoče transferje ter investicije v teku, najnujnejše investicijsko vzdrževanje ter investicije oziroma projekte, ki izpolnjujejo pogoje za umestitev v proračunske dokumente. Bistven vpliv na pripravo proračuna za leto 2016 so imela še naslednja dejstva: znesek primerne porabe na prebivalca v RS še ni bil določen, ni bilo določeno, kdaj bodo pripravljeni naslednji razpisi v finančni perspektivi do leta 2020 niti kateri bodo upravičeni stroški oz. projekti, s katerimi bi se lahko posamezne občine prijavljale. Pri prodaji premoženja (predvsem zemljišč) na podlagi individualnih vlog fizičnim osebam se čuti vpliv slabše kupne moči, na drugi strani pa občina ne razpolaga s premoženjem, ki bi bilo prosto in v njeni lasti in bi bilo tržno zanimivo podjetjem za postavitev proizvodnih ali storitvenih obratov. Zaradi spremenjenih okoliščin, ki so vplivale tako na prihodkovno kot tudi na odhodkovno stran, je bilo potrebno v prvi polovici leta ponovno uravnotežiti proračun, kar se je odrazilo v sprejetju prvega rebalansa proračuna Ob(Nadaljevanje na 4. str.)

Poletje 2017 / Briški časnik / 3

Občina

Seje briškega občinskega sveta (Nadaljevanje s 3. str.)

čine Brda za leto 2016 na 16. redni seji in drugega rebalansa proračuna na 18. redni seji. Prihodki Občine Brda so bili v letu 2016 realizirani v višini 4.933.604 evrov in so za 628.388 evrov oz. 11,3 % nižji glede na zadnji rebalans za leto 2016. V primerjavi s predhodnim letom so prihodki nižji za 949.458 evrov oz. 16,1 %.

Ekonomska cena programa pomoči na domu ostaja enaka lanski. Cena za uporabnika znaša 5,11 evrov za uro storitve in velja (samo v Občini Brda) tudi na dan sobote, nedelje, praznika in dela prostega dneva ter ostaja v isti višini kot v preteklem letu. Število uporabnikov se je od leta 2009 povečalo za tretjino.

Boljši pogoji za NK Brda Direktor družbe Arti Inženiring in dolgoletni član NK Brda Robert Vrtovec je na aprilski seji svetnikom razgrnil idejno zasnovo nadaljnjega razvoja Športnega parka v Vipolžah. V letu 2016 je NK Brda pripravil predlog idejne zasnove projekta, ki predvideva izgradnjo velikega nogometnega igrišča dimenzij 68 x 110 metrov s sintetično travo najnovejše generacije, vključno z razsvetljavo, ki bi osvetljevala najmanj 500 luxov, kar je minimalen pogoj za organiziranje kvalitetnega treninga, lahko pa tudi tekme na drugoligaškem nivoju. Poleg tega projekt predvideva ureditev tehnično ustreznega in preglednega uvoza s prehodom za pešce in parkirišče z večjim številom parkirnih mest, ki bi služilo tudi kot dodatno parkirišče za Vilo Vipolže oz.

Občino Brda ob večjih prireditvah. Izdelavo dokumentacije financira NK Brda, investitor v upravnem postopku do pridobitve gradbenega dovoljenja pa mora biti Občina Brda, saj je lastnica zemljišč. V prvi polovici leta 2017 NK Brda namerava izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje, v drugi polovici leta pa se prijaviti na razpise za sofinanciranje izgradnje.

V Brdih rast nočitev Aprilska seja se je zaključila s poslovnim poročilo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Ta je v letu 2016 zabeležil 10-odstotno rast nočitev, torej skoraj 3000 več kot v letu 2015. Iz tega naslova je v blagajno Občine Brda priteklo 41 000 evrov turistične takse, kar je za petino več kot leta 2015. Zavod je v preteklem letu sofinanciral osmerico projektov z večjim promocijskim učinkom za briško pokrajino, med katerimi so bili dogodki Martinovanje, Svirel, Brda in vino ter Praznik rebule in oljčnega olja. Sicer pa je čez celotno leto 2016 aktivno sodeloval na več kot 40 večjih projektih (Sejem Udine sposa, Dan kulture v Vili Vipolže, Eco Maratona, 25-letnica samostojne Slovenije na Dunaju, 50.

Praznik češenj, UNESCO posvet Dolegna del Collio in Cormons, Gusti di fronitera, gledališki abonma za otroke, Gradnikovi Poletje 2017 / Briški časnik / 4

večeri, Veseli december v Brdih itd.). Obisk spletne strani www.brda.si je v preteklem letu skoraj dosegel magično mejo 240.000.

Brda so se s pomočjo zavoda, Kleti Brda, Konzorcija Brda ali Vinoteke Brda promovirala na 24 različnih mednarodnih sejmih in borzah. V letu 2016 je Brda v okviru študijskih tur za novinarje in tudi v lastni režiji obiskalo 85 tujih novinarjev in 15 blogerjev. Prišli so iz Nizozemske, Finske, Nemčije, Avstrije, Francije, Češke, Italije, Srbije, Švice, Rusije, Tajvana, Brazilije in Hong Konga. O Brdih so pisale številne svetovne revije, časniki in spletne strani. Prag turistično-informativnega centra je v letu 2016 prestopilo 7800 obiskovalcev, presenetljiv je bil obisk v oktobru, ki je tistega iz leta 2015 presegel za 100 %, čemur je gotovo pripomoglo krasno jesensko vreme.

Občinski svet Občine Brda je na 23. redni seji sprejel Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda.

Občinski svet je na 24. seji sprejel sklep o višini subvencije pri oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadnih voda za leto 2015 in 2016. Ta znaša nekaj manj kot 15.000 evrov tako za leto 2015 kot 2016.

Vzdrževanje občinskih javnih cest »na koncesijo« Svetniki so na majski seji prvič obravnavali Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Brda. Cilji odloka so predvsem izbrati koncesionarja za izvajanje te javne službe na podlagi javnega razpisa, urediti osnove za sklenitev koncesijskega razmerja in zagotoviti uporabnikom storitev javne službe kontinuirano in kvalitetno javno službo vzdrževanja občinskih javnih cest na celotnem območju občine, ki bo vsem uporabnikom dostopna pod enakimi pogoji. Obenem se bo na ta način izboljšalo cestne razmere v zimskem času, zagotovilo večjo varnost v prometu ter zmanjšalo stroške vzdrževanja.

Vrtec Kojsko kmalu v novi podobi V idejni študiji prizidka vrtca v Kojskem, za katerega je bila predvidena vrednost projekta 652.446 evrov in v sklopu katerega bi prizidek zgradili v dveh etažah (v zgornji etaži notranji prostori skupne zaprte ogrevane površine približno 221 m2 in terasa 24 m2 ter v spodnji etaži približno 263 m2 pokritih, a odprtih igralnih površin), je bila predvidena klasična gradnja. V fazi izdelave idejne

zasnove so v sodelovanju s predstavniki šole oziroma vrtca podali rešitev ureditve zaprtih in ogrevanih prostorov tudi v delu spodnje etaže, kjer so predvideni dodatni in skupni prostori, sanitarije, tehnični prostor in shrambi za rekvizite. Površina zaprtih ogrevanih prostorov se je tako povečala na 267 m2 (približno 21 %).

Poleg tega je bila sprejeta odločitev, da se projekt izvede na način pasivne gradnje, kar pomeni višje zahteve po varčevanju z energijo. To je napredni pristop k projektiranju objektov, pri katerem se upošteva tudi delež ogrevanja s soncem in je potrebno pri izračunu energetskih izgub upoštevati zahteve po PHPP, kar pomeni boljšo toplotno izolativnost in zrakotesnost stavbe. Prezračevanje notranjih prostorov se izvaja s sistemom za rekuperacijo toplote, kar pomeni, da so toplotne izgube minimalne. To povzroča višjo vrednost investicije, so pa stroški porabe energije precej nižji v celotni življenjski dobi objekta. Ocenjena vrednost celotne investicije na podlagi projektantskih popisov in ocen znaša 821.671 evrov, od tega je ocenjena vrednost izvedbe del 729.050 evrov (597.582 evrov + DDV), kar pomeni 26 % več v primerjavi s prvotno možnostjo. Glede na projektirano zasnovo objekta znaša pričakovana nepovratna finančna spodbuda Eko sklada 83.700 evrov. Poleg tega je predvideno koriščenje sredstev po ZFO, in sicer nepovratnih 256.690 evrov ter povratnih 256.777 evrov, preostanek v višini 190.086 evrov so lastna sredstva Občine Brda.

Prva sprememba proračuna tudi zaradi Lota Proračun za leto 2017 je občinski svet Občine Brda sprejel v drugi obravnavi na 20. redni seji 20. decembra 2016. Prihodki se povečujejo za 9,3 %, odhodki pa za 11,5 %. Kot razloge za pripravo rebalansa proračuna je občinska uprava navedla, da je občina marca nepričakovano prejela sredstva iz naslova davka na dobitke od iger na srečo v višini 177.712 evrov; uskladila je razlike med obračunano amortizacijo in zaračunano najemnino izvajalcu javne službe (Vodovodi in kanalizacija); povečali so se prihodki iz naslova prodaje nepremičnin v znesku 38.500 evrov glede na povpraševanje zainteresiranih posameznikov; občina je pri pripravi rebalansa upoštevala presežek prihodka nad odhodki iz leta 2016 in prejšnjih let v skupni višini 65.967 evrov. Občina se je odločila, da bo v letu 2017 odplačala tudi obveznost, ki zapade v plačilo v letu 2018, v skupni višini 145.010 evrov glede na nepričakovano prejeta sredstva iz naslova davka na dobitke od iger na srečo ter glede na priporočilo računskega sodišča. Povečala se je postavka Investicije in investicijsko vzdrževanje cest; predvideli so sredstva za nakup zemljišč za izgradnjo pločnikov in parkirišča ob krožišču (Nadaljevanje na 5. str.)

Občina

Slavnostna seja Občine Brda

Novosti na vseh področjih Slavnostna seja Občine Brda je potekala 9. junija v Vili Vipolže. Leto, ki je sledilo zadnji slavnostni seji, je prineslo novosti na vseh področjih družbeno-ekonomskega življenja Brd. Uspešno smo dokončali velike investicije javne infrastrukture.

Slavnostna seja Občine Brda je potekala 9. junija v Vili Vipolže. Leto, ki je sledilo zadnji slavnostni seji, je prineslo novosti na vseh področjih družbeno-ekonomskega življenja Brd. Uspešno smo dokončali velike investicije javne infrastrukture.

Najpomembnejše pa so odprtje krožišča in obnovljenega Trga 25. maja na Dobrovem, ceste med Golim Brdom in Mirnikom v sosednji občini Dolenje v Italiji, v vasi Belo smo nazdravili priključitvi vodovodnega sistema Mrzlek, v Snežatnem prenovili cesto »Lašta«. Obeležili smo 50. obletnico nove stavbe Osnovne šole Dobrovo. Obeležili smo 100-letnico rojstva Mirka Brezavščka. Brda so oktobra, v okviru Dnevov slovenskega turizma, prejela najvišje priznanje na področju slovenskega turizma – Kristalni Triglav 2016. Še pred tem smo pridobili naziv zelene destinacije s pridobitvijo srebrnega certifikata Slovenia Green kot trajnostno naravnana turistična destinacija. Občina Brda je prejela certifikat Srcu prijazna občina. Briški vinarji so Brda zapisali med najboljše vinske destinacije na svetu. Prav tako so briški oljkarji prejeli številne medalje …

Brda so dežela nadaljevanke Ena žlahtna štorija, ki je pravkar zaključila svojo peto sezono in že napovedala novo. Deležni smo bili številnih obiskov pomembnih osebnosti.

(Nadaljevanje na 6. str.)

Seje briškega občinskega sveta (Nadaljevanje s 5. str.)

v Gonjačah ter ureditev ekološkega otoka in javne poti v Drnovku; predvideli so še sredstva za posege na zemljišča zaradi urejanja krožnega križišča in pločnika v Gonjačah in uskladitev posameznih postavk glede na realizacijo oz. predvidene stroške.

Občina Brda prevetrila Statut Po dolgotrajni obravnavi in številnih popravkih je bil na majski seji potrjen nov Statut Občine Brda, ki je objavljen tudi na spletni strani občine. Konec februarja je občinska uprava dala predlog statuta v javno obravnavo, ki je potekala od 23. februarja do 23. aprila 2017. V času javne obravnave je lahko zainteresirana javnost podala pripombe na predlog statuta. V času javne obravnave ni bilo podanih nobenih pripomb oz. predlogov.

Prodaja ob cestah le pod določenimi pogoji Zakon o trgovini v 6. členu določa, da mora trgovec za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi

avtomati in potujočo prodajalno pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V pisnem soglasju morata biti določena prostor in časovni termin prodaje blaga. Lokalna skupnost pa mora v svojem aktu določiti prostor, kjer se blago lahko prodaja na tak način. Občina Brda je leta 2000 sprejela Odlok o merilih za določanje dežurnih prodajaln v Občini Brda, ki pa ne določa prostora za prodajo izven prodajaln, a le pogoje za pridobitev soglasja. Ker se je v času 24. seje v Brdih pričela polna sezona prodaje sadja, je bilo potrebno sprejeti sklep, ki bi določil prostor, kjer se to lahko prodaja. S sprejetjem sklepa velja, da je to področje celotnih Brd, razen na mestih, kjer je to urejeno s posebnih odlokom (jedro Šmartnega).

Na majski redni seji občinskega sveta je bil za predstavnika Občine Brda v svet zavoda Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost – Gasilska enota Nova Gorica imenovan Joško Zamar.

Izbira novega vodstva OŠ Dobrovo Svet zavoda OŠ Dobrovo je Občini Brda v začetku maja poslal prošnjo za mnenje lokalne skupnosti o kandidatih za ravnatelja. Svet zavoda Osnovne šole Dobrovo je v Primorskih novicah v začetku aprila objavil razpis za ravnatelja/-ico. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov. Komisija za izvedbo predhodnega postopka je ugotovila, da vsi kandidati ustrezajo razpisnim pogojem. V skladu z 8. odstavkom 53. a člena ZOFVI mora svet zavoda pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja pridobiti tudi obrazloženo pisno mnenje lokalne skupnosti. Mnenje svetnikov in priporočilo svetu zavoda OŠ Dobrovo je bilo, naj izbrani kandidat dobro pozna briško okolje in socialne razmere, v katerih odraščajo briški otroci.

Tudi letos naziv častnega občana Občinski svet je v zaprti obravnavi za javnost izbral letošnje občinske nagrajence. Podelil je dve priznanji, tri nagrade in naziv častnega občana.

Erika Koncut Poletje 2017 / Briški časnik / 5

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 5. str.)

Častni občan, dve priznanji, tri nagrade in čestitke Na slavnostni seji Občine Brda so letos podelili naziv častnega občana Karlu Zuljanu, dve priznanji in tri nagrade. Župan je nekaterim občanom čestital za vidnejše dosežke v letošnjem letu.

Karel Zuljan, častni občan

Naziv častni občan se podeli osebi, ki je s svojim življenjskim delom trajno povezana z Občino Brda in je prispevala k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju.

Karel Zuljan

Karel Zuljan - Karli je bil rojen 8. aprila 1930 v Kojskem.

Pri rosnih 12 letih je začel igrati harmoniko v ansamblu, ki ga je vodil oče. Kmalu po razpadu Italije, leta 1943, je bila v Kojskem ponovno ustanovljena godba na pihala, kjer je igral klarinet in saksofon. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji je vodil tudi plesni ansambel, znan daleč naokrog.

V sezoni 1950/51 je bil, po končani podoficirski šoli, dodeljen vojaški godbi v Osijeku, kjer je ostal tri leta. Leta 1963 je diplomiral na glasbenem oddelku višje pedagoške šole v Ljubljani. Po opravljeni diplomi se je zaposlil v Park hotelu v Novi Gorici kot poklicni glasbenik. Za tem je poučeval glasbeni pouk na Osnovni šoli Milojke Štrukelj, leta 1974 pa je začel poučevati pihala na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Na željo briških godbenikov je leta 1972 sprejel dirigiranje v Briški godbi na pihala. Pokazala se je potreba po glasbenem oddelku na Dobrovem. Tudi tu je aktivno sodeloval in prišel na Dobrovo kot prvi glasbeni učitelj Glasbene šole Nova Gorica. Pričel je s poučevanjem pihal, trobil, tolkal in harmonike na Osnovni šoli Dobrovo. Poučevanje v glasbeni šoli je zahtevalo veliko truda, saj se je pojavila potreba po poučevanju novih inštrumentov, na katere pa ni znal igrati. Kot samouk se je začel učiti in znanje širil na briške otroke. Sledil je hiter vzpon, kajti iz leta v leto so v Pihalni orkester Goriška brda prihajale nove mlade moči izpod Karljivega okrilja. Številčnost orkestra se je v nekaj letih povzpela na 50 članov. Orkester je napredoval tudi po kvaliteti. Pod vodstvom Karla Zuljana so se godbeniki udeleževali tekmovanj širom Slovenije in v najboljših letih dosegli 3. mesto na slovenskem državnem tekmovanju pihalnih orkestrov. Zaradi zdravstvenih težav se je po 15 letih vodenja orkestra upokojil. Nikoli ni prenehal biti zagnan glasbenik in ustvarjalec. Že v času vodenja orkestra se je v prostem času posvečal pisanju glasbe in besedil za pesmi, ki opevajo GoriPoletje 2017 / Briški časnik / 6

ška brda. To aktivnost nadaljuje še danes. Tako imamo pesmi, za katere je napisal besedilo in nekatere tudi uglasbil, ali pa je na dano besedilo z briško tematiko dodal glasbo. Še danes ansambli ali skupine igrajo njegove pesmi, kot so: V Goriških brdih je lepo, Na vrtu, Češnja, Naša Brda, Pod krošnjami, Trgatev, Spomini na mladost, Daleč, daleč in še bi lahko naštevali.

Poleg ustvarjanja za ansambelski sestav je pisal aranžmaje tudi za glasbenike.

Karla Zuljana smo velikokrat srečali kot člana ansambelskih sestavov v Brdih. Posnel je celo dve CD plošči in en videospot. Vse na temo Goriških brd.

Karel Zuljan – Karli je ustvaril bogato doto na kulturnem področju Goriških brd. Prebivalcem in potomcem v Goriških brdih, ki se ali se kdaj bodo ukvarjali z glasbo, ime Karel Zuljan ne bo nikoli tuje, saj so njegova dela velika pridobitev na področju glasbe in narodne muzike. Še danes srečamo Karlija kot aktivnega člana Občine Brda, saj s svojo harmoniko popestri marsikateri dogodek. Kljub častitljivim 87 letom se v Karlijevi glasbeni kuhinji kuha še marsikaj. Ljubezen do glasbe in briških gričev povzroča, da ustvarjalnosti pod Karljivim peresom še vedno ni konec.

Priznanje Občine Brda

se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja.

Letošnje priznanje Občine Brda sta prejela Vinska klet Goriška Brda z.o.o. in Trine d.o.o.

Vinska klet Goriška Brda z.o.o.

Iz težkih povojnih razmer z nepravično državno mejo razdeljenih Brd je pred 60 leti pognala daljnosežna ideja o zadružni kleti. Pogumen projekt, ki je povlekel za sabo razvoj celotnega teritorija, se je razvil v največjo slovensko klet, ki je Brda trdno postavila na svetovni vinski zemljevid. Teh šestdeset let so zaznamovale burne politične in družbene spremembe.

Zametki zadružništva so v Brdih obstajali že med obema vojnama z ustanovitvijo Fojanske zadruge. V začetku petdesetih let 20. stoletja so se v Brdih začele ustanavljati obdelovalne zadruge. Vzporedno s tem se je ustanovilo Zadružno Vinarstvo Brda. Po letu 1955 so se ustanovile kmetijske zadruge.

Klet so začeli graditi leta 1953, leta 1957 pa je klet kot Zadružno Vinarstvo Brda sprejela prvi mošt.

(Nadaljevanje na 7. str.)

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 6. str.)

V določenem obdobju lahko rečemo, da je Kmetijska zadruga Brda združevala preko 1100 kooperantov, ki so se ukvarjali s pridelavo grozdja, sadja, živinorejo in poljedelstvom. Poleg tega se je zadruga ukvarjala še s trgovino in gostinstvom. Hranilno-kreditna služba zadruge je s svojimi ugodnimi krediti pripomogla k hitri obnovi kmetij, nakupu opreme in izboljšanju življenjskih razmer na skoraj vseh kmetijah v Brdih. Ko so leta 1962 ukinili Občino Dobrovo, je zadruga neformalno prevzela večji del gospodarskih in političnih funkcij v Brdih. Organizirala je prvi praznik češenj v Brdih, dobiček zadruge se je delil med kulturna in športna društva, vlagala je v infrastrukturo, štipendirala različne profile delavcev, organizirala strokovna predavanja z različnih področij ipd.

Kmetijska zadruga Goriška Brda se je leta 2000 preimenovala v Vinsko klet Goriška Brda, pred kratkim pa v Klet Brda. Kot taka je zelo uspešna pri promoviranju teritorija, predvsem pa pridelka, ki mu pravimo »žlahtna kapljica«.

Deležna je bila in je še vedno najvišjih priznanj na mednarodnih in svetovnih predstavitvah in s tem pripomore k prepoznavnosti našega teritorija.

Klet Brda je ena redkih zadružnih kleti, ki je ob spremembi sistema našla pot iz krize in je še vedno gonilna sila razvoja vinogradništva in vinarstva v Brdih.

V zadrugi je danes združenih 400 vinogradniških družin, ki skupaj obdelujejo dobrih 1000 ha vinogradov. Svojo prepoznavnost gradi na rebuli, ki jo je vedno postavljala v ospredje in jo tudi ponovno pripeljala med tržno uspešne sorte. Na evropskih in svetovnih ocenjevanjih pobira medalje in šampionske nazive za svoja vina tudi v najvišjih kakovostnih in cenovnih razredih. 40 % prihodkov ustvari na tujih trgih. Vino izvaža v 36 dežel. V ZDA ima lastno distribucijsko družbo s petimi zaposlenimi.

Klet Brda uspešno posluje in je z več kot 100 stalnimi delovnimi mesti največji zaposlovalec v občini. Močno je vključena v vsa lokalna dogajanja. Tudi večina drugih briških vinarskih zgodb ima svoje korenine prav v zadrugi.

Danes je Klet Brda vodilni vinar na domačem trgu in tudi največji izvoznik slovenskih vin.

Trine d.o.o.

Turistični center Venko leži na zahodnem delu Goriških brd, ki postajajo vse bolj zanimiva turistična destinacija

tako za domače, predvsem pa za tuje goste. Poleg igralnega salona ponuja možnost kongresnega turizma, nastanitvene kapacitete in pestro gostinsko ponudbo. Vse to je dodana vrednost pri promociji Brd kot celote, saj skupaj z Občino Brda in vsemi lokalnimi ponudniki stremijo k razvoju Goriške.

Družba je zgradila nov modern objekt, ki se zliva z briško arhitekturo in krajino in je nadomestil staro stražnico, ki je kazila izgled vstopne točke z italijanske strani v zahodni del Brd. Podjetje letos praznuje 10. obletnico delovanja in je drugi največji zaposlovalec v občini. Zaposluje namreč preko 65 pretežno mladih iz lokalnega in širšega okolja. Delo omogočajo tudi 20 študentom.

Njihovo poslanstvo je ponuditi gostom lokalno pridelano hrano in odlično briško kapljico. S tem omogočajo kruh tudi mnogim dobaviteljem iz lokalnega in širšega okolja.

Podjetje je v teh letih dokazalo, da je ugledno podjetje s korektnimi načeli in s spoštovanjem do sodelavcev, podjetje, ki skrbi za prepoznavnost Brd z videzom, razvojem in s podporo lokalni skupnosti. Aktualno vodstvo ob marsikateri priložnosti Občino Brda podpira tako doma kot v tujini in pripomore k ugledu občine in razvoju briškega turizma.

Kljub prvotni bojazni, da bo ta dejavnost v prostor prinesla predvsem negativne učinke, lahko danes po desetih letih delovanja rečemo, da je podjetje z vodstvom na čelu ter celotnim kolektivom prineslo pozitivne učinke in da je bila prvotna bojazen neupravičena.

Podjetje si prizadeva, da bi v prihodnosti še povečalo obseg delovanja in tako odprlo dodatna delovna mesta, ki so še kako pomembna in potrebna.

(Nadaljevanje na 8. str.)

Poletje 2017 / Briški časnik / 7

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 7. str.)

Nagrade Občine Brda Nagrade Občine Brda podeljujejo osebam za življenjsko delo ali izredne dosežke.

Letošnjo nagrado Občine Brda so prejeli Miloš Kumar, Erik Kodermac in Valter Mavrič.

Miloš Kumar

Miloš Kumar se je rodil kot sin obrtnika (čevljarja) 19. 6. 1946 v Kojskem kot najmlajši otrok v družini. Obiskoval je kemijsko šolo v Ljubljani in kasneje opravljal še dodatna izobraževanja. Poleg tega je vedno razvijal svojo strast do zgodovine in kulture v Brdih in na splošno.

Skupaj z ženo Nevo Kumar sta sodelovala pri organizaciji dogodka Slovensko srce za Madagaskar v Medani. Ponovno sta obudila in obogatila praznovanje sv.

Križa v Kojskem ter aktivno sodelovala pri vseh lokalnih prireditvah, praznikih, Miklavževanjih. Prisoten je bil pri tako imenovanih »udarniških« delih v Kojskem, urejanju okolice, izpopolnjevanju vasi. Še vedno je vsako leto prisoten pri pripravi pustovanja, vozu za Praznih češenj itd. Bil je dolgo let tudi aktiven član ter predsednik vaške skupnosti Kojsko.

Organiziral je 130 let Kmečkega tabora v Brdih (2. Kmečkega tabora v Sloveniji) v Drnovku.

in obiskovalcev Brd ter opravlja vodene oglede cerkev pri sv. Križu ter drugod po Brdih. Bil je glavni pobudnik in svetovalec za prireditev ob 500. obletnici oltarja cerkve pri sv. Križu. Za posamezne oglede se tudi posebno dodatno izobrazi in svoje skupine popelje po različnih poteh po Brdih, tudi čez mejo. Še danes je zelo aktiven in redno seznanjen z vsemi dogodki ter prisoten na vseh prireditvah, med mladimi in starejšimi. Med drugim je veljal za edinega svetnika, ki je bil prisoten na vseh kulturnih prireditvah. Neprestano se predaja novim znanjem in s svojo neumorno radovednostjo raziskuje ter se dodatno izobražuje. Pred kratkim je še opravljal tečaj nemščine in umetnostne zgodovine, za katero še vedno goji veliko zanimanje.

Miloša Kumarja lahko z lahkoto označimo za starešino vasi Kojsko.

Ne smemo pa pozabiti, da je že 39 let povezan z otokom Korčula, kjer preživi vsako poletje in je med drugim tudi prejemnik naslova častni občan občine Vela Luka. Tako se med poletjem na Korčuli prelevi v pravega Dalmatinca.

Erik Kodermac

Miloš Kumar

Poleg tega je sodeloval s Kinoateljejem kot organizator filma Mesto na travniku, sodeloval je pri filmu Moja meja, pri predstavi filma Niso letele ptice in drugih številnih stvaritvah izpod rok Anje Medved in Nadje Velušček, ki so zagotovo močno zaznamovali širši, goriški in slovenski prostor. Pomagal je pri organizaciji prireditve Spomin na Soško fronto leta 2015, saj je ta bila vedno njegova prva ljubezen, zato je že vrsto let član društva Soška fronta. Še vedno sodeluje pri Društvu Kolo in Kinokašča. Pri teh organizacijah je bil prisoten kot tehnik in tudi svetovalec, saj je vedno znal vsebinsko dopolniti vsako zgodbo in projekt.

Je Kojščan, ki je kot odprta knjiga za različne informacije o zgodovini in kulturi. Že veliko let sprejema skupine turistov Poletje 2017 / Briški časnik / 8

Erik Kodermac si nagrado zasluži za dolgoletno glasbeno ustvarjanje v skupini Lintver, pisanje družbenokritičnih tekstov in promoviranje briške glasbe tako na slovenskih odrih kot tudi v tujini ter za mednarodne odlične odzive na skladbe.

Erika Kodermaca je že od malega zanimalo vse o kitarah. V osnovni šoli se je vpisal v glasbeno šolo in pri 10 letih so mu starši kupili prvo klasično kitaro. Po nekaj letih preigravanja se je odločil, da preide na igranje električne kitare. Po nekaj letih samostojne vadbe je skupaj s prijatelji sredi poletja 2004 ustanovil glasbeno skupino Lintver. Za to ime so se odločili, ker beseda izvira iz lokalnega izročila, zaradi pomena pa so menili, da je tudi primerna kot ime benda glede na zvrst, ki jo preigravajo (thrash metal).

Po začetnem uigravanju in igranju večinoma tujih del je Erik Kodermac kmalu začel s pisanjem avtorskih pesmi.

Tako je skupina Lintver leta 2008 izdala svoj prvi demo z naslovom »The Saints are coming«, ki je vseboval pet avtorskih pesmi. Medtem so nabirali tudi odrske izkušnje in obdelali večino slovenskih klubov in mladinskih centrov. Včasih jih

Erik Kodermac

je pot zanesla tudi v tujino k zahodnim sosedom. Igrali so tudi na festivalskih odrih, kot so Metalcamp, Metalmania, Metalkramp, Thrash down ... Po nekaj letih je skupina leta 2013 izdala album z naslovom »Snakebite«. Album so posneli v dobrem letu pri Mateju Srebrniču v studiu P.L.C. Na njem se nahaja 10 avtorskih pesmi z družbenokritičnimi besedili v angleščini, ki jih je večinoma spisal Erik Kodermac.

Odzivi so bili odlični in album je hitro prepotoval večino Evrope, velik del Južne in Severne Amerike ter celo Azije, saj je bilo povpraševanje veliko. Po koncertni in festivalski promociji albuma so začeli s pisanjem naslednjega poglavja.

Leta 2015 so se odpravili v Bear Track Studio v Kočevje, ki je eden najbolj naprednih v Sloveniji. Tam so posneli bobne za novi album. Kitare, bas in vokale so, kot pri prvencu, posneli pri Mateju Srebrniču v Studiu P.L.C. Ob zaključku leta 2016 so izdali drugi dolgometražni album z naslovom »Distorted Perception«. Album vsebuje osem avtorskih pesmi, ki opisujejo današnje globalno stanje ter apatijo družbe in politike. Tekste je tudi pri drugem albumu večinoma spisal Erik Kodermac. Album je bil s strani ljubiteljev »težkokovinskih« zvokov odlično sprejet in je bil celo izbran med 10 najboljših albumov leta 2016 s strani spletnega portala »Thrashmania«. Osvojil je odlično 3. mesto. Takšni rezultati in odzivi pa so, kot pravijo člani skupine Litver, le še dodatna motivacija za nadaljnje delo in osvajanje novih ciljev.

(Nadaljevanje na 9. str.)

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 8. str.)

Valter Mavrič

Valter Mavrič je s svojim znanjem in ljubeznijo do večjezičnosti Brda ponesel v vrh Evropske unije (EU). Lani jeseni je bil v Evropskem parlamentu imenovan za generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje in tako postal najvišji slovenski uradnik v institucijah EU, če ne upoštevamo tistih, ki jih ima Slovenija pravico imenovati ali izvoliti, denimo komisarjev, sodnikov in poslancev. Naj omenimo, da Evropski parlament imenuje le 13 tovrstnih delovnih mest.

Valter Mavrič je poklicno pot v Evropski uniji pričel leta 2004 kot vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu. Šest let kasneje je bil imenovan za direktorja za prevajanje in terminologijo, zdaj pa je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu, ki skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Letno prevedejo približno 1,5 milijona strani.

Valter Mavrič večino časa preživi v Luksemburgu, ko pa Evropski parlament in ostali odbori in komisije zasedajo v Strasbourgu in Bruslju, ga službene obveznosti ponesejo tudi v ostale dve prestolnici Evropske unije.

Zelo rad se vrača v Brda k družini, nanje pa ga spominjajo tudi trte in češnje, ki jih ima posajene na vrtu v Luksemburgu.

Vedno poudarja, da so mu Brda in Primorska podarila smisel za odprtost, ljubezen do jezikov, čut za večkulturnost in tudi melodično slovenščino.

Koliko mu pomeni domače narečje, je poudaril tudi v decembrski številki Briškega časnika, ko je v intervjuju izjavil: »Briščina – to naše narečje je nekaj, čemur se moram zahvaliti za vse, kar jaz poznam o jezikih in vse, kar me zanima o jezikih. Narečje je v osnovi moj prvi jezik.« Obenem poudarja, da je poznavanje slovenščine slovenskih prevajalcev v Evropski uniji bolj pomembno kot poznavanje tujih jezikov, saj prevodi dokumentov morajo zveneti kot izvirniki. Pomembno je, da se

Valter Mavrič je nagrado prejel v županovi pisarni

posebej poudarja, koliko je slovenščina pomembna pri pouku tako v šoli kot na univerzi in vsakodnevnem življenju.

Valter Mavrič je s svojo poklicno potjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do jezikov navdih mladim Bricem. Prepričani smo, da je veliko pripomogel k promociji briške občine na mednarodni ravni. Ponosni smo, da imamo v domačem okolju osebo s tako odgovornim delovnim mestom v Evropski uniji. S srcem in dušo, kljub zelo obširnemu znanju in poklicni karieri, Valter Mavrič ostaja preprost Bric.

Valter Mavrič se zaradi službenih obveznosti seje ni mogel udeležiti, je pa v opravičilu zapisal, da ima priznanje Občine Brda zanj velik pomen in bo dobilo vidno mesto v njegovem delovnem okolju, vsakemu obiskovalcu se bo pohvalil, da je prišlo iz domačega okolja in da je to priznanje za vse podobno majhne kraje v Evropi, ki tudi na tak način prispevajo k sporazumevanju med različnimi kulturami in jeziki v Evropski uniji. Briški način je vzoren za standarde in vrednote sporazumevanja, na katerih Evropska unija sloni. Zato jemlje to priznanje tudi kot izraz spoštovanja vsem Brikam in Bricem, ki vsakodnevno negujejo te vrednote in jih prenašajo naprej.

Županove čestitke Župan je za izjemne dosežke čestital uspešnim Brikam in Bricem, med katerimi so bili Vanesa Klinec, Jurij Zamar Kodelja, Kristi Mikulin, Nika Mikulin in Tina Grudina.

Vanesa Klinec

V okviru prireditve Paris Agricultural Show je med 28. februarjem in 1. marcem 2017 v Parizu potekalo tekmovanje študentov vinogradništva in vinarstva v senzorični oceni in poznavanju francoskih vin. Vanesa Klinec iz Gonjač je zastopala Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici in v prvem krogu tekmovanja dosegla 1. mesto ter se uvrstila v drugi, finalni krog, kjer je dosegla izjemen rezultat, 2. mesto in srebrno medaljo.

Jurij Zamar Kodelja

V letošnjem letu se je Jurij Zamar Kodelja udeležil šahovskega državnega prvenstva mladih v standardnem šahu na Ptuju. V skupini fantov do 18 let je zasedel 1. mesto in s tem osvojil naslov mladinskega državnega prvaka.

Priboril si je tudi pravico do nastopa na svetovnem šahovskem mladinskem prvenstvu v Urugvaju.

(Nadaljevanje na 10. str.)

Poletje 2017 / Briški časnik / 9

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 9. str.)

Predstavitev Brd

Mini Praznik češenj letos tudi v Gradcu

Kristi Mikulin in Nika Skrt Kristi Mikulin in Nika Skrt sta članici Športnega kluba Twist iz Nove Gorice.

Na svetovnem prvenstvu plesno-navijaških skupin v cheerleadingu v ameriškem Orlandu sta s slovensko reprezentanco dosegli bronasto odličje, kar je za Slovenijo zgodovinski rezultat.

Tina Grudina Tina Grudina je članica Odbojkarskega kluba Calcit iz Ljubljane. V sezoni 2016/2017 je klub osvojil naslov državnih podprvakinj in 2. mesto Pokala Slovenije, kjer je bila Tina izbrana kot najboljša blokerka. Obiskovalci spletne strani odbojka.si in strokovni svet Odbojkarske zveze Slovenije so Tino Grudina izbrali tudi za najboljšo odbojkarico leta 2016.

Tina Grudina je tudi članica slovenske ženske odbojkarske reprezentance, ki si je na zadnji kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo zagotovila uvrstitev v dodatne kvalifikacije.

Nastopajoči so lepo sooblikovali program slavnostne seje. Na odru so se zvrstili Moški pevski zbor Srečko Kumar, ki je letos praznoval 40. obletnico, ter učenki podružnične šole Kojsko Hana Prinčič in Katja Golja, ki sta pod mentorstvom učiteljice Klare Simčič s šaljivo zgodbo v narečju nasmejali polno dvorano Vile Vipolže. Učenki Osnovne šole Dobrovo Tina Drnovšček in Neja Prinčič pa sta ob spremljavi Radovana Kokošarja zapeli Zemlja pleše in Zuljanovo himno V Goriških brdih je lepo.

Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj, nagrad in čestitk Občine Brda.

Iskrene čestitke tudi častnemu občanu Občine Brda.

Goran Simčič Fotografije: Andrej Colja Poletje 2017 / Briški časnik / 10

Rdeče češnje rada jem … še rajši pa jih imajo na avstrijskem Koroškem. V pričakovanju in v pripravah na največji in najodmevnejši briški Praznik češenj smo se briški organizatorji to pomlad ponovno zapeljali do štirih avstrijskih mestec in tam predstavili lepote naše dežele ter obiskovalce povabili na obisk. V tesnem sodelovanju z Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (AACC) in s ciljem krepitve Alpe-jadranskega prostora je ekipa Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda skupaj s predstavniki Občine Brda ter sadjarji iz Združenja sadjarjev Brda, briškimi ponudniki in glasbenimi sestavi organizirala štiri promocijske nastope. V soboto, 27. maja, smo obiskali Beljak, dan kasneje smo že bili v Globasnici na prazniku koscev, 1. in 2. junija pa smo z briškimi češnjami posladkali prebivalce Celovca in prvič letos tudi Gradca.

Pri predstavitvi Brd in briške češnje je spregovoril briški župan Franc Mužič in poudaril pomembnost povezovanja med Slovenijo in Koroško. Ti dogodki so postali že tradicionalni in Korošči nas vsako leto srčno nasmejejo in presenetijo. Nestrpno nas pričakujejo že kakšno uro pred pričetkom dogodka, da si zagotovijo svojo zalogo češenj.

Mateja Drnovšček

Občina

Zgodba o potepanju

Pomlad v briških brajdah Zgodba o potepanju po prečudoviti pokrajini, odkrivanju kulturnih zakladov v nekoliko manj poznanih in obleganih briških vaseh, okušanju jedi iz domače kuhinje ter druženju z gostoljubnimi domačini se nadaljuje.

Po uspešno izpeljanemu 1. Martinovemu pohodu s spoznavanje kulturne dediščine in enogastronomije Brd, je ekipa ZTKMŠ Brda s pomočjo Planinskega društva Brda organizirala tudi pomladno edicijo pohoda. 7. maja smo v sklopu vseslovenskega festivala pohodništva Slovenija hodi zakorakali v briške brajde. Pot nas je vodila iz Peternela skozi vinograde in sadovnjake v vas Hlevnik, kjer smo si na kmetiji Na Krnicah privoščili pravi medeni zajtrk, obenem pa se srečali z apiterapijo - terapijo, ki s pomočjo čebeljih pridelkov krepi imunski sistem in ohranja naše zdravje. Gospodar nam je predstavil nadaljevanje prekinjene družinske tradicije, ki se je s trdim delom in voljo zopet prebudila. Za otroke in ljubitelje živali pa je zanimiva predvsem okolica domačije, saj se v bližini čebelnjaka nahaja pašnik, kjer se sprehajajo domače živali. S sladkim nasmehom na obrazu smo nadaljevali potepanje in se za kratek čas ustavili v vasici Hruševlje pri cerkvici sv. Margerite. Pot nas je vodila tudi do tipične briške hiše, kjer so nam domačinke pripravile posebno briško okrepčilo, ki nam je dalo nove energije pri premagovanju vzpona do vasi Fojana. Zadnji postanek pred prihodom na končno točko smo si privoščili na vrhu vasi, pri cerkvici sv. Duha na jezeru. Vodnik nam je na poti razkril marsikatero briško poseb-

nost in zanimivost ter nas poučil tudi o ustnem izročilu fojanske cerkvice. Pod njo naj bi bila votlina oziroma kar jezero. Dejstva pa kažejo, da pobočje drsi in z njim vred tudi cerkvica, kar je razvidno iz poševnega zvonika. Pod »briško Piso«, na pokopališču ob cerkvici, je pokopan tudi skladatelj Rado Simoniti. Naše enogastronomsko potovanje smo zaokrožili z briškim kosilom in kozarčkom domačega vina v Kleti Brda.

Gričevnata in slikovita briška pokrajina ima svoj čar v vseh letnih časih. Ob pogledu nanjo ti srce poskoči, duša zapoje, beseda ostane neizgovorjena. Sprostitev v njenem objemu pa te navda s svežo energijo in elanom. Družili smo se novembra lani in bilo nam je lepo, lepo in nepozabno je bilo tudi maja letos in zagotovo nam bo tudi 12. novembra, ko bomo organizirali že 2. Martinov pohod. Brda znajo očarati, znova in znova. Brike in Brici, pridružite se nam. Veseli bomo vaše družbe.

Mateja Drnovšček

Regijsko sodelovanje

Björn Engholm z nemško delegacijo obiskal Brda 27. junija je Brda obiskala nemška delegacija, ki jo je vodil nekdanji predsednik nemške zvezne republike Schleswig-Holstein Björnom Engholmom. Visok predstavnik nemške politike je odigral pomembno vlogo med osamosvajanjem Slovenije, saj se je kot predsednik nemške stranke socialnih demokratov znotraj stranke odločil, da se Nemčija opredeli za osamosvojitev Slovenije.

Peterico nemških predstavnikov sta spremljala predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik in Filip Warasch. Med večdnevnim potovanjem po avstrijski Koroški so obiskali Brda, da bi poizkusili žlahtno kapljico. Delegacijo so v Vili Vipolže sprejeli župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in podžupana Goran Simčič ter Žarko Kodermac. »Briški dan« so visoki nemški politični predstavniki zaključili v Kleti Brda z degustacijo vin. »Obisk si štejemo v posebno čast. Zahvala gre našim prijateljem z avstrijske Koroške Bernardu Sadovniku in Filipu Waraschu iz Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje,« je v Vili Vipolže povedal župan Mužič in dodal, da na Koroškem cenijo povezave, ki jih znajo tudi izkoristiti. »Obema gre posebno priznanje, saj se že dolga leta trudita, da v Brda pripeljeta osebe, ki sloves Brd in Slovenije še povečujejo,« je še dodal. »V tej regiji lahko preživimo le, če sodelujemo,« je poudaril Sadovnik in poudaril zavedanje, da tovrstno sodelovanje ne uspe čez noč. »To je dolgotrajna strateška naloga. Dolgoročno gledano bodo Brda predvsem za nemško-avstrijski prostor postala turistična točka, ki bo prinesla koristi kmetom, gostilničarjem in obrtnikom,« nam je še zaupal Sadovnik, ki poleg Skupnosti koroških Slovencev predseduje tudi Alpe-jadranskemu centru za čezmejno sodelovanje v Celovcu.

Erika Koncut Poletje 2017 / Briški časnik / 11

Občina

Evropsko nogometno prvenstvo vinarjev

VinoEuro 2018 tudi v Brdih 11. maja letos je v prostorih ljubljanske Mestne hiše potekala predstavitev Evropskega nogometnega prvenstva vinarjev, ki ga prihodnje leto gosti Slovenija. Sočasno z zaključkom letošnjega evropskega prvenstva vinskih reprezentanc v nemškem Mainzu bo Slovenija uradno prevzela njegovo organizacijo. Prvenstvo bo potekalo od 29. maja do 2. junija 2018 v treh slovenskih občinah: v Mariboru, Ljubljani in Brdih. Pomerilo se bo osem držav. Poleg 200 igralcev in 300 spremljevalnih ekip bo dogodek spremljalo 30 medijskih hiš.

Z leve proti desni župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, predsednik EuroVino 2018 Danilo Steyer, direktorica OU Občine Brda Anita Manfreda in podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko

Direktorica OU Občine Brda Anita Manfreda in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič

Prvenstvo bo potekalo v več delih

vztrajnost in nenazadnje prisrčna gostoljubnost so Brda ponesla v vrh najboljših eno-gastronomskih destinacij na svetovnem nivoju. »Več desetletij vztrajnega vlaganja v razvoj vinogradništva in vinarstva kot tudi turistične ponudbe, tisočerih promocijskih aktivnosti tako doma kot na tujem se nam je obrestovalo. Brici ne slovimo samo po odličnem vinu, temveč tudi po tipični briški kuhinji. Leta 2015 smo bili izbrani za evropsko destinacijo odličnosti na področju eno-gastronomije. Veliko so k promociji Brd pripomogli tudi briški vinarji. Odpirali so pot briškemu turizmu in so še danes prvi promotorji naše destinacije,« je še poudarila Manfredova.

Direktorica briške občinske uprave je ob tej priložnosti županu ljubljanske mestne občine Zoranu Jankoviču podarila prve briške češnje. Sodelovanje med prestolnico in Brdi ima že dolgo tradicijo.

Uspešen je med drugim kolesarski maraton, ki ga že vrsto let organizira Klet Brda, ki poteka v sklopu junijskega Praznika češenj, kot tudi tradicionalna predstavitev briških vinark na ljubljanskem gradu Brike v mestu.

»Evropsko prvenstvo vinarjev v nogometu 2018 v Sloveniji bo pripomoglo k dvigu vinske kulture v državi, regiji in prepoznavnosti Goriških brd ter Slovenije kot športne, vinske in kulinarične destinacije. Je dober posel in ima velik potencial za promocijo Goriških brd ter Slovenije kot celote,« poudarjajo organizatorji.

Prvenstvo bo razdeljeno na skupinski in izločilni del. Ekipam bosta dobrodošlico 29. maja 2018 voščili Maribor in Brda, kjer bodo potekali predtekmovalni dnevi in ogledi vinorodnih dežel.

31. maja 2018 se bo osmerica sodelujočih držav preselila v Ljubljano, kjer bo svoja vina tudi predstavila na pozdravni večerji. S tem se špica tekem (vseh bo 18) pričenja v slovenski prestolnici, kjer bodo organizirali velik koncert, Odprto kuhno in Mednarodni festival vin. Pričakujejo med 120 in 160 priznanih vinskih kleti in vinarjev, od tega preko 100 svetovno znanih tujih vinarjev, ki naj bi skupno predstavili 500 vin iz 8 držav.

Festival bo postal tradicionalen na evropskem nivoju vsaki dve leti, ko poteka evropsko prvenstvo v nogometu in se bo selil iz države v državo.

Brda bodo udeležence razvajala z odlično kulinariko

»Evropsko prvenstvo vinarjev v nogometu bo v naslednjem letu uvertura v naš največji praznik - Praznik češenj,« je na novinarski konferenci v ljubljanski Mestni hiši povedala direktorica uprave občine Brda Anita Manfreda in dodala: »Iz tega naslova si nadejamo povečano število obiskovalcev tudi na Prazniku češenj. VinoEuro 2018 je velik potencial ne samo za briški, temveč tudi za širši goriški in slovenski turizem.« Usklajena strategija razvoja, skrb in ljubezen do briške zemlje, Poletje 2017 / Briški časnik / 12

Nogometna žoga povezuje Brice že več kot 40 let

Nogometni klub Brda, ki mu predseduje svetovno priznani vinar Marjan Simčič, je bil ustanovljen leta 1975. Danes združuje stoterico mladih nogometašev, od najmlajših do članske ekipe. Ta se je v lanskem letu uvrstila v 2. Slovensko nogometno ligo. Občina Brda delovanje kluba že vrsto let podpira. Da gre žoga skupaj z žlahtno kapljico, dokazujejo tudi briški vinarji. Kar sedem mladih briških vinarjev je del slovenske nogometne reprezentance vinarjev. To so Tomaž, Matjaž in Nejc Ščurek, Anej Simčič, Bojan Černe, Jure Štekar in Janez Skočaj. Reprezentanca vinarjev šteje 34 članov.

Erika Koncut Fotografija: Mediaspeed

Občina

Unescov seznam svetovne dediščine

Podeželska krajina Brda – Collio med Sočo in Idrijo 10. maja je bila v Bruslju, na sedežu dežele Furlanije – Julijske krajine, ob otvoritvi razstave “Collio/Brda ‒ vojaki med vinogradi in češnjami” združenja Società Cormonese Austria predstavljena kandidatura za uvrstitev Brd/Collia na Unescov seznam svetovne dediščine.

Območje, ki se danes v slovenščini imenuje Brda, v italijanščini Collio, zajema severni del italijanske Goriške pokrajine ter obmejno območje Slovenije in se razteza prek terasastih pobočij, ki jih je človek v več kot tisoč letih preoblikoval tako, da so primerna za gojenje trt in oljk.

Prav to območje zdaj kandidira za vpis na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine človeštva, vključuje pa osem italijanskih ter eno slovensko občino, ki si skupaj z nekaterimi drugimi javnimi in zasebnimi ustanovami aktivno prizadevajo za to.

Trdno verjamejo v projekt priznavanja »izjemnega univerzalnega pomena« tega območja tudi na svetovni ravni. Ta zgodovinska pokrajina je posebna in edinstvena. Edinstvena je zato, ker nikjer drugje v Evropi ne poznamo območja, za katerega bi njegovi prebivalci istočasno uporabljali poimenovanje v italijanskem, slovanskem, nemškem in furlanskem jeziku. Od srednjega veka pa vse do leta 1918, ko je bilo to območje pod upravo Avstrijskega cesarstva, se je namreč pisalo “Coglio” v italijanskem, “Brda” v slovenskem, “In den Ecken” v nemškem ter “Cuei” v furlanskem jeziku. O fevdalni dobi še danes pričajo utrjena naselja, samotne cerkvice in gradovi, kot na primer Kojsko, Šmartno, Dobrovo, Fojana, Gredič, ki se danes nahajajo na slovenskem območju Brd, ter Castel Trussio, Ruttars, Borgo Zorutti, Cormons, Brazzano, Russiz, Spessa in San Floriano na italijanskem območju. Prva svetovna vojna je za seboj pustila uničenje, žalovanje in ruševine, po vojni pa se je celotna pokrajina združila pod italijansko oblastjo. Tudi obdobje med obema vojnama temu območju ni prizaneslo, še večjo težavo pa je predstavljala nepriljubljena razdelitev iz leta 1947 (uveljavljena po mirovni pogodbi med Italijo in Jugoslavijo), na katero so se prebivalci dostojanstveno odzvali ter se pri tem sklicevali na svojo skupno identiteto in dediščino.

Z dokončno odpravo meje leta 2007 je to območje vstopilo v obdobje ponovne sprave in zbliževanja, ki temeljita na evropskih pravicah, mlada generacija »zgodovinskih Brd« pa lahko svojo identiteto zdaj izraža s tistimi potenciali in sposobnostmi, ki so ji bili skupni že od nekdaj. Umestitev na Unescov seznam svetovne dediščine torej pomeni predstavljanje zgodovine in identitete vsakega naroda, ohranjanje naravne in kulturne dediščine

kraja, pa tudi predstavljanje dediščine preteklosti, ki jo je treba predati prihajajočim generacijam: je izjemna priložnost za gospodarski in družbeni razvoj tega čezmejnega območja Collia/ Brd. Poleg predsednika pokrajinskega sveta Franca Iacopa so se dogodka udeležili tudi takratni župan občine Krmin (Cormons) Luciano Patat, poverjenica občine Krmin Elena Gasparin, župan občine Dolenje (Dolegna del Collio) Diego Bernardis, koordinatorica projektnega odbora Elisa

Trani, podpredsednik sveta Icomos Italia Franco Bocchieri, predstavnik konzorcija Collio Stefano Cosma in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

V soboto, 13. maja, je ožja delovna skupina na sedežu Občine Gorica projekt predstavila tudi Antoniu Tajaniju, predsedniku Evropskega parlamenta, ki je izrazil svojo podporo.

Tina Novak Samec Poletje 2017 / Briški časnik / 13

Občina

Vračanje h koreninam

Šmartno na tondu in dežurne vinske kleti Šmartno na tondu in dežurne kleti sta naši novi turistični tržni ponudbi "Vračamo se h koreninam. Šmartno na tondu je naša nova turistična tržna niša - na tondu (krožniku) vam postrežemo mešanico enogastronomske ponudbe, začinjeno s spoznavanjem naše zgodovine, običajev, umetniškega utripa in vse skupaj oplemeniteno z osebnim pristopom do vsakega gosta posebej,« je na novinarski konferenci povedala Tina Novak Samec, direktorica Zavoda z turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

Naše kulinarično popotovanje se začne na terasi s kraljevskim razgledom na Brda, v Hotelu San Martin, kjer nam poleg izvrstno pripravljene sezonske predjedi ponudijo kozarček briške penine, poleg užitka ob hrani pa vas seznanimo tudi z osnovnimi dejstvi o Brdih in njenih prebivalcih, Brikah in Bricih.

Druga postaja je v obnovljeni briški domačiji Hiši Marica, kjer vam bomo predstavili zgodovino Šmartnega, ob kozarcu vrhunskega vina Belica pa bomo brbončice razvajali s tradicionalno briško kulinariko, predstavljeno na sodoben način.

Popotovanje nadaljujemo do tretje postaje, Hiše kulture, dobro poznane tudi kot Oljčni bar Pr`Naad, kjer se bomo poleg umetniških del seznanili tudi z oljkarstvom v Brdih in se posladkali s sladico z oljčnim oljem ob spremljavi izbranega vina.

Ponudba "šmart'nskega tonda" se na četrti postaji ustavi v Briški hiši, kjer se seznanite z etnološko razstavo razvoja briške hiše, v pritličju pa vas bodo obdajala čudovita dela briške keramičarke Tanje Rusjan.

Naše potepanje bomo zaključili v najbolj dišečem prostoru sredi šmart'nskih gas, to je trgovinica Nona Luise ekologinje Katjuše Reja. Poleg naravne kozmetike iz oljčnega olja, ki jo sama izdeluje, pa bomo naše okušanje zaključili z enim od številčnih likerjev iz briškega vina.

Na kulinarično-umetniško popotovanje po Šmartnem se je

možno podati dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom ob 15.00. Cena paketa, ki vključuje hrano, pijačo, voden ogled in spominek, znaša 39 evrov na osebo. Namig: za "šmart'nski tond" si morate vzeti slabe tri ure časa, seveda pa lahko odkrivanje Šmartnega po želji tudi podaljšate.

Dežurne vinske kleti

Briško vino pa je posebna zgodba. Polna doživetij, spominov, radoživega druženja, pa tudi svetovnih izkušenj. Izročilo stoletij daje sadove. Mlada generacija vinarjev prevzema znanje, izkušnje, obenem pa ustvarja, tvega in si utira poti v svet. V Brdih se vedno pogosteje rojevajo velika vina. Ponovno se uveljavlja rebula, nekdaj zapostavljena, zdaj znova iskana. Trte, bistveno manj obremenjene kot nekoč, pa tudi naravi prijazneje obdelana zemlja, hvaležno vračajo izkazano skrb.

Za obiskovalce Brd, ki se prepustijo naključjem in notranjim vzgibom raziskovanja Brd, smo z mesecem junijem uvedli t. i. dežurne vinske kleti. Vinski navdušenci se lahko od ponedeljka do nedelje ob 15.00 in ob 17.00 odpravijo na ogled kleti brez predhodne najave k zasebnim vinarjem, s skrivnostmi največje vinske kleti v Sloveniji, Kleti Brda, pa se lahko seznanijo od ponedeljka do petka s pričetkom ob 14.00.

Tina Novak Samec

Osnovna šola Dobrovo

Najuspešnejši devetošolci Župan Občine Brda Franc Mužič je v sredo, 21. junija, ob zaključku šolanja sprejel učence, ki so med devetletnim šolanjem najbolj prispevali k ugledu Osnovne šole Dobrovo.

Dvanajsterico uspešnih učencev, ki so prejeli priznanje za dosežke na področju znanja in športa, za soustvarjanje šolskih in javnih prireditev, za delo v razredni skupnosti in soustvarjanje pozitivnih odnosov med sošolci so prejeli Nina Sirk, Tina Drnovšček, Matej Žežlin, Alen Murenc, Žiga Fon, Enia Marinič, Neja Prinčič, Ana Skočaj, Nika Skrt, Kristi Mikulin, Ana Karolina Jakončič ter Taja Fabricijo. Devetošolcem sta čestitala ravnateljica Osnovne šole Dobrovo Vesna Filej in župan Občine Brda Franc Mužič.

Uspešnim devetošolcem iskreno čestitamo in želimo še veliko uspešno prehojenih študijskih in poklicnih poti.

Občina Brda Poletje 2017 / Briški časnik / 14

Občina

Srečanje z igralci

Eno žlahtno doživetje v Brdih

Fotografija: Planet TV

Fotografija: Anita Manfreda

Navdušenje nad priljubljeno serijo o Bertu in njegovih pupah tudi ob koncu pete sezone ne usiha.

Več kot 300 oboževalcev Ene žlahtne štorije se je v nedeljo, 14. maja, v družbi igralcev sprehodilo med briškimi vinogradi in obiskalo nekaj prizorišč s snemanja omenjene nanizanke. Žlahtno doživetje je tudi letos več kot navdušilo.

Številni navdušenci serije se tudi po koncu pete sezone niso uspeli upreti želji, da se prvič ali ponovno srečajo z igralci in ustvarjalci serije ter obiščejo Brda in Špacapanove brajde. Tudi letos so karte za žlahtno doživetje in vožnjo z muzejskim vlakom pošle v rekordno hitrem času. Vožnja z muzejskim vlakom od Jesenic do Kanala je bila zagotovo prava pustolovščina, sladkorček doživetju pa so dodali kar igralci, ko so prevzeli vlogo vodičev in se z avtobusi, skupaj z obiskovalci, popeljali v Brda. Krajšemu postanku na Grediču in sprehodu med trtami je sledila vožnja skozi Kozano in postanek v Biljani. Domačini Vaške skupnosti Biljana - Zali Breg so skupaj z briškim Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda obiskovalcem

pripravili gostoljuben sprejem. Pozdrav in program z okna gostilne »Glaž«, hiše, kjer živi Egon Ivančič s svojo družino, slastno pecivo iz pečic vaških žena, osvežilni napitki ter polne stojnice hrustljavih in sočnih češenj, ob stojnicah pa največja in najtežja, pa tudi najbolj simpatična češnja, Češnjica maskotka. Najbolj pričakovan dogodek se je sklenil v Kleti Brda, kjer so številne obiskovalce pričakali še ostali člani igralske zasedbe. Skoraj na koncu popotovanja se je pridružil tudi eden od najbolj priljubljenih likov nanizanke, Primož Forte, ki v Štoriji igra Gušta, ter povzročil pravi val navdušenja. Gušta so oboževalci v trenutku obkolili, se z njim slikali in ga objemali, seveda pa mu tudi vsevprek čestitali, kajti nedavno je postal oče mali

Oliviji. Čestitkam ob takem pomembnem dogodku za igralca se je seveda pridružil tudi briški župan Franc Mužič in v želji, da bo pupa zdrava in srečna, podaril igralcu briško rebulo in češnje. Zadnje poglavje Ene žlahtne štorije je bilo predvajano v petek, 2. junija, še ena uspešna sezona pa se je zaključila ob ritmih povsem nove pesmi, s katero so presenetili vse obiskovalce, ki so se 14. maja podali na žlahtno doživetje v Brda.

Ali bodo Brda in gostoljubni Brici na stežaj odprli vrata ter pomagali pri snovanju zgodb tudi šeste sezone, je za sedaj še skrivnost. Ostajamo v pričakovanju morebitnega pisanja novih žlahtnih briških zgodb.

Mateja Drnovšček

Nagradni izlet v Ljubljano

Zlati značkarji V ponedeljek, 22. maja, se je 16 devetošolcev, ki so se vsa leta šolanja borili za bralno značko, odpravilo na nagradni izlet v Ljubljano. Najprej smo si na Jakopičevem sprehajališču in razstavišču v parku Tivoli ogledali razstavo fotografij velikega formata »Arboretum«. Sledil je ogled zaključne prireditve za zlate značkarje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Program je vodil Boštjan Gorenc Pižama, ki se je pogovarjal z avtorjema knjige Od genov do zvezd. To bodo devetošolci letos dobili za darilo. Pogovor je popestril raper Trkaj. Po krajšem sprehodu po glavnem mestu smo se vrnili domov.

Poletje 2017 / Briški časnik / 15

Občina

Briška občinska uprava na Koroškem

Topel sprejem v Vrbi V torek, 20. junija, je briška občinska uprava obiskala avstrijsko Koroško, s katero že desetletja goji dobre odnose.

Ustavili so se tudi v mestu Vrba, kjer je briške predstavnike sprejel župan Ferdinand Vouk.

Nad toplim in prisrčnim sprejemom je bil navdušen tudi briški župan Franc Mužič, ki je kolege iz Vrbe povabil na obisk v Brda. V sklopu sproščenih pogovorov med občinskima upravama se je izoblikovala možnost sodelovanja tako na področju turizma kot prenosa znanja.

Dvojezična občina in letoviški kraj Vrba na Koroškem uspešno izkorišča lego ob Vrbskem jezeru. Je mondeno letovišče v turističnem razcvetu. Na avstrijskem Koroškem, ki je kot regija znana tudi kot »dežela jezer«, je turizem najpomembnejši vir dohodka. Avstrijska Koroška privablja turiste z bogato paleto naravnih in kulturnih znamenitosti, kulinarike, mnogih jezer, hribov ter s tem povezanih športnih aktivnosti. Paradni konj ponudbe so dejavnosti na kmetiji, kjer se lahko turisti sprostijo in odmaknejo od vsakdanjika.

Tovrstne danosti si želi izkoristiti tudi briška občina, zato je bil obisk Vrbe in Celovca, ki sta ga organizirala predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik in Filip Warasch, odlična priložnost za iskanje novih zamisli za povezovanje med briško občino in občinami na avstrijskem Koroškem ter za prikaz, kaj bi lahko primorske občine dosegle z med-

sebojnim povezovanjem v skupni zavod.

Kot je nedavno povedal Sadovnik, bi se lahko območji avstrijske Koroške in Slovenije povezali v skupen produkt, s čimer bi v regijo privabili še več turistov.

Nova Gorica

Atletsko tekmovanje za osnovne šole 11. maja je bilo v Novi Gorici področno atletsko tekmovanje za osnovne šole. Brici smo se odlično odrezali in prinesli domov štiri odličja: Gaja Šfiligoj je bila zlata v metu vortexa, Elena Plesničar pa bronasta. Tretje mesto v isti disciplini je dosegel tudi Marko Lukić. Daleč najboljša je bila Vita Benedetič, ki je v skoku v višino z lahkoto premagala vso konkurenco.

Poletje 2017 / Briški časnik / 16

Sicer pa je v Celovcu briško delegacijo, poleg Sadovnika in Warascha, pozdravil tudi novinar Novic (slovenskega tednika na Koroškem) Janko Kulmesch.

Erika Koncut

Občina

Lilijana Kastelic, občinska svetnica (Lista Brda Bricem)

Še je veliko možnosti za razvoj Brd Lilijana Kastelic iz Fojane, diplomirana sanitarna inženirka, zaposlena v Zdravstvenem inšpektoratu RS, Območna enota Nova Gorica, že 22 let opravlja inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov z različnih področij. Pred tem je sedem let delala v družbi Mip kot vodja higienske službe. Delo je zahtevno, toda Lilija Kastelic ga želi opravljati natančno, dosledno, predvsem pa se trudi, da stranki ne otežuje situacije, če ni ogroženo zdravje. Zaveda se, da večina ne pozna določil zakonov, zato jih v zvezi s tem poučuje. Letno opravi od 250 do 270 pregledov. Z zadovoljstvom pove, da se dobro počuti, ko jo ljudje pokličejo in prosijo za nasvet, ko sami ne vedno, kako rešiti težavo. To jo prepriča, da zaupajo njej in njenemu strokovnemu odgovoru. Z večino strank goji dobre odnose. Če pa so stranke neposlušne, se mora posluževati ostrejših ukrepov.

Nova politična stranka, ki se je rodila pred tremi leti z zvenečim imenom Lista Brda Bricem, je bila že pri nastanku s privlačnim programom uspešna. Kljub majhnemu številu članov ji je uspelo v občinski svet pripeljati en mandat, natančneje svetnico Lilijano Kastelic, ki se članom stranke zahvaljuje za podporo. Z zadovoljstvom ugotavlja, da jo z različnimi predlogi in prošnjami nagovarjajo tudi ljudje, ki niso člani njihove stranke. Njihove pobude nato posreduje občinskemu svetu in skuša dobiti odgovore.

Lista Brda Bricem je prav gotovo prerodila sestav briškega občinskega sveta. Novo politično stranko je oblikovala skupina Bricev, ki je čutila željo po spremembah, prepričana, da je še veliko možnosti, da bi bilo v Brdih kaj drugače. S temi stališči so nagovarjali in prepričali Lilijano Kastelic, da se je odločila za kandidaturo na njihovi listi na lokalnih volitvah leta 2014.

Kasteličeva poudarja, da je v Brdih veliko sposobnih ljudi, predvsem mladih, ki bi na različnih področjih marsikaj spremenili oziroma izboljšali. Prepričana je, da novi obrazi v 16-članskem občinskem svetu, od tega je kar osem novih, to s skupnimi močmi že uresničujejo. Zavzemajo se predvsem za izgradnjo nove knjižnice, telovadnice, bazenov … Ugotovila pa je, da je z vstopom v politični svet občinskega sveta spoznala, kako zapleteni in dolgotrajni so postopki in procesi za izgradnjo kakega objekta. Nikakor ne gre tako hitro, kot bi si želeli. Medtem ko si prizadevajo speljati nek projekt, pa se pokažejo že druge, pomembnejše zadeve, ki jih je potrebno uvrstiti na prioritetni vrstni red pri sprejemanju občinskega proračuna. Trenutno je na vrsti širitev in posodobitev vrtca v Kojskem, kajti začelo je primanjkovati prostora za otroke. Kmalu pa bo potrebno razmišljati tudi o investiciji v dobrovski vrtec. Druge, manj nujne zadeve, bodo morale zaradi tega čakati. Kasteličeva zatrjuje, da morajo biti predvsem strpni in reševati zadeve postopoma. Poudarila je, da gre za vse spremembe in dosežke v Brdih zahvala županu Francu Mužiču in nekdanjim članom občinskih svetov.

Kljub temu pa je optimistična. Zatrjuje, da se bo še vedno borila in prizadevala za nove izboljšave.

Lilijana Kastelic

Kasteličeva je članica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta …

Komisija ima pomembno vlogo, kar se je pokazalo pri zapletih ob razpisu za oblikovanje predloga direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kasteličeva je mnenja, da naj bi bili delavci na pomembnih položajih Brici, vendar ne za vsako ceno, kar utemeljuje s primerom direktorice občinske uprave Anite Manfreda, ki je s strokovnostjo in zagnanostjo v Brda prinesla nov veter.

Na kulturnem področju je bilo veliko doseženega z izgradnjo Vile Vipolže, s čimer se je z velikim številom različnih dogodkov obisk Brd izredno povečal. Ocenjuje veliko izboljšanje, kar gre pripisati čudovitemu objektu, ki ima vodilno vlogo na tem področju v Goriških brdih.

Lilijana Kastelic je tudi članica odbora za priznanja in nagrade Občine Brda. Meni, da v odboru dobro sodelujejo, saj se trudijo poiskati enotno odločitev.

Lilija Kastelic rada obiskuje vinske sejme. Je častna članica prireditve Ženske in vino Slovenija, ki je lani praznovala 10. obletnico.

Vanda Colja Fotografija: Andrej Colja

Pomoč občanom

Spoštovani občani!

Komisija za socialna vprašanja se sooča s stiskami občanov, ki so lahko posledica brezposelnosti, bolezni, elementarnih in drugih nesreč. Da bi nastale probleme reševali uspešno in učinkovito, je potrebno medsebojno sodelovanje. V ta namen odpiramo tudi e-pošto, na katero nam lahko zaupate vaše težave: komisija.sociala@ obcina-brda.si Poletje 2017 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: Praznik češenj

­'

Maraton Junaki vinogradov

V Brda prikolesarilo 985 junakov V soboto, 3. junija, je iz Ljubljane v Brda prikolesarilo 985 udeležencev maratona Junaki vinogradov.

Tradicionalna športna prireditev, ki vabi na briške češnje, ima letos tudi dobrodelno vsebino, saj je Klet Brda od dneva maratona do 9. junija od vsake prodane steklenice rebule namenila 1 evro za dobrodelno akcijo, ki bo otrokom v stiski omogočila počitnice na morju.

Trasa rekreativnega maratona je dolga 108 km in poteka od Ljubljane do Brd s postankom pri Fructalu v Ajdovščini. V cilju so nagradili najštevilčnejše klube.

Letos so si pokale prislužili klubi Omega Air (59 kolesarjev), domači Kolesarski klub Brda (50 kolesarjev), KD Žolna šport (23 kolesarjev) in KD Dvig (17 kolesarjev). Najmlajši kolesar je bil star 13 let, najstarejši pa 77. Vsi udeleženci so sodelovali v žrebanju nagrad sponzorjev in organizatorja.

Klet Brda je bila ob zaključku maratona startna točka dobrodelnega kolesarjenja priljubljenega radijskega voditelja Radia 1 Mihe Deželaka, ki je v lanskoletni akciji uspel zbrati kar 62.000 evrov za otroke v stiski. Miha Deželak bo tudi letos, začenši z briškimi griči, kolesaril po Sloveniji v ta namen.

Klet Brda je sodelovala tudi na briških Dnevih odprtih kleti.

Marijana Simčič Humar Fotografije: Jure Batagelj in Mirko Bijuklič Poletje 2017 / Briški časnik / 18

­'

Občinatrimesečja: Praznik češenj Tema

900 pohodnikov iz Slovenije

Pohod od češnje do češnje 2017 Letošnji pohod je bil že trinajsti zapored. V Brda je privabil okrog 900 ljubiteljev pohodništva iz vse Slovenije, sosednje Italije ter naše hrvaške prijatelje iz Matuljev. Mnogi ne vedo, zakaj nosi ta pohod ime Od češnje do češnje. Pred dvanajstimi leti je bila pod vinsko kletjo pri oljarni na Dobrovem zasajena češnja. Pohod se prične pri tej češnji in pri njej se tudi zaključi.

Letošnja trasa je pohodnike popeljala proti severovzhodu med vinograde in sadovnjake v smeri Vedrijana. Vas je znana predvsem po posebnem narečju – »so nas prišli ubujt (koline)«.

Pohodniki so lahko občudovali novost v Brdih – nasad sivke.

Pot se je spustila v dolino potoka Vedrijanščka, mimo bivšega mlina, nato pa v breg, skozi gozd do zaselka »Frlanšče«, kjer se nahaja obnovljena briška kolonska hiša. Legenda pravi, da si je hišo zgradil Furlan, da bi se rešil pred napovedanim vesoljnim potopom. V štirih notranjih prostorih je na ogled bogata etnološka zbirka. V hiši nas prevzame duh preteklega časa. Prav vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo: »makinja« za mešanje polente, »brštulin« za praženje kave, pinja za izdelavo masla. Po zunanjih kamnitih stopnicah pridemo v spalne prostore, kjer imajo prav posebno vrednost staro spodnje perilo, posteljnina, skrbno izdelane vezenine ter pripomočki za osebno nego. Gospa Darinka Sirk, lastnica hiše, je pohodnikom z veseljem razkazala notranjost hiše in ponudila razne zeliščne pripravke za želodčne težave. Cesta se je še vzpenjala in bolj in bolj so se nam odpirali čudoviti razgledi na vse strani. Pod nami so ležala Brda, Tržaški zaliv, furlanska nižina, italijanski hribi. Mimo Višnjevika, rojstnega kraja avtohtone sorte rebula, smo se spustili v Gradno. Na placu je bilo v prijetni senci pohodnikom na voljo okrepčilo. Letos smo za prigrizek poleg domačega peciva pripravili še frtaljo z zelišči, panceto, čebulo, pokušino oljčnega olja in seveda veliko češenj. Možen je bil nakup domačega oljčnega olja in ogled vaške cerkve sv. Jurija, v kateri je križev pot poslikal svetovno znan slikar Zoran Mušič, del poslikave pa je delo slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Nad cesto, ki pelje v Višnjevik, smo videli najstarejši novodobni briški oljčnik, zasajen v 70. letih prejšnjega stoletja.

Ta predstavlja začetek vračanja oljk v Brda po hudi pozebi leta 1929. Pot se je nato spustila v dolino potoka Šebeč. Med vinogradi nas je popeljala do cilja v vinski kleti. Tu nas je čakala odlična »pašta« s kozarčkom briškega in darilom. Za prijetno vzdušje je poskrbel harmonikaš, tako da so nekateri ob zvokih harmonike tudi zaplesali.

Na poti je bilo veliko češenj, marsikateri pohodniki so kakšno tudi utrgali, zato se vsem lastnikom opravičujemo. Pohvala pa gre lastniku, ki je na drevo obesil napis »češnje lahko trgate, le vej ne lomiti«.

Pohod je imel tudi solidarnosten pridih. Prostovoljne prispevke smo zbirali za našega člana, ki mu je pred nedavnim požar uničil začasno bivališče. V njegovem imenu se vsem darovalcem zahvaljujemo. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi pohoda.

Iva Šibav Poletje 2017 / Briški časnik / 19

Dogodki

­

Brda in vino

Cilj je navdušiti zahtevne goste Med številnimi enogastronomskimi prireditvami, ki potekajo spomladi, so Brda ponudila nekaj, kar je pritegnilo poznavalce. V Šmartnem so konec aprila kot že tradicionalno organizirali dogodek preprostega, a nadvse izpovednega imena: Brda in vino. V čem je prireditev drugačna od ostalih? »To možnost nam daje izreden ambient, kulisa vasice Šmartno.

Vsa vas postane kulinarična oaza z briškimi vini, ki se umeščajo v svetovni vrh,« je za Briški časnik povedala ena od organizatork, Eva Mavrič iz Hiše Marica. »Šmartensko kulinarično oazo« je bogatilo 25 restavracij in 35 vinarjev. Priložnost za promocijo so v festivalu poleg briških videli tudi znani slovenski kuharji kot tudi ponudniki iz bližnje Italije. Poudarek je bil na kvaliteti dogodka. Organizatorji – Hiša Marica in Hotel San Martin so želeli poudariti osebni pristop – možnost, da se obiskovalci spoznajo s ponudniki in ustvarijo nove vezi, bodisi poslovne ali prijateljske. Na festivalu odigra posebno vlogo tudi kulturna nota, predvsem glasbena spremljava, ki je obiskovalce na treh točkah dogajanja (zgornji in spodnji trg, trg pred Briško hišo) odpeljala stran od vsakdana.

Brda in vino je obiskalo več kot 500 gostov pretežno iz Avstrije, veliko je bilo tudi Slovencev in gostov iz Bosne in Hercegovine, Italije ter drugih evropskih držav. Festival so namreč promovirali predvsem v avstrijskih medijih, kar je očitno imelo pozitiven učinek. Do tolikšne mere, navajajo organizatorji, da so bila vsa ležišča v Brdih zasedena že več kot mesec pred dogodkom.

Kakšni so načrti za prihodnje? »S festivalom želimo v Brda privabiti nove, dobre goste, kupce, ki bodo v Brda prihajali skozi vse leto, zato jih moramo prevzeti z inovativnostjo, a hkrati sta pomembni domačnost, toplina, pristnost in čar preprostosti, ki jo ponuja naša tradicija,« je dejala Eva Mavrič. Dodala je še, da se po dobrih treh letih novega koncepta festivala nakazuje potreba po omejitvi vstopa. »Ne želimo si masovnega turizma, temveč privabiti zahtevnejše goste,« je še pojasnila.

GOtango (Savo Nardin in Helena Simčič) Poletje 2017 / Briški časnik / 20

Picerija prʼ Andreju (Andrej Simčič)

Hotel San Martin - Valerio Lutman in vina Medot

Organizatorja Hiša Marica in Hotel San Martin

V Šmartnem so zadovoljni, da imajo že povpraševanja za Brda in vino 2018. Organizatorji pravijo, da so njihov cilj navdušeni obiskovalci, navdušiti vsako leto več kot 500 zahtevnih gostov pa je vsakič znova velik izziv.

Marjana Simčič Humar Fotografije: Damijan Simčič, Zoso

­

Občinatrimesečja: Praznik češenj Tema

Vinoteka Brda

Dan odprtih kleti 2017 Prvi konec tedna v juniju se je v Brdih v sklopu prvega dela Praznika češenj odvijala prireditev Dan odprtih kleti, ki jo koordinira Vinoteka Brda. Dogodek promovira vinsko destinacijo.

Obiskovalci na zelo sproščen način dobijo vpogled v svet vina od pričetka do rujne kapljice.

Organizator David Lipušček iz Vinoteke Brda pravi, da je bila prireditev dobro obiskana. Ocenjuje, da je Brda obiskalo od 600 do 800 gostov. Sodelovalo je 18 kleti, ki so ponudile degustacije in oglede. Magnet za enogastronomske turiste pa je bil tudi spremljajoči program, in sicer POP delavnica v soboto zvečer v Vili Vipolže, ustvarjanje likovnega društva Dablo po kmetijah ter sodelovanje briških čebelarjev in oljkarjev. Klet Brda je v sodelovanju z Goriškim muzejem pripravila stalno razstavo vinogradništva in vinarstva, ki je vzbudila veliko zanimanja. Prireditev ima tudi dobrodelno noto. Na grajskem dvorišču pred vinoteko se je med drugim predstavil Varstveno delovni center Stara Gora.

Tudi letos so za Dneve odprtih kleti krožili brezplačni avtobusi, da so obiskovalci lahko varno degustirali. Večina obiskovalcev je bila Slovencev. Lipušček opaža, da se predvsem Štajerci radi vračajo. Med gosti je bilo opaziti tudi Italijane in Avstrijce ter obiskovalce iz drugih evropskih držav. Organizator se zahvaljuje sodelujočim vinarjem, Občini Brda in ZKTMŠ Brda pa za podporo.

Marjana Simčič Humar Poletje 2017 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Praznik češenj

Dobrodelno druženje

Češnje, nogomet in pozitivna energija Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Občina Brda, Fundacija Vrabček upanja, Nogometni klub Brda, Balinarski klub Goriška brda in Osnovna šola Dobrovo so pripravili tradicionalno 6. dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi.

Po zboru udeležencev pred Vilo Vipolže, kjer so jih pozdravili Pihalni orkester Brda, članice Twirling mažoretnega društva Brda, kraljica češenj Ana Bucik in kraljica rebule Katja Erzetič ter mladi plesalci plesnega centra ADC, se je dogajanje preselilo na nogometno igrišče.

Najprej so se predstavili najmlajši iz briškega nogometnega kluba, nato pa ekipi, v katerih so moči združili znani aktivni, pa tudi nekdanji športniki, junaka Ene žlahtne štorije, božja odposlanca, vinarji ter učenci in učenke OŠ Dobrovo na čelu z ravnateljico Vesno Filej.

Na šoli so se odločili, da se učenci in učenke zavestno odpovedo kateri dobroti (sladoledu, sladkarijam) in raje prispevajo za Vrabček upanja oziroma oddelek za invalidno mladino v Stari Gori.

Podobno kot lani se je prisrčnega druženja udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. A je tokrat vse presenetil, saj ni bil vratar kot običajno, ampak se je odlično znašel v vlogi napadalca. Za popolnost nastopa pa je dosegel še zadnji zadetek na revialni tekmi in to po nesebični podaji patra Bogdana Knavsa. Slednji je stalen gost dobrodelnih prireditev, kjer je v ospredju žoga. Tokrat pa se mu je pridružil še koroški duhovnik Marjan Ploh, ki trenutno službuje v bližini Celovca. Prvič pa je bil gost druženja v Vipolžah slovenski junak nedavno zaključenega 100. Gira Jan Polanc. Zmagovalec etape s ciljem na Etni je predsedniku Pahorju izročil zmagovalno modro majico s podpisom odmevnega uspeha. Predsednik Borut Pahor, ki je Janu med prvimi čestital po junaškem pobegu in zmagi, je poudaril, da bo dres podaril v dobrodelne namene. Selektor kolesarske reprezentance Andrej Hauptman pa je namignil, da po letošnjem svetovnem prvenstvu ne bo več edini Slovenec s kolajno z največjega tekmovanja. Hauptman je osvojil bron na cestni dirki na SP leta 2001 v Lizboni.

Sicer pa so se z nogometno žogo odlično razumeli tudi vse uspešnejši alpski smučar Štefan Hadalin, dolgoletni odbojkarski reprezentant Jasmin Čuturič, nekdanji nogometni reprezentant Matej Mavrič Rožič, nekdanji šahist Aljoša Grosar, pa podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec in nekateri člani - z glavnim Danilom Steyerjem na čelu - slovenske vinske reprezentance, ki je najboljša v Evropi in bo prihodnje leto gostila prvenstvo pri nas. V vlogi selektorjev sta se tokrat znašla domačin Mitja Kristančič (vrsto sezon sicer trener domačega kluba) in nogometaš, ki je pred več kot 30 leti v dresu Rijeke slovitemu Realu zabil dva gola Adrian Fegic.

Brez junakov Ene žlahtne štorije ni šlo. Gostilničar Marko (Franko Korošec) in taksist Ibro (Ranko Babić) sta bila v središču pozornosti tako med mladimi kot starejšimi. Zanimivo, da je imel na poti do Goriških brd Ranko tehnične težave z voPoletje 2017 / Briški časnik / 22

Borut Pahor (predsednik države) in Lucija Mlinarič (kotalkarica)

Matjaž Nemec (podpredsednik državnega zbora) in Matej Mavrič Rožič (nekdanji nogometni reprezentant)

Franc Mužič (župan Občine Brda), Ana Bucik (kraljica češenj), Katja Erzetič (kraljica rebule), Andrej Hauptman (selektor kolesarske reprezentance), Jan Polanc (kolesar), Tina Novak Samec (direktorica ZTKMŠ Brda), Anita Manfreda (direktorica občinske uprave Občine Brda), Darja Povšič Peršolja (Fundacija Vrabček upanja)

­

Občinatrimesečja: Praznik češenj Tema

Dobrodelno druženje

zilom in ga je "rešil" in pravočasno pripeljal v Vipolže kar pater Bogdan Knavs. Marko in Ibro sta bila izzvana tudi na balinarski obračun (balinanje je prvi šport Štorije) in to s prvim in še vedno edinim županom Brd Francem Mužičem ter direktorico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tino Novak Samec. Ob koncu sta bila veliko bolj nasmejana gostitelja prireditve, a so iz Štorije že napovedali revanšo z okrepljeno ekipo z Bertom na čelu.

Glavna junakinja prireditve pa je bila zagotovo najuspešnejša slovenska umetnostna kotalkarica in ambasadorka Fundacije Vrabček upanja Lucija Mlinarič. Vnovič se namreč bojuje s hudo boleznijo, a je med udeleženci širila neverjetno odločenost in pozitivno energijo ter voljo.

Na zaključku dogodka v Vili Vipolže so zapele tri učenke OŠ Dobrovo, in sicer Tina Drnovšček (Kdo še verjame) ter sestri Tinkara in Neja Prinčič (Zalina pesem ). Prireditelji in Fundacija Vrabček upanja so se akterjem zahvalili s pisnimi priznanji in tudi kakšno briško dobroto.

Prireditev je povezoval športni novinar Ervin Čurlič, dolgoletna gonilna sila briškega dobrodelnega druženja.

Ker akcija zbiranja sredstev ob prireditvi še ni končana, bo Fundacija Vrabček upanja končen znesek objavila kasneje.

Bodo pa vsa zbrana sredstva namenjena Oddelku za invalidno mladino Stara Gora ter družini v stiski iz Goriških brd.

Tina Novak Samec Fotografije: Andrej Colja in Damijan Simčič, Zoso Poletje 2017 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Praznik češenj

Praznik češenj 2017 Pestro in več tednov trajajoče praznovanje v čast briški češnji ter preplet kulturnih, športnih in turistično obarvanih prireditev, ki so se odvijale v sklopu letos že 51. Praznika češenj, so za nami.

Dogajanje prvega vikenda, letos 4. in 5. junija, se je začelo v soboto zjutraj z 22. kolesarskim maratonom Junaki vinogradov, maratonom v organizaciji Kleti Brda. Sobotni večer pa se je prelival z nostalgičnimi, a kljub temu energičnimi zvoki. Vila Vipolže je postala pravo plesno prizorišče v čast 30-letnici POP delavnice.

Ta vikend so na stežaj oprli vrata tudi briški vinarji in v sklopu Dnevov odprtih kleti goste popeljali v osrčje kleti med vinske sode. Pester konec tedna smo zaključili z dvema odmevnima dogodkoma, s tradicionalnim Pohodom od češnje do češnje, pohodom Planinskega društva Brda in s 6. Dobrodelnim druženjem ob češnjah in nogometni žogi.

Na četrtek smo se za uvod v osrednje praznovanje do solz nasmejali ob gledanju komedije Buh pomagaj v Šmartnem, v Hiši kulture pa so učenci Osnovne šole Dobrovo otvorili razstavo nagrajenih del likovnega natečaja »Češnja od cveta do …«.

Drugi vikend je že tradicionalno v celoti posvečen briški češnji, kulinariki, domači obrti, bogatemu kulturnemu in zabavnemu programu. Nad dogajanjem osrednjega vikenda, ki je potekal od 9. do 11. junija na Dobrovem in v srednjeveški vasici Šmartno, je tudi letos bdel glavni organizator Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Praznovanje se je začelo v petek. Ob občinskem prazniku je v Vili Vipolže potekala slavnostna seja Občine Brda. Novost petkovega dogajanja je bil plesni večer na grajskem dvorišču na Dobrovem z ansamblom Briški kvintet. Sobotno dogajanje se je odvijalo kar na dveh prizoriščih, na grajskem dvorišču in na glavnem odru pred Občino Brda. Številna so bila vzporednega dogajanja. V Kleti Brda je bila na ogled razstava češenj, vinarstva in vinogradništva v Brdih, potekali so vodeni ogledi kleti z degustacijo briških vin ter degustacijo briškega oljčnega olja. Na stojnicah so se bohotili domači izdelki in pridelki, seveda niso manjkale sladke češnje. Obiskovalci so se razvajali in sladkali s češnjevim pecivom, ki so ga pripravile briške žene.

Drugo večje prizorišče je bilo v Šmartnem. Na obeh šmartenskih trgih in po ulicah je bilo še posebej pisano in razposajeno.

Predstavili so se številni pridelovalci in proizvajalci domačih rokodelskih izdelkov. Pleteni in leseni izdelki, ročno izdelan nakit, prisrčna darila, medeni izdelki, mila in seveda veliko češenj. Pred Galerijo Dablo pa so ustvarjala dekleta slikarskega društva Dablo ter vabila v notranjost galerije, kjer so na ogled njihova slikarska dela.

Tako na Dobrovem kot tudi v Šmartnem je bilo poskrbljeno za zabavo najmlajših. Otroški kotiček, ustvarjalnice za otroke s poslikavo obrazkov, plesne delavnice, Hiša eksperimentov, slikanje na gromozanska platna, predstava Maša in medved, slikarski natečaj z lepimi nagradami. Otroci se tudi tokrat niso dolgočasili.

Sobotni večer je postregel s poslastico slovenskih legend. Mladino je navdušil koncert zasedb Elvis Jackson in Dan D, vztrajnejši pa so zaplesali v nov dan v ritmih techno maratona.

Nedeljski popoldan je že 51 let namenjen tradiciji in briški dediščini. Otvoritev uradnega dela 51. Praznika češenj je zaznamovalo kronanje nove češnjeve kraljice. Ana Bucik, kraljica češenj, ki je (Nadaljevanje na 26. str.)

Poletje 2017 / Briški časnik / 24

Tema trimesečja: Praznik češenj Občina

Poletje 2017 / Briški časnik / 25

Tema trimesečja: Praznik češenj

Praznik češenj 2017 (Nadaljevanje s 24. str.)

(Nadaljevanje s 24. str.)

krono nosila zadnji dve leti, si bo lahko malo oddahnila. Krono, pa tudi obveznosti, je pustila v domači Kozani, Tari Debenjak, 20-letni študentki 1. letnika Višje šole upravljanja podeželja in krajine v Novi Gorici, ki ji laskavi naziv še kako pristaja. Simpatična Tara je vlogo kraljice vzela zelo resno. Poleg študija opravlja tudi različna dela. Istočasno opravlja prakso v Informacijsko-turističnem centru na Dobrovem, pomaga pa tudi v strežbi v Vili Kozana. Dnevno izPoletje 2017 / Briški časnik / 26

popolnjuje znanje o briških gričih in ga prenaša obiskovalcem Brd. Biti v koži kraljice češenj je zanjo nova izkušnja, ki pa ji je z lahkoto kos, ker se novih izzivov nikakor ne boji.

V tesnem sodelovanju z vaškimi skupnostmi je zaživela tudi briška domačija, novost letošnjega praznika. Tradicionalna povorka vozov se je zaključila na glavnem prizorišču, kjer so Brici prikazovali dogajanje v kuhinji, kleti ter v vaški gostilni, pod latnikom. V kleti je bilo dogajanje glasno, ne pa tako kot v gostilni. Mize so se tresle, ko so nanje padale roke. Brici so »vrgli partido more«.

Praznovanje se je prevesilo v večer. Drugi vikend 51. Praznika češenj smo zaključili z dvema odličnima koncertoma skupine Manouche in Beneških fantov.

Ostal nam je še tretji konec tedna v znamenju praznovanja.

Celotno dogajanje smo zaključili z najbolj čarobno in romantično zgodbo te pomladi, z Briško poroko. 17. junija sta si v objemu briških gričkov dahnila življenjski »da« Amadeja Komprej Berce in Rok Berce.

Mateja Drnovšček Fotografije: Andrej Colja

Tema trimesečja: Praznik češenj

Vila Vipolže, sobota 17. 6. 2017

Briška poroka 2017 Briško, naravno, pristno, gostoljubno. To so ključne besede, ki so označevale Briško poroko 2017. Vroča sobota, ki je na tematiko zlate rebule na skupno pot popeljala mlada zaljubljenca, je bila zanju in za vse svate več kot slavnostna.

27-letno Amadejo Komprej in 29-letnega Roka Berceta je komisija, ki so jo sestavljali partnerji projekta Briška poroka in predstavniki ZTKMŠ, izbrala za zmagovalni par izmed 65 prijavljenih parov. Že med pripravami kot tudi na dan poroke sta večkrat potrdila, da je bila izbira več kot dobra. Dogodek, katerega program je potekal na različnih lokacijah v Brdih, je pričaral srečo in prijetno vzdušje med povabljenimi, organizatorji in obiskovalci.

V Vilo Vipolže se je v soboto popoldne pripeljala kolona glasnih vozil, ki so ženina pospremili do neveste. Slavje se je začelo že dan prej, ko so člani VS Cerovo in društva DŽC Crwvo (Društvo žuristov Cerovo) izdelali mogočen 'prton'. Preden so ženinu oddali ljubljeno nevesto, je moral opraviti različne preizkuse. Postavili so ga v vlogo kmeta pri opravljanju tipičnih briških kmečkih opravil ter gasilca (Rok je namreč poklicni gasilec). Pri tem je sodelovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo. Civilni obred je potekal na zelenici Vile Vipolže. Romantično noto je dodala Godalna skupina Brda, z Aleksandrom Slugo in vodjo skupine Claro Bensa. Vokalna skupina Brike pod vodstvom Barbare Šinigoj je dodala še piko na i briški pravljici. Sledil je atraktiven prvi ples mladoporočencev, za katerega so poskrbeli v Plesnem studiu Rebula, ter presenečenje, ki ga je za Amadejo in Roka pripravil duo Lusier. Zapel je pesem, za katero je besedilo napisala Amadejina mama posebej za to priložnost. Za odmevnost dogodka in prehoda na naslednje prizorišče so poskrbeli člani Gold Wing kluba. Ti so mladoporčenca, ki sta se v Šmartno peljala s starodobnim vozilom Borisa Petarina, pospremili s slavnostnim sprevodom in glasno označili prihod svatov v Šmartno. Tu je potekal zabavni program z različnimi nastopi, za katere so poskrbele glasbena skupina Proteus, pevki dua Lusier, domačinka Tina Drnovšček ter mlada energična plesalka Pia Benko iz Plesnega kluba Uniti, pod mentorstvom Tanje Simčič. Poleg tega je v Šmartnem potekala tudi podelitev nagrad. Gredič – Ceglo je mladoporočencema podaril romantičen vikend v Brdih, Terme Snovik pa vikend paket za sprostitev in počitek. Organizatorji, Tina Novak Samec v imenu ZTKMŠ in Patricija Pirih kot vodja projekta, so podelili še nagrade za fotozgodbo, ki je napovedovala dogodek. 24 fotografij je predstavljalo posamezne partnerje projekta in ponazarjalo obisk zmagovalnega para v Brdih. Partner SNG je kot vsako leto prijazno izposodil artikle in obleke za fotografiranje. Glasovanje za najlepšo fotografijo fotozgodbe je potekalo do zaključne prireditve. Zmagovalna fotografija je pripadala podjetju Kotu.si, drugo mesto si je prislužil Boutique Nevesta, tretje pa Zlatarna Šuligoj. Izžrebani so bili trije nagrajenci, ki so glasovali za naj fotografije fotozgodbe Briške poroke. V Šmartnem sta mladoporočenca pozdravili tudi kraljica češenj Tara Debenjak in kraljica rebule Katja Erzetič. Dogodku pa sta se pridružila tudi dva para prejšnjih briških porok, Ana in Maxi ter Tina in Tilen, ki sta letošnjemu paru izrekla najboljše želje. Dogajanje se je po prigrizku v Šmartnem, ki so ga za svate pripravili v Oljčnem baru Šmartno, nadaljevalo pri svetem Križu v Kojskem. Tu je potekal cerkveni poročni obred. Sledila je pogostitev, za katero so poskrbeli v igralnici in hotelu Venko ter sprejem vaščanov VS Kojsko. Vesela družba se je z zaljubljenim parom na čelu odpravila proti Vili Vipolže. Na poti jih je v Cerovem čakal špalir gasilcev iz Nova Gorice in Dorenberka, ki je poskrbel za atraktivno točko med prehajanjem iz enega postajališča na drugo. Za tem so se vsi povabljeni, predvsem pa novopečena mož in žena, lahko sprostili v Vili Vipolže na zasluženi večerji. Za poročno večerjo je bil zadolžen Tomaž Kavčič - Vila Vipolže poroke, za poročno torto pa slaščičarna Princeska. Za osvežitev preko celega dne so poskrbeli še Klet Brda, vinarstvo Čarga Poletje 2017 / Briški časnik / 28

­

­

Občinatrimesečja: Praznik češenj Tema

Vila Vipolže, sobota 17. 6. 2017

1767, vina Ščurek in Vinoteka Brda. Dogodek sta v objektiv ujela fotografa iz Foto ZOSO Damijan Simčič in Klemen Batagelj ter Elena Bončina iz Studia E-videoprodukcija.

Za vse ostale nujno potrebne stvari, ki jih narekuje poroka, so poskrbeli različni partnerji projekta. Boutique Nevesta je poskrbela za Amadejino poročno obleko, Manufaktura v sodelovanju s slovensko blagovno znamko SENS pa za ženinovo obleko. Za frizure so bili odgovorni profesionalci iz ekipe Mič Styling Nova Gorica, za ličenje pa Alenka iz Studia lepote Glamour. Poročni šopek je ustvarila Cvetličarna Nataša, Ines Drole Nanda pa je ustvarila in kreirala poročni ambient. Zlatarna Šuligoj je paru podarila poročne prstane, Kotu.si, spletno podjetje iz Brd, ki ima prav vse za poroko pa je poskrbelo, da so bili svatje vidni. Pri vsem tem so sodelovali še medijski partnerji Planet TV, Radio Robin, Primorske novice in Goriška, podjetje Kotu. si ter Zlatarna Šuligoj.

Briška poroka je dokazala, da že šesto leto ustvarja nepozaben dogodek v sklopu Praznika češenj, ki postaja vedno boj pravljičen. Vsako leto ga dopolni z enkratnimi vsebinami, izpopolnjenim ambientom in odličnim vzdušjem. Vse to pripomore k še večjemu interesu mladih zaljubljenih parov, da za svojo poročno destinacijo izberejo različne lokacije v Brdih in da je kupček prijav za briško poroko iz leta v leto večji.

Andreja Benedetič Fotografije: Damijan Simčič, Zoso, Klemen Batagelj Poletje 2017 / Briški časnik / 29

Tema trimesečja: Praznik češenj

Poročne pogodbe v zgodovini Goriških brd V preteklosti je bilo pred poroko v navadi sklepanje različnih pravnih aktov, povezanih tudi z zagotavljanjem gmotne osnove za novo poročeni par. Ni znano, ali so pogodbe sklepali že pred 18. stoletjem, ko najdemo prve zapise.

Kranjski plemič in polihistor Janez Vajkard Valvasor ob opisu poročnih šeg in običajev omenja, da so kmečke družine ob snubljenju sklenile ustni dogovor, ki je zadeval nevesto in ženina ter njuni družini. Pogodbe pred notarjem na sodišču so v 18. in 19 stoletju sklepale tiste družine, ki so bile premožne oziroma v primeru, da je ena od strani v zakonsko zvezo prinašala neko premoženje, s katerim je hotela razpolagati na način, kot je sama želela. Revne družine poročnih pogodb niso sklepale pred notarjem. Pri pogodbah, povezanih s poroko, je pomembno dejstvo, da so regulirale tudi dedne deleže vseh še neizplačanih otrok. V 19. stoletju so bile ob poroki v navadi tako imenovane poročne pogodbe, darilne pogodbe ter pogodbe med živimi - inter vivos. Poleg zagotavljanja sredstev za preživljanje novo nastale družine, so imele te pogodbe še poseben pomen. Pravno regulirana delitev premoženja je pomenila, da med dediči ni prihajalo do sodnih in osebnih sporov, ki bi zaradi stroškov pravdanja privedli do finančnega zloma kmetije.

Pri sklepanju poročnih pogodb sta bili prisotni tako ženinova kot nevestina stran. Nevestina stran je določila višino nevestine dote ter način izplačevanja. Zanimivo je dejstvo, da so pri izplačilih dednih deležev ter dotalnih zneskov vedno zapisali, da se izplačujejo v obrokih brez kakršnihkoli obresti. Nevesta je poleg zapisane dote, ki je bila v denarnem znesku, dobila še pripadajočo balo. Šlo je v glavnem za oblačila in skrinjo, pa tudi posteljo. Nekatere premožnejše neveste velikih posestnikov so dobile tudi predalnike, zlat oziroma srebrn nakit ali komplet srebrnega pribora, kose zemljišč ter hiše.

Pri nekaterih pogodbah je točno določen tudi znesek, ki ga bodo porabili za balo, pri drugih pa je zgolj zapisano, da bo bala v skladu z običaji, ki so v deželi. Balo so neveste praviloma dobile ob poroki. Iz zapisov o poplačilu in zapuščinskih razprav pa izvemo, da tudi bala včasih ni bila v celoti predana. Navadno so višino nevestine dote, kar pa ni prisotno v spodaj navedeni pogodbi, kot njeno lastnino vknjižili na ženinovih nepremičninah. V primeru vdovstva je žena to premoženje uživala in ga predajala svojim otrokom. Tako finančno zaščito so imele le neveste, ki so bile dovolj premožne, da so doto sploh dobile.

Poročne pogodbe kažejo na pomen, ki so ga imeli starši bodočega zakonskega para, saj je bil njihov konsenz pri poroki odločilnega pomena. Razvidno je, da so se neveste priženile v moževo hišo. V primeru, da je bila nevesta dedinja premoženja, v njeni družini pa ni bilo moškega potomca, je v hišo prišel zet. Staro reklo, da se je morala nevesta »vreč po hiši«, kažejo tudi poročne pogodbe, v katerih je zapisano, da pogodba velja le v primeru, da bo novi zakonski par živel v skupnosti s starši, ki bodo ostali gospodarji hiše in premoženja. Ženinova stran je, v primeru, da je šlo za sina, ki je bil izbran, da Poletje 2017 / Briški časnik / 30

ostane v domači hiši, določila način dedovanja premoženja. Sin je prevzel hišo in kmetijo v last ob poroki ali pa šele ob očetovi smrti.

Starši so si zagotovili možnost, da se predaja premoženja prekliče, če bi obdarovani sin z njimi slabo in neprimerno ravnal. V primeru, da se je sin primožil k nevestini družini, so mu domači zapisali neko vsoto denarja, oblek ter delovnih pripomočkov. Nevestina stran je svoje premoženje prepisala na zeta, vknjižila pa hipoteko v korist neveste. Določili so tudi, komu gre premoženje v primeru, da bi nevesta umrla brez potomcev. Tako lahko rečemo, da so se poročne pogodbe, kljub temu, da so narejene po določenih pravilih, spreminjale glede na položaj, v katerem je bila vsaka od prisotnih strani.

Navajam primer 1. februarja 1819 na sodnem uradu v Kojskem sklenjene poročne pogodbe: Ker bo sklenjena zakonska zveza med Kristjanom, sinom Kristjana Martina Skubina iz Hlevnika, ženinom na eni strani in Ano, hčerko Mihaela Mariniča iz Černaškega v Vrhoveljskem okolišu, nevesto na drugi strani, sta se obe strani sestali in sestavili sledečo poročno pogodbo: 1. Tukaj prisotni Mihael Marinič, nevestin oče, obljublja in ustanavlja svoji hčerki Ani iz naslova njej namenjene dote, ki je tudi nevestin očetov in materin dedni delež, 250 goldinarjev, ki jih bo izplačal v 3 letnih obrokih brez pripadajočih obresti in sicer 100 goldinarjev leta 1820, 100 goldinarjev leta 1821 in 50 goldinarjev leta 1822. Nevesta bo ob poroki dobila še balo v znesku 180 goldinarjev, če pa bo bala vredna več, bo to pomenilo povišanje njene vrednosti, ne da bi bil zmanjšan znesek dote. Poleg tega bo dobila eno leto staro kravo, ki jo je oče že predal, staro in dve mladi ovci, ko jih bodo zahtevali.

2. Tukaj prisotna ženinov oče Martin Skubin in ženin Kristjan Skubin, slednji tudi v imenu neveste, vse to sprejemata in se strinjata.

3. Ker bo ta zakon sklenjen po dobrem premisleku in v zadovoljstvo vseh strani, ženinov oče Martin Skubin, pokojnega Simona, svojemu sinu daruje vse svoje premoženje, ki bo v družini ob času njegove smrti brez možnosti preklica te darilne pogodbe.

4. Martin Skubin ima še sina Martina in vnukinjo Marijano, hčerko pokojnega sina Štefana ter še sina Andreja, ki je francoski vojak, vendar se ne ve, niti kje se nahaja niti ali je živ, zato Martin Skubin kot očetov in materin dedni delež zapisuje sinu Martinu 150 goldinarjev, vnukinji Marijani 100 goldinarjev poleg pripadajoče bale glede na zmožnost družine ter sedaj odsotnemu sinu Andreju, če je še živ 30 goldinarjev. Vse to se izplača iz darovane dediščine.

5 Bodoči ženin Kristjan Skubin vse to sprejema in se strinja ter izraža hvaležnost očetu darovalcu.

6. Končno je dogovorjeno, da bo v primeru, da Martinova žena Katarina preživi moža, dokler bo živa, ona hišna gospodarica kot bo sedaj, v skupnosti z bodočo nevesto, da se z njo ne bo slabo ravnalo ne z besedo ne z dejanjem.

Vse to je bilo med stranmi dogovorjeno in sprejeto zase in za dediče. Ker noben ni pismen, se vsi podpisujejo s križcem pod tole pogodbo, ki jim je bila še enkrat prebrana in jasno razložena, zato vse stani izjavljajo, da so vse dobro razumele in da se z dogovorjenim strinjajo in se podpisujejo v prisotnosti spodaj navedenih prič…

Poročna pogodba se nam ne kaže zgolj kot pravni akt, s katerim so regulirali finančne prispevke obeh strani, temveč, kot je zapisal zgodovinar Marko Štuhec, kot pogled na življenjsko situacijo, v kateri je mogoče predvideti določene dogodke in za le-te vnaprej pripraviti rešitve in tako zavarovati vse v poroko vpletene strani. Kako so take primere reševali socialni sloji, ki se niso posluževali pravnih aktov, temveč ustnih dogovorov, in ali je zato prihajalo do konfliktov, pa je še odprto vprašanje, ki zahteva podrobne raziskave.

Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Dogodki

Višnjevik

18. Praznik rebule in oljčnega olja Številni vzorci oljčnega olja, odlična žlahtna kapljica najstarejše Brike rebule, zelenjavne frtalje, ocvrt pršut s polento, slastne pekovske dobrote domačih gospodinj ter domača zabava vsako leto v Višnjevik privabijo ogromno ljudi, ki v krogu prijateljev na Prazniku rebule in oljčnega olja preživijo prijetne pomladne urice.

Letošnji že 18. Praznik rebule in oljčnega olja - in v takšnem organizacijskem odboru najverjetneje zadnji - je obiskalo nekaj manj obiskovalcev kot običajno. Za pripravo in organizacijo praznika že vsa leta skrbijo domačini pod vodstvom predsednika VS Višnjevik Damijana Koncuta in predsednice Društva ljubiteljev rebule. Prav slednji, Tatjani Šundovski Bašin, ki je letos prevzela vodenje društva, gre posebna zahvala, da je preskočila vse birokratske ovire, ki jih je vsako leto več.

Praznovati so začeli v petek, 7. aprila, kjer so se na predvečer praznika družili ob glasbi in rebuli z DJ-em. V soboto, ko praznik obišče največ ljudi, so se zvrstili najpomembnejši dogodki. Pod odrom, kjer je potekal kulturni program, so obiskovalci lahko občudovali briške mažoretke, plesno skupino ADC, briške harmonikarje in Poljanske orgličarje, kraljico rebule Katjo Erzetič, vinske kraljice Slovenije in mlade domače pevske talente. Sledil je ples s skupino Čuki, ki je dodobra ogrel občinstvo. Program je spretno povezoval Robert Marc.

Obiskovalcem so pripravili strokovno vodeno degustacijo rebul in oljčnih olj. Pokusiti je bilo mogoče skoraj 100 rebul iz Brd, Italije in Vipavske doline ter vsa različna sortna briška oljčna olja. Hvaležni smo vsem vinarjem in oljkarjem, ker nam vsako leto priskočijo na pomoč z vinom in oljčnim oljem ter pomočjo pri degustacijah, kajti brez njih ne bi imeli tako velike izbire na degustaciji.

Težko je bilo po dvournem spanju poprijeti za metle in vse, kar sodi zraven, ter očistiti vas za naslednje goste. Ob 9. uri se je namreč že zbralo lepo število pohodnikov, ki so se udeležili

pohoda Od oljčnika do oljčnika. Vsi so pohvalili izbiro poti, malo pelina pa je dodala malica na koncu pohoda, za kar se organizator vsem pohodnikom opravičuje. Dogajanje na vasi smo pričeli ob 13. uri s kulinaričnim spektaklom, za katerega je poskrbela Ošterija Žogica. Podelili so nagrade najboljšim oljkarjem, ki so poslali na ocenjevanje svoja olja. Bilo je 21 vzorcev iz Brd, slovenske Istre in Vipavske doline, za ocenjevanje pa je, kot običajno, poskrbel briški panel s pomočjo nekaterih članov goriškega panela. Celotno dogajanje smo zaključili s plesom ob zvokih ansambla Juice Bend. Na koncu se organizator zahvaljuje vsem obiskovalcem, ki so obiskali praznik vseh 17 let v Višnjeviku na tem skupnem poklonu rebuli in oljčnemu olju. Ekipa, ki se od vsega začetka ni bistveno spremenila, je vesela in ponosna, da ste se v vseh teh letih imeli v naši sredi lepo. Če bo organizacijo prevzela mlajša generacija, potem se morda vidimo tudi na 19. in 20. prazniku v Višnjeviku, sicer pa na kakšni drugi prireditvi v naših prelepih Brdih.

Davis Prinčič Fotografija: Andrej Colja

Poletje 2017 / Briški časnik / 32

­

­

Občina Dogodki

Rebula je sinonim za briško vino

Katja Erzetič, tretja kraljica rebule »Priznati moram, da me Brda vsakič, ko se vrnem domov, vedno znova očarajo.« Na 17. Prazniku rebule in oljčnega olja je bila za tretjo kraljico rebule okronana Katja Erzetič s kmetije Čarga iz Pristavega. Postavili smo ji nekaj vprašanj, da bi jo bolje spoznali.

Prva kraljica rebule je bila okronana leta 2012, vi ste torej tretja po vrsti. Poznate delo dosedanjih kraljic. Menite, da se je poslanstvo kraljice rebule z leti spremenilo oziroma dobilo nove okvire glede na dekle, ki je prejelo ta naziv?

Sem tretja kraljica rebule. Mislim, da se od prve okronane kraljice rebule poslanstvo ne razlikuje. Zagotovo pa vsako dekle s svojo individualno osebnostjo in osebnim pristopom doda naslovu svojo noto.

Naziv, ki ga nosite, je dveleten. Kakšno je poslanstvo kraljice rebule in kakšne cilje ste si zadali sami?

Poleg osnovnega poslanstva promocije briške rebule ter briških vin in vinarjev sem si zadala cilj, da bi v svojem dveletnem mandatu obiskala čim več slovenskih krajev, ki so bogati z žlahtno kapljico, ter si tako razširila znanje o naših vinorodnih deželah .

Kdo je botroval odločitvi, da se potegujete za naziv kraljice rebule?

Postati kraljica rebule mi predstavlja osebni izziv. Ob meni stoji moja družina, ki mi vedno daje veliko podpore pri stvareh, ki jih želim uresničiti. Vlogo kraljice mi je predstavila Teja Erzetič, druga kraljica rebule, s katero sva po očetovi strani v sorodu.

Prihajate iz vinarske družine. Najbrž imate veliko znanja o vinu in teritoriju. Se vam je zdelo naravno, da predstavljate to dejavnost po Sloveniji in svetu?

Res je, prihajam iz vinogradniške in vinarske kmetije, kjer sem že od malih nog živela in rastla v družini, kjer so dnevi zaznamovani z delom v vinogradu, v kleti in z ljudmi, ki obiskujejo kmetijo zaradi vina. Tak način življenja nehote pusti določena vedenja in znanja, ki jih nato lahko samo še dopolnjuješ in nadgrajuješ.

Zdi se mi naravno in tudi nujno za našo dejavnost vinogradništva in vinarstva, da se bolje spoznam s promocijo in tako tudi jaz prispevam delež družini in širši briški skupnosti.

Kaj menite, da je pripomoglo k odločitvi, da vas izberejo za kraljico rebule? Bi izpostavili kakšne osebne lastnosti in znanja?

Mogoče to, da prihajam iz vinogradniško-vinarske kmetije in mi delo, življenje z vinsko trto in vinom ni tuje. Veseli me komuniciranje in druženje z ljudmi, pa tudi rada spoznavam nove kraje in običaje.

Kaj pričakujete od naziva?

Od naziva pričakujem večjo mero samozavesti in prepoznavnosti, ki bi mi lahko koristila kasneje v življenju in pri delu ter promociji domače vinogradniško-vinarske kmetije.

Kaj vam pomeni rebula?

Rebula je sorta, ki je našim prednikom dajala kruh in vsakoletno zadovoljstvo pri obiranju. Danes je vino znano širom po svetu po njeni izredni kakovosti. Rebula je bila v moji družini prisotna vsak dan - pri kosilu, večerji, na praznovanjih in zdravicah. Zato

mi pomeni kraljevati v njenem imenu veliko čast. Rebula je po mojem mnenju sinonim za briško vino.

Ste bili kot kraljica rebule že kje v tujini? Kako je s promocijo rebule in Brd izven meja?

Z Občino Brda sem že bila na dogodkih in predstavitvah v Avstriji ter Italiji. Mislim, da so me v Avstriji sprejeli z več navdušenja in zanimanja. Veliko so tudi spraševali ter radi poklepetali z menoj. Tujci so navdušeni nad našo rebulo. Predstavljam se s Kraljičino rebulo Kleti Brda.

Sodelujete tudi s katero drugo vinsko kraljico?

V Sloveniji imamo več lokalnih vinskih kraljic, s katerimi se družimo na raznih vinskih dogodkih. Aprila sem gostila vinske kraljice iz različnih vinorodnih dežel Slovenije, in sicer na Prazniku rebule in oljčnega olja v Višnjeviku.

Kako vlogo kraljice usklajujete z družinskimi, študijskimi in delovnimi obveznostmi? Študij kozmetike sem že zaključila. Trenutno opravljam obvezno prakso, čaka pa me še diploma. Med študijem sem dve leti prebivala v Novem mestu, tako da sem domov v Pristavo prihajala ob koncu tedna. Pomagala sem kolikor sem le lahko pri raznih opravilih na kmetiji.

Vam je turistična dejavnost blizu? Ste pomislili na vinske terapije, lepotne pristope z rebulo? Je to tržna niša?

Turizem je zelo pomemben za širjenje prepoznavnosti in imam vsekakor veliko spoštovanja do vseh, ki se ukvarjajo s katerokoli vrsto turizma.

Ja, pomislila sem tudi na vinske terapije, vendar je tukaj potrebno ogromno strokovnega znanja. Koristil bi mi študij kozmetologije, ki se razlikuje od študija kozmetike. Mislim pa, da bi se ta tržna niša prijela. Nikoli se ne ve, mogoče bom nekega dne stopila v stik z nekom, ki ima takšne načrte. Želim si, da bi se v Brdih razvil turizem dobrega počutja, saj menim, da bi bil to ogromen plus za naš turizem ter lepa izkušnja za turiste, pa tudi za domačine.

Kje se vidite čez pet let? Kaj še radi počnete?

Stara sem 23 let in težko rečem, kje se vidim čez pet let. Definitivno si želim imeti službo in ustvariti družino. Želim si tudi potovati in spoznavati nove kraje, ljudi, pa tudi druge vinorodne dežele.

Priznati pa moram, da me Brda vsakič, ko se vrnem domov, vedno znova očarajo ter vzbudijo željo po tem, da bi ostala več časa.

Pogrešam te naše griče in razumem vse obiskovalce, ki prihajajo v Brda in so nad njimi iskreno navdušeni ter se sem ponovno vračajo.

Monika Prinčič Fotografija: Damijan Simčič, Zoso Poletje 2017 / Briški časnik / 33

Dogodki

Redni letni občni zbor

Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Kojsko Zbor članov je potekal v nedeljo, 26. marca 2017, v Gornjem Cerovem. Uvodno besedo je imel predsednik Danilo Bašin, ki je pozdravil vse članice in člane, ki so se odzvali vabilu (letos je bilo 25 prisotnih). Poseben pozdrav je namenil Žarku Kodermacu, predsedniku občinskega odbora ZB Brda, predsedniku KO ZB Dobrovo in podžupanu Občine Brda, ter predsedniku KO ZB Medana Zvezdanu Mikulinu.

Predsednik Danilo Bašin je podal poročila o delu in finančno poročilo za leto 2016 ter program dela za leto 2017, kar so prisotni sprejeli brez pripomb. Žarko Kodermac je zbor pozdravil v imenu Občine Brda, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica in KO ZB Dobrovo. Dejal je, da smo v izvajanju programa spominskih prireditev v Brdih uspešni, ker delamo vse tri organizacije združeno. Poleg tega moramo biti aktualni. Posvečati se moramo dogodkom in problemom v naši družbi, ki tarejo vse generacije. Predvsem pa moramo v naše vrste priva-

biti tudi mlade. Zahvalil se je vsem, ki pripomorejo k temu, da naši KO ZB dobro delajo. Prisotne je seznanil tudi s tem, da so na letni skupščini Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica izročili zlato plaketo ZZB Slovenije Danilu Bašinu, srebrno plaketo ZZB Slovenije pa Moškemu pevskemu zboru Srečko Kumar Kojsko.

Zvezdan Mikulin je zbor pozdravil v imenu KO ZB Medana. Dejal je, da je njihova organizacija številčno zelo šibka in da bi bilo treba razmišljati o združevanju vseh treh KO ZB v Brdih.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Krajevne organizacije Zveze borcev Brd – Dobrovo, Kojsko, Medana

Izlet v Gonars in Furlanijo Vse tri Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Brd – Dobrovo, Kojsko in Medana – smo v soboto, 22. aprila, organizirale izlet za svoje člane v sosednjo Furlanijo Julijsko krajino.

Glavna objekta ogleda sta bila spominsko obeležje v Gonarsu in Rižarna v Trstu. Ob obeh smo položili lovorov venec s slovensko trobojnico in počastili spomin na žrtve z minuto tišine.

Najprej pa smo se ustavili v Spilimbergu, kjer smo si ogledali svetovno znano šolo mozaikov. Sledil je postanek v Gonarsu. Na mestnem pokopališču smo si ogledali spominsko obeležje, postavljeno leta 1973 v spomin žrtvam koncentracijskega taborišča, ki je bilo ustanovljeno 23. 2. 1942 in porušeno takoj po kapitulaciji Italije septembra 1943. Sledil je kratek postanek v starem delu Palmanove, mogočne trdnjave v obliki devetkrake zvezde iz 16. stoletja.

Od tu smo se odpeljali do Trsta, kjer smo ogled namenili koncentracijskemu taborišču v Rižarni, ki nas je vse globoko pretresel. Sledila je vožnja do pomola Audace in kratek sprePoletje 2017 / Briški časnik / 34

Spominsko obeležje na mestnem pokopališču

hod ob mestnih znamenitostih čez Trg edinosti, Trg borze, mimo opernega gledališča Verdi in ostankov rimskega gledališča. Sledil je ogled ortodoksne cerkve sv. Spiridiona in sprehod čez Rdeči trg (Ponte Rosso) ter ob velikem kanalu.

Odpeljali smo se proti Divači, kjer smo imeli večerjo in nato povratek domov.

Organizator izleta je bil Avrigotours, vodič Edvard Krašna iz Ajdovščine pa nam je z izčrpno in zanimivo razlago razširil obzorja.

Tekst in fotografija: Milena Beguš

Dogodki Občina

Cerovo, Peternel

Spomini ne zbledijo

Fotografija: Miloš Lozič

V nedeljo, 21. maja, smo se v Brdih spomnili težkega dne izpred 73 let, ko so gorele briške vasi in umirali nedolžni ljudje.

Občina Brda, krajevni odbori združenj borcev za vrednote NOB iz Brd, Zveza veteranov vojne za Slovenijo Brda in Območno združenje za vrednote NOB Nova Gorica se trudimo, da na spoštljiv način obeležujemo spomine na tragične dogodke v maju 1944. Tako lahko storimo največ v zahvalo našim predhodnikom in pokažemo, da njihove žrtve niso bile zaman ter da njihovo trpljenje in pogum nista pozabljena.

Na slovesnosti v Cerovem je prisotne nagovoril Vladimir Krpan (na fotografiji), častni predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica.

Spregovoril je o desetih nedolžnih žrtvah, starših, ki so za sabo pustili 21 sirot, in o Mirku Brezavščku, ki je ljubezen do maternega jezika plačal z življenjem. Spomnil je tudi na to, da so ljudje na tem prostoru nudili prvo zatočišče in pomoč mnogim slovenskim taboriščnikom in zapornikom, ki so se po kapitulaciji Italije leta 1943 peš vračali v domovino.

Pri Peternelu pa je v imenu ANPI-VZPI spregovoril Patrik Zuliani, član predsedstva vsedržavnega Združenja partizanov Italije ANPI. Govor je začel z žalostno zgodbo, ki se je istega dne zgodila v Gornjem Cerovem in pri Peternelu. V nebo so se strašno vili ognjeni zublji, pokale so puške. Življenje je v enem dnevu izgubilo 82 nedolžnih Bricev. Zločin je bil storjen kakor represalija proti nadvse uspešni slovensko-italijanski borbi, ki je zaustavljala in se kosala z nemško majsko ofenzivo, ki je potekala od Gorice do Bovca. Tu sta delovala Reiner in Globočnik z načrtom o pokončanju judovskega življa v Trstu in uničenju prevratniških banditov, ali po njihovo izdajalskih Italijanov in Slavokomunistov. Vendar odporništvo stke in goji bratske odnose v antifašističnem duhu, ki jih žal mnogi, takrat in danes, tolmačijo z nezaupljivostjo, mržnjo in sovraštvom.

Slavnostni govornik pri Peternelu je bil dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR Primorske. Na spominski slovesnosti je spomnil na 22. maj 1944, na črni dan krvoločnega maščevanja, kjer so se med drugim v divjem besu najhuje znesli nad 22 prebivalci. Privedli so jih v hišo, med

njimi so bili tudi otroci, in hišo z nesrečnimi vaščani zažgali. Ob obupnih klicih na pomoč so bili žal neomajni.

Dr. Jogan je v nadaljevanju na osnovi obdelanih dokumentov pojasnjeval ravnanje Nemcev na področju celotne Evrope.

Uničili ali hudo poškodovali so kar 1710 mest in okoli 70.000 vasi. Pri velikem delu teh dejanj je možno, zlasti na strani storilcev, iskati ali si izmisliti razloge, da to ni bilo namerno uničevanje, temveč slučajno, ki se mu ni bilo mogoče izogniti.

Moramo se vprašati, ali gre pri Peternelu za zgodbo, podobno naštetim. Očitno je šlo za zločinsko naklepno dejanje. Med zgodovinarji so se take izstopajoče akcije zarisale globoko v zavest kot meja prepovedanega ravnanja, ki jo je komaj še mogoče preseči, ki nas zmrazi in ob katerih onemimo.

Na obeh slovesnostih je zaigral Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, z ubranim petjem je naša čustva pobožal uspešen MoPZ Srečko Kumar pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja, sodelovali so še številni praporščaki in častna straža garde Slovenske

vojske. V Cerovem so nastopili učenci POŠ Kojsko z mentorico Klaro Simčič, program pa sta povezovala mlada Ana Cukjati in Miha Hlede. Pri Peternelu so sodelovali učenci OŠ Dobrovo z mentorico Marjetko Zavrtanik, povezovalec je bil gimnazijski maturant Dominik Rusjan.

Kot vsako leto so člani PD Brda-Dobrovo opravili pohod Peternel–Korada– Peternel združeni s člani planinci iz zamejstva. K spomeniku so prinesli venček dehtečega planinskega cvetja. Že po tradiciji je na dan slovesnosti pri Peternelu v cerkvi v Hruševlju tudi maša za žrtve. Vsako leto jo z vsem spoštovanjem daruje šlovrenski duhovnik Emil Kramar.

Vsem sodelujočim v programu se v imenu organizatorjev najlepše zahvaljujemo, prav tako tudi vsem, ki so s svojim delom omogočili, da sta slovesnosti potekali po programu in nemoteno.

Za Cerovo: Milena Beguš Za Peternel: Gabrijela Kodermac

Poletje 2017 / Briški časnik / 35

Dogodek

Praznik Krajevne skupnosti Medana

Proslava ob dnevu upora proti okupatorju V okviru krajevnega praznika je bila tudi letos v Medani proslava ob dnevu upora proti okupatorju, ki sta jo organizirala Krajevna organizacija združenja borcev (KO ZB) za vrednote NOB in Krajevna skupnost (KS) Medana. Zaradi dežja je bila prireditev v dvorani. Slavnostni govornik je bil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije. Kulturni program so oblikovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, MPZ Ludvik Zorzut pod vodstvom Zarjana Kocine in učenke OŠ Dobrovo. Moderator prireditve je bil Dominik Rusjan. prav na Primorskem našla najbolj rodovitna tla. Primorci so šli v boj, da bi se rešili italijanske okupacije, a na koncu vojne trpeli ob izgubi Trsta, Gorice in drugih mest, ki so jih osvobodili partizani. Ostali smo brez delov Koroške in Primorske, razočarani nad politiko velikih sil, ki je nepravična do malih narodov. Nekateri poraženci so postali zmagovalci.

Primorce sta prizadeli dve svetovni vojni, vmes pa še fašizem z okrutnim poitalijančevanjem. Osvetlil je vojni čas, posebno še dogajanje na Primorskem in nazadnje tragične dogodke v Hudi jami. Primorska je dala 16 033 žrtev, ki naj bodo svetal vzor mladim rodovom. Na koncu je prisotnim čestital za praznik in se zahvalil za povabilo.

Ob spremljavi pihalnega orkestra so se ob odru najprej postavili praporščaki. Sledil je nagovor Žarka Cukjatija, ki je prisotnim izrekel dobrodošlico v imenu KS in KO ZB Medana. Posebej je pozdravil delegacijo Veleposlaništva Ruske federacije z atašejem polkovnikom Aleksandrom Krasnovom s sodelavci, predsednico Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Katjušo Žigon, župana Franca Mužiča, predstavnike KO ZB Dobrovo in Kojsko, predstavnike OZVVS Brda, slavnostnega govornika Aljaža Verhovnika, vse borke in borce.

V nadaljevanju je med drugim poudaril: »Primorci še kako vemo, kaj je okupator, saj smo jih v prejšnjem stoletju okusili večkrat. Današnji praznik pa je tudi priložnost, da se spomnimo najbolj tragičnih dogodkov 29. januarja 1945 tu v Medani.

Na ta dan so Nemci odgnali v internacijo več vaščanov, ki pa so se vsi srečno vrnili domov. Temu dogodku je posvečen naš krajevni praznik.« Slavnostni govornik Aljaž Verhovnik je v svojem govoru najprej osvetlil pogoje za nastanek Osvobodilne fronte, ki je Poletje 2017 / Briški časnik / 36

Prisotne je nagovoril tudi polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji. Županu Francu Mužiču in Žarku Cukjatiju, predsedniku KO ZB Medana, je izročil jubilejni medalji z obrazložitvijo:

V zahvalo za vaš prispevek, za vašo skrb pri vzdrževanju, ohranjanju in prenovi ruskih vojaških grobišč ter za aktivno sodelovanje pri organiziranju in izvedbi vsakoletnih slovesnosti v spomin na ruske in sovjetske vojake, ki so umrli v Sloveniji v času prve in druge svetovne vojne, Veleposlanik Ruske

federacije v Republiki Sloveniji, Doku Zavgajev, nam je omogočil čast, da krajanom izročimo jubilejne medalje »Stoletnica Ruske kapelice v Sloveniji«.

Ta spominska medalja je izdana na pobudo veleposlaništva ob stoletnici ruske kapelice pod Vršičem, ki je postala simbol prijateljstva ruskega in slovenskega naroda, simbol skupne težnje po miru in sodelovanju.

(Nadaljevanje na 37. str.)

Občina

Praznik Krajevne skupnosti Medana (Nadaljevanje s 36. str.)

S to medaljo so odlikovani državljani Ruske federacije in Republike Slovenije za prispevek pri obeleženju spomina na padle ruske vojake in skrb za njihove grobove, ohranjanju kulturno-zgodovinske dediščine Rusije v tujini ter krepitvi kulturno-humanističnih vezi in prijateljstva narodov. Župan Franc Mužič se je zahvalil za priznanje. Pohvalil je govor mladega govornika, čestital za praznik in se zahvalil organizatorjem in izvajalcem programa medanskega krajevnega praznika.

Ob spremljavi pihalnega orkestra sta delegaciji ruskega veleposlaništva in KO ZB nesli cvetje in venec k spomeniku žrtvam na medanskem trgu.

Program proslave je zaključil pihalni orkester s skladbo Vstajenje Primorske, prisotni pa so ob tem zapeli. Sledilo je druženje ob pogostitvi in glasbi.

Milena Beguš Fotografija: Andrej Colja

Krajevna skupnost Medana

Kojsko in Hruševlje

Obisk grobov ruskih in sovjetskih vojakov

Na pokopališču v Kojskem

Delegacija z ruskega veleposlaništva vsako leto obišče grobove padlih ruskih in sovjetskih borcev v naših krajih. Letos je to bilo v četrtek, 27. aprila. Delegacijo je vodil polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji.

Delegacijo so sprejeli in spremljali predstavniki KO ZB Dobrovo, Kojsko in Medana, OZVVS Brda ter VS Kojsko in Neblo. Najprej so odšli na pokopališče v Kojskem, nato v Hruševlje, popoldne pa so se udeležili proslave v Medani.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Na Primorskem leta 1941

Tradicionalni Predstavitev zbornika praznik Tudi letos nam je kljub slabemu vremenu uspelo izpeljati tradicionalni krajevni praznik. Sobotni turnir v malem nogometu z malo manjšim odzivom je bil uspešen. Torkova predaja in predstavitev defibrilatorja na Plešivem je bila solidna. Zahvaljujemo se Rotary klubu Medana Goriška za donacijo le-tega.

Zahvaljujemo se tudi gostišču Bužinel za predstavitev v njihovi restavraciji.

Sredine revije pevskih zborov so bili vsi nastopajoči in poslušalci zelo veseli in zadovoljni, saj je bila udeležba velika.

Na sam praznik nam je dež preprečil pohod in proslavo pri obeležju v jami.

Proslavo smo imeli v dvorani, gostili smo rusko delegacijo, ki je skupaj s člani zveze borcev položila venec na spomenik padlim. Sledila je prosta zabava z plesom.

Valter Kocina predsednik KS Medana

Dr. Branko Marušič

Ob 75-letnici Osvobodilne fronte (OF) slovenskega naroda je Območno združenje Zveze borcev za vrednote NOB Nova Gorica izdalo zbornik Na Primorskem leta 1941. Uredil ga je dr.

Branko Marušič, ki je knjigo Bricem predstavil v petek, 31. marca 2017, v Hiši kulture v Šmartnem. Dejal je, da

je namen zbornika ta, da predstavi dejanske razmere, ki so v tem času vladale na Primorskem in širše, saj se vse pogosteje širijo laži in potvarjanja zgodovine tistega časa.

Vsebina knjige prinaša v največji meri že objavljeno gradivo 46 avtorjev, razpršeno v periodičnih in drugih publikacijah, porazdeljena pa je na sedem poglavij: Uvodni del, Spomini, Dokumenti, Razprave in članki, Širjenje Osvobodilne fronte in nastajanje zametkov njene organizacije, Odmevi v literarnem ustvarjanju ter Kronologija leta 1941.

Predstavitev je bila bogata učna ura zgodovine Primorske iz časa pod fašistično Italijo, kar je vplivalo tudi na širjenje idej OF na Primorskem.

V imenu Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica se je Marušiču zahvalila nova predsednica Katjuša Žigon, v imenu Občine Brda pa podžupan Žarko Kodermac.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš Poletje 2017 / Briški časnik / 37

Dogodki

Praznik svetega Križa v Kojskem

Slikarska razstava Marlies Liekfeld – Rapetti Tradicionalno praznovanje svetega Križa v Kojskem je bilo letos v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja.

Kot običajno se je v soboto zvečer odvijal kulturni dogodek, posvečen otvoritvi razstave. Najprej je zapel Moški pevski zbor Srečko Kumar, ki ga vodi Bogdan Kralj. Nato je prisotne pozdravil Vasilij Vendramin, predsednik VS Kojsko - Brestje, in se zahvalil organizatorjem, slikarki in Katji Kogej, ki je predstavila umetnico. Po kulturnem programu in ogledu razstave so se udeleženci zadržali v prijetnem druženju.

Organizatorji praznika so letos povabili slikarko Marlies Liekfeld – Rapetti.

Rodila se je leta 1939 v Königsbergu (današnji Kaliningrad), ki je zelo povezana z Brdi in navezana na Šmartno. Najprej je prišla v avstrijsko hišo kot gostja, slikarka, kasneje je kupila malo hiško in se vseskozi vračala v Šmartno. Zdaj živi med Celovcem in Šmartnim.

Ustvarja v različnih tehnikah, najpogosteje s papirjem, ki ga sama ustvari, obdela, obarva in oblikuje v tridimenzionalne forme. Je izjemno ustvarjalna, njena dela so številni kolaži, akvarelne slike, tempera, akril in druge tehnike.

Prostor v turnu ob cerkvi sv. Križa jo je povsem prevzel, tako da je razstavo

Marlies Liekfeld – Rapetti v razstavnem prostoru.

Vasilij Vendramin, Marlies Liekfeld – Rapetti, Katja Kogej

postavila sama. Dela so se nepričakovano dobro ujela s strukturo kamnitega zidu kot ozadja.

Naslov razstave je bil Fragile - kot krhkost, občutljivost, tudi kot apel k pazljivem ravnanju. Dela so zelo abstraktna, sporočilo pa povsem jasno: krhkost bivanja, krhkost zarodka, krhkost ženskega telesa, krhkost nasploh, navsezadnje krhkost medosebnih odnosov, odnosov do vsega in vsakogar.

Umetnica je po osnovni izobrazbi medicinska asistentka. Sredi svojih petdese-

tih let je opustila poklic in prisluhnila pravemu poslanstvu – slikarstvu in tudi študirala.

Doslej je veliko razstavljala v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici. Dvakrat je razstavljala v Hiši kulture v Šmartnem, enkrat pa v Hitovi galeriji Paviljon v Novi Gorici. To je njena četrta razstava v Sloveniji.

V nedeljo popoldne pa se je odvijal križev pot s slovesno mašo. Po maši je sledilo družabno srečanje.

Ljubljanska Gostilna Pečarič

Tretje mesto na »Kuhna pa to« Mhm, kako je dišalo v ljubljanski Gostilni Pečarič. Tam se je odvijal 6. kuharski finale projekta »Kuhna pa to«. Letos so otroci sošolcem kuhali tradicionalna slovenska kosila: Brici briška, Vipavci vipavska, Gorenjci …

Projekt je podprlo Ministrstvo za zdravje in je potekal v okviru 10. nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek Slovenija, ki ga je sprejel Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Naša skupina Slastni piturali v zasedbi Andreje Markočič, Andreje Šimunović, Jana Bučinela in Tine Saksida se je pred strokovno komisijo dr. Janeza Bogataja, Tanje Pintarič (Gostilna Rajh), Valterja Kramarja (Hiša Franko), Tomaža Bolke (Gostilna Krištof), dr. Katje Povhe Jemec (MZ) in Draga Bulca pomerila s 17 najboljšimi slovenskimi šolami (od skupno 90).

Odrezali so se!

Pohvale in čestitke!

Mentorica Vojka Gregorič Mozetič Poletje 2017 / Briški časnik / 38

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Občina Dogodki

Dobrote slovenskih kmetij

Briške dobrote med najboljšimi Na 28. ptujski razstavi »Dobrote slovenskih kmetij«, ki se je odvijala na Ptuju med 19. in 21. majem, so strokovno komisijo navdušile tudi briške kmetije.

Skupno je bilo na razstavi prijavljenih 1191 izdelkov, 148 iz Primorske. Zlato priznanje je prejela polovica prijavljenih, kar dokazuje, da so slovenski domači izdelki visoke kakovosti, kar je v nagovoru zbornika poudaril tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič: »Razvoj dopolnilnih dejavnosti je prinesel napredek, ki navdušuje in dokazuje, da premore slovensko podeželje kulinarično pestrost, ki nam jo zavidajo marsikje.« Kako so se izkazali Brici? Na področju suhega sadja si je Vojko Rutar iz Dobrovega prislužil kar dva znaka kakovosti in zlati priznanji, in sicer za prunele in briške dateljne. Srebrno priznanje so mu podelili za suhe marelice. S poznanimi posebnimi marmeladami si je znak kakovosti priborila Sadno-zeliščna hiša Kikrca iz Drnovka. Nagrado jim je prinesel kraljevi džem breskev. Slednji je dobil tudi zlato priznanje. Na področju marmelad iz ene vrste sadja so si zlato priznanje priborili na Kmetiji Kovačevi iz Vedrijana z domačo figovo marmelado. Kikrca pa je navdušila tudi s čaji. Dve zlati priznanji so podelili »čaju za crtanje« in »čaju, ki pomirja«.

Seveda ne moremo mimo briškega paradnega konja – vina.

Kmetija Šibav iz Neblega si je na Ptuju prislužila srebrno priznanje za sauvignon. Bronasto priznanje pa je okronalo marelični liker Vojka Rutarja.

Da briško olje sodi v sam vrh najbolj kakovostnih, so dokazali briški oljkarji. Sedem zlatih priznanj je priromalo v Brda: Kmetija Kovačevi z bio ekstra deviškim oljem, Kmetija Prinčič

iz Višnjevika z ekstra deviškim oljčnim oljem, Jadran Jakončič iz Huma z »Uljem« - ekstra deviškim oljčnim oljem, Silvana Mišigoj iz Višnjevika z ekstra deviškim oljčnim oljem, Kmetija Jenko iz Medane z »Oljkovim oljem«, Kmetija Simčič iz Huma z ekstra deviškim oljčnim oljem in Kmetija Bučinel iz Gradnega z ekstra deviškim oljčnim oljem. Slednja si je prislužila zlato priznanje tudi za aromatizirano olje iz oljk in dodatkov, in sicer za oljčno olje iz oljk in limon. »Želim in upam, da vsaka skrivnost slovenskega podeželja najde svojega naslednika, da tradicijo in običaje ohranimo za prihodnje rodove ter da pestrost kulinarične ponudbe naše Slovenije najde pot do naših miz,« je nazadnje v zborniku dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Verjamemo, da bo briška kulinarična pestrost gurmane navduševala še mnoge bodoče generacije.

Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja

KVČB (Kronično vnetne črevesne bolezni)

Svetovni dan KVČB – 19. maj 2017 Kratica KVČB pomeni kronično vnetne črevesne bolezni, ki vključujejo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis – dve resni kronični bolezni prebavnega trakta, za katerima po vsem svetu oboleva pet milijonov ljudi (v Sloveniji je okrog 7000 bolnikov). V večini primerov je bolezen mogoče nadzorovati z zdravili, toda kljub obširnim raziskavam niti vzroka niti zdravila za KVČB še ne poznamo (www.kvcb.si).

Svetovni dan KVČB, ki ga praznujemo 19. maja, izpeljejo organizacije, ki zastopajo bolnike s KVČB v 38 državah na štirih kontinentih (Avstralija, Argentina, Brazilija, Kanada, Japonska, Izrael, Nova Zelandija, Izrael, ZDA ter Evropa) in med njimi je tudi Slovenija. Znak za svetovni dan KVČB je vijolična pentlja in vijolična barva, v katero se odenejo vse pomembne stavbe in spomeniki po svetu (Eifflov stolp, Jezusov kip v Riu de Janeiru itd.). V Sloveniji za organizacijo skrbi društvo KVČB iz Maribora, v okviru katerega letos ponovno deluje tudi goriška sekcija z novo predsednico Urško Koren. V Mariboru so ob tej priložnosti obarvali sodni stolp na Lentu, v Brdih pa smo obarvali Vilo Vipolže, za kar se moram zahvaliti direktorici ZTKMŠ Brda Tini Novak Samec.

Vijola pentlje smo si nadele tudi članice Društva briških žena in deklet, saj se zavedamo pomembnosti ozaveščanja, ki ga je zaenkrat žal še premalo kljub velikemu številu bolnikov. Zdi se nam, da o tovrstnih težavah ne smemo govoriti, vendar se moramo zavedati, da nismo sami in da si lahko medsebojno pomagamo prebroditi marsikatero težavo in tegobo. Tudi sama sem bolnica in članica društva, zato vabim vse, ki se srečujete s to boleznijo, da se vključite v društvo, ki je dejavno s podajanjem informacij in svetovanjem.

Informacije lahko najdete na spletni strani www.kvcb.si ali na facebook profilu.

Silvestra EB Saffigna, Vir: spletna stran društva KVČB Fotografija: Dani Kristančič Poletje 2017 / Briški časnik / 39

Dogodki

Dan državnosti

Slavnostni govornik s kitaro Mladinski klub Cerovo je tudi letos ob dnevu državnosti pripravil proslavo, ki je bila v soboto, 24. junija. K sodelovanju so prvič povabili briške krajevne organizacije borcev za vrednote NOB. Tako so poleg praporščaka s praporom OZVVS Brda stali tudi praporščaki s prapori KO ZB Dobrovo, Kojsko in Medana.

V programu so sodelovali še solist Domen Kozinc, otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič, MoPZ Srečko Kumar Kojsko pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja, Pevski zbor Cerovo pod mentorstvom Lili Simčič, Twirling mažoretni klub Brda in Folklorno društvo Ivan Laharnar Planota s Šentviške Gore.

Po prihodu praporščakov je Domen Kozinc zapel slovensko himno. Nato je v imenu Občine Brda spregovorila Teja Jelina.

Pozdravila je vse prisotne, prizadevne organizatorje dogodka, pripadnike OZVVS in zveze borcev za vrednote NOB. Zahvalila se je vsem prisotnim za udeležbo in mladim Cerovcem za dolgoletno organizacijo proslave ter zaključila: »Dan državnosti je za vse nas nedvomno pomemben dan, dan veselja, predvsem pa dan ponosa. Bodimo ponosni na naša Brda in imejmo radi našo ljubo Slovenijo.« Slavnostni govornik je bil Drago Mislej - Mef, znani kantavtor, ki je pred mikrofon stopil s kitaro. Najprej je spomnil, da se je vojna za Slovenijo začela pravzaprav na Primorskem dan pred uradnim 27. junijem, vendar Primorci ne delamo velike zgodbe iz tega, saj smo bili vedno pred ostalimi v Sloveniji. Italijanskemu fašizmu so se na Primorskem prvi upirali TIGR-ovci, znani so naši mladi uporniki črni bratje. Partizanski pevski zbor Pinko To-

mažič pa bo rešil partizansko pesem za prihodnje rodove Slovencev. Naši oblastniki so nam napisali deklaracijo o neodvisnosti, nato ustavo in potem še preštevilne zakone, ki nas utesnjujejo.

Med govorom in po njem je zapel nekaj svojih pesmi. Bil je to neobičajen govor, ki pa je prisotne navdušil.

Scenarij za proslavo je napisala Anja Nikolavčič, povezovali pa sta jo Tereza Peršolja in Pia Žakelj, ki sta tudi recitirali Kajuhovo Slovensko pesem.

Za prijetno druženje in ples je igral Nočni skok, glasbena zasedba iz slovenske Istre.

Milena Beguš Fotografija: Andrej Colja

Društvo upokojencev Kojsko

Razstava ročnih del Elvire Markočič V nedeljo, 26. marca 2017, so se upokojenke in upokojenci DU Kojsko zbrali v Gornjem Cerovem na rednem občnem zboru, ki je bil letos tudi volilni, saj je dosedanjemu vodstvu potekel štiriletni mandat.

Predsednik Karlo Turk je uvodoma pozdravil vse prisotne in predlagal počastitev spomina na preminule člane društva.

V nadaljevanju so bila podana poročila za leto 2016 o izvedenih aktivnostih, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča.

Sledile so volitve novega vodstva. Predsednik Karlo Turk je predstavil predlog kandidatne liste, ki so jo prisotni soglasno potrdili. Predsedovanje je do nadaljnjega prevzel dosedanji predsednik.

Prisotne je v imenu PZDU pozdravil predsednik Zlatko Martin Marušič, v imenu Občine Brda pa podžupan Žarko Kodermac.

Za popestritev programa letošnjega zbora sta poskrbela harmonikar Karlo Zuljan in pevka Nada Mikulin. Poleg tega smo Poletje 2017 / Briški časnik / 42

Ročna dela Elvire Markočič iz Šmartnega

pripravili razstavo ročnih del iz bogate zbirke Elvire Markočič iz Šmartnega. Po zaključenem uradnem delu je sledilo družabno srečanje članov KO ZB in DU Kojsko s pogostitvijo.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Dogodki Občina

Sabotin

Dvig zastave ob dnevu državnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Veteran Nova Gorica je tudi letos v sodelovanju z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Brda in drugimi lokalnimi institucijami organiziralo svečan dvig zastave na južnem pobočju Sabotina ter mašo v cerkvici sv. Valentina, ki jo je vodil vojaški kaplan Milan Pregelj.

Pri dvigu zastave je zbrane nagovoril podpredsednik OZVVS Veteran Nova Gorica Lucijan Saksida, pozdravne besede pa sta podali poslanka Evropskega parlamenta Patricija Šulin in predsednica Krajevne skupnosti Solkan Darinka Kozinc. Za slovesen pridih je poskrbela Občina Brda, ki je udeležencem podarila briško penečo rebulo. Ko je visoko na nebu zaplapolala slovenska zastava, so nazdravili domovini. Osrednja slovesnost se je odvila pri okrepčevalnici Park miru na Sabotinu. Med gosti so bili predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, podpredsednik deželnega sveta pokrajine Furlanije – Julijske krajine Paride Cargnelutti, podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon, predstavniki združenja artilerijcev Republike Italije sekcija Buttrio in drugi.

Za kulturni program so poskrbeli pevski zbor Provox in dramski igralec Radoš Bolčina. Kljub hudemu nalivu in orkanskemu vetru se je slovesnost nadaljevala v okrepčevalnici Park miru na Sabotinu, kjer sta skrbnik Bogdan Potokar in Valerija Potokar z osebjem poskrbela za prijeten zaključek svečanosti na Sabotinu.

Besedilo in fotografije: Mitja Močnik

50 let zaključka šole

8.b iz šolskega leta 1966/67 se je po pol stoletja ponovno zbral Kar težko je verjeti, kako hitro mine čas … S slednjim se gotovo strinja tudi nekdanji 8.b razred, ki je pred 50 leti kot prva generacija nove zgradbe zaključil osnovno šolanje na Dobrovem. Simpatična druščina 25 nadobudnih Bricev iz Vedrijana, Neblega, Plešivega, Zalega Brega, Kozarnega, Barbane, Brdic pri Neblem in Fojane je bila že v času druženja v šolskih klopeh zelo združena.

In kar ganljivo je bilo srečanje pred OŠ Dobrovo v soboto, 17. junija, ko je bratovščino 50 let kasneje na šolskem stopnišču ponovno fotografiral Andrej Colja. Druženje so nadaljevali v gostilni Pri spomeniku v Gonjačah, kjer so do jutranjih ur obujali nepozabne anekdote iz šolskih dni. »Najbolj nostalgično se spominjam ravno zadnjega šolskega dne, ko smo zakorakali vsak v svojo življenjsko avanturo. Takraten vstop v novo šolo nam je gotovo ostal v prelepem spominu. Po 50 letih nam je uspelo ponovno združiti 16 nekdanjih sošolcev, od petih smo se žal morali pred časom posloviti, dva pa sta se odselila iz Brd, vendar imajo v naših srcih posebno mesto,« nam je ob tem povedal Dejan Simčič.

Erika Koncut Fotografija: Andrej Colja Poletje 2017 / Briški časnik / 43

Dogodki

­

Dom upokojencev Podsabotin

Smeh nas nič ne stane Smeh prinaša srečo v hišo, je pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo tedaj, kadar se ga podarja. Smeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši …

Naši stanovalci pri predsedniku republike Borutu Pahorju

Srečanje žoga bendov v Kranju

Praznovanje rojstnih dni

Stanovalci, otroci vrtca in čarodej Andrej

Razigranost stanovalcev

Mladi in mladi po srcu skupaj

Bobnanje skupaj z otroki vrtca Kanal

Poletje 2017 / Briški časnik / 44

­

Občina Dogodki

Gornje Cerovo

Arheologija v Brdih V prostorih Vaške skupnosti Cerovo v Brdih je potekalo predavanje z naslovom Arheologija v Brdih: arheološke raziskave v cerkvi svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem. Predavala sta dr. Teja Gerbec iz Goriškega muzeja in dr. Tomaž Fabec iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Preventivne arheološke raziskave so v prezbiteriju cerkve sv.

Lenarta potekale leta 2014 in jih je vodilo podjetje Avgusta d. o. o., leta 2016 pa je zaščitna izkopavanja opravila ekipa Centra za preventivno arheologijo v sodelovanju z Goriškim muzejem in akademijo Accademia Jaufré Rudel di studi medievali iz Gradišča ob Soči. Gre za prve arheološke raziskave visokega in poznega srednjega veka, ki so bile doslej opravljene v Brdih in na podlagi katerih lahko sedaj več povemo o življenju Bricev v tedanjem času. Med izkopavanji so bile odkrite starejše cerkvene faze s spremnim pokopališčem, prva iz časa 11.–13. stoletja, druga iz 13.–15. stoletja. Slednjo zaznamuje izgradnja cerkvene apside v romanski maniri, ki bo v cerkvi ostala prezentirana. Čeprav študije osteološkega gradiva še niso povsem zaključene, so bili na predavanju predstavljeni prvi, zelo zanimivi in pomembni izsledki. Na prostoru, velikem le 6,5 m2, je bilo raziskanih preko 30 grobov, glede na izračun pa je bilo na temu prostoru pokopanih več kot 60 pokojnih. Za vse pokope je značilna usmerjenost vzhod–zahod s pogledom proti vzhodu, posebej pa je zanimiv način pokopa, ko so glavo in včasih tudi ramena obdali in prekriti s kamnitimi ploščami, s čemer ta del telesa ni bil zasut z zemljino, temveč je ostal v »praznem« prostoru. Glave pokojnih so bile s pomočjo »zemljene podlage« privzdignjene, na tak način pogled pokojnikov ni bil usmerjen proti nebu, temveč naprej proti nogam oziroma proti vzhodu. Temu načinu pokopa na tej stopnji raziskav še ne poznamo primerjav. Antropološka analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da je v visokem in poznem srednjem veku pokopališče v Dolnjem Cerovem uporabljala ruralna skupnost. Na splošno rečeno je za pokojne značilno, da je bila njihova telesna struktura izrazito močna, kar velja tako za moške kot tudi za ženske in otroke, predvsem je jasno, da je bilo telo preoblikovano zaradi intenzivne uporabe rok, predvidoma zaradi kopanja, torej poljedelstva. Prostor ob apsidi je bil v prvi fazi namenjen pokopavanju vseh, v drugi fazi pa so bili na tem mestu pokopani predvsem moški in otroci (morda moškega spola?). Morda proti koncu 15. stoletja ali verjetneje še v 16. stoletju je cerkev med drugim dobila nov prezbiterij, grajen v gotski tradiciji, ki še danes kljub poznejšim predelavam in povečavam cerkve ostaja eden od njenih razpoznavnih elementov. Predelave

cerkve so pokazale tudi opravljene geofizikalne raziskave, ki ob tem nakazujejo, da cerkev v Dolnjem Cerovem v svoji notranjosti in neposredni okolici ohranja še kakšno zanimivost.

Dr. Teja Gerbec Fotografije: Blaž Orehek

Kamun

Delovna akcija v Kamunu Peklenska vročina v juniju ni zaustavila voljnih prostovoljcev, da ne bi betonirali dela dovozne poti do pokopališča v Kožbani. Z materialnimi sredstvi občine ter delovno silo domačinov to ni težko.

Franko Trakonja Poletje 2017 / Briški časnik / 45

Dogodki

Prvo desetletje Turističnega centra Venko

»Imeli smo jasno vizijo: narediti nekaj dobrega zase in za Brda!« Kar težko si je predstavljati, koliko gradbincev in podizvajalcev se je trlo na območju nekdanje karavle v Malnu – Neblem pred nekaj več kot desetimi leti. V le nekaj mesecih je propadajoči vojaški kompleks dobil čisto novo podobo z vsebino, ki je dala zaposlitev sedemdesetim mladim in pognala briški turizem. Pa vendar se je uspešna poslovna zgodba začela veliko prej, leta 2003 … »Eno poglavje se končuje, imamo pa že vizijo o širitvi dejavnosti. Ključno za ta korak bo sprememba zakonodaje o igrah na srečo. Odvisni smo od politike, ki usmerja razvoj, in zato upamo, da nam bo zakonodaja omogočila širitev in odprtje 25 novih delovnih mest,« pravi direktor družbe Miran Klanjšček.

»Bila je zamisel štirih prijateljev. Zaželeli smo si poslovno avanturo na podlagi dejavnosti, ki smo jo vsi dobro poznali,« nam direktor družbe Trine, d. o. o., Miran Klanjšček opiše prve pogovore o skupnem sodelovanju. Prvi izziv, s katerim so se spoprijeli, je bila izbira lokacije, kamor bi turistični center umestili. Zamisli je bilo kar precej, vendar je obveljala odločitev, da bodo svojo skupno poslovno zgodbo začeli pisati v Brdih. Igra naključij je hotela, da so si kot prvo (in edino!) lokacijo ogledali samevajočo in neizkoriščeno karavlo v Neblem. Poslovna zamisel se je z lokacijo v zahodnih Brdih zlila do popolnosti.

Pred naslednjim korakom – odkupom zemljišča – so namero o gradnji turističnega centra predstavili lokalni skupnosti in občinskemu svetu, ki je 30. septembra 2003 projektu izglasoval zeleno luč in odprl pot nadaljnjim postopkom. »Župan in svetniki so prepoznali resnost naše idejne zasnove turističnega centra in pozitivne učinke, ki jih lahko takšna dejavnost prinese, za kar smo takratni sestavi občinskega sveta zelo hvaležni,« poudarja direktor družbe. Na podlagi sklepa občinskega sveta so tako odkupili zemljišče v Neblem, temu pa je sledila priprava elaborata za pridobitev igralniške koncesije. »Imeli smo zelo dobro izdelan projekt, kar je odtehtalo, da je ministrstvo za finance dalo soglasje. Potrebnih pa je bilo veliko pogovorov in predstavitev na različnih ministrstvih.

Partnerstvo štirih kolegov je bila velika prednost,« se spominja Klanjšček. Igralniške koncesije so se razveselili skoraj dve leti po soglasju občinskega sveta, 12. avgusta 2005.

Tako se je začelo iskanje investitorja 22-milijonskega projekta. »Gre za enega ključnih dejavnikov, da smo lahko zamisel izpeljali do uresničitve. Sestali smo se tako z domačimi kot tujimi bankami, nazadnje pa je kot najbolj optimalna odločitev, ki se je tudi pozneje izkazala za najboljšo, obveljala izbira banke NKBM,« dodaja prvi mož družbe. Vzporedno z iskanjem naložbenika so se družbeniki Milan Berginc (prvi direktor družbe), Tase Lazovski, Bruno Bizjak in sedanji direktor družbe Miran Klanjšček povezali s projektantsko pisarno Stolp, d. o. o., in arhitektom Alešem Šuligojem, s katerim sodelujejo še Poletje 2017 / Briški časnik / 46

danes: »Zavedali smo se, da bomo objekt zgradili v okolju, v katerega moderna gradnja ne spada. Tako smo navdih našli v dobrovskem gradu. Arhitekt je našim željam povsem prisluhnil.« V lepem spominu je družbenikom ostalo tudi prvo srečanje z izbranim izvajalcem gradbenih del Primorjem: »Že na prvem srečanju smo načeli pogovor o rokih gradnje! Bil je velik projekt, ki ga je bilo Primorje sposobno izpeljati.« Prvi kamen so namreč položili 22. oktobra 2006, pol leta pozneje, za prvomajske praznike, pa je bila gradnja že končana.

Občina Dogodki

Prvo desetletje Turističnega centra Venko

»Ob 10-letnici smo v prvi vrsti ponosni, da zelo dobro sodelujemo z občinsko upravo in lokalno skupnostjo, poleg tega pa tudi, da so vse obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev poravnane,« je zadovoljen direktor družbe Miran Klanjšček.

hsah

Obdobje gradbenih del so družbeniki izkoristili za iskanje kadrov. Vodilo jim je bilo poiskati čim več osebja v lokalnem okolju, kar jim je v večini tudi uspelo. Vendar je bilo še vedno premalo usposobljenega kadra, zaradi česar so morali prvotni načrt, da bi dejavnost začeli z začetkom maja, preoblikovati in slovesno odprtje centra prestaviti za več kot mesec dni. V tem času so poleg usposabljanja osebja opravljali še razna druga dela in aktivno promovirali nov turistični center. »Vedno se je izkazalo za prednost, da v tovrstnem poslu deluje ekipa, ki si zaupa in si delo porazdeli tako, da so učinki poslovanja čim boljši,« poudarja Klanjšček.

»Ko smo se odločili za tako velik zalogaj, ni bilo lahko. Danes, ko je vse mimo, me preplavlja prijeten občutek, da se je vse izteklo po začrtanih tirnicah. Vsak od štirih družbenikov je prispeval ogromno znanja, potrpežljivosti in volje, da smo projekt uresničili in da se je center uspešno umestil v prostor,« pove direktor družbe Miran Klanjšček.

Otvoritveni trak so prerezali 20. junija 2007, toda le mesec dni po odprtju so že naleteli na prvo težavo. Oblast je mednarodnemu mejnemu prehodu v Neblem, ki je bil v poletnem času prosto prehoden vso noč, spremenila urnik prehodov. Odprt je bil le do polnoči, družbenikom pa je skupaj z briško občinsko upravo in novogoriško policijsko postajo uspelo doseči, da je italijanska oblast prehod zapirala uro pozneje. Tovrstna ovira, saj so gostje center zapuščali veliko prej, kot bi si želeli, je družbenikom prizadejala hud udarec, k sreči pa so se le dva meseca pozneje, 24. decembra, ob padcu Schengena meje popolnoma odprle.

Sledila so leta, ko je poslovanje teklo zelo lepo in je bila zabaviščno-turistična dejavnost zelo uspešna, vendar je kaj kmalu tudi turistični center v Neblem prizadela gospodarska kriza. »Treba se je bilo odzvati in se prilagoditi dani situaciji,« se spominja direktor družbe in dodaja: »Leto 2012 je bilo leto manjše krize.«

»Priznanje Občine Brda ob naši 10-letnici poslovanja veliko pomeni vsem zaposlenim, predvsem pa izraža zaupanje. Obenem nam nalaga odgovornost, da tudi v prihodnje vsi skupaj pripomoremo k še boljšemu vključevanju v prostor, v katerem delujemo,« je ponosen direktor družbe Trine, d. o. o., Miran Klanjšček.

Čez eno leto pa se je družbenikom odvalil kamen od srca, konec je bilo velike skrbi: poplačali so namreč vse kredite in obveznosti do NKBM. »Z odplačilom dolga je v podjetju gotovo zavladalo olajšanje, ki danes vsem zaposlenim daje gotovost, da se postavljamo po robu krizi, ki žal še vedno traja,« pojasnjuje Klanjšček. Leta 2013 sta bila še dva prelomna trenutka: vodenje podjetja, ki ga je do upokojitve opravljal Milan Berginc, je prevzel Miran Klanjšček. Obenem se je upokojil še družbenik Tase Lazovski. Druga prelomnica pa je bilo preoblikovanje lastniške strukture, saj je vanjo vstopil Berginčev sin, sicer vodja igralnega salona, Matej Berginc. »Upokojitvam navkljub imamo usposobljen mlad kader, ki lahko prevzema vsa pooblastila in odgovornosti,« zatrjuje direktor družbe in dodaja: »Naše podjetje je zgodba o uspehu, vendar tega ne bi bilo, če ne bi imeli osebja, ki odgovorno in z močnim občutkom pripadnosti uresničuje zastavljene cilje in vestno opravlja dogovorjene naloge.« Turistični center Venko je že od prvih korakov tesno povezan z okoljem, v katerem deluje. »Kupujemo izdelke, ki so proizvedeni v domačem okolju,« je pojasnil Klanjšček in pristavil: »Eden naših večjih vložkov v okolje je tudi sodelovanje z NK Brda skupaj z Občino Brda.« Sodelujemo na področju športnih aktivnosti in briške kulture. Stalnica je postal kulturni dogodek v Vili Vipolže ob največjem slovenskem kulturnem prazniku.

Erika Koncut Poletje 2017 / Briški časnik / 47

Dogodki

POP delavnica

Foto: Andrej Colja

V Vipolžah za eno noč obudili plesišče

V soboto, 3. junija, je bil prostor ob vipolškem gradu, današnji Vili Vipolže, po mnogih letih spet zares plesišče.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je gostil »revival« enega od finalov glasbenega tekmovanja »POP delavnica« iz 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja, ki se je vsako leto zaključil s televizijsko oddajo s terena. Leta 1987 se je tak večer zgodil na tedanjem poletnem plesišču v Vipolžah, zmagovalci po izboru občinstva oziroma strokovne žirije pa so bili zasedba Martin Krpan s pesmijo Še je čas, Janez Bončina - Benč in skupina Bianco z nepozabno popularno Gremo na pico. »Ideja se je rodila že ob odprtju Vile Vipolže oktobra 2015.

Takrat smo skupaj z domačini obujali spomine na nepozabne plese in tudi POP delavnico, ki je leta 1987 v Vipolže pripeljala na tisoče obiskovalcev,« je povedala direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Tudi Vlado Kreslin ni skrival Poletje 2017 / Briški časnik / 48

navdušenja in bil velik pobudnik za obuditev dogodka.

Tistega sobotnega večera so se vrnili na prizorišče člani nekdanje domače zasedbe Bianco in Argonavti. Obiskovalce so navdušili s starimi hiti ter skupaj s številnimi obiskovalci zapeli tudi nepozabno Gremo na pico v Novo Gorico. Za veliki finale so biški glasbeniki obiskovalcem postregli s pico. Na oder, kjer je pred tremi desetletji slavil, se je vrnil Janez Bončina - Benč s skupino. Krpanov ni bilo zaradi zdravstvenih razlogov Vlada Kreslina, je pa prišel Aleš Klinar, takrat član slovite slovenske rock zasedbe Martin Krpan in kasneje Agropop, danes eden od glasov Rock Partyzanov. Ti so tudi sklenili plesni dogodek, in sicer z med 30 in 20 let starimi uspešnicami popularnih skupin z vseh koncev nekdanje Jugoslavije.

Tina Novak Samec Fotografija: Damjan Simčič, Zoso

Občina Dogodki

Najstarejši obrtnik leta 2016

Boris Zucchiati Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na slavnostnem dogodku, ki je potekal decembra 2016 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, podelila prestižno priznanje Obrtnik leta 2016, priznanje Najstarejši obrtnik leta 2016 ter slavnostno podelila Mojstrske diplome.

Dogodek ima dolgoletno tradicijo. Na njem podeljujejo prestižne nazive najboljšim podjetnikom, ki so po mnenju komisije za izbor Obrtnika leta Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije s svojim dolgoletnim delovanjem in dosežki zaslužni za posebna priznanja.

Prestižno priznanje Najstarejši obrtnik leta 2016 je dobil briški rojak Boris Zucchiati, ki sicer živi v Vrtojbi, korenine pa ima na Plešivem, na domačiji, ki so ji rekli »pr Trobnvih«.

Avtoprevozniško podjetje Zucchiati Boris s. p., avtoprevozništvo - tuzemski in inozemski promet je Zucchiati ustanovil leta 1964, ko se je med prvimi na Goriškem odločil za samostojno podjetniško pot.

Zaradi poslovnih, logističnih in družinskih razlogov si je z ženo Marijo dom uredil v Vrtojbi, kjer sta se jima rodila otroka Igor in Vera. Igor je nadaljeval poklicno pot po očetovih stopinjah. Boris pa hudomušno pravi, da bodo lahko govorili o družinski tradiciji, ko bo ta stara vsaj sto let.

Nad tovornjaki je bil vedno navdušen in ne razmišlja o upokojitvi, čeprav je letošnjega 18. marca dopolnil 80 let. Pravi, da te to, da si aktiven, dela živega. Po dolgi poklicni poti v lastnem podjetju, kjer ima še dva zaposlena, je še danes dejaven in bo, kot pravi, dokler mu bo zdravje dopuščalo.

Veselje do dela ga žene naprej, čeprav pravi, da se je poklic šoferja močno spremenil. Postaja zahtevnejši zaradi velikega prometa in splošne napetosti v družbi, posledično tudi na cesti.

Ob prejemu prestižnega priznanja mu iz uredništva Briškega časnika čestitamo in mu želimo še veliko prevoženih kilometrov.

Monika Prinčič Fotografija: osebni arhiv

Boris Zucchiati

Sabotin

Nočni pohod ob polni luni V sredo, 10. maja, ob polni luni je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda organiziral voden nočni pohod na Sabotin Zvečer se je na avtobusni postaji v Podsabotinu zbralo 22 pohodnikov. Prišli so iz različnih krajev na Goriškem, s Krasa in iz Brd. Vodja pohoda, predsednik OZVVS Brda, publicist, pisatelj in raziskovalec soške fronte Mitja Močnik, je orisal vlogo Podsabotina in okolice v obdobju prve svetovne vojne in opisal traso pohoda po nekdanji vojaški cesti Podsenica–sv. Valentin, ki je bila zgrajena leta 1916 v samo 16 dneh. Na poti je sledil postanek s predstavitvijo za-

ledja italijanske vojske na Mlaki pri Dolu in bojišča na Sabotinu pri piramidah, nato so se spustili v strelski jarek, ki vodi do okrepčevalnice in muzeja na Sabotinu. Tu jih je gostoljubno sprejel skrbnik okrepčevalnice Bogdan Potokar, da so se pred ogledom kavern in povratkom v Podsabotin okrepčali.

Ob povratku je pohodnike kot na začetku občasno spremljala polna luna. Razpoloženje udeležencev je bilo odlično. Pohod se je zaključil v Podsabotinu ob 1.30. S prijetnimi vtisi so se razšli in si zaželeli nasvidenje naslednjič.

Fotografije: Mitja Močnik Poletje 2017 / Briški časnik / 49

Dogodki

Peter Marinič in Tatjana Jug

Energijsko-sprostitveni pohodi Energijsko-sprostitveni pohodi so novost v Goriških brdih, ki jo ponujata Peter Marinič in Tatjana Jug. Združena v ljubezni in povezana v poslovnem svetu se kot par lepo dopolnjujeta na vseh področjih. Ideja za skupno vodenje pohodov je sledila povsem spontani, naravni poti delovanja z željo, da pomagata ljudem začutiti sebe in naravo.

Peter je lokalni turistični vodnik in ljubezen do domačega kraja in Goriških brd lahko začutite v vsaki njegovi besedi.

Razkrije skrite kotičke Brd, ki jih še Brici ne poznajo, ter odpre okno v drugačen pogled naše pokrajine skozi energijsko močne zemeljske točke, kjer se največkrat nahajajo posebne cerkvice. V njegovem žepu se vedno skriva nihalce, s katerim sta skupno pot našla že leta 2008, ko se je začel ukvarjati z radiestezijo.

Tatjana je srčni raziskovalec življenja samega. Že od malih nog jo zanima vse tisto, kar je očem skrito, česar se ne da ubesediti, pa vemo, da obstaja. Ko potrebuje stik s sabo, da se ponovno poveže s svojo notranjostjo stran od hitrega tempa življenja, se rada umakne v tihe kotičke narave, kjer se čas ustavi, bremena odložijo in misli zbistrijo. Je iVitalis vaditelj ter energijski kinezioterapevt, svoje znanje pa z velikim veseljem deli naprej. V Novi Gorici in v Brdih vodi vaje za dvig in zbiranje življenjske energije po metodi Touch for health - z dotikom do zdravja.

Ko se njuni energiji združita, postaneta raziskovalca in se podata na pot iskanja posebnih krajev, poznanih po močnih energijah, kot so energijski parki, labirinti, cerkve, gozdovi, ostanki zelo starih kultur ... tako po Sloveniji kot v tujini. Doživljata jih vsak na svoj način: Peter skozi radiestezijske meritve in opazovanjem narave, Tatjana zapre oči in se prepusti občutkom.

Tudi v Brdih obstaja nekaj takih lokaciji, ki nosijo v sebi prvinski zapis. Narava nam lahko nudi ogromno, če se jo ponovno naučimo opazovati in se z njo povezati.

Zaradi hitrega tempa življenja smo se ljudje oddaljili od narave in marsikaj v življenju nam postane samo po sebi umevno. Zato se vprašamo, koliko imamo ozaveščeno naše telo, koliko znamo čutiti stopala, ki cele dneve izolirana v čevljih ne pridejo več v stik z zemljo, z zemeljsko energijo? Kakšno je naše dihanje? Znamo še vdihniti globoko sami vase, ali se dihanja sploh ne zavedamo več? Vdih je vnos novega in izdih tisti, ki prazni telo, misli, čustva in duha.

Da bi ponovno odkrili povezavo z naravo, sta oblikovala serijo pohodov. Pred in po pohodu vsakemu udeležencu opravita meritve energijskega stanja telesa. Meritve nudijo vpogled v spremembo, ki jo prineseta stik z naravo in vadba. Na njunih pohodih lahko izkusite tudi bosonogo hojo, čuječno hojo, hojo v tišini …

V sklopu pohodov petih elementov skozi celo leto izvajata pohode, ki so usmerjeni v prav določen letni čas. Razdeljeni so po sistemu petih elementov, kot jih pozna tradicionalna kitajska medicina - les, ogenj, zemlja, kovina in voda. V posameznem obdobju se posvetita krepitvi pripadajočega elementa.

Pohod elementa les sta izvajala vse do konca aprila, z začetkom maja pa sta začela izvajati pohode elementa ogenj, kjer z Poletje 2017 / Briški časnik / 50

udeleženci posvečajo veliko pozornosti srcu in pripadajoči energiji, ki je v času poletja obilna in se širi navzven. Poletje je primeren čas za več druženja, aktivnosti in manj hrane.

Izvajata tudi pohode z drugačnimi vsebinami, kot na primer pohod petih čutov, pohod za ženske, pohod v tišini, bosi pohod, nočni pohod ter pohodi za zaključene skupine.

Energijsko-sprostitveni pohodi niso zahtevni in so tako primerni za vsakogar. Trajajo različno, od dveh do petih ur, nekateri imajo vključen tudi topel obrok v naravi.

(Nadaljevanje na 51. str.)

Občina Šport

Idrija

(Nadaljevanje s 50. str.)

Srečanje mizarjev v Idriji

Zadnjo soboto v maju so se na družabnem srečanju v Idriji ponovno, že dvajsetič, zbrali nekdanji učenci mizarske šole v Idriji.

Na srečanju so obujali spomine na obdobje od leta 1956 do 1962, na čas, ko so v Idriji pridobivali znanje za mizarjenje.

Bernard Bučinel

Mrzlo aprilsko jutro

Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena Datumi razpisanih pohodov so sproti objavljeni na spletni strani www.brda.si ter na fb strani Poti-Sentieri-Trails.

Nataša Vuga Urbas

21. aprila so se uresničile bojazni kmetov, ki so vse od toplih božičnih dni trepetali, kaj bo prinesla velika noč. Star ljudski pregovor namreč pravi: »Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.« Tako smo se prvi petek po veliki noči, kot je opozarjala tudi Agencija RS za okolje, prebudili v izredno mrzlo jutro ob ovenelih poganjkih trt. Nekatere sorte, kot pravijo kmetje, so si nekoliko opomogle, druge zgodnejše sorte pa manj.

8708-­‐šp

Nogometni klub Brda Dobrovo Trg 25. Maja 2 5212 Dobrovo v Brdih Email:info@nkbrda.si; nkbrda@gmail.com

NOGOMETNI KROŽEK NK BRDA NK BRDA BO TUDI V NASLEDNJEM ŠOLSKEM LETU ORGANIZIRAL NOGOMETNI KROŽEK ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE. VADBA BO ORGANIZIRANA DVAKRAT TEDENSKO PO ENO ŠOLSKO URO NA OŠ DOBROVO V ŠOLSKI TELOVADNICI. VADBA SE BO PRIČELA V PRVEM TEDNU OKTOBRA, TOČEN ZAČETEK KROŽKOV BO DOLOČEN NAKNADNO.

KONTAKT: 031 594 586 MATEJ Poletje 2017 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo in kmetijstvo

Rebula nekoč in danes

Simpozij o rebuli »Vino je zahteven proizvod in plemenita pijača, ki jo dobro pozna le malokdo«. Tako je o vinu med drugim zapisal Zvonimir Simčič, starosta slovenskega vinogradništva in vinarstva v svoji knjigi Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo. Še posebej bi to trditev pripisal vinu sorte rebula. Zgodovinski viri omenjajo rebulo že v 13. stoletju. Zapis iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene 27. maja 1336, govori o pridelavi »šestih veder Rebule« v neposredni bližini Višnjevika, kjer je stala nekoč najstarejša graščina v Brdih, grad Rittersberg. To je najstarejši točno lociran zapis, ki govori o pridelavi rebule. (Vir: Jadranski almanah, 1923; gradivo dr. Franca Kosa pod naslovom Goriška Brda v srednjem veku; dunajski vir cod. R & F 70, povzetek; Briški zbornik, 1999, str. 55 in v knjigi avtorice Tanje Gomiršek z naslovom Rebula nekoč in danes, 2007, str.17.)

Ko so nas na Prazniku rebule in oljčnega olja leta 2016 z obiskom počastili vitezi vina, natančneje Evropski red vitezov vina, se je med predstavitvijo praznika in zgoraj omenjenih zgodovinskih dejstev o rebuli rodila ideja za predavanje o tem.

Konzorcij Brda in Evropski red vitezov vina smo s finančno in organizacijsko podporo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Občino Brda 21. aprila v Vili Vipolže organizirali simpozij na temo »Rebula nekoč in danes«.

Evropski red vitezov vina je za predavatelja povabil uglednega člana z Dunaja, trojnega doktorja znanosti Alberta Gernot Absengerja. Profesor Absenger je med drugim avtor številnih knjig in strokovnih člankov s področja zgodovine človeštva in uživanja vina v preteklosti, predvsem v obdobju rimskega imperija in srednjega veka.

Profesor je v predavanju, ki je bilo iz nemščine simultano prevajano v slovenščino in italijanščino, veliko govoril o navadah in uživanju vina predvsem v srednjem veku. Profesorju žal ni bil poznan naš zgodovinski zapis o rebuli, kar sem spoznal že pred začetkom predavanja v pogovoru z njim.

Evropski red vitezov vina je leta 1468 ustanovil Cesar Friderik III in danes šteje preko 6000 članov. Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen leta 1990. Njihovo glavno poslanstvo je širiti sloves in kulturo pitja vina.

Prof. dr. Denis Rusjan je imel na simpoziju predavanje z naslovom »Stanje rebule v Brdih in pogled v bodočnost«. Poleg predstavitve sedanjega stanja rebule v Brdih je Rusjan nakazal tudi bodoče trende v pridelavi te sorte. Zanimiv je trend stalnega naraščanja količine sladkorja v grozdju rebule, ki naj bi se v bodoče še povečeval. Pomembno je, da za rebulo izbiramo prave višje ležeče lege in lapornata tla, na katerih lahko pridelamo vino najvišje kakovosti.

V pripravi so novi projekti predvsem na nadaljnji selekciji rebule tudi v smeri na bolezni odpornejših tipov in izbiri ter preverjanju obstoječih in novih podlag (serija M, M4). Poleg tega je na koncu nakazal pomembnost prenašanja znanja iz roda v rod in ohranjanje bogate tradicije vinogradništva v Brdih.

Goriška brda so za rebulo vseh stilov najboljše rastišče, tako kot je Cartizze za belo glero kot osnovo za penino Prosecco. Razmerje v ceni grozdja med Cartizze in nižinsko lego Conegliano – Valdobbiadene je 3 : 1.

Iz grozdja rebule je mogoče donegovati vse stile vina od peniPoletje 2017 / Briški časnik / 52

ne do sladkega vina iz sušenega grozdja. Tako širok izbor različnih tipov elegantnih vin ne doseže nobena druga sorta. V večini primerov nastopa rebula kot sveže suho vino z nižjo vsebnostjo alkohola. Kot taka nudi eleganco, rafiniranost in prijetnost vonja in okusa. Odlikuje jo občutek svežine, ki je prisotna pri vonju in okusu. Kvaliteta in harmonija kislin ustvarjata živost in vabljivost vina. Barve je slamnato rumene z zlatimi odsevi. Sveža spominja na citruse, s staranjem pa se razvijejo zrelejše note in tudi okus po cedri. Lepo spremlja ribje jedi. Ta opis vina rebula je iz knjige Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo avtorja Zvonimirja Simčiča. Temu lahko mirno pritrdimo, da je to osebna izkaznica rebule.

Toni Gomišček, ki je na simpoziju povezoval predavatelje, je po končanem predavanju v kleti Vile Vipolže izpeljal degustacijo petih stilov rebule in tako zaključil simpozij.

Ob tej priložnosti navajam o zgodovini še sledeče: Avstrijski enološki kongres v Gorici je leta 1891 zelo obširno opisal rebulo in kot predhodnico le-te iz rimskih časov omenil ime Evola ali pravilno Helvola. Rebula je bila v času kongresa omenjena celo kot aristokracija med vini. Oglej (Aquileia) je bil v rimskem času največje severno jadransko pristanišče in pomembno trgovsko središče za trgovanje vina in drugih pridelkov tudi iz naših krajev. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke Nadiže »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. do 9. stoletja pr. n. št.

Novo arheološko odkritje posode, v kateri so po analizi ugotovili, da gre za ostanke vina iz časa okoli 3000 let pr. n. št., je bilo celostransko objavljeno 16. marca 2017 v italijanskem časopisu Il Piccolo.

V Konzorciju Brda si prizadevamo za bodoči razvoj in pridelavo rebule v Brdih, k čemur sodi tudi trud za povečano zavedanje in poznavanje te sorte med Brici. Le mi lahko še povečamo vrednost tega vina in obseg pridelave, ki je žal v zadnjih letih nekoliko upadla.

Stereotip rebula – Brda se vedno bolj uveljavlja tudi zunaj meja Slovenije. Rebula je nepogrešljiv del identitete Brd, zato je bilo tudi na občinskem svetu doseženo soglasje, da bo imelo to vprašanje prioriteto tudi v primeru potrebe po dodatnih finančnih sredstvih.

Vino je bila od nekdaj posebna pijača, kar potrjujejo tudi številni pregovori najrazličnejših avtorjev.

Vino daje človeku moč, da je do sveta močan in prijazen.

(Sveto pismo) Aleš Kristančič Konzorcij Brda

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

V Kleti Brda na ogled nova razstava

Junaki vinogradov – Sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih Namen razstave, postavljene v prostorih Kleti Brda na Dobrovem, je predstaviti tradicijo, ki jo ima vinogradništvo in vinarstvo v Goriških brdih.

V večjem predprostoru je na podlagi originalnih predmetov prikazan postopek predelave grozdja, ki je bil v navadi konec 19. in v začetku 20. stoletja, torej v času do sodobnega načina vinifikacije. Opisi predmetov pa nas seznanijo tudi s predelavo grozdja v srednjem in novem veku.

Zanimivo je dejstvo, da so grozdje belih sort tlačili v velikih lesenih kadeh in mošt takoj nalivali v sode. To je bil tako imenovani vinski cvet, ki je veljal za vino prve kvalitete. Tropine so stisnili s stiskalnico in s tem pridobili prešanino, ki je bila drugorazredno vino. Slednjega so kupovali in prodajali lokalni gostilničarji. Rdeče sorte, ki jih je bilo na gričevnatem območju zelo malo, približno nekaj več kot 6 %, na njivah v ravnini pa nekaj več kot 50 %, pa so pridelali podobno kot danes, tako da so zmešali vinski cvet in prešanino skupaj. Vino rdečih sort so pili predvsem kmetje, torej je bilo za domačo porabo. Razstavljeni predmeti v prvem prostoru izvirajo pretežno iz Brd, iz zapuščene hiše na Vrhovlju pri Kožbani, ki je bila last družine Kamušič. Vidite lahko še ohranjene lesene obroče, ki so prevladovali v kleteh kmečkega prebivalstva, saj so bili železni predragi. Za Goriška brda je pomembno dejstvo, da so vinsko trto v večjem obsegu gojili od rimskih časov dalje, čeprav obstaja možnost, da je bila razširjena tudi že prej. V prazgodovinski hiši na pobočju pod cerkvijo Device Marije v Golem Brdu so arheologi odkrili zoglenele pečke vinske trte. Kljub burnemu obdobju preseljevanja ljudstev pa je bila kontinuiteta z rimskim načinom gojenja vinske trte v Brdih vidna, saj so trte v terasah gojili skupaj z živo oporo sadnih in drugih dreves. Vinogradništvo je v Goriških brdih doživelo ponovni razcvet v srednjem veku. Ena najstarejših s tem povezanih omemb iz leta 1288 omenja prodajo vinograda v Medani.

Največji razširitvi vinogradniških površin pri nas smo bili priča v 16. stoletju, ko so izumrli goriški grofje in smo postali del habsburških dednih dežel. Habsburžani so za podajo vina iz goriške grofije odprli novo trgovsko pot, ki je potekala preko Bovca in Trbiža in se tako izognili srednjeveški poti, ki je potekala po ozemlju Beneške republike. Zlasti rebula pa tudi cividin sta bili za koroški trg pomembni vini. Ob trgatvi so v Gorico prihajali predstavniki koroških deželnih stanov in se pogajali za ceno vina in ga že takrat tudi večino odpeljali. V virih se ta pogajanja in odvoz vina imenujejo Mostreisen, ali če prevedemo “potovanje mošta.” Pomemben prelom v zgodovini vinogradništva Goriških brd pomeni pojav trtnih bolezni konec 19. stoletja in uničenja brajd v času prve svetovne vojne. Zaradi škropljenja z modro galico in prašenja z žveplom je bilo potrebno spremeniti način gojenja in začeti z nasadi ob kolih, kot jih poznamo še danes. V tem oziru gre posebna pozornost dobrovskemu grofu Silveriju de Baguerju, ki je na svojem zemljišču leta 1880, kot je zapisal v svoji Kroniki, zasadil prvi sodobni vinograd na območju Goriških brd. Njegova skrb je bila povezana med drugim s predelavo grozdja v kakovostno suho vino, ki ga je hranil tudi več let. V ta namen je v Klosterneuburgu kupil tri betonske cisterne, ki so bile znotraj prevlečene s stekleno oblogo. Nekaj koščkov lahko vidimo tudi v razstavni vitrini. Poseben sklop

je namenjen šegam in navadam, ki so povezane s kulturo pitja vina. Vino ima namreč velik simbolni pomen in je del osebnih in vaških praznikov. Do uvedbe poroke v cerkvi konec 16. stoletja se je kmečko prebivalstvo poročalo v okviru svoje družine, sorodstva in skupnosti. Novoporočencema je starešina z vinom polil sklenjeni roki in tako pred navzočimi potrdil njuno zvezo.

V razstavni vitrini pa lahko vidite nekaj zanimivih predmetov, povezanih s kulturo pitja. Prvič je na ogled rekonstruirana arhaična majolika, najdena ob arheoloških raziskavah v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem. Iz takih majolik so vino pili v srednjem veku in so se med kmečkim prebivalstvom v nekoliko spremenjeni obliki obdržale še do prve svetovne vojne. Plemiška elita pa je pitje iz skupnih majolik v času renesanse zamenjala s prefinjenimi kozarci iz beneškega stekla. Enega, ki je pripadal družini Colloredo, lastnici gradu na Dobrovem, lahko občudujete tudi na razstavi. V vitrini je tudi kopija kamnite posodice, imenovane bunjar ali bujar, iz katere so vino pokušali na območju Kamuna. Posodico je pri Antonu Kamušiču videl in fotografiral etnolog Pavle Medvešček, ki je tudi lastnik razstavljene steklenice, v kateri je bil znameniti motnik iz leta 1920.

Razstavo zaključuje časovni trak s pomembnimi mejniki v razvoju Kleti Brda. Na to opozarjajo tudi razstavljene etikete različnih linij in blagovnih znamk, ki jih je v zadnjih šestih desetletjih tržila klet. Prav njeni enologi so opazili potencial rebule. Slednja je prisotna v vseh blagovnih znamkah, kot peneča rebula pa je na trgu že od leta 1962. Razstavo je postavil Goriški muzej - kustosa Herko Saksida in dr. Tanja Gomiršek v sodelovanju s Kletjo Brda, kjer je kot tretja soavtorica sodelovala Marjana Simčič Humar. V Goriškem muzeju smo bili veseli priložnosti, da razstavimo nekaj naših najlepših in za zgodovino vinogradništva in vinarstva Brd pomembnih predmetov.

Kot dekorativni element sten nastopajo figure in deli stavkov iz rokopisa goriškega vikarja in spovednika v samostanu svete Klare Giovannija Marije Marussiga iz druge polovice 17. stoletja.

Navezujejo se na delitev vina revnim prebivalcem Gorice, ki je potekala pod vodstvom plemiške družine Strassoldo leta 1682, ko je tu divjala kuga. Številni obiskovalci se bodo poleg degustacije vin tako seznanili ne samo s sodobnim načinom predelave, ki poteka v vinski kleti, temveč tudi s pomenom, ki jo je imela ta panoga v preteklosti.

Tanja Gomiršek, Goriški muzej Marjana Simčič Humar, Klet Brda Poletje 2017 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo in kmetijstvo

25 let Bužinelovih jedi

»Zrasli smo skupaj z gosti« Bil je lep sončen nedeljski popoldan v aprilu.

Na Plešivem so se zbrali gosti iz Slovenije, Italije in Avstrije ter domačini. S Katjo in Elvisom Bužinelom so želeli nazdraviti jubileju -četrt stoletja njune gostinske poti. Delo, ki ga opravljamo s srcem, pravijo, obrodi najboljše sadove. Sodeč po prisrčnih čestitkah, objemih in zdravicah sta Bužinelova s kulinarično zgodbo osvojila naklonjenost tako domačih kot bolj oddaljenih gurmanov.

Svojo zgodbo sta zasnovala in ustvarjala s pomočjo gostov, dan za dnem, leto za letom. Niso se posluževali posebnih reklam v medijih. Goste so privabljali osebno. »Prijatelji, ki so doživeli vzpone in padce, so nam svetovali, da je najboljša promocija zadovoljen gost. Ta se vrača in s seboj pripelje še druge. Tako se je k nam vračalo vedno več italijanskih gostov, tudi iz notranjosti Italije,« s ponosom poudarja Katja.

Da bi k sebi privabili čim več nemško govorečih gostov, pa se že več kot dve desetletji tradicionalno udeležujejo celovškega sejma Gast.

Pisal se je četrtek, 23. aprila 1992

Ko gospodinjo vprašamo po vtisih, z nasmeškom odvrne: »Se ne spomnim, smo bili premladi …« Na željo staršev, ki so pred petdesetimi leti upravljali gostinski lokal na Vrhovlju, je Elvis zaplaval v gostinske vode. Dokončal je gostinsko šolo, nato pa sta s Katjo ob vikendih v medanski mladinski sobi pol drugo leto pred odprtjem lokala v središču Medane ponujala prigrizke in domače vino. »Zelo smo hvaležni Elvisovim staršem. Njihov doprinos k razvoju našega gostinstva kot tudi vinogradov je neizmeren. Poleg tega so nama bili vedno ob strani in pomagali tako v gostilni kot pri vzgoji otrok,« dodaja Bužinelova.

Ponudbo in kvaliteto strežbe sta Katja in Elvis dopolnjevala skupaj z gosti: »Sčasoma smo dobivali redne stranke, ki so tudi imele nekaj kilometrine za seboj. Rada sva prisluhnila njihovim nasvetom.« Obenem je z leti dozorela zamisel, da se bosta posvetila samo ribjim jedem. Odprla sta lokal na Plešivem. Gostilno v Medani sta tako po petnajstih letih, leta 2007, zaupala Katjinemu bratu Janezu, ki je z njima tesno sodeloval sedem let. »Ni nam bilo lahko,« priznava Katja, »sploh začetki, ko v Brdih ni bilo nič. Najeli smo gostilno 'Veselih kmetov', jo s pomočjo Elvisovih staršev preuredili in se trudili po najboljših močeh.« Z geslom 'Privabiti čim več ljudi v prelepa Brda' in z enakim zanosom kot pred četrt stoletja nadaljujejo svojo zgodbo, tudi s pomočjo treh sinov in najbližjih. »Ko sedaj vidimo, kako se turizem v Brdih razvija, smo zelo veseli, da razvoj Brd sledi naši viziji izpred dveh desetletij,« poudarja Bužinelova.

Medtem ko so gostje na slovesni prireditvi srčno objemali Katjo, ta z enako srčnostjo poudarja, da zasluge za dosežene rezultate »gredo predvsem Elvisu, ki se sicer ne želi izpostavljati. On je duša našega gostinstva.« Organizacija, tudi Poletje 2017 / Briški časnik / 56

25-letnice, je plod Elvisovih zamisli in zagnanosti, Katja pa je podaljšana roka, tista, ki goste dejansko razvaja.

Sinovi sledijo viziji

Vsi trije sinovi pridno zagrabijo za strežbo, Jaka si med drugim gostinsko znanje bogati v Avstriji. »Vsa mladina, ki nam danes pomaga, so Jakovi sošolci,« nam je veselo nakazala Bužinelova in dodala: »Najini otroci so del najine gostinske zgodbe vse od začetkov. Z leti pa vedno bolj čutijo potencial, ki ga gojimo, in zgodbo, ki smo jo zapisali. Naše ime je sedaj že znana blagovna znamka.« Skoraj ne moremo spregledati, da jih delo z ljudmi povsem veseli.

Naučili smo se živeti z našim lokalom in gosti

»Radi delamo, nič nam ni težko. To opazijo tudi naši gostje. Zato se radi vračajo.« Tako Katja povzema odgovor na vprašanje, katera pohvala se jo je najbolj dotaknila v preteklih petindvajsetih letih. Predvsem s strokovnostjo in domačnostjo so tako gostom kot sebi in osebju ustvarili prijetno, družinsko in pozitivno okolje, v katerem deset in več urna izmena mine kot bi trenil. Tako kot je minilo teh petindvajset let.

Erika Koncut Fotografiji: Andrej Colja

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

Mednarodna poslovna konferenca v Vili Vipolže

Vila spletla vezi med 130 podjetniki iz 14 držav Naša renesančna lepotica Vila Vipolže je v sredo, 31. maja, gostila poslovno konferenco Slovenska podjetnost kroži prek meja. Posvet s slovenskimi podjetniki in gospodarskimi ustanovami iz tujine je nastal na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, soorganizatorji mednarodnega dogodka pa so bili Občina Brda, Vila Vipolže, RRA severne Primorske d. o. o. Nova Gorica, Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica za severno Primorsko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica, Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta.

Preko 130 udeležencev iz 14 držav so uvodoma nagovorili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu RS Gorazd Žmavc, župan Občine Brda Franc Mužič, predsednik Razvojnega sveta severne Primorske in župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Glavni cilj 9. poslovne konference je bil podpreti podjetja pri vstopanju na tuje trge in omogočiti povezovanje med slovenskimi podjetniki, ki delujejo zunaj Slovenije, zamejskimi gospodarskimi organizacijami, našimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, predstavniki pristojnih slovenskih ustanov ter podjetniki iz Slovenije, tokrat predvsem iz severnoprimorske regije.

Takšne ustanove izven Republike Slovenije, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje in poslovanja v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi. »Konferenca je bila odlična priložnost, da smo spodbudili prej omenjene gospodarske subjekte k medsebojni komunikaciji, sodelovanju in povezovanju. Želimo si, da bi se iz danes na novo stkanih vezi udejanjilo čim več projektov in poslov,« so dejali organizatorji.

Anita Manfreda Fotografiji: Damijan Simčič, Zoso

Obisk Beograda

eTwinning projekt Lahkih nog naokrog Nekateri učenci 9. razreda že dve leti sodelujemo pri projektu eTwinning. V letošnjem šolskem letu pa je projekt pokazal svoje bistvo, in sicer z izmenjavo. Že septembra smo se začeli pripravljati na obisk Beograda v Srbiji, ki je potekal v začetku aprila. Povezali smo se z osnovno šolo Mića Stojković v Umčarih. Po petih dneh bivanja pri družinah gostiteljev smo se odpravili še v srbsko prestolnico, kjer smo si ogledali znamenitosti Beograda. Polni znanja in novih izkušenj smo se ob koncu vikenda vrnili domov. Po mesecu dni so nam Srbi obisk vrnili. Preizkusili smo se v vlogi gostitelja.

Razkazali smo jim Brda, Novo Gorico in Postojno. Sklenili smo prijateljstva, ki bodo ostala za vedno.

Radi bi se zahvalili Občini Brda in OŠ Dobrovo, ki sta nas podprli pri tem projektu.

Taja F., Neja P., Tina D. in Enja M., 9. b Poletje 2017 / Briški časnik / 57

Gospodarstvo in kmetijstvo

Vinarska pomlad - obdobje številnih promocijskih aktivnosti

Brici »razturali« na Decanterju Če bi na svetovnem zemljevidu označili vse kraje, kjer so ljudje lahko degustirali briška vina, skoraj ne bi bilo kotička na našem planetu, kjer ne bi okusili kozarčka briškega rujnega. Od Havajev, Kitajske, Nizozemske in Belgije, pa vse do Velike Britanije in Nemčije ter Balkana in Češke. Kot pavov rep, ko se ta našopiri, se pahljača mest, ki jih obiščejo briški vinarji, namnoži iz meseca v mesec, na to smo tudi v uredništvu Briškega časnika zelo ponosni.

April: čas za Vinitaly Vinitaly v štirih dneh obišče več kot 150.000 obiskovalcev iz 150 različnih držav in je v pol stoletja postal eden najvidnejših in najbolj zaželenih sejmov, kjer z malo sreče in visoko kvalitetnim izdelkom poiščete svojega kupca ali distributerja v tujini. Istemu cilju – širjenju prodajnega obzorja je letos sledilo 4100 razstavljavcev iz 130 držav. Na letošnjem dogodku Vinitaly je bil zelo odmeven skupen nastop kraških in briških vinarjev, ki so se predstavili združeni, vendar vsak s svojim konzorcijem. Na izjemno dobro obiskanem sejmu so Kraševci poudarili svoj boj za teran, Brici pa za rebulo. Če so briška vina še pred letom dni v Veroni predstavljali pod skupnim imenom »Brda – Yes!«, so se na letošnji izvedbi Brici odločili za spremembo: letošnje geslo je bilo, ravno zaradi boja za primat rebule ter da bi poudarili teritorij, »Brda – home of Rebula«.

Sicer pa so briško rujno kapljico točili tudi v posebni kategoriji ViVit. Aleš Kristančič iz vinarske hiše Movia, ki je mimogrede svoja naravna vina predstavil na svojem prvem »masterju« na Vinitaly, je za RTV Slovenija dejal: »Tu smo vinarji, ki dajemo prvi poudarek na teruarizem (t.j regijo; o.a.) in na naravnost vin. Vedno več ljudi prisega na takšna vina. To niso neka 'fancy' ali modna vina. To so vina – od kmeta! Prava vina. Ki pokažejo tisto zagorelost naše rebule, ko se zlato že pretvori v jantar.«

Američani odkrivajo kakovost briških vin Mednarodno vinsko tekmovanje v Finger Lakesu je briškim vinom potrdil sloves visoko kakovostnih izdelkov. Na tekmovanju, na katerem se med seboj pomeri več kot 4000 vzorcev iz množice različnih držav, je sodelovala tudi stoterica izbranih vzorcev slovenskih vin, med katerimi so bila tako rekoč vsa velika imena. Kar 81 slo-

Sadjarji Združenja sadjarjev Brda

venskih vin je prejelo medalje, od tega 22 zlatih, med njimi penina Silveri Nature Zero vinarske hiše Silveri (Gašparin) iz Neblega.

Na letošnjem prvem Great American Wine Competition je dvojno zlato osvojila penina Silveri Nature Zero, po eno sta si priborili še Silveri Cuvée Brut in Silveri Rosé Cuvée Brut. Zlato si je prislužil tudi Constantinijev Cabernet Sauvignon letnik 2007, s kar dvema zlatima kolajnama se lahko pohvali tudi vinarska hiša Emeran Reya. Slednjega sta dosegli vini Cabernet Franc 2008 in Sivi Pinot 2015. Še eno lesketajoče zlato je romalo v Medano. Vinarska hiša Kristančič si je visoko priznanje prislužila z vinom Pavo Rdeče 2012. Tudi Ščurkova Stara Brajda Belo letnik 2013 je osvojila brbončice ocenjevalcev in posledično zlato. Srebrna kolajna je romala kmetiji Čarga za njen Sauvignon Blanc letnik 2015. Srebro si je prislužil ravno tako lanski Sauvignon Blanc Vinarske hiše Kristančič.

Vinarska hiša Emeran Reya je svoji beri medalj dodala še dve srebrni, in sicer za Cabernet Franc letnik 2013 in dve leti starejši Yakot.

Ravno tako Ščurkov Yakot Sauvignonasse letnik 2016. V bron se je ogrnila Čargova Rebula letnik 2015 kot tudi Constantinijev Muse letnik 2007.

Decanter: lani le 6, letos kar 28 briških vin nagrajenih Med 28 letošnjimi nagrajenimi vzorci briških vin je kar enajsterica presegla magično mejo 90. Po 95 točk sta si prislužili penini Bjana Brut in Rose Brut ter vina Bužinelova Ledana letnik 2009, Jakončičeva Carolina Bela letnik 2013 in Opoka Ribolla 2013 Marjana Simčiča. Bužinelova Ledana in Bjanov Rose Brut sta osvojila tudi platinasto nagrado kot najboljša v svoji kategoriji.

Erika Koncut

Strokovna sadjarska ekskurzija v Strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in sadjarji iz Združenja sadjarjev Brda smo se 21. in 22. aprila odpravili na strokovno ekskurzijo v južno Francijo, natančneje v dolino Rone na stiku Provanse in Languedoc-Rousillona. Obiskali smo domovino sorte burlat, ki jo je leta 1915 odbral in prvi cepil Leonard Burlat v kraju Pierre-Benite v dolini Rone južno od Lyona.

V spremstvu Gerarda Charlota smo si v petek ogledali poskusno postajo Ctifl Le Balandran pri Bellegardu. Charlot, ki je na postaji Ctifl edini zadolžen za raziskovalno delo na češnji, nam je razkazal poskusne nasade in predstavil lastno delo na češnji (podlage, sorte, gojitvene oblike, varstvo pred škodljivci). Prisluhnili smo vrhunskemu strokovnjaku in si ogledali dve možnosti prekrivanja češnjevih Poletje 2017 / Briški časnik / 58

Občina Gospodarstvo in kmetijstvo

Rojenje čebel

Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela.

En del ostane v panju, drugi pa ga zapusti.

Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in poišče novo domovanje.

Ostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj.

Ker velika večina čebelarjev vzreja čebele zaradi pridelovanja medu in drugih čebeljih pridelkov, je rojenje nezaželeno. Rojilno razpoloženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpoloženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, še posebej, če sta

kasnejša, sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lahko povečamo umetno – z narejenci ali ometenci.

Naloga naprednega čebelarja je, da si na več načinov prizadeva, da družine ne izrojijo. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju. To je še posebej pomembno, če čebelarimo z večjim številom panjev v čebelnjakih, ki so daleč od našega kraja bivanja. Žal ne gre vedno vse gladko. Če zamudimo optimalni čas za preprečevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju koristijo hladnokrvnost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka.

Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj popršimo z vodo, ki smo jo za ta namen pripravili v ročnem tlačnem razpršilniku, saj s tem preprečimo, da bi se čebele takoj razletele. Povsem mirno, da čebele ne začutijo tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel, saj jih nekaj vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji.

Zaradi tega ogrebalnik toliko časa pustimo na mestu, da se večini, med katero je navadno tudi matica, pridružijo tudi te čebele. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo za dan ali dva v hladno v klet, da se čebele umirijo.

Marsikateri čebelar izgubi kar nekaj čebeljih družin, ker jim lastniki zemljišč ne dovolijo pobrati svojega roja čebel. Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel.

To je opredeljeno v zakonodaji, in sicer v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, z dne 17. 10. 2002), kjer je v 84. členu, ki govori o zasledovanju živali, napisano: (1) Domače in udomačene živali sme lastnik zasledovati na tuji nepremičnini.

(2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku živali prepove dostop na nepremičnino le, če žival brez odlašanja sam izroči lastniku.

Maja in junija je čas rojenja čebel in v kolikor na vaš vrt prileti roj, pokličite bližnjega čebelarja, ki mu je pobegnil roj, ter mu dovolite, da ga pobere.

Sadjarji Združenja sadjarjev Brda

Francijo

nasadov s protiinsektno mrežo (posamezna vrsta, večji mrežnik) v zaščito pred češnjevo muho in plodovo vinsko mušico. Na postaji se ukvarjajo tudi z ostalimi sadnimi vrstami in zelenjavo.

Naslednji dan dopoldne smo si ogledali posestvo Mas de Verane v Cabannesu, last družine Gailet, kjer na 12 ha pridelujejo češnje in marelice. Sprejela sta nas brata Stephane in Pascal Gailet, mlade sile sadjarske družine s tradicijo, ki na drugi lokaciji obdeluje 80 ha sadovnjaka jablan. Nasadi češenj so obdani z vetro-zaščitnimi pasovi iz cipres, v celoti namakani in pokriti s protitočno mrežo, manjši del tudi s folijo proti dežju oziroma pokanju plodov.

Popoldne smo v kraju Carpentras obiskali poskusno postajo La Tapy, kjer sta nas sprejeli Sara Pinczon du Sel in Clemence Maillot. Tako kot na postaji Ctifl v Bellegardu tudi tu spremljajo številne poskuse z gojitvenimi oblikami, podlagami in varstvom pred škodljivci na češnji ter pridelavo ekonomsko vrednotijo. Zastavili so tudi poskus s prekrivanjem tradicionalnih češnjevih nasadov s protiinsektno mrežo. Departma Vaucluse je tradicionalno pridelovalno območje, najbolj razširjena pa je kotlasta gojitvena oblika.

Delo zaposlenih na poskusni postaji La Tapy je posvečeno češnji in namiznemu grozdju.

Davor Mrzlić, vodja SC Bilje Poletje 2017 / Briški časnik / 59

Kultura

Pesniško-glasbeni dogodek v Vili Vipolže

Prvenec Petre Koršič Furlanka je dvignila krilo Dvajset let jo je ubesedovala, z njo potovala po svojem miselnem in čustvenem svetu, verjela vanjo, »med prenikanjem v globino ali na drugo stran včasih zadela (v nasprotju z molkom) ob tišino«: Petra Koršič svojo Furlanko. Predstavila jo je zadnji junijski petek v Vili Vipolže, vtkano med glasbeno govorico treh vrhunskih glasbenikov.

Več poslušalcev bi si zaslužil dogodek, bi človek pomislil, a če so bili med njimi takšni, ki verjamejo v svetȯst glasbe in poezije, takšni, ki so onkraj besed prepoznali »redko zasluteno bolečino narave, pa tudi zlaganost in površnost sodobnih ljudi, ki 'smo srce prodali hrupu'«, kot na hrbtni strani prvenca zapiše Ignacija J. Fridl, jih je bilo dovolj. Z različnimi glasovi jim spregovori pesnica: »Z glasom, ki mora vrtati v individualno in družbeno potlačeno (zamolčano) gradivo; z glasom, ki mora postavljati mejo nasilju in mu govoriti 'ne'; z božajočim, ljubečim glasom; z glasom rahlosti in izžetosti, z mnogimi oglasitvami in barvnimi tonalitetami,« zapiše vabilo v Trubarjevo hišo literature v Ljubljani na dan, ko je Furlanka zagledala luč sveta. Iz svojih korenin zajema pesnica, iz rodnih

Bodi kot oblak.

Mehko drsi mimo, ima mnogo oblik, a ko je treba, se utrga in izlije.

Poletje 2017 / Briški časnik / 60

Brd, od koder si sposodi (simbolno, metaforično) ime za svoj prvenec, a jo »bolj kakor sam rek o vremenski napovedi zanima, kako je nekoč nekdo, neki kmet, moj prednik, zrl proti zahodu in bil tako nemočen, kakor smo mi, ko si kljub vsemu napredku znanosti ne znamo pojasniti, s čim imamo opravka,« pojasni med predstavitvijo pesniške zbirke v Izoli. Ve za globoke modrosti: da si živ, najbolj živ, ko verjameš v svoje drevje; da je ljubezen korenina človeštva, da je bolečina dediščina rojstva, da je telo pesem, je tempelj. Sprašuje, koliko žarečih krogov potrebuje človek, da nariše vesolje, in ali veš, kako trpka je kapljica oljčnega olja. Ve za tisto 'Véliko' okrog nas, mnogo večje od človeka.

V Brdih, Ljubljani in Parizu so nastajali verzi Petre Koršič, pesnice, ki živi med Ljubljano in rodnimi Brdi, literarne kritičarke in recenzentke, urednice in redaktorice, voditeljice in lektorice.

Posvetila jih je različnim kolegom, vso zbirko pa v zahvalo očetu in materi in na prvi strani izpisanim imenom: Otonu, Jaši, Tarasu. »Poezija mora biti narejena iz tišine. Sledim verzom Wallacea Stevensa Zavrzi luči, definicije,/ in povej, kaj vidiš v temi,« je Petrin credo.

Glasbeni odzven njenih verzov so v svoja glasbila lovili klarinetist in saksofonist Boštjan Simon, pianistka Ingrid Mačus in tolkalec Zlatko Kaučič. Boštjan Simon, diplomant filozofije in jazz-saksofona, je Petrino poezijo barval v rdečo, toplo in pozitivno barvo, ki izžareva trdno in močno energijo; v »bolj belo od bele«, barvo popolnosti in jasnosti, jo je odela briška rojakinja Ingrid Mačus, pianistka, muzikologinja in glasbena publicistka; v modri, barvi miru in harmonije, je večer izzvenel pod prsti Zlatka Kaučiča, mojstra glasbe, ki zna nenavadne ritme izvabiti iz skoraj vsakega predmeta. Eden najboljših evropskih jazzovskih bobnarjev in tolkalcev, nagrajenec Prešernovega sklada, prisega na improvizacijo, ki »zahteva veliko domišljije in čistost misli, nobene nervoze, odprtost za dajanje in sprejemanje, preseganje samega sebe«.

Poezija, ki je v tridelno organizirani zbirki (Rdeča, Bela, Modra) izpisana v barvah, se je za tisti večer izpela. A ni bilo vrženo v črno luknjo, morda je šlo v veter, morda se je v koga usedel mali drobec, se ob neki drugi zgodbi nadeja pesnica. A Šalamun ve: Dobra poezija širi svet, pomaga dihanju Zemlje, prinaša lepoto, mir.

Iva Sivec Fotografije: Andrej Colja

Kultura Občina

Porto vecchio na Gradu Dobrovo

Annibel Cunoldi Attems razstavlja fotografije in objekte »Ko pomislim na Porto vecchio, ga povežem s trenutkom zgodovine, ko je bil Trst odprt v svet. Mislim na odprtost, odhajanje in prihajanje, mesto kulturnega pretakanja, literarno mesto Jamesa Joycea, Borisa Pahorja, Franza Kafke,« vidi Annnibel Cunoldi Attems najsevernejše mediteransko pristanišče in mu namenja besede: bližnja in daljna perspektiva – meja – odhod – pripadnost – nepripadnost.

Besedam nasploh pripisuje velik pomen in jih v svojih umetniških instalacijah uporablja kot bistven element.

Leta 2002 je Annibel Cunoldi Attems začela hoditi v izpraznjen kraj, v zapuščeno mesto v mestu, staro pristanišče, mesto fantazem in fascinantnih konstrukcij, piše Klavdija Figelj v spremnem katalogu o Annibelini ustvarjalni poti in nato širše razglablja o krajih, »ki vidijo daleč«, o prisotnosti preteklosti v sedanjosti, o doživljanju prostora, ki pomeni »ponavljati radostno in tiho izkušnjo otroštva«.

Fotografije starih pristaniških stavb, železni deli nekdanjega pristanišča, ki so od njega odpadli, se odvijačili ali odkotalili, zobniki, vijaki, podložke, rešetke, vse to je postalo likovno gradivo za številne Annibeline razstave po vsej Evropi. Umetnica, rojena v Gorici, potomka vplivne plemiške družine, se je umetniško izoblikovala v Parizu. Diplomirala je iz nemškega jezika in književnosti, živela v Parizu in Rimu, zdaj živi in ustvarja v Berlinu in ohranja tesen stik z rodno pokrajino.

Je prejemnica francoske zlate medalje za zasluge v umetnosti in priznana umetnica, njena dela pa bogatijo številne evropske muzeje. Ko je prvič videla podstrešni prostor na Gradu Dobrovo, jo je prevzela avtentičnost starih tramov, ostalina preteklosti in energija prostora. In vedela je, da je to pravšnji prostor za njeno razstavo. Poleg tega jo je prevzelo dejstvo, da

Annibel Cunoldi Attems, Porto vecchio, vir Goriški muzej

mora obiskovalec skozi nadstropje, kjer so razstavljene grafike Zorana Mušiča, s katerim se je srečevala v pariškem grafičnem ateljeju.

Velike, tehnično dovršene fotografije črno-belih pristaniških konstrukcij z reprezentivnimi detajli, v grafične podobe razporejeni najdeni železni predmeti v starem pristanišču, z veliko občutljivostjo postavljeni v podstrešni prostor grajske zgradbe na Dobrovem, pričujejo o tenkočutni umetnici, ki jo zanima globlji odnos z zgodovinskimi kraji, soočanje med kulturami in tematikami ter med preteklostjo in sedanjostjo. Njena dela vibrirajo, pove kustos razstave Herko Saksida. »Že desetletja je Porto vecchio lebdeči kraj brez časa, ki ima preveč praznega prostora, zapuščen, brez močne človeške prisotnosti, ki bi začrtala smeri.

Po tem dolgem obdobju se nakazuje faza preobrazbe, ki ji bo sledil nov začetek,« se Annibel optimistično zazira v projekt, ki naj bi staro pristanišče spremenil v laboratorij novih idej in pogledov na mesto, ki se ponaša s svetovljansko preteklostjo na stičišču kultur.

Razstave, ki bo na ogled do 30. septembra, se je ob odprtju 24. junija udeležila tudi avtorica. Goriški muzej je ob tej priložnosti izdal trojezični katalog, za katerega je besedilo napisala umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj, ki je avtorico tudi predstavila.

Iva Sivec

Koncert na Gradu Dobrovo

Briški godalni orkester Pred 10 leti je nekaj deklic pod vodstvom profesorice Clare Bensa v sklopu glasbene šole Radovana Kokošarja začelo odkrivati skrivnosti violine in na njej ubirati prve otroške skladbe. Z leti je skupina otrok, violinistov postajala številčnejša in nastal je Briški godalni orkester, ki je obogatil mnoge šolske prireditve, briško božičnico ter razveseljeval varovance v Domu upokojencev v Podsabotinu. Sad 10-letnega truda tako profesorice kot učencev smo lahko slišali obiskovalci koncerta v Viteški dvorani na Gradu Dobrovo 3. junija, ki sta ga ob 10. obletnici delovanja Šole za violino v Brdih skupaj s svojimi učenci pripravila profesorica Clara Bensa in njen soprog profesor Aleksander Sluga. Predstavila se nam je komorna godalna skupina, ki jo sestavljajo prve učenke violine in skupaj muzicirajo že 10 let, in Briški godalni orkester, ki ga poleg Clarinih učencev dopolnjujejo tudi učenci violončela iz razreda Aleksandra Sluge. Kot gostje večera so nastopili godalni

orkester Glasbene šole Nova Gorica pod vodstvom prof. Sluge ter violinistki Katarina Gomiršek, učenka Glasbene šole Nova Gorica, in Eva Mavrič, učenka Šole za violino v Brdih.

Bernardka Prinčič Poletje 2017 / Briški časnik / 61

Kultura

Razstavlja 50 umetnikov

Krog umetnosti zaokrožili v Vili Vipolže Sončni majski večer je bilo vse pripravljeno za veliki sprejem. Zadnjo sliko je bilo še potrebno obesiti in preleteti prostore. 50 umetnikov, 10 držav, 9 umetniških veleposlaništev, 2 vinorodna okoliša. 50 novo nastalih slik s prepletanjem čustev, svojevrstnih pogledov in doživetij.

Umetniško veleposlaništvo Poljske na domačiji Uroša in Nejke Klinec na Plešivem, Slovaške na posestvu Saksida v Zaloščah, Nemčije pri družini Ščurek prav tako na Plešivem, Španije pri Urošu Jakončiču (Iaquin) v Vipolžah, Japonske v Hotelu San Martin v Šmartnem, Rusije pri Slavčku v Dornberku, Francije pri Marku in Meliti Skočaj (Dolfo) na Ceglem, Madžarske na Kmetiji Baša v Dornberku in Kazahstana pri Martini Alma in Aleksu Simčiču (Edi Simčič) v vili Alma Vista v Vipolžah so zaokrožili letošnji krog umetnosti v Vili Vipolže. Čeprav gre v primeru sodelovanja veleposlaništev za neke vrste umetniški projekt, vse poteka pod strogim nadzorom diplomatskih in konzularnih predstavništev držav, ki so na vinogradniških in kletarskih posestvih odprla svoje prostore, le da državniško posvečenih prostorov ne oblegajo birokrati in diplomati, ampak čisto pravi umetniki, ki enkrat na leto v različnih zasedbah pridejo na umetniška veleposlaništva ustvarjati v Brda. V preteklih letih so izdelovali likovne, kiparske, grafične in dizajnerske umetnine v povezavi z vinom, vinsko kulturo, poslikavami steklenic, etiket in sodov, umetniški opus pa sestavljajo v sožitju z briško floro in favno ter vinskimi kletmi. Letošnjo rdečo nit so orisali na platna večjega formata, kot vedno vsak iz svojega zornega kota. »Prvo umetniško veleposlaništvo je bilo veleposlaništvo Republike Poljske, v Sloveniji pa je odprlo svoja vrata leta 2011 pri Urošu in Nejki Klinec. Premik se je zgodil, ko sem se srečal z Nedjanom Brataševcem, ki je tudi častni konzul Republike Poljske v Sloveniji, in mu med drugim predstavil ta projekt.

Stvar je takoj podprl tudi poljski veleposlanik v Ljubljani in tako smo prvo veleposlaništvo postavili v zelo kratkem času,« se odprtja spominja slikar Etko Tutta, ki je poleg vizualnega umetnika Klemna Bruna in zadnji dve leti Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda še vedno eden od organizatorjev projekta. Za tem so sledila odprtja ostalih veleposlaništev. V letošnjem letu kar treh novih. Zadnje, kazahstansko, smo v Vili Alma Vista slavnostno odprli na predvečer velikega dogodka.

Za naslednje leto že napovedujejo nova. Nad projektom je kazala veliko navdušenje veleposlanica Republike Hrvaške. Razstavo v Vili Vipolže si bo v prihodnjem mesecu ogledala tudi veleposlanica Republike Češke.

Po uvodnem programu, v katerem so spregovorili direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, umetniški vodji projekta Etko Tutta in Klemen Brun, častni konzul Poljske v Sloveniji Nedjan Brataševec ter veleposlanik Nemčije v Sloveniji Klaus Riedel v imenu vseh veleposlaništev, je glasba izjemnega ruskega pevca Olega Evgenovicha Pogudina z zasedbo najboljših glasbenikov dvignila na noge občinstvo v dvorani Piano nobile. Glasbenik je navdušil z odličnimi izvedbami v ruskem, španskem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku.

Z vinom, okusom po češnjah in zahajajočega sonca so v notranjosti vile tako zasijala dela 50 umetnikov iz Slovenije, Slovaške, Španije, Poljske, Nemčije, Japonske, Kazahstana, Francije, Madžarske in Rusije. In sodeč po odzivih, ki so jih umetniška Poletje 2017 / Briški časnik / 62

dela spodbudila, je projekt ponovno uspel. Zagotovo pa se s predstavitvijo in postavitvijo razstave v Vili Vipolže ponovno dokazuje pomembnost umetniškega vidika v tem prostoru.

Tina Novak Samec Fotografije: Damijan Simčič, Zoso

Občina Kultura

Vila Vipolže

40. obletnica Moškega pevskega zbora Srečko Kumar Na majski večer je v romantičnem ambientu Vile Vipolže zadonel ubran zvok moških glasov pevskega zbora Srečko Kumar pod vodstvom izkušenega zborovodje Bogdana Kralja. Kako celovito zvenijo! Kakšna kvaliteta! Neverjetni glasovi! Vse to in še marsikaj je bilo 6. maja slišati mrmrajoč iz ust obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano vipolške lepotice.

MPZ Srečko Kumar iz Kojskega se ponaša s številnimi nastopi, koncerti, predvsem pa z dejstvom, da v letošnjem letu praznuje slavnostno obletnico. Štiri desetletja že ubrano zvenijo moški glasovi iz Kojskega. Med vsem tem časom so delovali ob strokovnem vodstvu številnih dirigentov: Valentina Kumarja, Mirana Rustje, Ladislava Kumarja, Aleksandra Peršolje, Rozine Konjedic, Karla Zuljana, Zarjana Kocine, Aleksandra Sluge ter aktualnega zborovodje Bogdana Kralja. Dolgoletno delovanje še zdaleč ne pogojuje kvalitete. Njihove izvedbe so iz leta v leto boljše in na koncertu ob svojem jubileju so dokazali, da trenutno blestijo v zborovski glasbi in prezenci.

20 pevcev, med katerimi trije pojejo v sestavu že vsa štiri desetletja, je številnim obiskovalcem pripravilo pravo poslastico za ušesa in za dušo. Glasba je odmevala povsod in ob marsikateri priložnosti uspela združiti zveneče s hudomušnimi in humornimi vsebinami.

Koncert so razdelili na tri dele. Po začetnem odlomku slovenskih skladb, ki so se jih pevci učili pri različnih dirigentih, se je program nadaljeval s sklopom ljudskih pesmi. Te so zajemale različne pokrajine Slovenije. Sledil je premor, ki ga je popestrila Martina Kocina. Tokrat je nastopila kot muzikologinja in podrobneje predstavila delo Srečka Kumarja, po katerem nosi zbor ime. Ravno njemu se je Martina posvetila tudi v svoji diplomski nalogi. Občinstvu je ob glasbeni podlagi podala prispevek z naslovom Kratek oris življenja in dela Srečka Kumarja v slovenskem prostoru. Po omenjenem insertu so pevci ponovno stopili na oder v nekoliko drugačni luči.

Večer se je spremenil v pravo predstavo. Odpeli so sklop pesmi pod naslovom Vinske štorije, s katerimi so se predstavili na lanskoletni reviji Sozvočenja. Le-te so bile povezane v smiselno in zabavno celoto s pomočjo igralcev amaterske igralske skupine IDAS iz Neblega.

Poleg izjemne izvedbe in prijetnih, lahkotnih skečev med samimi pesmimi velja pohvaliti tudi opremo, igro in kostume, s katerimi so pevci MPZ Srečko Kumar dovršili svoj zaključni del koncerta. Bučnemu aplavzu je sledil bis in številne čestitke ostalih briških zborov.

Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije je posameznim pevcem predal Gallusove značke za dolgoletno udejstvovanje pri zborovskem petju. Pri tem naj izpostavimo čestitke župana Občine Brda, ki je člane zbora izjemno pohvalil, ter čestitko, ki so jo pevcem pripravile njihove boljše polovice. Žene članov MPZ Srečka Kumarja tokrat niso odigrale zgolj tipične vloge. Dokazale so, da ne znajo samo pripraviti oblek in prigrizkov ob posameznih nastopih, ampak so se preizkusile tudi v petju. Ob zaključku so se jim skupaj z nekaterimi otroki pridružile na odru in suvereno skupaj z zborom odpele zaključno pesem. MPZ Srečko Kumar je s tem vrhunsko zaključil svoj jubilejni koncert in številnim poslušalcem dokazal svojo veličino in kakovost, ki so jo potrdili tudi številni pozitivni komentarji po zaključenem večeru.

Ob izvedenem jubilejnem koncertu se člani MPZ Srečko Kumar zahvaljujejo podjetju Trine d.o.o. (Venko), Občini Brda, Kleti Brda, Vaški skupnosti Hum, Vaški skupnosti Kojsko, Zavarovalnici Tri-

glav, podjetjem Hit d.d., 123 design, Puma d.o.o., Nimrod, Pikol, Zobni ambulanti Vasilij Vendramin in Rihardu Prinčiču.

Andreja Benedetič Fotografije: Andrej Colja Poletje 2017 / Briški časnik / 63

Kultura

Pihalni orkester Brda

Če kdo nas ne pozna, iz Brd smo mi doma Ko sem v svojih najstniških letih prestopila prag gasilskega doma, kjer je pihalni orkester tisti čas imel vaje, so bili tam. Rasla sem, vsako leto bolj spoznavala svet godbeništva, se učila, krepila pripadništvo do orkestra, sklepala trdna prijateljstva in oni so bili dan za dnem, leto za letom še vedno tam. Naša godba se je pomladila, v orkestrske vrste letno prihajajo novi mladi godbeniki, a oni kljub temu ostajajo. In ja, nekateri so prisotni že celih 45 let, drugi pa kakšno leto manj. A nič zato, vsak torek in petek so redno na vajah, brez izjeme in brez izgovorov.

V našem orkestru smo že kar nekaj krat praznovali visoke rojstnodnevne obletnice. Še posebej smo ponosni na tiste dvomestne številke, ki se začnejo z osmico. Lastnikov takih, lahko bi rekli že nekoliko zavidljivih številk, je v našem orkestru kar nekaj. Ker nas vsakodneven naporen tempo življenja večkrat povozi in nam ne dovoli dihati, teh edinstvenih trenutkov z našimi starejšimi člani nismo praznovali oziroma jih nismo obeležili, kot bi se spodobilo. In čeprav vedno čakamo primeren trenutek, ko bomo lahko to nadoknadili, pride vedno nekaj vmes in spet smo v iskanju nove priložnosti. Letni koncert naše godbe ob 45. obletnici delovanja, ki smo ga priredili 29. aprila, je zagotovo bil več kot primeren tudi za takšne prijetne in srčne izpovedi.

Izidor Sosolič - Darinko, Vladimir Rusjan - Mirko, Ivan Prinčič, Ivan Kožlin in Ivan Marinič. Peterica najstarejših članov briške pleh muzike. Vsak od njih je zagotovo nepogrešljiv

Poletje 2017 / Briški časnik / 64

steber našega orkestra. Mladim so za vzor, njihova pripadnost do orkestra in glasbe je neizmerna. V težkih in hudih časih so vlekli pihalni orkester skozi nevihte in da danes sije na orkester sonce, je pretežen del zaslug zagotovo tudi njihov. Povsem nesebični puščajo mladini proste roke. Kljub generacijskim razlikam ni člana v orkestru, ki jih ne bi imel rad. Svojih mnenj in prepričanj nam ne vsiljujejo, vendar nam jih vseeno povedo.

Utrujeni in uničeni od celodnevnega dela v brajdi kljub temu zvečer pridejo na vaje. Tudi ko jih vse boli, iztisnejo še zadnje atome moči in gredo na vaje, medtem ko bi marsikdo izmed nas mladih ostal doma, si izmišljeval izgovore in raje počival.

Ponosna na našo mladino, zelo ponosna pa sem tudi na naše starejše in ostale člane, ki sestavljajo briški pihalni orkester. Številni orkestri so v fazi pomlajevanja orkestra starejše člane iz orkestra izključili. Naš orkester se svojih korenin še (Nadaljevanje na 65. str.)

Kultura Občina

Pihalni orkester Brda (Nadaljevanje s 64. str.)

kako zaveda, še več, nanje je ponosen. In če je naša krošnja vsako leto bolj bujna in zelena, so bistvenega pomena trdne in žilave korenine. Hvala za vašo požrtvovalnost, voljo in zagnanost, vaše dobro srce, vaša leta. Podmladek orkestra je ob tej priložnosti peterici poklonil majhen spominek z izklesanim verzom, ki so ga sami spesnili.

Vi ste steber, nepogrešljiva sila.

Druži vas ljubezen, ki orkestru daje krila.

Trije od 21 fantov, ki so nestrpno pričakovali svoj prvi nastop 1. maja leta 1972, so po 45 letih še vedno aktivni člani orkestra – Izidor Sosolič, Vladimir Rusjan in Ivan Kožlin. Slednji je letos na prvomajski budnici ob 6. uri na Dobrovem zadnjič zamahnil po svojem bobnu in se tako slavnostno poslovil od našega orkestra. 1. maja leta 1972 je na budnici na Dobrovem prvič zaigral, letos, 45 let kasneje, pa je na budnici na Dobrovem zaključil svojo glasbeno zgodbo. Svojo bobnarsko palico je svečano predal v skrb mladi tolkalki Uli Jelina.

Letni koncert, letos v ritmih pop glasbe, so s svojo prisrčnostjo in spontanostjo oblikovali tudi učenci Godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda. Naš podmladek se je tokrat poizkusil še v igralskih in napovedovalskih vlogah.

Za nami sta dva naporna meseca. Skoraj ni bilo prireditve v Brdih, kjer nas ne bi bilo. Z budnico smo tudi letos Brda prebudili v prvo majsko jutro. Teden kasneje, 7. maja, smo pred Vilo Vipolže sprejeli številne kolesarje in jih prisrčno presenetili. 21. maja smo oblikovali kulturni program kome-

Hiša kulture Šmartno

Sabina Kumar

moracije v Cerovem in pri Peternelu. Junij je bil v znamenju češenj in žgočega sonca. 3. junija smo z našo glasbo sprejeli kolesarske navdušence maratona Junaki vinogradov, ki so iz Ljubljane prikolesarili vse do Dobrovega. Dan kasneje smo pred Vilo Vipolže skupaj z briškimi mažoretami sprejeli goste dobrodelnega druženja ob češnjah in žogi, nato pa še uradno otvorili dogodek na nogometnem igrišču. Na največjem briškem prazniku Prazniku češenj smo tudi letos zakorakali in zaigrali v tradicionalni povorki. Sezono smo končali nekoliko bolj umirjeno. Konec junija smo zaigrali tudi v Biljani, v sklopu cerkvenega praznika.

To smo mi, Pihalni orkester Brda. Starejši so naša opora in stabilnost, mladina nam daje vetra v krila. Ko se ta dva svetova med sabo pomešata in združita, nastane nekaj izjemnega: trdna in realna sedanjost, ki ruši ovire in prepreke ter utira pot briškemu godbeništvu tudi v prihodnje.

Pihalni orkester Brda Mateja Drnovšček, predsednica

Črta

Likovni natečaj za tematsko razstavo

V Hiši kulture je razstavljala Sabina Kumar, slikarka iz Deskel. Sabinina razstava nam je razkrila portrete različnih dimenzij, tehnik in izrazov. Iz njenih portretov kar silijo osebnosti upodobljencev, čutiti je njihovo dušo in izraz različnih duševnih stanj. Avtorica slika samo realne obstoječe osebe, osebe, ki so ji blizu, in osebe, ki jih je spoznala le bežno. V portretih je čutiti osebnosti skozi izjemno močne in posebej izpovedne oči, ki povejo veliko o upodobljeni osebi, še več pa o avtorici.

Na odprtju razstave je večer dopolnil harmonikaš Erik Gregorič.

Borut Bašin

Tema Črta na velikem formatu je ponujena kot izziv, ki lahko ustvarjalcem razširi likovno in miselno obzorje ter jih spodbudi k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. Do 1. septembra 2017 so odprte internetne prijave, likovna dela bodo sprejemali od 6. do 15. septembra 2017 v Točki – ZKD Nova Gorica (Gradnikove brigade 25). Izbrana dela bodo oktobra predstavljena na regijski razstavi za Severno Primorsko v Idriji, najboljša dela pa se bodo potegovala za državno razstavo v letu 2018. Besedilo razpisa s pogoji za sodelovanje in sistem izbora sta objavljena na spletni strani JSKD. Informacije: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, 05 335 18 50 in 05 335 18 52 oi.nova.gorica@jskd.si; www.jskd.si Poletje 2017 / Briški časnik / 65

Kultura

Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Kvintet Kvartin in Martina Kocina

Nagradili prijateljske vezi z opernim pevcem Ivanom Andresom Arnškom Briška zemlja se lahko ponaša s številnimi rojaki, ki so delovali na kulturnem področju in s svojim umetniškim izražanjem zaznamovali domače okolje in slovensko nacionalno kulturno dediščino.

Mednje spadajo pesnika Alojz Gradnik in Ludvik Zorzut ter skladatelj in dirigent Rado Simoniti.

Upamo si trditi, da imamo še enega uglednega rojaka, ki so nam ga pomagali odkriti člani Moškega pevskega zbora Ludvik Zorzut Medana.

Moški pevski zbor Ludvik Zorzut Medana

Medanski moški pevski zbor se je prav po enem izmed njih preimenoval in postal Moški pevski zbor Ludvik Zorzut. S svojim udejstvovanjem v Krajevni skupnosti Medana in petjem že vrsto let kroji duh vasi.

Oskar Kristančič, dolgoletni član zbora, nam je povedal: »Tradicija zborovskega petja pri nas sega daleč nazaj, saj so ljudje na vasi od nekdaj gojili tovrstno petje. Skozi zgodovino so zborovsko petje v Medani spremljali vzponi in padci, ki so bili odvisni od posamezne generacije pevcev. Naš pevski zbor je sicer v največji meri namenjen za potrebe vasi. V sklopu krajevnega praznika se vsako leto v Medani odvija revija briških pevskih zborov in prav naš zbor nosi največ zaslug, da se tradicija revije ohranja že 36 let. Idejni vodja revije je Zarjan Kocina, velika zasluga pa gre tudi briškemu županu Francu Mužiču, ki je bil tedaj predsednik Krajevne skupnosti Medana.« Usoda je hotela, da je prav njihov umetniški vodja Zarjan Kocina v preteklem letu na koncertu opernih arij v Vili Vipolže spoznal še enega uglednega briškega rojaka.

Operni pevec Ivan Andres Arnšek

To je operni pevec, baritonist in solist ljubljanske Opere Ivan Andres Arnšek. Tekom večera se je namreč izkazalo, da ima pevec briške korenine, še več, da izvira njegova mama prav iz Plešivega. To, da so fantje iz iste vasi in se do tedaj niso poznali, je vzbudilo presenečenje in interes, ki je obrodil zanimiv razplet.

Ivan Andres Arnšek je sin mame Marije, rojene Simčič iz Medane, in očeta Ivana Arnška iz Dola pri Hrastniku, ki sta se spoznala v Argentini.

Ljubezen do domovine, ki sta jo gojila starša, je vodila sina Ivana k odločitvi, da po osamosvojitvi leta 1992 obišče Slovenijo. Takrat se je prijavil tudi v slovenski komorni zbor in bil sprejet, nadaljeval študij solo petja ter postal član ljubljanske Opere.

Poletje 2017 / Briški časnik / 66

Tako ga je življenje vodilo spet h koreninam in v Sloveniji si je ustvaril družino z ženo Urško iz Begunj, s katero sta starša štirim otrokom.

Fantje iz medanskega zbora so nam povedali, da je nadarjenost za petje podedoval po mami, ki je tudi veliko pela tako doma kot na medanskem koru.

Srečanje Bricev in Radoveljčanov

Ivan Andres Arnšek si je želel sodelovanja z Moškim pevskim zborom Ludvik Zorzut, Kvintetom Kvartin in mezzosopranistko Martino Kocina, in sicer na medobčinski ravni.

Tako je prišlo do organizacije skupnega koncerta 19. maja v Radovljici. Bogat program se je odvijal v samem jedru mesta v baročni dvorani. Župan občine Radovljica Ciril Globočnik je povabil na dogodek tudi župana Občine Brda Franca Mužiča.

Medanski moški zbor Ludvik Zorzut se je, pod umetniškim vodstvom Zarjana Kocine, predstavil s slovenskimi ljudskimi in umetnimi skladbami. Poudarek so dali tudi skladbam z besedili pesnika Ludvika Zorzuta, uglasbil pa jih je skladatelj Rado Simoniti.

Sledil je nastop Kvinteta Kvartin. Njihov umetniški vodja je tudi Zarjan Kocina. Zase pravijo, da pojejo za ljudi in za svojo dušo. Nastopali so s slovenskimi ljudskimi skladbami, priredbo Rada Simonitija in z dvema priredbama skladb Slavka Avsenika.

Pridružila se jim je tudi mezzosopranistka Martina Kocina, ki je nato nastopila še z dvema samospevoma Rada Simonitija Večerni hlad in Preveč je sreče, s katerima je požela bučen aplavz v dvorani, zato je občinstvu poklonila še skladbo Nocoj, pa oh, nocoj. Na kromatični harmoniki jo je spremljal vrhunski harmonikar Dejan Vidovič.

(Nadaljevanje na 67. str.)

Kultura Občina

Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Kvintet Kvartin in Martina Kocina (Nadaljevanje s 66. str.)

Vsi nastopajoči pa so skupaj izvedli Avsenikovo Čez zelene trate, ki jo je priredil Radovan Kokošar.

Povezovalec programa Oskar Kristančič je navzočim predstavil vodilo dogodka in ob tem povabil Ivana Arnška, da s Kvintetom Kvartin in Medanskim moškim zborom Ludvik Zorzut zapoje skladbo Pesem od rojstva.

V nagovoru je radoveljski župan Ciril Globočnik poudaril, da pomeni dogodek pomembno vez med občinama ter da predstavlja nastop v baročni dvorani čast za njihove goste. Nastopajočim je podaril zbornik Občine Radovljica. Župan Franc Mužič je od Globočnika, ki je sicer tudi predsednik vinogradnikov Gorenjske, prejel poseben dar, to je steklenico vina šparon, pridelanega iz ducata trt in katerega ime v gorenjskem narečju pomeni varčen.

Navdušeno občinstvo si je zaželelo še petja, zato so jim pevci zapeli Vodopivčeve Žabae in skladbo Pobratimija. Arnšek je na oder povabil še domače pevce.

Po koncertu je sledilo skupno druženje prežeto s petjem in ob pokušini briških vin medanskih vinarjev ter domačih dobrot gorenjske kulinarike.

Vse se vrača

Navzoči so bili prevzeti od Arnškovega glasu in osebnosti, pri njem pa je bilo čutiti zadoščenje ob tem, da je našel svoje

korenine in sovaščane, ki so ga sprejeli odprtih rok.

Mama Marija si takega srečnega razpleta življenja najbrž ni nikoli predstavljala in Ivan ji, kot pravijo, naredi veliko veselje, ko ji pripoveduje o domači vasi in o vsem novem in lepem, ki se mu tu godi.

Med vsemi udeleženci tega druženja in bogatenja drug drugega so se stkale prijateljske vezi, ki nam dajejo vedeti, da življenje teče ciklično in da se vse vedno vrača k svojim koreninam.

Monika Prinčič Fotografije: Andrej Colja

Zahvala Občini Brda, ki je pevcem omogočila nastop v Radovljici.

Vinarjem, ki so poskrbeli za pogostitev obiskovalcev z najboljšim vinom. Zahvala gre vinarstvom Ščurek, Klinec, Aleksander, Dolfo ter Borutu Mužiču in Danilu Mavriču.

Posebna zahvala tudi Andreju Colji, ki je Ivanu Andresu Arnšku v imenu Krajevne skupnosti Medana podaril fotografijo Medane in Krajevni skupnosti Medana.

Hiša kulture

Benečija med pravljicami in resničnostjo V sodelovanju z Beneško galerijo, ki deluje v okviru Inštituta za slovensko kulturo, je bila 28. aprila v Hiši kulture odprta razstava z naslovom Benečija med pravljicami in resničnostjo.

Na skupinski razstavi so se predstavili avtorji različnih zvrsti, predstavljene so bile slike, maske, ročne stvaritve, ki večinoma temeljijo na bogatem kulturnem izročilu Slovencev v Benečiji. Na odprtju razstave smo imeli možnost poslušati pravljice v narečju, ki nam je blizu in hkrati tako daleč. Pripovedovala jih je Ada Tomasetig, dejavnost Društva beneških umetnikov pa je predstavil predsednik Giacinta Jussa. Celoten večer sta s svojimi avtorskimi skladbami popestrila glasbenika Davide Tomasetig in Igor Cerno, člana skupine Beneške korenine. Borut Bašin Poletje 2017 / Briški časnik / 67

Kultura

Koncert na »brjaču« Quercus Quintet

S pesmijo med odsevi belega in rdečega

Topel majski večer, ko češnje že rdečijo in ko Brda ozelenijo v vsej polnosti in opojnosti, je z junijem na obzorju s seboj pripeljal magično vzdušje na ''brjaču'' briške domačije.

Na Pristavem, na domačiji Čarga, je 27. maja Quercus Quintet v sodelovanju s slikarskim društvom Dablo in gosti ustvaril poezijo za ušesa, oči in dušo.

V Brdih lahko zborovsko petje slišimo zelo pogosto. V naših krajih gostimo številne revije, zborovska srečanja in koncerte. Redko pa srečamo vokalni sestav, ki bi tako vneto in redno poskrbel za organizacijo glasbenih večerov, kot se temu pridno posvečajo člani Quercus Quinteta. Že nekaj let prirejajo koncerte, ki se ne skladajo s klasičnimi poteki tovrstnih vsebin. Odločili so se, da enkrat letno izvedejo koncert na dvorišču ene briške domačije.

Ob prihodu na domačijo Čarga, ko te vijugasta, ozka pot pripelje na vrh griča sredi Brd, obiskovalci dobijo občutek, da so na vrhu sveta. Odlično atmosfero so dopolnjevale slike likovnega društva Dablo, iz katerih so sijale barve in vonj po poletju, energiji. Večer so otvorili domačini. Obiskovalce, ki so zapolnili vsa mesta dvorišča, je nagovorila predsednica kulturnih društev Vida Zei in pohvalila izvedbo tovrstnih večerov. Kultura nas s svojim lepim, zvenečim, estetičnim in etičnim očisti, v nas vzbudi občutek ugodja. Prisotne je nagovoril tudi Bojan Bensa, umetniški vodja likovnega društva Dablo, ki je pohvalil razstavo. Poudaril je, da se slikanju abstraktnega z uporabo barv, ki so ga predstavili na razstavi, lahko posvetiš zgolj po temeljitem obvladanju tehnike. Zaradi tega si ustvarjalci zaslužijo velik poklon.

Po pozdravu gostitelja Edbina Erzetiča iz kmetije Čarga je bila na vrsti glasba.

Quercus Quintet, ki deluje od leta 2012 pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža, se je publiki najprej predstavil s klasičnim, zborovskim petjem. V drugem delu so nastopili gostje večera Reciklisti. To je skupina treh deklet, ki ob spremljavi dveh fantov reciklira stare slovenske in tuje popevke ter jih predstavlja v nekoliko drugačni, zabavni in unikatni izvedbi. Skupina, ki se je med drugim predstavila tudi v zadnji sezoni šova SlovePoletje 2017 / Briški časnik / 68

nija ima talent, je s svojo pozitivno energijo in dovršenim nastopom navdušila obiskovalce. V zadnjem delu so se člani Quercus Quinteta predstavili z zabavnimi skladbami. Dalmatinskim priredbam so sledile slovenske zabavne skladbe, ki so jih obogatili z glasbeno spremljavo in na odru je nastala prava glasbena skupina. Briški sestav gre še posebej pohvaliti za vso vnemo in energijo, ki jo je vložil v organizacijo dogodka. Pevcev nismo videli na odru le kot izvajalcev, ampak tudi pri vseh ostalih opravilih, česar danes ne srečamo pogosto.

Obiskovalci so ob vsem tem spoznali še eno čudovito briško domačijo, ki se s takim dogodkom lahko spremeni v pravi amfiteater.

Andreja Benedetič Fotografije: Andrej Colja

Občina Kultura

Dan odprtih kleti

Kjer je pesem, je vesela družba, in kjer so slikarji, mrgolijo barve

Letos smo se Dablovci približali dogajanju na kmetijah v dveh različicah. V družbi pesmi s Quercus Quintetom in Reciklisti, ki so v Pristavo k Čargovim privabili lepo število Bricev, kar se ne zgodi vsak dan. Pa najsi jih je zanimalo posestvo, ki je malo odmaknjeno iz središča Brd, krasni spevi ali razstava del društva Dablo.

Po kmetijah smo slikali na dan Odprtih kleti, ko je mrgolelo tujih obiskovalcev, ki so za trenutek preusmerili pogled od vina

in slastnih dobrot domačinov na naša platna. Gostili smo društvo Endas iz Tržiča v Italiji, društvo Radeče in društvo iz Logatca. Prijetno dogodivščino smo zaključili v Šmartnem, kjer so slike še vedno na ogled. Malo drugačne kot vidijo Brda tuji slikarji.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili v oporo: kmetiji Čarga, Quercus Quintetu, Vinoteki Brda in kmetijam na dan Odprtih kleti.

Alda Grudina

Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Razstava v Sevnici Komaj so člani društva pospravili platna v novogoriški Frnaži, že jih je čakala nova razstava. Tokrat na gradu Sevnica, kamor so se 20. aprila skupaj s člani italijanskega likovnega društva Endas in mentorjem Bojanom Bensa podali z avtobusom in k razstavljanju povabili še kiparko Geo Tanjo Rusjan, ki bo v prostorni grajski sobani do sredine julija delala družbo “dablovcem” s svojimi kipi. Mogočno srednjeveško grajsko poslopje na griču nad starim mestnim jedrom se je s svojo častitljivo starostjo in zanimivo zgodovino izkazalo za imenitno razstavišče. Poslopje je bilo prvič omenjeno leta 1309 kot »castellum« Lichtenwald, ni pa ničesar znanega o njegovem nastanku (najverjetneje je bil grad zgrajen med leti 1106 in 1147), prav tako tudi ne o videzu gradu v tem času. S slikami in kipi so ustvarjalci povezali niti nekdanjega in sedanjega časa, da so zažarele barve in oblike med starimi zidovi.

“Slovenija potrebuje ljudi, ki so neuklonljivi,” je na odprtju razstave o stanju v kulturi kritično razmišljal mentor društva, akademski slikar Bojan Bensa. “Samonikle ljudi, svobodomiselne, revolucionarje.” Vida Zei, predsednica briške Zveze kulturnih društev, je iskala stičišča med Brdi in Sevnico, spregovorili sta Alda Grudina, predsednica društva Dablo, in Maria Grazia Peršolja, predsednica društva Endas, iz italijanskega Tržiča, odprtje je pozdravil Rok Petančič, svetovalec za sevniško kulturo, s poezijo je svoje briške rojake razveselila Zdravka Brečko, ki že vrsto let živi v Sevnici, da pa se je razstava zgodila, je “sokriv” Sevničan Bernard Pungeršič, ki se je pred leti udeležil extem-

Razstavljalci na sevniškem gradu

pora v Šmartnem in navezal prijateljske vezi z briškimi slikarji.

“Grad v Sevnici ni bil še nikoli tako prisrčno briški kot včeraj,“ je prineslo elektronsko pisemce predsednice Alde naslednji dan.

“Hvala vsem, tudi kmetiji Drnovšek in kmetiji Marinič iz Vedrijana ter Kleti Brda, ki so s svojimi pridelki in izdelki obogatili barvit grajski večer.« Iva Sivec Fotografija: Bernard Pungeršič Poletje 2017 / Briški časnik / 69

Občina

Tekaška prireditev

Fotografija: ZTKMŠ Brda

Eco maratona Brda – Collio

Nove zgodbe, nove vsebine in še tesnejše prijateljske in povezovalne vezi. Čezmejni projekt Eco maratona Brda – Collio, tekaški maraton, je tudi letos postregel s poslastico športno tekmovalnih in rekreacijskih zgodb ter poskrbel za nadgradnjo celotnega dogajanja. To je tridnevno dogajanje, ki presega državne meje in nosi pomembno sporočilo. Ob pomoči Planinskega društva Brda, Prostovoljnega gasilskega društva Brda ter Društva briških žena in deklet je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda 23. aprila v sodelovanju z Občino Krmin in športno amatersko organizacijo Maratona delle città del vino zapeljal že peto edicijo zelo glasne tekaške prireditve.

Osrednji nedeljski dogodek s tekom po najdaljši, 46 km dolgi tekaški progi Ecomaratoni, in krajši trasi, 24 km dolgi Trail del Collio, smo skupaj z organizatorji letos še nadgradili in obogatili. Obe trasi sta tudi letos potekali tako po italijanskem kot slovenskem delu Brd, pretežno po makadamskih poteh in stezah, med vinogradi in sadovnjaki. Tekači so se tudi tokrat podali med sode kisa na domačiji Subida in tekli med vinskimi sodi v Kleti Brda.

Za velik preskok v prepoznavnosti tekaškega maratona so poskrbele polletne bogate promocijske aktivnosti, močnejše vezi z organizacijami in ostalimi športnimi navdušenci, ki ta dogodek podpirajo, kot tudi nadgradnja ponudbe na točkah, kjer so se atleti med tekom okrepčali. To edicijo so spremljala tudi bogatejša darila, s katerimi so obdarovali vse tekaške pogumneže, bolj prijazna in posplošena papirna birokracija ob prijavi ter bolj dostopna zavarovalna merila.

Bogata izbira dobrot na postojankah je med tekači požela največ pohval. Briške žene so na postojankah po Brdih nudile tudi briško frtaljo in štrudelj. Veljalo je pravilo: kdor prvi priteče, prvi melje.

Dobrote seveda niso počakale na zadnje tekače. Odgovoren odnos do narave, zdravja in okolja, vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter promocija teritorija je že vsa leta vodilni namen maratona. Tekači so osveščeni o trajnostnem razvoju in varovanju narave, še več, ob prijavi se zavežejo, da s tekom ne bodo posegali vanjo. V darilnih paketih

so tekače letos pričakale tudi spravljivi ekološki lončki, ki so jih na okrepčevalnih točkah uporabljali in tako zmanjšali uporabo plastičnih kozarcev.

Ena reka, en teritorij brez meja

Fotografija: Maratona citta, del vino

V petek, 21. aprila, so se na pohod z naslovom Ena reka, en teritorij brez meja podali učenci Osnovne šole Dobrovo ter šole Istituto comprensivo Giovanni Pascoli iz Krmina. Pohod ob reki Idriji, ki je nastal na pobudo direktorice briškega zavoda Tine Novak Samec in Elene Gasparin, odgovorne za okolje, turizem in šport v Občini Krmin, opominja, da živimo na skupnem teritoriju, ki je bil zaradi zgodovinskih dogodkov ločen, a kljub temu danes ponovno povezan in v snovanju skupnih zgodb. Številni športniki in njihovi spremljevalci ter ostali obiskovalci, in teh ni bilo malo, so ob nedeljskem sprehajanju po uličicah Krmina doživeli pravo poslastico za oči. Številne stojnice domačih obrtnikov in ustvarjalcev, med njimi tudi briških, so se bohotile v pomladnem soncu z najrazličnejšimi izdelki, okraski, darili. Projekt Umetnost na ulici (Arte in piazza) je zagotovo dal poseben pridih domačnosti in srčnosti celotnemu dogodku.

Mateja Drnovšček Poletje 2017 / Briški časnik / 71

Šport

Kolesarski klub Brda

»Nora Dani« spet odlična V Brdih imamo poleg odličnega vina in sladkih češenj tudi navdušene kolesarke in kolesarje, ki vijugajo med vinogradi in zobljejo češnje. Ena od teh kolesark je Danijela Svetik, doma s Huma, ki je že vrsto let članica domačega kolesarskega kluba KD Brda. Kolesarstvo ji pomeni sprostitev, način življenja, kot tudi preizkušanje meja zmogljivosti. Pri tem je zelo uspešna. Njeni rezultati so nam v ponos. Že v preteklih letih je dosegla številne uspehe v Sloveniji, kjer je večkrat zapored osvojila Pokal Slovenije, ter na mednarodnih tekmovanjih, od koder se je vrnila z največjim uspehom, ko je postala amaterska svetovna prvakinja v vožnji na čas.

Po krajšem premoru je letos ponovno obula kolesarske čevlje in se pomerila na tekmah v najljubši disciplini: vožnji na čas. Da je res odlična, nam je dokazala z zmago na tekmah Terzo D'aquileia, Marostar, Occhiobello in Maraton Franja. Vse je dobila z generalno zmago med žensko konkurenco. Ciljna tekma pa je bila vožnja na čas, ki se odvija v sklopu Maratona Franja, kjer je progo dolžine 22 km prevozila s časom 29:42. S tem uspehom je postala še državna prvakinja v tej disciplini.

Za piko na i pa je dva dni za tem postala še absolutna zmagovalka v ženski konkurenci na Malem maratonu Franja (97 km) in tako osvojila »Franjin dvojček«.

Tudi v prihodnje ji želimo srečo na kolesarskih poteh in naj bo še naprej zgled tistim, ki se na to pot šele podajajo ali pa jo že preizkušajo.

Več kot tristo kolesarjev

Moje kolo, moja dediščina, moja Brda V sklopu mednarodnega projekta My sport is Franja se je to pomlad odvilo kar nekaj kolesarskih dogodkov. Projekt se je oblikoval lani z željo po ovrednotenju kolesarskega maratona Franja, ki velja za največjo rekreacijsko kolesarsko prireditev v Sloveniji.

Partnerske športne organizacije iz Avstrije, Italije, Slovaške in Hrvaške so konec aprila organizirale prvi dogodek v nizu številnih aktivnosti. Dogodku Franja na kolesu, Franja on Wheels je v začetku maja sledil naslednji dogodek, Moje kolo, Poletje 2017 / Briški časnik / 72

moja dediščina, moja Brda - La mia bici, la mia cultura, il mio Collio. Partner projekta za Italijo je zveza UISP. Predstavnik zveze Mario Graziutti je bil ob prvem obisku naše briške lepotice Vile Vipolž tako navdušen, da se je skoraj tedensko, skupaj s

prijatelji, vračal v njen objem. Seveda je to navdušenje, ki še kar traja, botrovalo temu, da je v nedeljo, 7. maja, iz Krmina v Brda, in seveda do Vile Vipolže, prikolesarilo več kot 300 predstavnikov in udeležencev dogodka iz vseh štirih partnerskih držav.

Po prekolesarjeni vzpetini iz Prevala jih je pred vilo pričakalo presenečenje. Briške žene in dekleta so s sladkimi pregrehami posladkale tako tiste najbolj hitre kolesarje, kot tudi tiste, ki so prisopihali kasneje.

Sladkanje se je odvijalo ob zvokih Pihalnega orkestra Brda. Naslednjih deset minut smo se samo še slikali, kajti naši gostje navdušenja in presenečenja nikakor niso uspeli skriti.

V sklopu celotnega dogajanja se je v bližnjem kraju Krim tudi tokrat predstavilo skupni projekt, ki vključuje kandidaturo za vključitev Brd v svetovno Unescovo dediščino. Dodajamo torej majhen kamenček v skupno zgodbo povezovanja in sodelovanja.

Mateja Drnovšček

Šport Občina

Nogometni klub Brda

Uspešno nogometno leto Za nami je uspešno nogometno leto. Članska ekipa NK Brda se je z odličnim zaključkom sezone rešila izpada iz 2. SNL in si na koncu priigrala celo 6. mesto na prvenstveni lestvici. Fantje so z nizom petih tekem brez poraza (na zadnjih dveh so prepričljivo zmagali) v izdihljajih sezone dosegli tako želeni cilj. Odločilna je bila zmaga na Ptuju z visokih 1 : 6, kjer se je potrdilo, da se bo v Brdih tudi v prihodnji sezoni igral drugoligaški nogomet. Obstanek ima to sezono še večjo težo, ker se v prihajajoči sezoni število ekip v 2. SNL povečuje z 10 na 16 ekip. Za še lepši zaključek se-

zone pa so briški nogometaši poskrbeli v Tolminu, kjer so osvojili šesti zaporedni pokalni naslov MNZ Nova Gorica. Z rezultatom 1 : 3 so bili boljši od NK Tolmin. Ekipo je sicer po koncu sezone zapustil trener Anton »Tonči« Žlogar. Ta bo svojo trenersko pot nadaljeval pri novopečenem prvoligašu - kranjskem Triglavu. V imenu celotnega kluba mu želimo v nadaljni trenerski karieri veliko uspehov, hkrati pa bi se mu radi zahvalili za doprinos našemu klubu, ki se je tudi z njegovo pomočjo dvignil tako na strokovni kot na organizacijski ravni.

Ekipo sestavljajo: Matic Ferjančič, Luka Žižmond, Marko Rojc, Anže Kuraj, Kris Jogan, Matija Kompara, Domen Ribolica, Leon Kodermac, Grega Debenjak, Denis Jazbar, Matej Mavrič, Matija Radikon, Matija Kavčič, Jakob Kodermac, Taulant Kadrija, Miha Simčič Zuljan, Jani Rijavec, Goran Terziev.

Strokovni štab: Trener Anton Žlogar, pomočnik trenerja Florijan Debenjak, tehnični vodja ekipe Dejan Rijavec, trener vratarjev Igor Zoretič, fizioterapevt Mark Štor, zdravniki dr. Damjan Birtič, dr. Edvin Carli in dr. Matjaž Divjak, upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik Marjan Simičič, podpredsednik Zvone Kristančič, Miran Klanjšček, Tase Lazovski in Franc Mužič ter ostali sponzorji in podporniki kluba.

Poleg navedenih gre zahvala tudi občinski direktorci Aniti Manfreda, sekretarkama kluba Moniki Simčič Batagelj in Andreji Sirk, skrbnikoma objekta in igrišč Radovanu Streharju in Janiju Gregorčiču ter ekipi veteranov NK Brda.

Nogometni klub Brda

Pesnica pri Mariboru

Državno prvenstvo za amaterske kolesarje

21. maja je v Pesnici pri Mariboru potekalo državno prvenstvo za amaterske kolesarje v kategorijah amaterji, masters in ženske. Ivanka Škerlj, članica KD Brda, je že petič zapored osvojila naslov državne prvakinje v cestni vožnji v skupini ženske C. Iskrene čestitke za izjemen rezultat in še veliko srečno prevoženih kilometrov.

V sredini Ivanka Škerlj z majico državne prvakinje Poletje 2017 / Briški časnik / 73

Občina

Mažoretni klub Brda

Uspehi briških twirleric Twirling mažoretni klub Brda se je v zadnjih mesecih preizkusil na različnih tekmovanjih in dosegel uspešne rezultate. Vztrajno delo, ki se pri twirlingu obrestuje komaj po letih intenzivnega treninga, je bilo poplačano z medaljami, predvsem pa z navdušenjem publike, ki se razvname ob pravih trenutkih in osupljivih nastopih.

Tekmovalke so svojo tekmvalno sezono začele že v januarju in marcu, ko potekajo predtekmovanja za državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Tu so se predstavile v obveznih elementih in solo programih različnih stopenj, ki temePoletje 2017 / Briški časnik / 74

ljijo predvsem na znanju tehnike.

V aprilu so se na državnem prvenstvu, ki je odskočna deska za nadaljnja tekmovanja, predstavile najprej z mlajšo skupino in dosegle odličen rezultat. V nižjem nivoju je skupina, ki jo sestavljajo Tina Zidarič,

Nika Marinič, Sara Rusjan, Lilija Farraiolo, Rubi Mavrič, Ivana Bregantič, Neža Markočič in Kjara Hlede, osvojila drugo mesto. Na tekmovanju sta se v višjem nivoju v kategoriji artistic duo preizkusili Maša Reja in Neža Prinčič, Gaja Hlede pa v kategoriji freestyle junior. Daša Harej je v kategoriji freestyle senior elite (najvišji kategoriji) osvojila 3. mesto, v kategoriji solo elite in solo dve palici pa je bila zgolj ocenjena. Starejša skupina v sestavi Sara Mavrič, Špela Mavrič, Gaja Peršolja, Andreja Rijavec, Špela Rozman, Daša Harej, Sonja Sekirnik Cergonja pa je tekmovala v kategoriji elite in se predstavila z najlepšim nastopom tekmovanja 2017. Bila je zgolj ocenjena zaradi premajhne konkurence. Kasneje se je skupina s tekmovalno koreografijo predstavila še na državnem prvenstvu mažoret v Laškem in z revijalnim nastopom požela stoječe ovacije.

Tekmovalno sezono so dekleta nadaljevala na tekmovanju Samobor fest 2017 na Hrvaškem. Tu je Nika Marinič v freestylu osvojila 5. mesto, Gaja Hlede prav tako v freestylu 4. mesto, Maša Reja in Neža Prinčič pa sta v duo nastopu dobili srebrno kolajno. Sonja Sekirnik Cergonja je s freestylom domov prinesla zlato kolajno, Daša Harej je osvojila dvojno prvo mesto - v kategoriji solo in solo dve palici. Daša Harej se v juliju odpravlja tudi na evropsko prvenstvo – Eurotwirl, ki je potekalo od 3. do 9. julija v kraju Busto Arsizio v Italiji.

Poleg uspehov, za katere jim iskreno čestitamo, so se briške twirlerice v vlogi mažoret predstavile še na različnih dogodkih v Brdih ter na dogajanju, ki je potekalo v sklopu Praznika češenj. Tekmovalke uspešno vodi Andreja Rijavec, pri mlajši skupinah pa so za delo odgovorne Veronika Pipan, Tina Konjedic in Gaja Peršolja.

Andreja Benedetič

Občina

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda

3. pohod po Poti miru Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda je v soboto, 27. maja, izvedlo tretji pohod po Poti miru v briški občini v sodelovanju z Občino Brda in Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

OZVVS Brda v sklopu izvedenega projekta Pot miru od Alp do Jadrana organizira vsako leto zadnjo soboto v maju tradicionalni voden pohod po Poti miru. Letos so pohodniki prehodili 7- kilometrsko pot po trasi Hum–Snežatno–dolina potoka Birše–Kojsko (sv. Križ)–Snežatno– Hum, kjer jih je vodja pohoda in predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik seznanil z vojno zgodovino in znamenitostmi Goriških brd.

Pohoda se je udeležilo okrog šestdeset pohodnikov in udeležencev iz območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo iz Brd, Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave, Kanala ob Soči, Semiča, Zgornjega Posočja, Idrije, Cerknega in od drugod.

Na trasi pohoda so se pohodniki seznanili z delovanjem italijanske vojske v obdobju prve svetovne vojne na tem območju, kjer so zgradili številne vojaške ceste in ozkotirno progo po dolini potoka Birše, z delovanjem vojaških poljskih bolnišnic v Kojskem, ogledali so si tudi predor iz prve svetovne vojne v Kojskem.

Pohodniki so se zbrali v dvorani kulturnega doma na Humu, kjer jih je pozdravila predsednica vaške skupnosti Teja Jelina.

V Snežatnem jih je z domačo kapljico pogostil Stojko Jančič, v Kojskem pa je bilo posebno doživetje za vse, saj je pohodnike gostil Bogdan Tomažič v svojem bogatem češnjevem nasadu, kjer so si privoščili okusne briške češnje. Pot je pohodnike vodila do cerkvice sv. Križa, kjer je pohodnike nagovoril predsednik vaške skupnosti Vasilij Vendramin, cerkvico dv. Križa pa je izčrpno predstavil velik poznavalec zgodovine Kojskega Miloš Kumar. S prijetnimi vtisi in z novim znanjem se je pohod zaključil po štirih urah v dvorani kulturnega doma na Humu.

Tu smo se vsi okrepčali z odličnim golažem iz restavracije Gradu Dobrovo in žlahtno briško kapljico.

OZVVS Brda Fotografija: Mitja Močnik

Različne kategorije

Plesno tekmovanje V telovadnici OŠ Kanal je 3. junija potekalo prvo plesno tekmovanje v organizaciji KRŠD UNITI, ki so se ga udeležili plesalke in plesalci iz občin Kanal ob Soči, Nova Gorica, Brda, ŠempeterVrtojba in Miren-Kostanjevica.

Tekmovanje je potekalo v štirih različnih kategorijah: show dance – solo, free style – solo , breakdance – pionirji, breakdance – mladinci, člani.

Prav v kategoriji show dance, kjer je bila največja konkurenca, saj je plesalo kar 25 punc, je 2. mesto pripadlo Pii Benko s Huma, boljša od nje je bila Loris Sofija Vidič iz Kanala, 3. mesto pa je pripadalo Alji Štrukelj iz Trnovega pri Novi Gorici, 4. mesto sta si delili Nina Pulec iz Deskel in Nina Jug iz Cerovega, 5. mesto si je priplesala Rebeka Stanič in 6. mesto Brina Gabrijelčič, obe iz Deskel.

V kategoriji free style je na najvišjo stopničko stopila naša občanka Pia Benko s Huma, 2. mesto je osvojila Mia Fermič iz Deskel, 3. mesto Brina Gabrijelčič iz Deskel, 4. mesto je osvojila Alja Štrukelj iz Trnovega pri Novi Gorici, 5. mesto Mali Gregorič iz Kojskega, 6. mesto pa Lea Bavdaž iz Ročinja.

V kategoriji breakdance pionirji si je zmago priboril Mark Markočič iz Trnovega pri Novi Gorici, 2. mesto je zasedel Andi Gashi iz Nove Gorice, 3. mesta se je veselil naš občan Lukas Brataševec iz Kojskega, 4. mesto Andraž Mavrič iz Kojskega in 5. mesto Majk Martinuč Ušaj iz Mirna.

V kategoriji mladincev pa je 1. mesto osvojil Saša Štrukelj iz Nove Gorice, 2 . mesto Nik Šuler iz Šempetra, 3. mesto je pripadlo Niku Oblaku iz Nove Gorice in 4. mesto je zasedel Gašper Miščič iz Kanala, novinec v tej kategoriji.

Tekmovanje so podprli Občina Kanal ob Soči, Krajevna skupnost Anhovo-Deskle, za praktične nagrade pa so poskrbeli Grafika Soča, Zatex d. o. o, Delavska Hranilnica in Uroš Rutar.

Zahvala tudi OŠ Kanal oziroma ravnateljici Milki Zimic za pomoč pri organizaciji dogodka.

Poletje 2017 / Briški časnik / 75

Šport

40 let odbojke v Brdih

Bile so pionirke, a kmalu so dosegle vrhove Prvi misli, ko omenimo ženski šport v Brdih, sta gotovo dve: odbojka in Lilijana Šibav (danes Mavri). »Ljubezen na prvi pogled,« je o odbojki v zborniku izdanem ob 40. obletnici odbojke v Brdih zapisala Mavrijeva. Ljubezen, ki je briškim dekletom vtisnila tako športni duh kot tudi samodisciplino, druženje, borbenost in še marsikaj.

Med igralkami so se spletle trdne prijateljske vezi, tiste, ki trajajo v neskončnost. In ravno te vezi so pripomogle, da so konec maja izdali zbornik ob visoki obletnici ženske odbojke ter priredili medgeneracijski turnir, ki je bil organiziran preko osebnih kontaktov in družabnega omrežja.

Zaigrala je osemdeseterica punc v sklopu devetih ekip, poleg njih pa je bila prisotna še druščina punc, ki je navijala oziroma sodila tekme. »Zmagovalke so vse. Zadovoljna sem bila nad odzivom punc in hkrati presenečena nad kvalitetno in borbeno igro, ki so jo pokazale. Veselim se pobude, da bo dogodek postal tradicionalen,« nam je strnila vtise Mavrijeva in dodala: »Zbornik bi rada razdelila vsem, ki so kdaj trenirale odbojko v teh štirih desetletjih.« Ob predstavitvi zbornika je Kaja Cukjati Dereani OŠ Dobrovo podarila drese najvidnejših briških športnikov in navdihov briški mladini Sama Miklavca, Mirana Srebrniča in Lidije Benedetič, ki bodo razstavljeni v izložbi šole. Tem se bo kmalu pridružil tudi dres Tine Grudina. »Motivirana, z visoko postavljenimi cilji je (Lilijana Mavri, o. a.) požrtvovalno in vztrajno prenašala svoje znanje na učenke. Znala je biti stroga in nepopustljiva in le tako so bili samo s šolskim delom doseženi odlični rezultati. Vedno pa je poskrbela za ekipo, za to, da je bilo tudi veliko druženja in zabave. Prav kombinacija trdega dela in vztrajanja, pa tudi druženja, zabave in nagrajevanja, je bila magnet za mlade Brike, ki so množično osvajale igro in vztrajale z igranjem, nekatere še v zrelih letih,« je zapisala ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej v Zborniku 40 let ženske odbojke v Brdih.

Ko ti splet okoliščin podari zakladnico posebnih dosežkov, spominov in prijateljstev Lilijana Mavri, splet naključij vas je zapeljal k odbojki in tudi pripomogel, da je, prav zaradi vašega truda, nekaj deklet zaigralo v slovenski reprezentanci. Gotovo si to štejete v posebno čast.

Ja, gotovo. Ravno zato sem želela zbrati podatke, ker se o tem vendarle premalo ve v Brdih: o odbojki na šoli, koliko se je naredilo, koliko delalo. Te podatke sem imela in zato sem se odločila, da jih delim s širšo javnostjo, saj želim, da se v Brdih prepozna, da je ta šport – tako glede na moške kot ženske – na visokem nivoju.

Zbornik je torej nastal na osnovi vaše pobude?

Ravnateljici Vesni Filej sem omenila idejo, Filejeva pa me je takoj podprla. Namen je bil izdati zbornik že v lanskem letu, vendar sva se z ravnateljico odločile, da dogodek prestavimo v letošnje leto Poletje 2017 / Briški časnik / 76

in obenem počastimo tudi 30-letnico osvojitve prvega naslova republiških prvakinj.

Vas je presenetil odziv punc?

Ja, zelo! Tudi pomoč, ki so mi jo nudili. Jessica di Nallo, Jana Matjac, pa tudi Mojca Strehar Filač skupaj z možem, ki sta oblikovala zbornik. Nimam besed, kako bi se zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspešni izpeljavi projekta.

Koliko časa je minilo od ideje pa do same izdaje zbornika?

Ideja je nastala pred tremi leti. Takrat sem že začela s prvimi zapisovanji na računalnik. Podatke sem imela, posebej na začetku, kar precej zbrane in dokaj natančno napisane v kronikah. Začela sem s pisanjem, ker sem sprva predvidevala narediti to zase, da bo vse lepo zbrano, dokumentirano in spravljeno. Bolj intenzivno pa sem projekt zagrabila, ko smo začeli načrtovati 50. obletnico osnovne šole, torej lani septembra.

Če se dotakneva tudi medgeneracijskega turnirja: kakšen je bil obisk, udeležba?

Bilo je devet ekip, igralo je gotovo okrog 80 punc. Poleg njih pa je bilo še precej punc, ki niso igrale, a so navijale in sodile tekme.

Tako da je bilo na turnirju najmanj sto ljudi. Udeležba je bila dobra. Tudi igra je bila dobra. Presenečena sem bila nad igro punc.

Nekatere so s treningi nadaljevale tudi po koncu osnovne šole. Bolj so me fascinirale punce, ki so končale z odbojko v osnovni šoli, a so prišle na igrišče in igrale. Gledala sem jih z odprti usti. Pa tudi ostali, saj je bilo kar precej gledalcev, tudi stari starši z vnuki. Prekipevalo je od lepega vzdušja in prekrasne igre. Še gledalci so izjavili, da lahko punce igrajo kjerkoli.

Torej, upoštevajoč njihovo igro, lahko rečemo, da so vse zmagovalke?

Seveda. Presenečena sem bila nad vsem. Tudi nad odnosom, kako so navijale ena ekipa za drugo. In kaj smo dorekli: da bi tovrsten turnir ženskih briških ekip postal tradicionalen. Lahko priključimo tudi moške. Letos je bil to pač res ženski praznik.

Kakšen razvoj odbojke opažate v teh štirih desetletjih?

Kar zadeva odbojko, je v upadu. Že nekaj let. Tudi po mojem odhodu, saj ni trenerja, ki bi prevzel to odgovornost. Sicer je za (Nadaljevanje na 77. str.)

Občina Šport

40 let odbojke v Brdih (Nadaljevanje s 76. str.)

mano prišla Kaja Cukjati Dereani. Takrat je še nekaj bilo, potem pa so se trenerji menjali. Sedaj je briška odbojka upadla, sicer pa je nekaj posameznic, ki trenirajo v novogoriškem klubu, ampak ni ekipe, kot smo jo imeli. V začetkih je zmagovala ekipa in borbenost. Niti ne sama strokovnost in tehnika, ampak borbenost punc in delovanje kot ekipa vseh. To se je pokazalo tudi na nedavnem turnirju, ko so »starejše« igralke z borbo premagovale mlajše punce, ki so bile sicer tehnično veliko boljše. Uživale so v igri. Na začetku odbojke v Brdih smo imeli drugačen pristop. Igrale smo vse za eno, ena za vse. Kot mušketirji.

Čemu pripisujete uspeh briške odbojke? Briški trmi, srčnosti, vztrajnosti?

Gotovo vsem trem lastnostim. To sem tudi poudarila na predstavitvi zbornika, večer pred turnirjem. Tem lastnostim bi dodala še to, da smo bili kot ena družina. Obenem smo se znale tudi zabavati, držale smo skupaj. Bili so gotovo drugačni časi.

So se vam katere igralke vtisnile posebej v spomin?

Gotovo te, ki so tudi po osnovni šoli nadaljevale in se uveljavile v slovenskem merilu in izven naših meja. Ampak meni so veliko bolj ostale v spominu punce, ki so začele igrati odbojko in niso tako obvladovale tega športa, vendar so vanj vlagale ogromno truda in upoštevale vsa navodila ter poskušale čim bolje odigrati, kakor sem jim zapovedala. In res: ko jim je uspelo, smo bile vse vesele: tako one kot jaz. Najbolj se spomnim tistih igralk, pri katerih sem videla, da so s tem, ko sem jih vodila, ogromno pridobile. Tako v odbojki kot na športnem področju. Nekatere pač nimajo tolikšnega talenta za šport, ampak so s trudom in poslušnostjo veliko pridobile. Sicer pa so bile zame vse igralke uspešne. Že to, da so bile pripravljene redno trenirati in delati, je bilo vse.

Lahko rečemo, da je razvoj briške odbojke uspeh, glede na to, da je bilo primarno v Brdih »delati v brajdi«?

V začetku je bilo to zelo izrazito. Punce so imele težave. Večkrat domačim sploh niso povedale, da gredo na treninge, in so se izmišljevale številne razloge za odhod od doma. Na začetku je bilo resnično težko pridobiti šest igralk, ker je bilo primarno delo doma, v vinogradih, v gospodinjstvu. Prav zaradi tega, ker je bilo tako težko priti na trening, so te punce delale z veliko večjo zagrizenostjo.

Ob prebiranju vašega uvodnika v zbornik se mi je utrnila misel, da ste navdih vsem, ki morajo začeti iz nule. Z odbojko ste začeli, ker se je pred štirimi desetletji sprostilo mesto učitelja telovadbe.

Fantje so odbojko že igrali, to pa zato, ker sta dotedanja učitelja Klavdij Strgar iz Kanala in Janez Slivnik iz Tolmina imela že nekaj izkušenj z odbojko v domačem okolju. To sta prenesla v Brda.

Moško rekreacijo sta že imela, potem pa smo vključili še žensko.

V šoli pa je z odbojko eno leto pred mano pričel ravno Klavdij.

Pred tem se je namreč igralo rokomet. Jaz sem nato le nadaljevala Klavdijevo delo. Začeli smo s krožkom, obenem pa se je začelo tudi v takratni skupni goriški občini bolj spodbujati igranje odbojke. V tistem obdobju se je odbojko igralo le v Kanalu, za njimi pa smo začeli v Brdih. V Novi Gorici se je odbojko igralo še v srednji šoli v Merkurju, kjer je ekipo treniral zelo uspešen Ivan Kovačič. V tem klubu sta igrale tudi Miranda Kristančič in Dušica Šibav, ki veljata za prvi dve briški igralki, ki sta igrali v državni jugoslovanski ligi.

Skratka, takrat se je z mojim prihodom začelo načrtno delo v odbojki za dekleta.

Katere mejnike bi v teh štirih desetletjih še posebej izpostavili?

Gotovo je prvi mejnik, ko smo zmagale na republiškem prvenstvu. To je bil velik mejnik tako zame kot za odbojko. S tem sem dobila nov zagon. Potem je bilo to, da smo začeli delati z novogoriškim in koprskim klubom, kjer so bile naše igralke zelo uspešne.

Nadaljevala sem tudi tako, da sem bila pomočnik trenerja prve ekipe novogoriškega kluba. Naslednji mejnik je bil gotovo odbojka na

mivki. Bili smo med prvimi šolami, ki smo se vključili v to. Igrali in zmagali smo že na prvem (neuradnem) državnem prvenstvu, kar je bilo zelo odmevno za punce, zame in za šolo. Bili smo pionirji tudi na tem področju. Kot zadnji mejnik pa naj omenim vključitev v ŠKL, kjer smo doživeli nov pogled na odbojko. Bila je zelo zanimiva izkušnja. Da se vključimo v to zgodbo, sem vztrajala ravno jaz. Vzporedno sem vpeljala med dvema ognjema ŠKL za razredni pouk. Nikoli si nisem postavljala meje, temveč sem jih vedno premikala. Vedno vpeljala kaj novega, nikoli se nisem zadovoljila z obstoječim stanjem. Poskušala sem čim več ponuditi in dati. Eden od mejnikov je bila tudi šola odbojke v Možnici, kjer so igralke pridobivale znanje, se družile in spoznavale igralke tudi izven šolskega igrišča.

Kje vidite briško odbojko čez dvajset, štirideset let?

Bom raje povedala, kaj si sedaj želim. Odbojka je malo stagnirala. Da bi pretresli stanje, je tudi izšel ta zbornik. Na dogodku je bilo kar nekaj osnovnošolk, ki so bile navdušene, tako da upam, da se bo stanje spremenilo. Menim namreč, da bi moral odbojko v Brdih prevzeti nekdo, mogoče katera od nekdanjih igralk, ki živi v Brdih. Včasih se je odbojko igralo kot krožek v popoldanskem času, sedaj pa je to vse plačljivo preko klubov. Zato bi morali v Brdih odbojko omogčiti še vedno v šoli. Tudi če bi se v Brdih ustanovil klub, ne bi bilo slabo, vendar je žal zaledja premalo, razen če bi se združili s fanti. Ampak vodja te odbojke bi moral biti nekdo, ki živi v Brdih. In delati s srcem. Drugače se bojim, da bo odbojka zamrla.

Srčno upam, da se bo s tem dogodkom konec maja našel nekdo, ki bo prevzel to funkcijo in zapeljal odbojko naprej proti novim vrhovom. Material je. Če hodijo do Nove Gorice na treninge, bi punce hodile tudi na Dobrovo. Edina težava, ki jo vidim, in smo jo začutili tudi ob turnirju, je primerna športna dvorana s tribuno. Če je primerna dvorana, pridobiš tudi gledalce, za klube je tudi bolj zanimivo. Predvsem pa sedaj vidim, da je potreben trener.

Pogrešate odbojko, tekmovanja in druženja?

Tovrstne dogodke, kot je bil konec maja, ja. Drugače pa ne. Sem zaključila. Čeprav so me spraševali tudi v Novi Gorici, če bi pomagala v klubu, a sem zavrnila. Menim, da sem vse dala, kar sem lahko. Ne zmorem več. Energijo sedaj rabim zase. Ukvarjam se s športi, ki so samo zame. Ne razdajam se več.

Erika Koncut

O briški odbojki ...

V 80. letih prejšnjega stoletje so se Brda, razen s češnjami in vinom, ponašala tudi z dosežki dvakratne olimpijke, izjemne skakalke v višino, Lidije Benedetič (danes Kristančič).

Sta pa še kako opazno vlogo, prav takrat, imeli tudi dve odbojkarici: Miranda Kristančič in Dušica Šibav. Z ekipo ŠŠD Merkur sta se namreč prebili vse do prve takratne jugoslovanske lige. Uspeh zasedbe trenerja Ivana Kovačiča je bil še toliko večji, saj so bile vse igralke iz ožjega goriškega prostora. Vztrajno in zavzeto delo ter odlično vzdušje znotraj ekipe so bili ključni elementi. In prav Miranda in Dušica sta tako tlakovali pot še marsikateri igralki, ki se je z odbojko srečala na OŠ Dobrovo do prve ekipe v Novi Gorici.

Izjemno odbojkarsko pot je, prek Salonita, spisal tudi Samo Miklavc. Dolgoletni reprezentant je v zadnjem obdobju, ko slovenska moška odbojka dosega izjemne rezultate, pomočnik selektorja.

Vse do slovenske ženske reprezentance in ene ključnih vlog v njej pa se je prebila še ena Brika, Tina Grudina.

In po njenih stopinjah stopa tudi brat Rok, nogometaš, ki vse bolj opozarja nase. Tudi to ne preseneča, saj je v zadnjem obdobju iz Goriških brd izšlo kar nekaj odličnih igralcev in predvsem trenerjev na čelu z že kar legendarnim Miranom Srebrničem. Če dodamo, da prihaja s tega področja tudi v Italiji nadvse ugledni in uspešni Edy Reja, potem je jasno, da imajo briški športnice in športniki ter trenerji v sebi nekaj posebnega. Predvsem pa prihaja do veljave njihova delavnost in zagnanost.

Ervin Čurlič, športni novinar RTV Slovenija Poletje 2017 / Briški časnik / 77

Šport

Članica državne reprezentance

Tina Grudina, najboljša igralka leta 2016 Štirideseta obletnica ženske odbojke v Brdih je okronana z uspehi deklet, ki so z odbojko odraščala in prežela svoja življenja.

Med najbolj uspešnimi in prepoznavnimi je zagotovo Tina Grudina, ki je prejela naziv najboljše igralke leta 2016.

Tina je članica državne reprezentance in tekmuje v Odbojkarskem klubu Calcit z dresom številka dve.

Kljub treningom, tekmam in natrpanemu urniku ji je uspelo odgovoriti na naša vprašanja, da bi jo lahko bolje spoznali.

Se spomnite prvih odbojkarskih korakov? Vas je kdo spodbujal pri športnem udejstvovanju?

Vedno smo bili pri nas doma zelo aktivni, hodili smo k morju, pogosto tudi v telovadnico HIT šport center. Nikoli nisem potrebovala posebne spodbude za športno udejstvovanje, še posebej ne za igre z žogo. Doma smo napeli mrežo za odbojko, imeli smo gol za nogomet in koš za košarko. V krožek odbojke me je vpisala moja učiteljica športne vzgoje Lilijana Šibav (danes Mavri), in sicer v Solkan, ki je imel dobro ekipo. Zatem sem si pot utrla z dobro igro.

Kdaj ste postali članica odbojkarskega kluba GO-Valley in zakaj ste se v sezoni 2015/16 odločili za Calcit Volleyball?

V gimnazijskih letih sem bila članica ekipe Nove Gorice, kakorkoli se je imenovala. V Calcit so me povabili kot okrepitev, kar mi je bilo v čast.

Kdo je prepoznal vaš talent? Kako se igralci ekip menjajo?

Talent se na igrišču vidi. Igra je vedno posledica resnih treningov in želje po »biti boljši«. Dober odriv je imel že moj oče, ki je tudi bil uspešen v mladih letih. Igralci gremo v klub, kjer so pogoji za treninge dobri in kjer je napredek bolj verjeten. Tako sem se odločila za Calcit in ni mi žal.

Imate v tej ekipi vzornico? Sta vam vzdušje in zagon ekipe še posebej pisana na kožo?

Ja, dobro vzdušje je nujno za ekipni šport, kot je odbojka. Saj veste, veriga je šibka kot njen najšibkejši člen. Zato mora vsak sam graditi svoj jaz in skrbeti za svojo kondicijo in moč.

Potekajo delo, treningi in pristop do igre v ekipi državnih prvakinj na drugačnem nivoju? Je to odvisno od trenerja?

Trener je ključen pri vsem, kar ste našteli - od treningov, priprav na tekme, pa tudi vodi tekme, izdela strategijo igre. Pomočnik trenerja pa skrbi za vzdušje in za to, da treningi potekajo tehnično brez ovir. Treningi na državnem nivoju so res usmerjeni v vsako igralko posebej in to na strokovno visokem nivoju. Pa tudi počutimo se drugače, saj zastopamo državo.

Poletje 2017 / Briški časnik / 78

Kako poteka vaš vsakdan? Kako pogosti so treningi?

Naš vsakdan je odbojka, odbojka in še enkrat odbojka. Ko smo v telovadnici ali v jedilnici ali ko počivamo. Čas je dragocen in dnevi hitro minevajo. Tako v klubu kot v reprezentanci so treningi dvakrat na dan. Redko dobimo kak dopoldan prost, a običajno je to po tekmi.

Ste utrpeli hujšo telesno poškodbo, ki bi vam onemogočila igranje? Med treningi so lažji udarci običajni?

Pretegnjene mišice, bolečine v gležnju, ramenu, hrbtenici so žal naši stalni spremljevalci. Imamo fizioterapevte, ki nam pomagajo olajšati zategnjene mišice, žal pa za bolečino ni čudežnih zdravil.

Do katere starosti se običajno tekmuje na tako visokem nivoju? So tekmovanja razdeljena na kategorije tudi glede na starost?

V športu si hitro »penzionist« oziroma senior - po hujši poškodbi, glede na leta … različno. Tudi ustvarjanje družine je tak dejavnik. Starostne omejitve sicer ni, a lahko bi rekli tam nekje do tridesetih let.

Kaj si štejete kot največji uspeh na športnem področju?

Zaigrati dobro na državnem nivoju, mednarodnem, mogoče svetovnem – nikoli ne veš, če bom imela to priložnost.

Študirate na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer slovenski jezik, angleščina in italijanščina. Kako usklajujete treninge s študijem?

Zaključila sem športno gimnazijo, za fakulteto pa je potrebnega več žrtvovanja ... Čas bo pokazal svoje, če mi bo uspelo vse uskladiti.

Pogrešate domače kraje?

Hodim redno za vikende domov, saj ni lepšega kot vrnitev v domači kraj k svoji družini. Obožujem Brda, a tudi v mestu, kot je Ljubljana, mi je všeč.

(Nadaljevanje na 79. str.)

Vrtec Občina

Članica državne reprezentance (Nadaljevanje z 78. str.)

Vrtčevske dejavnosti

Menite, da ste tekmovalni tudi v življenju?

Zase bi rekla, da sem običajno dekle in tekmovalnost gojim le znotraj športa.

Kaj bi svetovali dekletom, ki šele vstopajo v odbojkarske vode? Katere lastnosti so ključne za dobrega športnika, še posebej za dobro odbojkarico?

Potrebni sta vztrajnost in želja, treba pa je tudi stisniti zobe, ko škripa. Vse to je del športa.

So telesna merila pomembna?

Za vsak šport so postavili merila, niso pa edino kar šteje. Eksplozivnost, moč in vztrajnost so vsekakor pomembni, saj brez tega ne greš več kot do konca domačega dvorišča.

Kakšno vlogo imajo prijatelji in družina za športnico?

V sodelovanju s policistom Danilom Kotnikom so se otroci starejših skupin v vrtcu Kojsko in Dobrovo preizkusili v varni vožnji s kolesi.

Prijatelji in družina so pomembna opora v življenju vsakogar. V vsakdanu profesionalnih športnikov pa imajo še težjo nalogo, saj se je potrebno prilagoditi natrpanemu urniku. Rekla bi, da je vse mogoče speljati. Ravnokar se je moja soigralka Meta poročila, tako da imamo prostor tudi za ljubezen. Pravzaprav je v moje življenju dovolj prostora za različne vrste ljubezni. Sledi sanjam, mi je nekdo rekel, in tega se držim.

Monika Prinčič Fotografije: osebni arhiv Tine Grudina

Briške odbojkarice

Rekreativni turnir v odbojki

14. januarja letos smo briške odbojkarice v sodelovanju s ŠD HIT organizirale že 11. turnir v rekreativni odbojki. Odvijal se je v Hit šport centru v Šempetru pri Gorici. Udeležilo se ga je 14 ekip (moških in ženskih). Odbojka združuje starejšo in mlajšo generacijo. Na turnirju so tekmovale ekipe iz različnih koncev Slovenije (Mozirja, Izole, Tolmina, Jesenic, Vranskega, Goriških brd, Nove Gorice …). Celodnevno zdravo rivalstvo na igrišču smo nadaljevali z okusno večerjo in podelitvijo nagrad. Nato je sledila nepozabna zabava s plesom in petjem, za katero je poskrbel DJ Dušan Matjac.

Zahvaljujemo se Občini Brda, sponzorjem in vsem, ki so pripomogli k izvedbi turnirja.

Briške odbojkarice

Vrstnike vrtca Dobrovo smo povabili na skupni pohod od vrtca Kojsko do Spomenika v Gonjačah. Preživeli smo lep dopoldan v naravi. Najpogumnejšim pa se je uspelo tudi povzpeti na vrh stolpa.

Otroci skupine Mavrica, Kojsko

Marca smo v skupini Balončki uredili vrtiček. Posadili smo dišavnice, zelišča in rože. S pomočjo odpadnih plastenk smo uredili namakalni sistem. Junija smo naš rožmarin že uporabili pri pripravi pečenega krompirja.

Mirjam Marinič in Meri Klobučar Poletje 2017 / Briški časnik / 79

Šport

Planinsko društvo Brda

Hlevniška planina, sivka Vreme je bilo lepo, toplo, primerno za pohode. Odpravili smo se na Idrijsko, natančneje na Hleviško planino.

Kombije smo parkirali ob Divjem jezeru in preko brvi prečkali reko Idrijco. Nadaljevali smo po sprehajalni poti ob kanalu, skozi katerega teče voda vse do Kamšta. Kanal je bil zgrajen za potrebe rudniške črpalke. Pri jezu se kanal konča, mi pa smo nadaljevali po poti, ki se nadaljuje ob reki Idrijci. Nato smo prečili precej strma pobočja, a ker je pot dovolj široka, nam ni povzročala težav.

Tudi na tem koncu se je pomlad že precej prebudila. Ob poti smo lahko občudovali prelepo spomladansko cvetje: trobentice, vijolice, telohe, podlesne vetrnice in še mnoge druge. V gozdu so bile še vedno vidne posledice žledoloma. Pot se je vseskozi položno vzpenjala in že smo zagledali kočo. Vzeli smo si daljši postanek za kosilo, žlikrofe seveda, in se predajali sončnim žarkom. Darjo nas je opomnil, da bo treba v dolino. Nadeli smo si nahrbtnike in se odpravili. Vračali smo se po drugi poti vse do središča Idrije. Šli smo mimo največjega ohranjenega lesenega kolesa - kamšta s premerom 13,6 metrov, ki je gnalo rudniške naprave in je največje v Evropi. Kamšt je rudarsko poimenovanje črpalke na vodni pogon za črpanje jamske vode, značilne za Idrijo. Ime izhaja iz nemške

Golica Majski pohod nam je izpolnil željo po lepem izletu na Golico s čudovitimi razgledi in pogledi na travnike, polne narcis. Kljub slabi vremenski napovedi se nas je na železniški postaji v Anhovem zbralo 14 pohodnikov in z vlakom smo se odpeljali do Jesenic. Do našega izhodišča Doma pod Golico smo se peljali s kombijem.

Pobočja Planine pod Golico so se odela v zaščitene narcise, ki jih domačini imenujejo tudi ključavnice. Z navdušenjem smo fotografirali cvetoči travnik. Bolj kot smo se vzpenjali, manj je bilo narcis.

besede »Kunst« (umetnost). Pred odhodom smo se še sprehodili okoli Divjega jezera, ki je kraško sifonsko jezero. Leži v kamnitem kotlu pod stometrskimi prepadnimi stenami. Globina jezera je do sedaj raziskana do globine 160 metrov. Od tu smo se peljali proti Sivki. Zaradi pozne ure je bilo naše izhodišče precej visoko. Do samega vrha smo potrebovali le slabe pol ure. Vrh Sivke na nadmorski višini 1008 metrov je v gozdu. V naše knjižice smo odtisnili žig in se podali naprej. Ko smo prišli iz gozda na travnata pobočja Mrzlega vrha, so bila le-ta obarvana v svetlo vijolične odtenke cvetočega žafrana. Pokrajina je lepo zaobljena, tiha, mirna, brez ostrine. Deležni smo bili prečudovitega pogleda na Žirovski vrh, Blegoš in Koprivnik, hribe nad Cerknim, pogled je segel vse do bohinjskih gora. Od tu smo se odpravili še do koče. Zgradili so jo na ruševinah stare karavle oziroma vojaške zgradbe, ki jih je bilo na tem območju precej. 987 metrov visok Mrzli vrh, ki ga imenujejo tudi Loncmanova Sivka, leži ob nekdanji rapalski meji, zato je nova koča še dodatno turistično zanimiva. Poleg Slovenske planinske poti poteka mimo tudi trasa srednjeevropske pešpoti Via Alpina, Loške planinske poti in številnih kolesarskih poti.

Dan se je prevesil v pozno popoldne in čas je bil za povratek domov. V prijetni družbi smo tako preživeli še eno nedeljo.

Iva Šibav

Pri spodnji postaji tovorne žičnice smo ubrali nekoliko bolj strmo pot, pohvali se lahko celo s skalnatim odsekom, preko katerega nam pomagajo klini. Pot nato vodi skozi gozd in po slabih dveh urah hoje se dvigne na gola pobočja, kjer se nam odpre širok razgled na Ljubljansko kotlino, Snežnik ..., pred sabo pa že opazimo kočo na Golici. Mimo koče smo se prek golih planjav povzpeli do vrha Golice (1835 m), od koder se ponujajo čudoviti razgledi na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec na eni ter Julijce in Kamniško-Savinjske Alpe na drugi strani. Za naš trud so nas nagradili celo sončni žarki.

Malo smo posedeli, naredili nekaj fotografij, v knjižico dodali še en žig in se počasi spustili do koče. Med potjo smo lahko občudovali čudovito planinsko cvetje. Iz koče je bilo slišati zvoke harmonike.

Seveda ni šlo brez Avsenikove Na Golici. Privoščili smo si daljši postanek in uživali v čudoviti naravi. Pogled proti Ljubljanski kotlini nam je narekoval čim prejšnji povratek v dolino. Po krožni poti smo se spuščali in tudi tukaj smo lahko občudovali širne, v belo odete travnike. Na novo markirana pot nas je popeljala po gozdu mimo Korlovega tunela in ob strugi hudourniškega potoka. Prve dežne kaplje so nas opozorile, da je potrebno pospešiti korak.

Prav ta vikend je na Planini pod Golico potekal praznik narcis.

Z avtobusom smo se vrnili do Jesenic, do Anhovega pa z vlakom.

Vreme, planinski prijatelji, čudovita narava in narcise so nam pustili nepozabne vtise. Nikomur ni bilo žal, da se je kljub slabi vremenski napovedi udeležil pohoda.

Iva Šibav

Planinsko društvo Brda

Kresovanje na Koradi V počastitev praznika dela smo na Koradi tudi letos pripravili kresovanje. Zbrali smo se na cesti Senik–Korada pri odcepu za Žarščino. Med nami je bila tudi leto in pol stara Gaja, ki se je v maminem nahrbtniku veselo smejala in čebljala. Tokrat je zaradi odsotnosti Darja zastavo na čelu kolone nosil Jože. Veselo smo korakali skozi gozd, obdajal nas je vonj po čemažu. Ko smo gozd zapustili, se nam je odprl čudovit razgled na Furlanijo. Še malo smo se povzpeli in po dobri uri smo bili pri koči. Zunaj je bilo še svetlo, zato smo v koči ob dobri hrani in pijači čakali, da se stemni. Malo nas je skrbelo, kako bo z ognjem, kajti zunaj je precej pihalo. Kape in rokavice niso bile odveč. Ogenj je počasi zagorel in nas ogrel. Veter je neusmiljeno pihal, zato smo se kar hitro vrnili v kočo. Iz previdnosti smo organizirali požarno stražo. V prijetni družbi je čas hitro minil. Ura je že bila blizu polnoči in počasi smo se odpravili proti izhodišču.

Zadovoljni in z obljubo, da pohod ponovimo tudi naslednje leto, smo se razšli.

Iva Šibav Poletje 2017 / Briški časnik / 80

Šola in vrtec Občina

Vila Vipolže

Pomladni koncert 7. junija se je v Vili Vipolže odvijal Pomladni koncert. Pod vodstvom glasbene pedagoginje Valentine Bevčar Stanič in ob spremljavi pianistke Tjaše Rotar Komel so nastopili otroški pevski zbor OŠ Dobrovo in Kojsko, mladinski pevski zbor, Orffova skupina ter pevci solisti.

Povezovalca koncerta, devetošolca Gregor in Matej, sta poudarila pomembnost zavedanja, da je življenjska pot polna težkih in lepih trenutkov. Prava moč pa je, da se ti v srce vtisnejo le slednji in da te deliš in širiš naprej svojim prijateljem, staršem, vsem ljudem.

Da ostajaš kljub vsemu sočuten, da opaziš druge ljudi, da jih ne raniš s svojimi besedami in dejanji.

Solisti so nam dokazali, da se prek melodij in besedil znanih pesmi iz sveta zabavne glasbe z veliko dela in vztrajnosti ter kančka talenta lahko razvije pravi interpret. Tak, ki s svojo izvedbo doseže naše najbolj tenkočutne misli in radost srca.

Ves večer je bil prepleten s prijateljstvom, ljubeznijo, mirom, dobroto in veseljem.

Na koncertu sta bila prisotna tudi predstavnika Fundacije Vrabček upanja in Bolnišnice za invalidno mladino v Stari Gori, ki sta šoli predala priznanje “zlati vrabček”. Otroci iz vrtca in učenci so si ga prislužili z doniranjem Fundaciji Vrabček upanja.

Nastopajoči so nam prinesli delček lepih trenutkov in radostnih misli, ki so bile skrite v besedilih in glasbi. Veselje, ki so ga doživljali na številnih vajah in nastopih, so prenesli v naša srca. Marsikateremu od staršev in obiskovalcev se je ob petju otrok orosilo oko.

Hvala vam, dragi učenci in mentorji, za nepozaben večer.

Vrtec

Zaključek šolskega leta Vrtčevski dan ob izteku šolskega leta smo zaključili v družbi s predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije. Najstarejši otroci vrtca so sodelovali v protokolu pri nošenju zastave in bakle, olimpijsko zaobljubo je prebrala nekdanja olimpijka Meta Mačus, program pa je povezoval Ervin Čurlič. V športnih dejavnostih so se preizkusili otroci, ki so se ob koncu druženja razveselili sladoleda. Lepo nam je bilo.

Bevkova rojstna hiša

Šestošolci v Zakojci Pred Bevkovo rojstno hišo nas je pričakal vodič, ki nam je podrobno predstavil njegovo življenje in delo. Sledil je ogled hiše, kjer je ohranjenih še veliko predmetov. Na podstrešju smo videli njegove knjige, pa tudi prevode v tuje jezike. Po ogledu smo risali Bevkovo hišo in se nato odpravili v dolino.

Poletje 2017 / Briški časnik / 81

Misel

ENA MARIJA – DVE KRONI

Letos katoličani obhajamo dve okrogli obletnici, ki sta povezani z Marijo, Jezusovo in našo nebeško Materjo. Prva se obhaja v okviru celotne Katoliške cerkve. To je 100-letnica Marijinega prikazovanja v Fatimi na Portugalskem, druga v okviru našega slovenskega naroda in še posebej naše škofije pa je 300-letnica kronanja podobe svetogorske Kraljice.

Ljudje radi obhajamo obletnice: osebne, družinske, krajevne, narodne, svetovne in verske. Radi se spominjamo ljudi in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali naše prednike ali nas same. Kot kristjani se vsako leto vedno znova spominjamo pomembnih dogodkov našega odrešenja. V tem obhajanju ima tudi Božja mati Marija svoje mesto z njenimi prazniki in obletnicami.

SVETOGORSKA MATI BOŽJA Neko junijsko soboto po Binkoštih leta 1539 se je Urški Ferligojevi iz Grgarja prikazala na Skalnici Marija z Jezusom v naročju in ji naročila: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me milosti prosi!« Urška je »oznanilo« posredovala ljudstvu in to ga je sprejelo ter še istega leta na Skalnici postavilo kapelo z lesenim Marijinim kipom. Leta 1544 pa je vrhu že stala mogočna triladijska cerkev.

Največja svetinja svetogorskega svetišča je milostna Marijina podoba, ki jo je svetišču poklonil oglejski patriarh Marino Grimani. Marija je naslikana kot ljubeča mati, ki drži v naročju Jezusa. Na njeni desni strani je prerok Izaija, na levi pa Janez Krstnik.

Ta podoba je bila nato 6. junija 1717 na travniku v Gorici slovesno okronana.

Skozi vso zgodovino so ljudje od blizu in daleč radi romali na Sveto Goro in se priporočali Mariji v svojih stiskah ter jo prosili milosti. Bila jim je svetišče, šola in dom obenem ter upanje v boljše čase. Kljub temu, da je bila bazilika dvakrat porušena in je morala Marijina slika v »begunstvo«, se je vsakič vrnila v obnovljeno svetišče, kot je zapisano na njenem pročelju: »Ego autem steti in Monte sicut prius« (Stojim na gori kakor prej).

Po drugi svetovni vojni so verniki kljub komunističnemu preganjanju in poskusom onemogočanja romanj vedno našli pot do svetogorske Kraljice, da izprosi zanje in za njihove drage pri Bogu premnoge milosti. Sveta Gora je še danes sveti kraj, kjer Bog po Marijini priprošnji deli milosti in kjer se človek z Božjo pomočjo spreobrača, spreminja v upajočega, veselega ter pokončnega kristjana. In kjer se dogajajo ozdravljenja, ne samo na telesu, ampak še bolj na duševni in duhovni ravni.

FATIMSKA MARIJA Pred fatimskimi dogodki se je leta 1916 trem pastirčkom (Frančišek, Hijacinta in Lucija) najprej trikrat prikazal angel. O sebi je povedal, da je »angel miru« in »angel Portugalske«. Angel je otrokom dejal: »Ne bojte se, sem angel miru, molite z menoj!« Naslednjega leta 1917 se je Marija trem vidcem vsakič prikazovala 13. v mesecu od 13. maja do 13. oktobra. Preden se je prikazala, so otroci videli bližajočo se svetlobo. Vsakič jim je povedala, da človeštvo kliče nadse gorje, s tem ko žali Boga in se odvrača od Njega. Kot rešitev, ki lahko zadrži to zlo, pa je pastirčkom predložila molitev rožnega venca, pokoro in pobožnost do njenega brezmadežnega srca. Neprestano jih je prosila, naj molijo in delajo pokoro za grešnike, ki se jih toliko pogubi. Sama Marija obljublja, da je to pot, ki bo grešnike rešila pred pogubljenjem in svetu prinesla mir (to je bil namreč čas prve svetovne vojne). Čas, ki je sledil tem Marijinim sporočilom, je bil najtemnejši čas v zgodovini človeštva, ker jih ljudje niso vzeli zares. Svetu so zavladali trije totalitarni diktatorski sistemi (komunizem, fašizem in nacionalni socializem - nacizem), ki so bili usmerjeni ne samo proti Bogu, ampak so poteptali tudi temeljne človekove pravice, človekovo svobodo in njegovega duha. Kljub sedanji navidezni demokraciji živijo še naprej s spremenjenimi imeni, toda z enakimi cilji tudi danes tako v domačih kot v mednarodnih gibanjih in združenjih, od mirovnih do nasilnih, ter s tem ogrožajo našo svobodo. Čeprav je minilo sto let od začetka prikazovanj Marije v Fatimi, lahko začutimo, kako so ta njena sporočila ohranila vso svojo aktualnost še danes. Kakor takrat tudi danes doživljamo spopad med dobrim in zlim, ki se nadaljuje najprej v srcu vsakega človeka. Nato v naših družinah, v naših medsebojnih odnosih, na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, znotraj naših krajev, naše domovine in na svetovni ravni.

(Nadaljevanje na 83. str.)

Poletje 2017 / Briški časnik / 82

Misel Občina

SPOROČILO PRAZNOVANJA (Nadaljevanje z 82. str.)

Mati Božja je ena sama, čeprav jo kristjani na različnih krajih častimo, se ji priporočamo in jo kličemo kot svetogorska Kraljica, fatimska Marija, lurška Mati Božja … Kar je skupno upodobitvi svetogorske in fatimske Marije pa je ravno krona – obe jo namreč nosita. Marija je Jezusova mati. On je kralj vesoljstva, zato je tudi njegova mati kraljica zemlje in neba, seveda ne v zemeljskem ampak v duhovnem pomenu. V krono fatimske Marije je vdelana krogla, ki je zadela sv. papeža Janeza Pavla II., 13. maja 1981, ko je nanj na trgu sv. Petra v Vatikanu streljal turški državljan Mehmet Ali Agca. Krona svetogorske Kraljice pa je iz čistega zlata, ki jo je darovala Ana Katarina pl. Schellenburg iz Ljubljane.

Nekateri dogodki v življenju po pomembnosti izstopajo. To velja tudi za obe letošnji Marijini obletnici, ki nas vabita, da ju okrasimo in pozlatimo. Ne z zemeljskim zlatom ali srebrom, temveč z notranjim duhovnim prečiščenjem tako osebno, družinsko kot tudi po naših župnijskih občestvih. Tako bo Marijino sporočilo s Svete Gore in iz Fatime za nas vedno bolj postajalo luč na poti naše vere in s tem znamenje upanja, oznanilo usmiljenja, ljubezni in miru.

Naj nam nebeška mati Marija pomaga, da bomo po njenem zgledu nosili svoje krstno poslanstvo in nekoč iz rok njenega Sina tudi mi prejeli nebeško krono.

Alojz Suban

Čestitke

Šola

Krasno v Brdih

Osnovna šola Dobrovo

Zlatoporočenca Albina in Stanko

Likovni natečaj Češnja od cveta do …

Albina Mavrič, rojena Drnovšček leta 1937 v Krasnem, in Stanko Mavrič, rojen leta 1935 v Vrtačah, sta 21. maja v krogu svojih najbližjih na Gradu Dobrovo praznovala zlato poroko. Za iskreno presenečenje pa je poskrbel briški župan Franc Mužič, ki jima je ob tej priložnosti iz srca čestital in jima izročil darilo.

Albina in Stanko sta se spoznala na plesu v gostilni Bavdaž na Vrhovlju pri Kojskem, po civilni poroki na občini na Dobrovem in obredu v cerkvi na Vrhovlju sta si s skupnimi močmi in trdim delom ustvarila dom v Krasnem. Stanko je delal v Salonitu Anhovo in na kmetiji, Albina pa je skrbela za dom, družino in kmetijo.

Tudi sedaj, kolikor jima zdravje še dopušča, zlatoporočenca še vedno rada opravljata kmečka dela. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Miljan, Vesna in Boris. Danes jima jesen življenja bogatijo vnuk Jani ter vnukinje Katarina, Mateja in Tina. Z leti, ob vzponih in padcih, ob solzah sreče in žalosti, sta si ustvarila spomine, ki so za vedno zaznamovali njuno skupno pot. Vsi jima želimo še veliko zdravja.

Letošnji likovni bienale OŠ Dobrovo je bil že osmi po vrsti. Vselej poteka v sklopu prireditev ob Prazniku češenj. Na njem sodelujejo učenci 1. in 2. triade osnovnih šol iz bližnje okolice na slovenski in italijanski strani meje. V letošnjem letu je sodelovalo 26 šol in podružnic z 280 likovnimi deli. Generacije otrok povezuje poleg drugih druženj tudi tema bienala »češnja«. Ta slasten spomladanski sadež uspe učencem pod vodstvom mentorjev vedno znova uspešno upodobiti. Različne likovne tehnike doprinesejo k raznolikosti izdelkov kljub ponavljajočim se motivom. Med prispelimi likovnimi deli je strokovna tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Barbara Kožlin, Nevenka Klanjšček in Anica Blažič, izbrala deset nagrajenih del iz vsake triade. Poleg dvajsetih nagrajenih umetnin razstavo dopolnjuje še 50 del, ki jih prav tako izbere komisija.

Letošnja razstava je postavljena v čudovitem ambientu v galeriji Hiše kulture v Šmartnem.

Valentina Kolenc Poletje 2017 / Briški časnik / 83

Občina

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

SLAVNA VIKINŠKA LADJA NAJDENA NA NORVEŠKEM

WILLIAM SHAKESPEARE

SPAČEN IZRAZ NA OBRAZU

G

V KALUP VLITA STALJENA KOVINA, VLITEK CESTA OD LOGATCA DO VIDMA

PREDNJI ZOB

PRVA VELIKA SEMITSKA DRŽAVA S PRESTOLNICO AKAD

W

S

KRUTI HUNSKI KRALJ, ŠIBA BOŽJA

R

I

M

A

S

A

O

D

L

I

T

E

K

K

E

L

T

I

K

A

H

L

A

D

A

L

I

E

J

RDEČA POLT, ZNAK SRAMU

SILVA ČUŠIN

S

Č

NIZKA TEMPERATURA DEL OBRAZA Z VRAŠČENIMI ZOBMI

PRAVKAR PREMINULI SLOVENSKI IGRALEC, GAŠPER

T

I

Č

LATINSKO IME ZA JAVOR

A

C

E

R

NA OBEH STRANEH OMEJENA RAVNA ČRTA

D

A

L

J

I

C

A

NAISKOS – MINOJSKO SVETIŠČE

LJUDSKO IME ZA RASTLINO SMETLIKO

DŽEM, MARMELADA NEKDANJA PRVA DAMA ZDA

J

A

M

SKLADBA V POČASNEM TEMPU

SLIKOVIT TURISTIČNI KRAJ NA OTOKU MIKONOS

IZDELEK ZA ZAŠČITO NOG, STOPAL, ČEVELJ

O

B

U

V

A

L

O

PRIPRAVA ZA MERJENJE ČASA, KRONOMETER

Č

A

S

O

M

E

R

N

N

ZADNJI REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA NOTRANJE ZADEVE

E

R

STANKO BLOUDEK

S

B

MANJŠE, OKROGLO SVETIŠČE MINOJSKE KULTURE

N

A

EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA

OSNOVNA SESTAVINA ČOKOLADE

ORNOS – GRŠKO LETOVIŠČE

I K BERTA AMBROŽ IME BALETKE MLAKAR

R

T MOTORNO VOZILO ŽENSKA, KI NEKAJ IŠČE

I S

A

K

B

A

NEKDANJI AM. BOKSAR ŽENSKA Z RJAVIMI LASMI

L

EVGEN JUTRIČ MUSLIMANSKI DUHOVNIK

NIKOLAJ NEKRASOV DRAMA FRANCETA BEVKA

A

V

T

O

S

K

O

S

A

PULPRET – VRSTA PULTA

GOKSTAD – SLAVNA VIKINŠKA LADJA

V

IME PRVEGA ČLOVEKA NA LUNI, ARMSTRONGA

ORODJE ZA ODSTRANJEVANJE PRSTI S PLUGA

E

N

O

K A MNOŠTVO KOT CELOTA PRIMOŽ RAMOVŠ

VRSTA PULTA

P

U

L

P

R

E

T

PRIPRAVA ZA POVZROČANJE ISKER, PRIŽIGANJE OGNJA

I

S

K

R

N

I

K

NEKDANJA NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA

A

H

A

MESTO V JZ NIGERIJI, SREDINA BESEDE SILAK

I

L

A

Poletje 2017 / Briški časnik / 84

Naslov:

Pravilna gesla nagradne križanke 86. številke Briškega časnika so: FF, STILIST, KOLIBRI, EDISON, LOPA, JG, TR, RMAN, OŽA, OČE, NIK, REČ, VOJSKA, OKRAK, MODRICA, AVE, PEN, OPERA, JENISEJ, AM, MU, SPREVOD, LIEZAN, IR, RTIČ, CIGARAR, EKS, ALT. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali BOJANO LIPICER, Šmartno 64, 5211 Kojsko. Srečna nagrajenka Bojana Lipicer prejme abonma MALI ODER - ta zajema šest zanimivih in drznih predstav, ki raziskujejo meje gledališkega ustvarjanja. Od oktobra 2017 do maja 2018 si bo lahko ogledala šest predstav novogoriškega gledališča in gostujočih gledališč ob sredah zvečer na malem odru: Don Juan (SNG Nova Gorica), Zborovanje ptic (Gledališče Glej, AGRFT), Judovski pes (PG Kranj, Mini teater Ljubljana), Ljudski demokratični cirkus Sakešvili (SNG Drama Ljubljana), Ekshibicionist (SNG Nova Gorica) in izbirno predstavo.

Radi bi vas spomnili, da imajo v SNG Nova Gorica poleg abonmaja MALI ODER na voljo več različnih drugih abonmajev, zato lahko gledalci izberete predstave, ki so vam pisane na kožo: abonma nedelja popoldan je za tiste, ki imate radi komično obarvane predstave (dve domači in tri gostujoče predstave), redni abonmaji sreda, četrtek, petek in sobota so za tiste, ki bi radi spremljali odrske stvaritve, ki nastanejo na velikem in malem odru novogoriškega gledališča (osem domačih predstav), abonma VELIKI ODER je za tiste, ki ste navdušeni nad predstavami v slogu "klasične" odrske umetnosti (tri domače, sedem gostujočih predstav). Letos lahko ljubitelji plesa prvič izberete tudi nov abonma PLES (ena domača, tri gostujoče predstave). Za otroke pa so abonmaji Mali polžek, Veliki polžek, Lutkovni polžek in Gledališke igralnice. Več na www.sng-ng.si.

Vabljeni na gledališko doživetje v SNG Nova Gorica.

V uredništvu smo vam pripravili novo, poletno križanko, s katero se lahko kratkočasite med počitnicami. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 5. septembra 2017. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko vsa gesla v križanki in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Oidij

Parkirišče v krožišču