Briški časnik - številka 86, pomlad 2017

Tema trimesečja: Reševanje sporov

ŠTEVILKA 86 • LETNIK 21 • POMLAD 2017

Ob izidu Zakorakali smo v pomlad. Narava se prebuja, sadovnjaki so zacveteli, ptički prepevajo. Vsako leto znova občudujemo prebujanje narave, ki odvrže staro obleko in zacveti v novi. Kaj pa mi? Znamo tudi mi zavreči staro, čustveno navlako, se odeti v nova oblačila in pozabiti na stare zamere? Kako reševati spore, se sprašujemo v tej številki, ker verjamemo, da je življenje brez dolgotrajnih zamer, sporov zaradi mej, grdih pogledov med sosedi, s katerimi si delimo življenjski prostor, lepše. Strokovnjaki pravijo, da so konflikti v našem življenju nekaj normalnega, vendar se moramo naučiti, kako jih kvalitetno reševati. Če konfliktov ne razrešujemo, se začnejo poglabljati, pogosto ponavljati in postanejo vir sovražnosti in frustracij. Postanemo ujetniki nerazrešenih konfliktov, ki vodijo v vedno hujše motnje delovanja. To nas lahko privede tudi do nasilja, hudih duševnih motenj in tudi na sodišča. V Brdih je največ mejnih, sosedskih sporov, ki so že tako razviti, da je do rešitve težje priti, zato je na Občini Brda že nekaj časa na voljo mediacija, to je posredovanje v sporu, ki ga usmerja mediator in v katerem se prostovoljno vključita dve ali več oseb, ki imajo določen problem. Skupaj iščejo rešitev, sprejemljivo za vse.

Ugotavljamo, da v Brdih narašča tudi število kriminalnih dejanj, znatno so se povečale tatvine in vlomi v stanovanja, avtomobile, poslovne objekte, zato smo se pogovorili s komandirjem novogoriške policijske postaje Sejadom Jušićem, ki nam svetuje, da svoje premoženje čim bolje zaščitimo.

Spomnili smo se 100. obletnice rojstva Mirka Brezavščka, 14-letnega fanta, ki se je v zgodovino zapisal kot prva žrtev fašističnega terorja. 24. marca so dogodek počastili s primerno slovesnostjo. Prav je, da sleherni Bric pozna njegovo zgodbo, saj je za ohranitev slovenskega jezika žrtvoval svoje življenje. Brici se mu vsakoletno poklonimo tudi na spominski slovesnosti v Gornjem Cerovem.

Poročamo, da je briško občino obiskala ministrica za okolje Irena Majcen. Predstavili so ji poplavno problematiko na območju storitvene cone ob Agrariji.

V kratkem bo na Dobrovem zaživelo krožišče in nova prometna ureditev, ki uvaja območje kratkotrajnega parkiranja. Pripravili smo vam poseben članek, kjer opisujemo, kako pravilno voziti v krožiščih. Občina Brda pa vam poklanja parkirne ure, s katerimi boste lahko označevali vaš čas parkiranja.

V Višnjeviku se je minuli vikend odvijal že 17. Praznik oljčnega olja in rebule. Podrobnejšo reportažo o tem čudovitem dogodku bomo objavili v naslednji številki. Na Humu in v Neblem so počastili dan žena, pustarji so uspešno pregnali zimo, zato preživite čudovito pomlad in naj vas pogled na cvetočo naravo osreči. Želim vam doživete velikonočne praznike in razigran prvi maj.

Vaša odgovorna urednica, Lucija Prinčič Terpin

Poplavljanje onemogoča investicije

Okoljska ministrica Irena Majcen obljubila podporo V okviru regijskega obiska slovenske vlade v severnoprimorski regiji je 6. marca, briško občino obiskala ministrica za okolje Irena Majcen. Tema pogovora je bila poplavna problematika na območju storitvene cone ob Agrariji.

Na delovnem sestanku v Vili Vipolže so svoja stališča predstavili predstavniki briške občine, podžupan Žarko Kodermac, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in vodja oddelka za okolje in prostor Dejan Rusjan. Manfredova je poudarila, da je navedeno območje predvideno kot obrtna cona, kjer naj bi se razvijala gospodarska dejavnost. Na občini se srečujejo z investitorji, ki bi tam želeli graditi, vendar zaradi poplav naletijo na oviro že na začetku. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je orisal perečo problematiko glede načrtovanih investicij, ker obstoječe stanje onemogoča razvoj. Nato so si ogledali poplavno območje.

(Nadaljevanje na 2. str.)

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Ana Cukijati, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Damijan Simčič Zoso

Pomlad 2017 / Briški časnik / 1

Občina

Poplavljanje onemogoča investicije

Okoljska ministrica Irena Majcen obljubila podporo (Nadaljevanje z 2. str.)

dimenzionirane rečne struge pa k rednim poplavam pristavi svojo slabo plat še slabo vzdrževanje. »Trgovina je zaprta po več ur, poleg tega razvoj ni omogočen.

Tukaj ni mogoče narediti nič, nobene izboljšave, nobene investicije. Potrebujemo novo storitveno cono, do nje pa je tisoč ovir. Pripravili smo nekaj idejnih zasnov rešitve problematike, sedaj pa naj presodijo strokovne službe, ki so najbolj učinkovite in izvedljive v najkrajšem možnem času,« je po ogledu povedal Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

Gre namreč za zgodbo, ki se ne razpleta že tri desetletja in več.

Država je v 80. letih prejšnjega stoletja izvedla regulacijo reke Reke, s katero naj bi kmetijska zemljišča zaščitila pred visokimi vodami dvajsetletne povratne dobe. Regulacija naj bi zaščitila urbanizirana območja s petkratno povratno dobo od kmetijskih.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je obljubila pričetek prvih del še pred koncem leta: »Potrebno je združiti več postopkov. Eden od njih je načrtovanje regijske ceste, ki bi se zaključila ob izvozu s krožiščem, obenem pa bi se s polmetrskim dvigom ceste marsikaj uredilo. Naša naloga na ministrstvu pa je, da se lotimo čiščenja in vzdrževanja struge.«

Ni se izšlo po načrtih

Kmalu po regulaciji se je izkazalo, da je bila dvajsetletna povratna doba le pobožna želja. Tako kmetijska kot urbanizirana območja so bila pod vodo malodane vsako leto. Poleg neustrezno

Možnih je več rešitev

Rekonstrukcijo in dvig nivoja državne ceste med mostom čez Reko in križiščem za Višnjevik, Vedrijan in Neblo so briški predstavniki Majcenovi predstavili kot najboljšo. Pri tem pa niso pozabili izraziti bojazni, da se ministrstvo za infrastrukturo del ne bo lotilo v tem letu. Občini Brda je primarni interes zaščititi občane, ki se preživljajo s kmetijstvom, kot tudi omogočiti razvoj storitvene cone ob Agrariji, ki je edina možna lokacija za nadaljnji razvoj podpornih dejavnosti kmetijstvu, turizmu in gospodarstvu. Zadruga je pripravljena začeti z novogradnjo trgovine s kmetijskim repro materialom in gradbenim materialom, saj zaradi neustrezne ponudbe kupci odhajajo čez mejo. Pojavlja se tudi dvom glede dolgotrajnosti postopkov pridobivanja različnih soglasij organov in služb v pristojnosti ministrstva za okolje. »S konstruktivnim sodelovanjem vseh strokovnjakov in državnih služb,« so ministrici poudarili briški predstavniki, »bi gradbeno dovoljenje lahko pridobili v nekaj mesecih.« Ministrica je problematiko razumela in obljubila vso podporo.

Besedilo in fotografija: Erika Koncut

Obvestilo

Občinski prostorski načrt Občina Brda obvešča občane in zainteresirano javnost, da bo začela s pripravo 2. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Brda (OPN). Vsi zainteresirani lahko podajo predlog/-e za spremembo statusa zemljišč glede zazidljivosti in druge pobude ali predloge, vezane na prostorsko urejanje na območju Občine Brda. Pobude in predlogi morajo biti podani na obrazcu, ki je na voljo na spletni strani (http://www.obcin brda.si/obcina_brda/vloge_in_obrazci/) ali v prostorih Občine Brda.

Informacije v zvezi s sprejemanjem pobud in predlogov za spremembe in dopolnitve OPN Občine Brda je možno dobiti v prostorih Občine Brda vsak ponedeljek v času uradnih ur ali na e-naslovu: info@obcina-brda.si. Izpolnjen obrazec s prilogami se lahko odda osebno na sedežu Občine Brda, po pošti na naslov Občina Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, oziroma po Pomlad 2017 / Briški časnik / 2

elektronski pošti na naslov info@obcina-brda.si (zadeva: Pobuda za spremembo in dopolnitev OPN).

V postopek priprave 2. sprememb in dopolnitev OPN Brda bodo vključene pobude, ki bodo podane do vključno 31. 5. 2017 Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN bodo upoštevane le pobude, ki bodo usklajene z zakonodajo in splošnimi smernicami prostorskega načrtovanja ter razvojnimi težnjami naše občine.

Pobude naj bodo konkretne, oziroma ustrezno prikazane in utemeljene. Po podrobni preučitvi pobud se bo občina odločila za obseg, vsebino in časovni termin priprave sprememb in dopolnitev OPN. Vlagatelj naj pobudi in predlogu, ki se veže na določeno zemljišče, priloži tudi dokazilo o stvarni pravici razpolaganja z zemljišči (izpis iz zemljiške knjige) oziroma drugače utemelji upravičenost do predlagane spremembe.

Občina

Zimske seje Občinskega sveta Občine Brda

Ravnanje s komunalnimi odpadki in kriminaliteta - rdeča nit letošnje zime Občinski svet je preteklo leto zaključil s sprejemanjem odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju briške občine.

Razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje čistilnih naprav

Na predbožični seji so svetniki odprli zeleno luč občinskemu proračunu za leto 2017. Dodali so še denar za nakup zemljišča, namenjenega ureditvi novih parkirnih mest v Šmartnem. Odprli so tudi postavko za sofinanciranje nakupa in vgradnje čistilnih naprav.

Letos bosta pripravljena odlok in nato še javni razpis. Na voljo bo 15.000 evrov. Zaradi enostavnejšega in hitrejšega sprejemanja ter izvajanja postopkov ravnanja z nepremičnim premoženjem občine so pooblastili župana, da lahko sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Brda v posamični vrednosti do 10.000 evrov. Pooblastili so ga tudi za potrditev investicijske dokumentacije za vse projekte, za katere je v letošnjem proračunu odprta proračunska postavka, ali pa so projekti uvrščeni v načrt razvojnih programov.

Svetniki bodo v letu 2017 sedli za skupno mizo predvidoma osemkrat, slavnostna seja je načrtovana 9. junija. Občinski svet je na 20. seji sprejel terminski plan dela, namenjen operativnemu delovanju občinske uprave in občinskemu svetu.

Pokrito balinišče v Vipolžah

Občina Brda je konec preteklega leta na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2016, 2017 in 2018 prijavila projekt Dvorana za balinanje Vipolže (I. faza) v vrednosti 75.518 evrov in zaprosila za sredstva v višini 37.759 evrov za leto 2018, ko naj bi se predviden projekt začel graditi. Poseg je načrtovan na območju obstoječega športnega parka v Vipolžah. Na parcelah, imajo urejeno štiristezno balinišče, vendar je to na prostem, brez zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Zato je bila predvidena gradnja dvorane za balinanje z gostinskim lokalom v treh fazah. Občina Brda je za celoten objekt dvorane z gostinskim delom in ostalimi prostori ter napravami za funkcioniranje objekta že izdelala projektno dokumentacijo in tudi pridobila gradbeno dovoljenje.

Potrjen nov strokovni svet ZTKMŠ Brda

Briški svetniki so decembrsko sejo zaključili s potrditvijo nove sestave strokovnega sveta ZTKMŠ Brda. Predstavnika s področja turizma sta Patricija Pirih in Peter Marinič, s področja kulture dr.

Vida Zei in Alda Grudina, s področja mladine Vesna Filej in Luka Rožič, s področja športa pa Samo Miklavc in Zvezdan Prinčič.

Tatvine se množijo

»Sodelovanje z briško občinsko upravo, lokalno skupnostjo in civilno zaščito je zelo dobro,« je na prvi letošnji seji pohvalil Sejad Jušić, komandir novogoriške policijske postaje, ki bdi nad upoštevanjem zakonskih predpisov na območju šestih goriških občin na skupno več kot 600 kvadratnih kilometrih. V lanskem letu so na območju Brd obravnavali skoraj 86 kriminalnih dejanj, za petino

več kot leto poprej. Levji delež so predstavljale tatvine, katerih akterji so v večji meri tuji državljani. Razpolovile pa so se obravnave kaljenja javnega reda v gostinskih lokalnih in na javnih prireditvah.

Kršitev obratovalnega časa gostinskih lokalov, hrupa, vožnje v naravnem okolju in prodaje alkoholnih pijač mladoletni osebam možje v modrem v lanskem letu niso zaznali. Navkljub veliki prometni obremenjenosti regionalne ceste na relaciji Podsabotin–mejni prehod Neblo, predvsem zaradi tranzita italijanskih državljanov, je bilo v lanskem letu obravnavanih za polovico manj prometnih nesreč kot predhodno leto. Smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč ni bilo.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Sicer pa so svetniki ponovno opozorili na problematiko prepovedanih drog, ki so, tako predpostavljajo svetniki, morebitni vzrok za povečano število tatvin. »Od občanov ne moremo zahtevati, da bodo delovali kot vaške straže, nadzor je delo policije. Samoupravljanje bo prineslo dodatne težave,« so poudarili svetniki. Želijo si pogostejših nadzorov mladinskih klubov, saj je ravno mladina najbolj ranljiva skupina. Obenem so svetniki opozorili občinsko upravo in predstavnika policije, da se na problematiko drog opozarja skozi več zasedanj občinskega sveta, zato menijo, da je čas za konkretnejše represivne korake.

Venko dobil pozitivno mnenje

Na februarski seji je direktor družbe Trine Turistične in zabaviščne storitve Miran Klanjšček svetnikom predstavil namero, da bo Igraln'HH'''i salon Venko kandidiral za »veliko« koncesijo, torej koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo. Strokovne službe Občine Brda so vlogo proučile in glede na pozitivne kazalnike na gospodarski razvoj v občini na predvideno nadgradnjo obstoječega objekta ter nove zaposlitve, teh naj bi bilo 25, projekt širitve podpirajo in ga ocenjujejo kot pozitiven doprinos lokalni skupnosti.

Turistični center Neblo je skoraj v desetletju obiskalo preko milijon gostov, večinoma tujih državljanov. Je drugi največji zaposlovalec v briški občini, saj poleg 65 zaposlenim, zaslužek nudi tudi dvajseterici študentov. V tem desetletju je družba Trine preko koncesijske dajatve v briški občinski proračun vlila dodatnih pol milijona evrov, tem pa je potrebno prišteti še številna sponzorstva, donacije in finančne podpore lokalnim društvom, športnim klubom in prireditvam.

Igralni salon Venko mesečno od dobička iz naslova igralništva kar 38 % nameni dajatvam. Te se delijo na dajatev za prirejanje iger na srečo in koncesijska dajatev. Prva (18 %) gre izključno v državni proračun, medtem ko se koncesijska (20 %) porazdeli med široko druščino primorskih občin, katere največji del pogače prejme novogoriška mestna občina. Pet % koncesijske dajatve prejmejo invalidna društva in športne organizacije. Občini Brda pripada 4,12 % celotne koncesijske dajatve.

Glavni vir dohodkov družbe je igralništvo, zato ravno na tem področju načrtuje nove korake. V igralnem salonu imajo trenutno 200 igralnih mest na 184 igralnih avtomatih in dveh elektronskih ruletah, kar je največ, kar dovoljuje trenutno veljavni zakon o prirejanju iger na srečo. Ker igralni salon ni v solastništvu države, dasiravno dobro sodeluje z ministrstvom za finance, ki preko posebnega finančnega urada nadzoruje prirejanje iger na srečo na obmo(Nadaljevanje na 4. str.)

Pomlad 2017 / Briški časnik / 3

Občina

Zimske seje Občinskega sveta Brda (Nadaljevanje s 3. str.)

čju celotne Slovenije, in ima najboljše kazalnike v državi, ne more gostom ponuditi igre v živo, kot denimo ruleto s pravimi krupjeji. Širitev bi doprinesla, kot že rečeno, preko 20 novih zaposlitev, zato so namero predstavili tudi predstavnikom vlade ob regijskem obisku na Goriškem v začetku marca. Sicer pa že v letošnjem letu načrtujejo ureditev parkirišča nasproti salona, v teku pa je že adaptacija prvega nadstropja hotela. Drugo nadstropje bi novo podobo dobilo v prihodnjem letu.

Svetniki so podjetju podali soglasno pozitivno mnenje ob pohvalah, da ima podjetje jasno vizijo razvoja in se je v teku desetletja lepo spojilo z okoljem.

Kmalu nov občinski statut

Občinski svet je na februarski seji stopil korak bližje novemu Statutu Občine Brda, saj je v prvem branju potrdil njegov osnutek.

Svoje pripombe lahko občani podajo v sklopu javne razprave od 23. februarja do 23. aprila 2017 na info@obcina-brda.si ali osebno v sprejemni pisarni občinske uprave. Študijsko središče Grad Vipolže se poslavlja. Kot je na februarski seji poročala likvidacijska upraviteljica Mojca Treplak, se je občinski svet oktobra odločil, da se izvede redna likvidacija zavoda, ker so prenehale potrebe in pogoji za opravljanje registrirane dejavnosti zavoda, za katerega je bil ustanovljen. Kot je bilo ugotovljeno pri sestavi bilanc za leto 2016, zavod ni nikoli opravljal dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, sredstva zavoda so služila zgolj za upravljanje zavoda skladno z veljavnimi predpisi, od sprejema sklepa o likvidaciji dalje pa je le še zaključeval z delom v smeri likvidacije. Ravno tako zavod v likvidacijskem postopku ni imel upnikov, nihče tudi ni prijavil terjatev. Zavod ni imel obveznosti, razen do svojega ustanovitelja, ki je vse in v celoti poravnal. Zato likvidacijska upraviteljica ugotavlja zaključek likvidacijskega postopka in je predlagala, da se izvede izbris zavoda iz sodnega registra.

Športu 60 tisočakov

Občina Brda bo letos v skladu s sprejetim Odlokom o proračunu za leto 2017 športnim programom namenila 61.750 evrov. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport je v lanskem letu podprl, sodeloval in organiziral številne športne dogodke na področju pohodništva, teka, kolesarjenja, avtomobilizma in nenazadnje dobrodelnega druženja z najuspešnejšimi slovenskimi športniki v Vipolžah. Podobne aktivnosti bo izpeljal tudi letos, dodal pa bo nove pohodne poti in plesni dogodek Intiniti Dance Bliss International Festival. V teku so razpletanja birokratskih vozlov, ki Brda ločijo od legalizacije gozdnih kolesarskih poti, bike parka in potrebne infrastrukture. Brda se želijo tudi povezati z daljinsko kolesarsko potjo Alpe Adria. Kot je na februarski seji poudarila direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec, v Brdih primanjkuje športne infrastrukture (igrišč in dvoran), potrebujejo poceni prenočišča, hostle in kampe.

Nova imenovanja

Zaradi spremembe pogodbe o ustanovitvi RRA za severno Primorsko, Občino Brda v agenciji zastopa direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. V svet šole OŠ Dobrovo, ki šteje enajst članov, so bili imenovani trije predstavniki občine, in sicer Teja Jelina, Mojca Torkar Pahor in Tjaša Simčič.

Svetniki so na februarski seji potrdili vrednost točke za izračun nadomestila stavbnega zemljišča, ki ostaja enaka dosedanji.

Obravnavanje točke je bila formalnost zaradi razveljavitve zakona o davku za nepremičnine s strani ustavnega sodišča. Zakon je namreč, ko je 1. 1. 2014 stopil v veljavo, razveljavil občinske akte, ki so določali vrednost točke za izračun nadomestila, z odločitvijo ustavnega sodišča pa je potrebno občinske akte popraviti.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 4

Prihranek nad pričakovanji

Na marčevski seji so svetniki potrdili poročilo Goriške lokalne energetske agencije o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih. Kot je na seji povedal njen direktor Rajko Leban, v lanskem letu ni bilo izvedenih večjih investicij, so pa aktivnosti usmerili v poročila, beležili rabo energije in prihranke. Slednjih je bilo več od planiranih, okrog 50 tisočakov. V prihodnjem letu načrtujejo novi investiciji: nadaljnjo prenovo javne razsvetljave in gradnjo nizkoenergijskega vrtca v Kojskem. Občina Brda je že pri preteklih energetskih sanacijah uspešno kandidirala za kohezijska sredstva in švicarski prispevek, pri nadaljnji obnovi javne razsvetljave v prihodnjem letu bo, kot je omenil direktor Golee, kandidirala za sredstva iz naslova Elena, pri obnovi vrtca v Kojskem pa si nadeja pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada.

Odpadke bodo vozili v Zasavje

Pozornost svetnikov je najbolj pritegnil odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda.

Predlagani odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. Občina bo zagotovila izvajanje predmetnih gospodarskih javnih služb z neposredno podelitvijo koncesije javnemu podjetju Center za ravnanje s komunalnimi odpadki Zasavje, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo izmed šesterice. Kljub temu so svetniki upravi predlagali, da v pogodbo umesti varovalko, da se cena v prihodnje ne bi povišala. V nasprotju z drugimi slovenskimi centri zasavski ni predimenzioniran in že desetletje obvladuje stroške obratovanja, zato so po prepričanju strokovnjakov tovrstne bojazni odveč. Obenem se je razprava dotaknila tudi možnosti odvoza odpadkov kam bližje v tujino, vendar ta možnost že več kot leto dni zakonsko ni dovoljena.

Erika Koncut

Območno združenje borcev za vrednote NOB

Napovednik dogodkov Četrtek, 27. 4., Medana

Pohod in partizanska proslava ob krajevnem prazniku KS Medana

Ponedeljek, 8. 5., Sabotin

Baklada na predvečer obletnice Dneva zmage

Nedelja, 21. 5. ob 15. uri Gornje Cerovo

Spominska slovesnost na deset ustreljenih talcev in na smrt Mirka Brežavščka

Nedelja, 21. 5., ob 17. uri, Peternel

Tradicionalna mednarodna spominska slovesnost v spomin na dvaindvajset žrtev okupatorja

Nedelja, 9. 7., ob 17 uri, Kožbana

Srečanje borcev in krajanov v spomin na predvolilno zborovanje 1944. leta

Torek, 31. 10., ob 11. uri

Tradicionalna komemoracija pri spomeniku v Gonjačah

Sreda, 1. 11.

Komemoracija v Medani

Občina

Nova prometna ureditev na Dobrovem

Krožno križišče Na Dobrovem smo dobili novo krožno križišče oziroma krožišče, ki so se v zadnjih letih v Sloveniji zelo močno uveljavila, saj so z vidika prometne varnosti zelo dobrodošla. Omogočajo visoko raven prometne varnosti, manjše čakalne čase, nižjo raven hrupa in izpusta izpušnih plinov. Posledice morebitnih prometnih nesreč so manjše, hkrati pa je pretočnost takih križišč večja.

Vožnjo in pravila vožnje v krožišču ureja Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 60. členu: (1) Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.

(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.

(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih, ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za razvrstitev.

(5) Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen

Parkirna ura Na Dobrovem bo v kratkem zaživelo krožišče in nova prometna ureditev, ki uvaja območje kratkotrajnega parkiranja. Zato vam Občina Brda ob tej priložnosti poklanja parkirne ure, s katerimi boste lahko označevali čas parkiranja.

O novostih glede prometne ureditve in pravilne vožnje v cestnem prometu Občina Brda v sodelovanju s Policijsko postajo Nova Gorica organizira delavnico, ki bo 20. aprila na Gradu Dobrovo. Vabljeni v čim večjem številu.

Uredništvo

ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s križišča.

(6) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznika, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Nova prometna ureditev na Dobrovem pa poleg krožišča uvaja še eno novo prometno ureditev, katere do sedaj v Goriških brdih ni bilo.

Območje kratkotrajnega parkiranja (tako imenovane modre cone).

Pravila parkiranja v območjih kratkotrajnega parkiranja ureja Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 68. členu: (1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati največ dve uri.

(2) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu. Po izteku dovoljenega časa mora voznik vozilo odpeljati.

(3) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznika, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.

Za nadzor nad spoštovanje navedb tega člena je pristojno mestno redarstvo in policija.

O vseh novostih glede prometne ureditve in pravilne vožnje v cestnem prometu Občina Brda v sodelovanju s Policijsko postajo Nova Gorica organizira delavnico, ki bo 20. aprila ob 19.00 na Gradu Dobrovo.

Danilo Kotnik Pomlad 2017 / Briški časnik / 5

Občina

Občina Brda na praznovanju svetega Trifuna

Naveza Brda – Demir Kapija vedno močnejša Delegacija občine Brda je 14. februarja obiskala makedonsko občino Demir Kapija. Sestavljali so jo direktorica občinske uprave Anita Manfreda ter družbenika briškega uspešnega turistično zabaviščnega podjetja Trine d. o. o.

Miran Klanjšček in Tase Lazovski. Obisku se je pridružil tudi nekdanji slovenski zunanji minister in trenutni ambasador Evropske unije v Makedoniji Samuel Žbogar, ki je v občini preveril izvajanje evropskih projektov.

Anita Manfreda. Demir Kapija leži le 80 kilometrov od Grčije, zato stremijo k razvijanju turistične destinacije za širšo Evropo.

Dogodka v Demir Kapiji se je udeležil tudi predsednik Makedonije Đorđe Ivanov, s katerim je imela možnost pokramljati briška delegacija, ki ga je povabila, da ob naslednjem obisku Slovenije naredi kratek postanek v Brdih.

Občina Demir Kapija, ki se razprostira na nekaj več kot 300 kvadratnih kilometrih na jugu Makedonije, je vinorodna dežela.

Pred kratkim je pričela črpati evropski denar. Okoli 70 milijonov evrov, ki na letni ravni pritekajo iz naslova predpristopne pomoči, so v Demir Kapiji namenili urejanju komunalne infrastrukture in obnavljanju kulturnih objektov.

Ker je briška občina tako nalogo odlično izpeljala, želijo makedonski kolegi dobro prakso Bricev prenesti tudi k njim. Občini bosta tesneje sodelovali tudi na področju turizma, poleg vinogradništva paradni gospodarski panogi briške pokrajine. »Želijo vkorakati na podobno uspešno pot kot Brici. Najprej bodo pričeli s celostno promocijo občine kot pokrajine, kasneje pa prevzeli primere dobre prakse glede turistične ponudbe,« je sodelovanje pojasnila Pomlad 2017 / Briški časnik / 6

»Prav je, da občinam, ki se ukvarjajo s podobno gospodarsko panogo kot briška, pomagamo pri črpanju evropskega denarja in razvijanju turistične destinacije. Sodelovanje z občino Demir Kapija je pomembno predvsem na področju vinogradništva. Makedonski kolegi so zelo aktivni pri črpanju evropske predpristopne pomoči,« je poudarila direktorica občinske uprave Anita Manfreda.

Briška delegacija se je v makedonski prestolnici Skopje sestala s predstavniki slovenskega kulturnega društva France Prešeren, ki že 22 let združuje Slovence, živeče v Makedoniji. Njihov pevski zbor praznuje 20-letnico delovanja, zato sta se delegaciji dogovorili, da bodo člani društva ob izseljenskih dnevih konec junija obiskali tudi Brda in v Vili Vipolže priredili poseben koncert.

Erika Koncut Fotografija: Anita Manfreda

Občina

Občina Brda

Odpadno jedilno olje v posebnih posodicah Občina Brda je v petek, 6. januarja, učencem OŠ Dobrovo poklonila 230 posodic za zbiranje odpadnega olja. Zabojnik stoji ob šolski stavbi že od oktobra lani, ko je novogoriško podjetje Komunala d. d. v sodelovanju s šestimi goriškimi občinami in osnovnimi šolami pričelo uresničevati projekt zbiranja jedilnega olja. Na območju sodelujočih občin so v bližini osnovnih šol postavili zbiralnike za ločeno zbiranje tovrstnega olja.

Občina Brda z ekološkimi smernicami

Učence je ob predaji pozdravila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Poudarila je zeleno trajnostno naravnanost briške občine: »Občina Brda je nemudoma pristopila k ekološkemu projektu. Posodice smo razdelili učencem štirih razredov dobrovske osnovne šole in osebju za zgled otrokom. Za to smo se odločili, ker je občina Brda trajnostno naravnana in ker spodbujamo zeleni turizem. Glede na vsa priznanja, ki smo jih prejeli v preteklih letih, se zavedamo, da je potrebno ozaveščati otroke in šele nato družinske člane in ostale prebivalce Brd.« Učence je k ločevanju odpadkov spodbudil tudi direktor novogoriškega podjetja Komunala d. d. Darko Ličen: »Odločitev občine moram pohvaliti. K projektu je pristopila brez odlašanja. Projekt je pozitiven tako s stališča ločevanja odpadkov kot odnosa do zelenega okolja.

Odpadna jedilna olja iz kuhinj lahko zamastijo kanalizacijske cevi in povzročajo škodo v naravi.« Ličen je pohvalil tudi pozitivno naravnanost k ekološki ozaveščenosti ostalih goriških občin. V enem mesecu so samo v novogoriški mestni občini zbrali 400 kg odpadnega jedilnega olja, količine pa se še povečujejo, kar je novogoriško komunalno podjetje spodbudilo k odločitvi, da povečajo število razpoložljivih zbiralnikov.

Začeti je potrebno pri otrocih …

»Veseli smo vsake priložnosti, ob kateri lahko z učenci praktično pokažemo, kako se ločuje odpadke,« je po predaji poudarila ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej. V briških šolah veliko pozornosti in časa

namenjajo okoljski vzgoji in skrbi za okolje, zato je bila predaja posodic poseben dogodek. »Ob tej priložnosti se obračam na vse Brice, da bi še bolj dosledno ločevali domače odpadke, še posebej, ker je občina Brda uredila veliko ekoloških otokov z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Brici smo premalo dosledni pri odlaganju teh odpadkov,« opozarja ravnateljica.

Sicer pa pravi, da se je ekološka miselnost briških otrok v zadnjem desetletju zelo spremenila: »V tem času se je tako v okolju kot v šoli veliko spremenilo. Tudi okoljska vzgoja je bolj poudarjena. S projektoma Ekošola in Zdrava šola smo veliko postorili na tem področju: od zapiranja luči, zbiranja odpadkov v razredih v šoli in ob šoli, čiščenja okolice šole, do skrbi za lep izgled šole.« Besedilo in fotografija: Erika Koncut

Briško okolje prilagojeno potrebam

Turistom v Gonjačah na voljo javno stranišče V torek, 21. marca, sta Občina Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda v neposredni bližini razglednega stolpa v Gonjačah postavila javno stranišče, ki bo odslej na voljo predvsem turistom, ki si razgledni stolp izberejo kot prvo turistično točko v Brdih.

Dejstvo je, da si prvi vtis o veličastnosti briške pokrajine naredimo ravno v Gonjačah.

Zeleno luč mora prižgati Zavod za spomeniško varstvo

Območje razglednega stolpa v Gonjačah je spomeniško zaščiteno, zato je postopek izbire lokacije in podobe javnega stranišča potekala pod nadzorom novogoriškega Zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Pri idejni zasnovi smo se zgledovali po Triglavskem narodnem parku in Posočju, ki turistične točke rešujeta na enak način. Na ZVKD Nova Gorica smo naslovili vlogo za pridobitev soglasja za ureditev platoja za postavitev WC kabin ob avtobusnem parkirišču. Kulturnovarstveno soglasje je ZVKD izdalo konec avgusta 2016. Pred izdajo kultur-

novarstvenega soglasja smo bili primorani pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije.

Kot je v izdanem soglasju potrdil tudi ZVKD, »bo poseg omogočal obiskovalcem, da se na območju zadržijo dlje, poleg tega bo okolica spomenika urejena in čista.«

Nepotrebna polemika

Postavitev javnega stranišča v Gonjačah je na družbenih omrežjih dvignila kar nekaj prahu. Kot smo pojasnili v prejšnjem odstavku, postavitev takšne infrastrukture na območjih, ki so spomeniško zaščitena, ni enostavna, kot je mogoče splošno mnenje. V času od postavitve do izdaje Briškega časnika smo okolico sicer plastičnega wc-ja naredili prijaznejšo in ga obdali z leseno ogrado v celoti. Velja obenem poudariti, da želimo s takšnimi investicijami razbremeniti lokalne gostince, ki jim je gotovo v breme, da se v njihove lokale naenkrat zgrinjajo skupine obiskovalcev številnih avtobusov, ki iščejo toaletne prostore. Trudimo se, da briško okolje prilagajamo potrebam vse več turistov, ki v Brda prihajajo skozi celo leto.

Občinska uprava Občine Brda in ZTKMŠ Pomlad 2017 / Briški časnik / 7

Občina

Projekt E-cikliraj

Odsluženi elektronski aparati odslej v zelen zabojnik 9. marca so občine Ajdovščina, Brda, Kanal ob Soči, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, RenčeVogrsko, Šempeter-Vrtojba in Vipava prejele novo infrastrukturo za oddajo odsluženih malih aparatov in baterij. V Občini Brda je zbiralnik nameščen na Dobrovem v ekološkem otoku ob obračališču za šolske avtobuse ob OŠ Dobrovo.

V družbi ZEOS so leta 2016 pričeli z izvajanjem petletnega ozaveščevalnega projekta na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami z naslovom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki in s sloganom E-cikliraj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V sklopu projekta vzpostavljajo potrošniku prijazno mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij: postavitev uličnih zbiralnikov na ekološke otoke in druge lokacije širom Slovenije ter zelenih kotov v večje trgovske centre, za zbiranje teh odpadkov na podeželju pa bodo izvajali mobilna zbiranja. Organizirajo več spremljevalnih aktivnosti, saj želijo občanom predstaviti nove možnosti za oddaja-

Pomlad 2017 / Briški časnik / 8

nje e-odpadkov in odpadnih baterij ter jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje. »Komunala Nova Gorica ni le izvajalec GJS zbiranja odpadkov, temveč tudi družbeno odgovorno podjetje, zato je z veseljem pristopilo k projektu pod sloganom E-cikliraj, ki ga vodi družba ZEOS. Cilj izvajanja tega in podobnih projektov je v veliki meri ozaveščanje prebivalstva, ki bo v končni meri pripeljalo k učinkovitejšemu ločevanju vseh vrst odpadkov,« je po predaji v Novi Gorici povedal direktor Komunale Nova Gorica Darko Ličen.

Erika Koncut Fotografija: Komunala d. d.

Občina

Zlati kamen 2017

Razprava o dobrih praksah, priložnosti in možnosti financiranja V Festivalni dvorani v Ljubljani je 14. marca v okviru Dnevov občin in srečanju županov potekala podelitev priznanja Zlati kamen. Pomembno priznanje za najbolj prodorno občino je odšlo v roke županu Občine Podčetrtek.

Občina Brda je sodelovala na javni razpravi, kjer je tekla beseda o dobrih praksah in priložnostih na področju turizma. Dejstvo je, da skorajda ne najdemo občine v Sloveniji, kjer turizem ali razvoj turizma ni uvrščen med strateške prioritete v razvojnih dokumentih občin in županov. Številke turističnih uspehov Slovenije v celoti, rekordi turističnega leta, so priložnost, da se je v okviru razprave na Zlatem kamnu dalo besedo tistim, ki krovno stojijo za številkami rekordnega leta, in tistim, ki skozi majhne zgodbe in zgodbe velikih ljudi prihajajo v ospredje.

V razpravi so sodelovali pomembni akterji slovenskega turizma: Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana, Renata Martinčič, vodja sektorja za turizem in razvojno sodelovanje v Direktoratu za turizem in internacionalizacijo, Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, Vesna Malnar, direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje, in Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

Evropa in svet Sloveniji priznavata, da je razvoj na področju turizma prava pot. Številke prihoda turistov so odlične. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je slovenski turizem v letu 2016 zabeležil za 9 % več prihodov turistov in 8 % več prenočitev kot v letu 2015 in se približal meji 11 milijonov prenočitev. Z 11 % več prihodov tujih turistov in z 10 % več tujih prenočitev v letu 2016 se slovenski turizem ponovno uvršča nad evropsko in globalno povprečje.

Odlični podatki turističnega leta 2016 dokazujejo, da je turizem vse pomembnejša gospodarska panoga naše dežele, ki hkrati iz-

kazuje še velik potencial za nadaljnjo rast. V Sloveniji turizem v bruto družbeni produkt prispeva blizu 13 %, predstavlja 8 % celotnega izvoza in 37 % izvoza storitev.

V Brdih se lahko v zadnjih letih ponašamo z dvema pomembnima priznanjema, srebrnim znakom Zelena destinacija 2016 (Green Destination) in Evropska destinacija odličnosti 2015 (EDEN). Na razpravi je bilo poudarjeno zanimivo mišljenje povprečnega Slovenca – »ma saj vsi vemo, da Brda so, kje so, jasno da vemo, da bomo tam jedli

odlično hrano, pili vrhunsko vino, vemo, kaj nam Brda dajo«. V Sloveniji in tujini je to že dejstvo. Dolgo tega smo Brici nehali obdelovati vsak svoj vrtiček, se združili, povezali in naredili zgodbo. V nekaj letih so se Brda umestila na zemljevid in zapisala zgodbo o uspehu, kako lahko manjši kraj s takšnim potencialom razvije destinacijo velikega imena.

Na tej točki lahko rečemo: to je začetek, pravo delo šele pride …

Tina Novak Samec

Pomlad 2017 / Briški časnik / 9

Občina

Razvoj turizma v Goriških brdih

Poti nazaj ni več, sedaj nas gleda ves svet Turizem je poleg vinarstva in sadjarstva eden od treh stebrov gospodarstva v Goriških brdih. Vsi trije so sicer med sabo tesno povezani in se prepletajo pri oblikovanju ponudbe in paketov. Rezultati zadnjih let potrjujejo, da gresta razvoj in promocija pravo pot. Utiramo pot na zemljevidu Evrope, v nekaterih segmentih na svetovnem zemljevidu. V letu 2016 smo beležili ponovno rast, in sicer za kar 14 % večje število obiskovalcev in ustvarjenih nočitev, kar je nad slovenskim povprečjem.

V lanskem letu so nas poleg zvestega domačega obiskovalca obiskali popotniki iz bližnje Avstrije, Italije in Nemčije, sledijo gostje iz republik nekdanje Jugoslavije, držav Beneluxa ter presenetljivo Kanade in Amerike. Na vseh teh trgih izvajamo intenzivno promocijo. Seveda pa pri tem nismo sami. Številni briški vinarji in ostali ponudniki so naši največji ambasadorji.

Ni skrivnost, da nas je CNN pred kratkim uvrstil med 11 manj poznanih vinskih regij. V mnogih člankih se poleg našega glavnega mesta Ljubljane in blejskega bisera pojavljajo na tretjem mestu prav Brda. Številni novinarji in blogerji, ki jim pripravimo zanimive itinerarije po Brdih z odkrivanjem lepot in dobrot, pišejo o naši za mnoge še neodkriti butični turistični regiji.

V letu 2016 je Brda obiskalo več kot 100 piscev iz celega sveta, poleg evropskih držav tudi iz Amerike, Brazilije, Hong Konga in Tajvana. Postajamo destinacija, katero popotniki preprosto morajo obiskati, ali kot nam je v angleščini poznano: »must see«.

V marcu 2017 smo kot novost organizirali študijsko turo po Brdih za slovenske turistične agencije in organizatorje. Večinoma poznajo naših 5 znanih znamenitosti, slišali so že za kulinariko in

Pomlad 2017 / Briški časnik / 10

vrhunska vina, mogoče še za eno od doživetij. Ne poznajo pa vseh naših doživetij – od degustacije domače marmelade v enem izmed številnih sadovnjakov, kako poteka degustacija oljčnega olja, še ne povsem odkritih poti prve svetovne vojne, delavnic za otroke v polju sivke, do odkrivanja neodkritih cerkva in naravnih znamenitosti »v sedlu« in še mnogih drugih posebnosti, s katerimi se lahko ponašamo. Dogodek smo zaključili s 1. briško turistično B2B borzo, nad katero so bili tako obiskovalci kot ponudniki navdušeni.

Le kdo lahko po vsem tem reče, da v Brdih gost ne more preživeti celega tedna, polnega prvovrstnih doživetij.

Dober pokazatelj turističnega razvoja je tudi obiskanost našega spletnega portala www.brda.si. V letu 2016 smo beležili kar 40-odstotno povečanje števila različnih obiskovalcev. Našo spletno stran je tako v letu 2015 pogledalo skoraj 170.000, v letu 2016 pa kar 238.000 posameznikov, ki iščejo konkretne podatke, ponudbo, produkte.

Kot je nedavno dejala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije: »Poti nazaj ni več, sedaj nas resnično gleda cel svet!« Tina Novak Samec

Občina

Študijska tura

Spoznaj, okušaj, doživi zelene kotičke Slovenije Z namenom, da slovenski organizatorji izletov in potovanj ter prodajalci turističnih aranžmajev spoznajo, okusijo in doživijo Brda na najbolj pristen način in v družbi Bricev, ki ustvarjajo najlepša doživetja v naravi, v kuhinji in v vinskih kleteh, je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda 16. marca organiziral študijsko turo po Brdih.

Brda, dežela opojnih trenutkov, kamor vabijo aktivnosti v naravi, doživetja pri naših vinarjih, na turističnih kmetijah in pri lokalnih obrtnikih, so mamljiva v vseh letnih časih. Sonce, rodovitna zemlja in mehki griči dajejo sok našim sadežem in turizmu. V Brdih smo ponosni na naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN) in na srebrni znak SLOVENIA GREEN, ki nas zavezujeta k zelenemu razvoju in dobremu sodelovanju lokalne skupnosti.

Organizatorji izletov in potovanj ter prodajalci turističnih aranžmajev so briško doživetje preizkusili na lastni koži in se prepustili celodnevni čarovniji užitkov, ki se lahko zgodi le med briškimi griči.

Dobrodošlica s kozarčkom penine pri razglednem stolpu v Gonjačih in sprehod med vinogradi in brstečimi češnjami do srednjeveške vasice Šmartno, kjer so prisotnim postregli briški zajtrk v Hiši Marica. Šmartenske ulice so od tu naprej vodile še do trgovinice None Luise ter do Hiše kulture, kjer je potekla degustacija oljčnega olja. Sledil je spust do Dobrovega in obisk vinske kleti, kjer so jim predstavili svetovno znana vina briških vinogradnikov, naših junakov vinogradov. V Vili Vipolže so se gostje tudi v živo srečali z briškimi ponudniki doživetij, s katerimi so odpirali nove možnosti sodelovanja. Raznolikega aktivnega preživljanja prostega časa v Brdih zagotovo ne manjka. Tina Bučinel je predstavila ježo in treking s konji, Mirjam Marinič z izdelki Vonj poletja nudi možnost obiska sivkinega polja ter pokušine izdelkov iz

sivke, delavnice izdelave mila in žetev sivke, kmtija Drnovšček pa odpira svoja vrata, nudi degustacijo oljčnih olj in pokušino domačih proizvodov. V Hlevniku imajo Skubinovi apiterapijo ter degustacijo medu in medenih izdelkov, na drugem koncu Brd, na Sabotinu, v Parku miru pa si je možno ogledati ostanke prve svetovne vojne, obiskati kaverne ter muzej prve svetovne vojne. Med ponudniki je bila tudi Tatjana Š.

Bašin s ponudbo oljčnega bara Šmartno ter možnostjo ogleda obnovljene domačije briškega kolona na Frlanšču. Iz rojstnega kraja rebule sta svojo ponudbo – degustacijo oljčnih olj v senzorični sobi v Višnjeviku predstavila tudi oljkarja Davis Prinčič in Aleš Bučinel. Tomaž Kristančič je predstavil nekoliko bolj adrenalinski in igriv del briškega doživetja – paintball poligon, sadno-zelišča hiša Kikrca degustacijo domačih marmelad, suhega sadja in zeliščnih čajev, v degustacijski sobi Borisa Mariniča v Ceglem pa je možna degustacija oljčnega olja Bose oil. Energijski in sprostitveni pohodi Petra Mariniča in Tatjane Jug so bili le še češnjica na vrhu ogromne briške torte doživetij.

Brda slovijo tudi po izvirni kulinariki. Ta je leta 2015 docela prepričala ocenjevalce, ki so Brda nagradili z evropskim nazivom destinacije odličnosti. Tudi tokrat presenečenj za razvajanje brbončic ni manjkalo. Gostje so briško potepanje zaključili na poznem kosilu v Hiši Štekar v Snežatnem.

Mateja Drnovšček Fotografija: Damijan Simčič, Zoso

Osnovna šola Dobrovo

Bili smo vremenoslovci Tretješolci smo se od 13. do 15. februarja odpravili v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Medved v Medvedje Brdo.

Zelo smo se razveselili snega. Dnevi so bili pestri. Bili smo vremenoslovci. Spoznavali in merili smo nekatere vremenske pojave, zvečer pa opazovali zvezdno nebo. Uživali smo v zasneženi naravi in se preizkusili v lokostrelstvu, plezanju in plesu.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 11

Občina

Sejmi, borze

V pričakovanju nove turistične sezone V zimskih mesecih, pred začetkom pomladi in turistične sezone, se je glas o naših Brdih bučno širil po evropskih državah. Predstavili smo se na sejmih in borzah različnim populacijam, ljudem različnih potreb in želja s predlogi za potovanja in preživljanje počitnic, dopusta.

Utrecht, nizozemsko mesto in sejem Vakantieberus (10. do 15. 1. 2017) je tudi letos obiskalo na tisoče več obiskovalcev kot prejšnja leta. Brda so Nizozemcem zanimiva kot kolesarska in pohodna destinacija, kjer iščejo manj zahtevne poti. Pester izbor briških vin ter raznolika in mamljiva kulinarična ponudba odtehtata izbiro destinacije.

Sejem Ferienmesse na Dunaju (12. do 15. 1. 2017) je zaradi bližine vsako leto številčno obiskan tudi s strani razstavljavcev iz vse Slovenije. Avstrijski gostje prispevajo velik del prenočitev pri slovenskih ponudnikih. Poleg aktivnega preživljanja prostega časa v naravi je za Avstrijce ključna eno-gastronomija in kulturna dediščina. Že od nekdaj so najstarejše Brike – slastne briške češnje – prave promotorke briške deželice na Avstrijskem.

Na Dunaj se briške češnje vračajo v poletnih mesecih, v Brda pa se čez celo leto vračajo številni avstrijski gostje.

Ferienmesse Dunaj

Romantični briški kotički so ravno pravšnji, odločilen korak pa je na mehkobi briških gričev bolj prijeten. S poročno briško pravljico smo se v začetku leta predstavili tudi na poročnem sejmu Udine sposa (13. do 15. 1. 2017). Vila Vipolže, možnosti porok v naravi ter sakralni briški biserčki so tudi letos poželi največje zanimanje mladih parov.

Predstavili smo se na največji borzi kongresnega turizma v Južni in Vzhodni Evropi, borzi Conventa (18. in 19. 1. 2017).

Kongresni turizem postaja pomemben dejavnik tako v slovenskem kot briškem turizmu. V Vili Vipolže se v vlogi gostiteljev srečanj, motivacijskih dogodkov, kongresov in simpozijev zavedamo, da poslovna prijateljstva poleg najsodobnejše opreme potrebujejo tudi trdne vezi, navdihujoče okolje in osebni pristop.

Brussels Holiday Fair

Brussels Holiday Fair (2. do 5. 2. 2017) je najpomembnejši turistični sejem v Belgiji in velikan med evropskimi sejmi.

Sejem je bil tudi letos dobro obiskan, saj se je v treh dneh po paviljonih sprehodilo okoli 117.000 obiskovalcev. Na slovenski stojnici se je predstavilo 13 predstavnikov turističnega gospodarstva, med njimi na skupni stojnici z Julijskimi Alpami tudi Brda. Številni Belgijci Brda že poznajo in se vračajo v objem naših gričev. Brda ne očarajo le enkrat, ampak znova in znova.

F. RE. E München Udine sposa Pomlad 2017 / Briški časnik / 12

(Nadaljevanje na 13. str.)

Občina

Zelena shema slovenskega turizma

Brda pridobila srebrni globalni certifikat zelene V pričakovanju destinacije Slovenia Green nove Destination Silver

turistične sezone (Nadaljevanje z 12. str.)

Največji sejem za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, F. RE. E München (22. do 26. 2. 2017) se je tudi letos izkazal kot zelo priljubljen zaradi svoje raznolikosti in pestre ponudbe. Športni navdušenci za svoje počitnice iščejo neokrnjeno naravo, zato se vse bolj radi zatekajo v Julijske Alpe, spustijo po dolini Soče in se na koncu razvajajo še v Brdih. Najmočnejši produkt, ki nas povezuje z Avstrijo, je zagotovo pohodniška transverzala Alpe Adria Trail. Vedno bolj pa je tudi priljubljeno kolesarjenje in razvoj kolesarskih poti Bike Alpe Adria.

V Berlinu je v začetku marca odprl svoja vrata največji turistični sejem/ borza na svetu, ITB Berlin (8. do 12. 3.

2017). Sejem, ki se je odvil že enainpetdesetič in na katerem se predstavi preko 180 držav sveta, je v petih dneh obiskalo okoli 150.000 obiskovalcev. Na slovenski stojnici, katere letošnja tema je bila »Zeleni turizem in aktivnosti na prostem«, so se predstavila tudi Brda.

Zimske sejemske nastope smo s pozdravom pomladi zaključili v Celovcu. Freizeit Celovec (7. do 9. 4. 2017) je nekoliko manjši sejem, pa vendar nudi dobre priložnosti za predstavitev, predvsem zaradi svoje bližine Sloveniji.

Kolesarjenje, pohodništvo, kulinarika, vinska ponudba, kulturna dediščina, poročna destinacija, sakralna dediščina, kongresni turizem, zeleni turizem … Če povzamemo: vse to navdušuje ljudi širom sveta. Ti produkti so ključni in odločilni pri iskanju in izbiri počitniške destinacije. Brda to vse imajo. Ne, imamo še več kot to. Brici smo tudi gostoljubni in srčni in to nas razlikuje od ostalih.

Mateja Drnovšček Fotografije: arhiv ZTKMŠ Brda

Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je globalno priznan dolgoročni trajnostno naravnan načrt na področju turizma, ki poteka na nacionalni ravni in temelji na globalnih kriterijih ter je mednarodno primerljiv.

Green Destinations je globalna mreža ambicioznih destinacij, ki želijo izboljšati svojo kakovost in trajnost. Krovna znamka Slovenia Green torej zajema destinacije in ponudnike turističnih storitev, ki so okoljsko ozaveščeni in zadostujejo strogim trajnostnim načelom ter globalnim kriterijem Green Destinations Standard (GDS), ki je priznan s strani Global Sustainable Tourism Council za pridobitev certifikata na mednarodni ravni. Standard Slovenia Green je sestavljen iz 100 kriterijev in 147 indikatorjev, povzetih po standardu Green Destinations, ki jih je bilo potrebno tehtno ovrednotiti. V zeleno turistično shemo so se vključila tudi Goriška brda.

Slovenska turistična organizacija (STO) se je za trajnosti razvoj zavezala z nacionalno strateško usmeritvijo in s tem naredila korak k trajnostnemu razvoju slovenskega turizma, ki zajema ponudnike in destinacije ter tako vpliva na ekonomsko, kulturno in naravno okolje udeležencev in širše družbe.

Organizacija ZSST upravlja, razvija in nudi izobraževalno podporo, vzpostavlja promocijske kanale na mednarodnem turističnem trgu destinacij in ponudnikov, ki so pridobili oznako Slovenia Green. Torej gre za mednarodno primerljivost, za kar je ključna kredibilnost, pridobljena z zadostitvijo mednarodnim kriterijem t. i. Green Destinations Standard.

Znak Slovenia Green Accomodation lahko pridobijo posamezni ponudniki, in sicer morajo najprej vstopiti v Zeleno shemo slovenskega turizma ter sprejeti Zeleno politiko slovenskega turizma in Etični kodeks v turizmu UNWTO (Global Code of Ethics for Tourism).

Pogoj je predložitev dokazila o imetju enega izmed šestih mednarodno uveljavljenih znakov, ki jih priznava ZZST: Green globe (certifikat za hotele, resorte, tour operatorje, najem vozil, razstavne in prireditvene prostore ter druge tipe turističnih podjetij), Bio hotels (za hotele, katerih ciljna skupina so gostje z visokimi ekološkimi merili), EU Marjetica − Ecolabel (znak Evropske unije za okolju prijazne turistične nastanitvene zmogljivosti), Green key

(znak odličnosti za podjetja na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega poslovanja v turizmu), Travelife (mednarodna certifikacijska shema za trajnostni turizem) ter TourCert (hoteli, tour operatorji in turistične agencije, ki delujejo trajnostno in družbeno odgovorno). Slednjih do sedaj še ni pridobil noben ponudnik iz Brd. Na ZTKMŠ Brda si seveda želijo, da bi briški ponudniki podprli zgodbo zelene in trajnostno naravnane destinacije, in sicer na način, da vsaj eden izmed njih do naslednje presoje (v časovnem obdobju treh let) pridobi enega od znakov, ki jih priznava ZSST, kar predstavlja enega izmed ključnih kriterijev za pridobitev certifikata trajnostnega odličja Slovenia Green Destination Gold (SGD Gold).

Posamezna občina ali več občin skupaj, lahko pa tudi mesto, mora za pridobitev globalnega certifikata zelena destinacija zadostiti enajstim zaporednim kompleksnim korakom, med katerimi prednjačijo komunikacijske aktivnosti, zbiranje številčnih in raznolikih podatkov in ustreznih informacij, vnašanje slednjih na spletno platformo ZZST, anketiranje (turističnih podjetij, prebivalcev in obiskovalcev), povečanje ozaveščenosti, podpis Zelene politike, oddaja zaključnega poročila ter zahtevka za presojo, priprava celovitega akcijskega načrta razvoja trajnostnega turizma za destinacijo, opredelitev lokalnega značaja, oddaja zahtevka za terenski obisk in aktivno nadaljnje uresničevanje ukrepov in zastavljenih ciljev ter ponovna presoja certificiranega ocenjevalca Green Destination čez tri leta.

Pilotna faza projekta Slovenia Green se je začela leta 2015, leta 2016 je bila slednja nadgrajena z novo spletno platformo, ki s spletnimi orodji omogoča vnos numeričnih in vsebinskih podatkov iz sledečih šestih področij: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima, poslovanje turističnih podjetij.

Ko so interesenti za vključitev v omenjeni projekt ZZST dobili pozive na turistično informacijske centre, je sledilo izobraževa(Nadaljevanje na 14. str.)

Pomlad 2017 / Briški časnik / 13

Občina

Zelena shema slovenskega turizma (Nadaljevanje s 13. str.)

nje v obliki delavnic v Ljubljani, in sicer s strani zavoda GoodPlace pod mentorstvom Tine Hedi Zakonjšek ter Jane Apih, certificiranih ocenjevalk Green Destination.

V Zeleno shemo slovenskega turizma je na državni ravni trenutno vključenih 18 destinacij in ponudnikov.

Brda so pridobila naziv zelena destinacija septembra 2016 s pridobitvijo srebrnega certifikata Slovenia Green kot trajnostno naravnana turistična destinacija. Sodelovanje v pomenljivem projektu in prejeto priznanje je tako našim krajem ponudilo vključitev v celostni sistem, ki spodbuja trajnostno delovanje, združuje trajnostna prizadevanja in promovira destinacijo z

večjo prepoznavnostjo, hkrati pa postavlja še številne izzive za prihodnost v trajnostnem procesu nenehnih izboljšav.

Projekt ZZST, v katerega je bilo potrebno vložiti mnogotera znanja in veščine, je obsežen in dolgoročnega značaja. V Brdih gre trenutno za osnovanje nastavkov zelene sheme, za katero je bistvena trajnostna naravnanost celotne destinacije. Na ZTKMŠ Brda so ponosni, da jim je uspelo pridobiti pomenljiv certifikat Slovenia Green Destination Silver, torej srebrni certifikat, želijo pa si pridobiti tudi zlatega. Za slednjega je potrebno v prihajajočem dolgoročnem obdobju zadostiti še posameznim izboljšavam ter nadgradnjam, za katere je presojevalec

na osnovi določenih ocenjevalnih meril (glede izpolnjevanja posameznih kriterijev ter indikatorjev) v revizijskem poročilu – Audit report ocenil, da jih na določenih področjih še ne izpolnjujejo. Proces načrtovanja turizma destinacije, ki je trajnostno naravnan, zavezuje vključene deležnike, da se bo stanje trajnosti v zeleni destinaciji Brda ves čas le izboljševalo. Zato je strategija razvoja trajnostnega turizma za destinacijo Brda na temelju revizijskega potočila – Audit report (ki sicer sloni na 25 določilih – za časovno obdobje med leti 2017 ter 2020) že izoblikovana.

Monika Prinčič

KAZALNIKI ZELENE USMERJENOSTI OBMOČJA ZZST vključuje širok spekter kazalnikov zelene usmerjenosti območja, ki zajemajo geografsko področje, naravo, okolje, kulturo in tradicijo, zeleno ekonomijo in ljudi ter gostoljubnost.

Ker je območje delovanja široko zastavljeno, smo se v uredništvu Briškega časnika odločili, da vam bomo v vsaki številki predstavili en aspekt projekta in cilje, ki jih želi doseči. Tokrat smo pod drobnogled vzeli porabo vode v občini. Zelena shema namreč teži k temu, da bi bila vsa gospodinjstva in podjetja v občini obveščena o načinih manjše porabe vode ter da bi bili podatki o tem javno objavljeni (npr. poraba vode glede na turistične prenočitve).

Iz revizijskega poročila – Audit report je bilo razvidno, da je certificirana ocenjevalka Green Destination potrdila ustreznost upravljanja z vodnimi viri in spremljanje kakovosti vode in njene rabe s strani Občine Brda ter da raba vode turističnih podjetij ne ogroža rabe vode lokalnega prebivalstva. Ravnanje z odpadnimi vodami je ustrezno urejeno in regulirano na način, da so vplivi na ljudi in okolje čim manjši. Če pa bi prišlo do težav s kakovostjo vode, obstaja v občini ustrezen sistem za odpravljanje težav.

Poleg tega Občina Brda nudi podporo turističnim podjetjem pri iskanju in implementaciji rešitev za učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami, vključno z njihovo ponovno rabo, pri čemer se dosledno upošteva zakonodaja. Ker je turistična industrija velik potrošnik vode, je potrebno vnesti različne tehnične ukrepe, ki pripomorejo k zmanjšanju porabe vode, kar ima poleg ekonomskih tudi okoljske pozitivne učinke.

ZELENI NAMIGI – PORABA VODE

• Podzemni rezervoar za deževnico je primeren za shranjevanje deževnice, saj ga pred svetlobo in povišano toploto ščiti zemlja.

Temperatura vode iz rezervoarja znaša od 8 do 12 stopinj Celzija. Če instaliramo še čistilno napravo za deževnico, je kakovost vode zagotovljena, saj se ne morejo tvoriti alge in mikroorganizmi.

• Deževnico lahko uporabimo za zalivanje vrta, rož in trate.

• Lastniki objekta lahko zbirajo deževnico, saj so žlebovi in vertikalne odvodne cevi del izgradnje objekta. Paziti je potrebno le, da streha nima take kritine, ki bi z dežjem lahko izločala strupene snovi.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 14

Hotel San Martin v Šmartnem deluje v skladu z ekološkimi standardi

• V vsakem gospodinjstvu lahko posamezniki poskrbimo za to, da osveščeno rabimo vodo (npr. da se ne predolgo tuširamo oz. da med miljenjem izklapljamo vodo).

• Med ščetkanjem zob je bolje, če vodo izklopimo.

• Vodo med miljenjem rok izklopimo.

• Vodo izklopimo tudi med britjem ali pa jo natočimo v umivalnik le toliko, kot je potrebujemo.

• Kupimo splakovalnik za straniščno školjko, ki ima dvojni sistem izplakovanja. Lahko pa zmanjšamo prostornino starega kotlička tako, da vanj postavimo plastenko z vodo.

• Pri ročnem pomivanju posode porabimo kar trikrat več vode kot pomivalni stroj A kategorije. Stroj pa vklopimo šele, ko je poln posode.

• V poletnih mesecih lahko hladimo vodo za pitje v steklenici v hladilniku in ne čakamo, da iz pipe priteče hladna voda.

• Uporabljamo lahko filtre za vodo in tako pijemo vodo iz pipe. Pa tudi namestimo odzračevalnik, ki meša vodo z zrakom in tako poveča občutek pritiska vode ter naredi vodo mehkejšo.

• Odzračevalnik lahko namestimo tudi na tuš, s čimer lahko zmanjšamo porabo vode za do 60 %.

• Grelnik vode napolnimo le s toliko vode, kot je potrebujemo.

• Prepričamo se, da nam voda ne uhaja iz tesnil, pip in odtokov.

• Če uhaja topla voda, poslovni prostori ali gospodinjstva izgublja-

Občina

KAZALNIKI ZELENE USMERJENOSTI OBMOČJA jo tudi energijo. Zato je nujno redno preverjanje stanja vodnega sistema v stavbi, vzdrževanje sistemov gretja, zračenja in hlajenja.

Slabo vzdrževani sistemi lahko porabijo več vode in več energije.

• Poskrbimo, da se vsi v organizaciji zavedajo potrebe po učinkovitem ravnanju z vodo. Obveščanje o uvedenih ukrepih in rezultatih je pomemben korak pri ozaveščanju.

• Omejimo lahko porabo papirja, saj se pri proizvodnji papirja porabi veliko vode.

PRIMER DOBRE PRAKSE: Samooskrba z vodo v turističnem podjetju Hotel San Martin v Šmartnem je zgrajen in deluje v skladu z ekološkim standardi, saj so pri gradnji uporabili naravne in trajnostne materiale.

Poleg tega pa so vzpostavili samooskrbo z vodo, saj zbirajo deževnico v zbiralniku in jo nato uporabljajo kot sanitarno-tehnološko vodo in vodo za tehnično pranje. Ta voda je tako imenovana mehka voda, kot nam je povedal lastnik Bogdan Valentinčič. Po hotelu je speljan tudi dvojni vodovodni sistem, ki omogoča racionalno ravna-

nje z odpadno vodo.

Nadaljuje, da sta se z ženo Vesno odločila tudi za ogrevanje in hlajenje objekta, ki bi bilo okolju prijazno. Tako ima hotel primarno in sekundarno ogrevanje in hlajenje.

Sekundarno ogrevanje objekta poteka s pomočjo peči na biomaso oz. sekance, medtem ko poteka primarno ogrevanje s pomočjo toplote iz zemlje iz desetih 100 m globokih vrtin po sistemu zemlja-voda.

Neodvisno od vremena se tako toplotni vir izkorišča celo leto. Poleti vodo preko toplotne črpalke ohladijo. Stranski produkt je višek temperature, ki jo uporabljajo za segrevanje pitne sanitarne vode.

Voda iz vrtine in voda iz zbiralnika deževnice se uporabljata za izpiranje sanitarnih kotličkov, pranje, zalivanje, namakanje, torej za stvari, za katere velja, da je poraba v hotelskem kompleksu velika. Pomembno pa je, da voda iz omrežja ne pride v stik s tehnološko vodo.

Tako je Hotel San Martin primer dobre prakse v ekološko naravnanem turizmu.

Monika Prinčič Fotografija: osebni arhiv hotela

Dogodki

Aleš Mižigoj, prejemnik priznanja za življenjsko delo

Najboljši »čebelar« Bric Prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa 2016 je Aleš Mižigoj, legenda slovenskega managementa. Kot petnajsti zapovrstjo je Mižigoj, dolgoletni direktor Medexa, rojen v Goriških brdih, nagrado prejel konec januarja v Ljubljani.

Aktiven kot pravi Bric

Rodil se je v Goriških brdih v družini z desetimi otroki, nato ga je življenjska pot vodila v Ljubljano. Po končani srednji ekonomski šoli leta 1948 je šolanje nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Vzporedno s študijem je v Litostroju delal kot referent za prodajo turbin. Po diplomi je delovne izkušnje nabiral najprej kot revizor (1958– 1959), nadaljeval kot direktor Stanovanjskega sklada Občine Škofja Loka (1959–1961), vse dokler ni leta 1961 prevzel funkcije direktorja Medexa. Z Medexom je neločljivo povezan že 55 let. Najstarejši delovno aktiven prebivalec Slovenije pri svojih 88 letih ostaja svetovalec predsednice uprave in član nadzornega sveta družbe Medex, ki jo je vodil kar 40 let.

O priznanju za življenjsko delo

Združenje Manager podeljuje priznanje za življenjsko delo v managementu stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega managementa. Izborno komisijo so sestavljali Franjo Bobinac, Igor Hafnar, Cvetka Selšek, Melanie Seier Larsen, Sonja Šmuc, Sebastijan Piskar, Aleksander Zalaznik in Tomaž Berločnik.

Dosedanji prejemniki priznanja so Cvetana Rijavec, dr. Danica Purg, Stojan Petrič, Cvetka Selšek, Niko Kač, Milan Matos, Zlatko Kavčič, Tone Turnšek, Tone Krašovec, Bruno Korelič, Miloš Kovačič, Jože Stanič, Janko Kosmina in Marjan Prelc.

Erika Koncut Fotografija: Združenje Manager

Aleš Mižigoj: »Ravnam se po čebelah.

Delal bom do zadnjega dne!« Pomlad 2017 / Briški časnik / 15

23.–25. 11. Gradnikovi večeri

Vipolže) Občina(Dobrovo, (Dobrovo, Vipolže)

Športni Športni dogodki dogodki

23. 4. Tekaški maraton »Eco maratona« 23. 4. Tekaški maraton »Eco maratona« Brda–Collio (Krmin) Brda–Collio (Krmin) 3. 6. Kolesarski maraton Junaki 3. 6. Kolesarski maraton Junaki vinogradov (Ljubljana–Dobrovo) vinogradov (Ljubljana–Dobrovo) 4. 6. Pohod od češnje do češnje 4. 6. Pohod od češnje do češnje (Dobrovo) (Dobrovo) 14. 10. 20. kolesarski vzpon na Sabotin 14. 10. 20. kolesarski vzpon na Sabotin (Gonjače) (Gonjače) 12. 11. Martinov pohod s 12. 11. Martinov pohoddediščine s spoznavanjem kulturne in spoznavanjem kulturne dediščine in enogastronomije Brd (Vipolže) enogastronomije Brd (Vipolže) 16. 9. Pohod petih čutov 16. 9. Pohod petih čutov (Neblo–Peternel) (Neblo–Peternel) 7. 10. Pohod Pot srca (Hum) 7. 10. Pohod Pot srca (Hum)

Turisticni Turisticni dogodki dogodki

7.–9. 4. Praznik rebule in oljčnega olja 7.–9. 4. Praznik rebule in oljčnega olja (Višnjevik) (Višnjevik) 22. in 23. 4. Brda in vino (Šmartno) 22. in 23. 4. Brda in vino (Šmartno) 3. in 4. 6. Dnevi odprtih kleti (Brda) 3. in 4. 6. Dnevi odprtih kleti (Brda) 9.–11. 6. Praznik češenj (Brda) 9.–11. 6. Praznik češenj (Brda) 17. 6. Briška poroka (Šmartno) 17. 6. Briška poroka (Šmartno) 4.–12. 11. Martinovanje (Brda) 4.–12. 11. Martinovanje (Brda)

Nočnjak 2017

vas Šmartno – festival knjige in vina 4. 6. Pohod od češnje do češnje 14.–16. 9. Brda contemporary music (Dobrovo) festival (Šmartno) 14. 10. 20. kolesarski vzpon na Sabotin 5.–8. 10. Dnevi stare glasbe (Gonjače) (Dobrovo, Vipolže, Sv. Križ) 12. 11. Martinov pohod s 23.–25. 11. Gradnikovi spoznavanjem kulturne večeri dediščine in (Dobrovo, Vipolže)Brd (Vipolže) enogastronomije

21. 4. Prijateljski pohod osnovnih šol obeh strani 23. 4. Pohod po poti »Eco maratona« Brda–Collio 27. 4. Tradicionalni pohod KS Medana (Medana) 7. 5. Pomladni pohod s spoznavanjem kulturne d enogastronomije Brd (Dobrovo) 10. 5. Sabotinski nočni pohod ob polni luni (Pod 21. 5. Spominski pohod Peternel–Korada–Petern 27. 5. Pohod po Poti miru (Neblo–Peternel) 28. 5. Bosi po Brdih (Brda) 4. 6. Pohod od češnje do češnje (Dobrovo)

Prireditve v Brdih 2017 Športni

16. 9. Pohod petih čutov (Neblo–Peternel)

Festival pohodništva:

Festival 7. 10.9.

Pohod Potpohodništva: srca oljkami (Hum) in vinogradi (Višnjevik) 4. Pohod med 9. 4.4.Pohod medpohod oljkamiosnovnih in vinogradi (Višnjevik) 21.

Prijateljski šol obeh strani meje ob reki Idriji 21.

4.

Prijateljski pohod osnovnih šol obeh strani meje ob reki Idriji 23. 4. Pohod po poti »Eco maratona« Brda–Collio (Dobrovo) 23.

4.

Pohod po poti »Eco maratona« Brda–Collio (Dobrovo) 4. Tradicionalni pohod KS Medana (Medana) 23. 4.27.

Tekaški maraton »Eco maratona« 27.5.4.Pomladni Tradicionalni pohod KS Medana (Medana) 7. s spoznavanjem kulturne dediščine in Brda–Collio (Krmin)pohod 7. 5. Pomladni pohod s spoznavanjem kulturne dediščine in enogastronomije Brd (Dobrovo) 3. 6. enogastronomije Kolesarski maratonBrd Junaki Festival pohodništva: (Dobrovo) 10. 5. Sabotinski nočni pohod ob polni luni (Podsabotin) vinogradov (Ljubljana–Dobrovo) 9.

4. Pohod med oljkami in vinogradi (Višnjevik) 10.

5.

Sabotinski nočni pohod ob polni luni (Podsabotin) 21. 5. Spominski pohod Peternel–Korada–Peternel (Neblo–Peternel) 21. 4. Prijateljski pohod osnovnih šol obeh stran 21.

5.

Spominski pohod Peternel–Korada–Peternel (Neblo–Peternel) 4. 6. 27.

Pohod od češnje do češnje 5. Pohod po Poti miru (Neblo–Peternel) 7.–9. 27.

4. Praznik rebule in oljčnega olja 23.

4.

Pohod po poti »Eco maratona« Brda–Collio 5. Bosi Pohod Poti(Brda) miru (Neblo–Peternel) (Dobrovo) 28. 5. popo Brdih (Višnjevik) 27.

4.

Tradicionalni pohod KS Medana (Medana) 28.6.5.Pohod Bosi po (Brda)češnje (Dobrovo) 4. odBrdih češnje 14. 10.

20. kolesarski vzpondo na Sabotin 7.

5.

Pomladni pohod s spoznavanjem kulturne 4.

6.

Pohod od češnje do češnje (Dobrovo) 22. in 23. 4. Brda in vino (Šmartno) (Gonjače) enogastronomije Brd (Dobrovo) 3. in 4. 6. Dnevi odprtih kleti (Brda) 10. 5. Sabotinski nočni pohod ob polni luni (Pod dogodki 12. 11. Martinov pohod s 21. 5. Spominski pohod Peternel–Korada–Petern 9.–11.

6. Praznikkulturne češenj (Brda) spoznavanjem dediščine in 27. 5. Pohod po Poti miru (Neblo–Peternel) enogastronomije Brd (Vipolže) 18. 3.poroka Kultura(Šmartno) brez meja (Števerjan) 17. 6. Briška 28. 5. Bosi po Brdih (Brda) 16. 9. Pohod petih čutov(Brda) 29.Martinovanje 3.–9.

4. SVIREL, mednarodno 4.–12.

11.

4. 6. Pohod od češnje do češnje (Dobrovo) tekmovanje mladih glasbenikov in (Neblo–Peternel)

dogodki

Turisticni dogodki

Kulturni Kulturni dogodki

številni koncerti (Brda)

7. 10. Pohod Pot srca (Hum)

24.–27. 8. Sanje v Brdih in pravljična vas Šmartno festival knjige in vina 18.

3. Kultura–brez meja (Števerjan)

Turisticni

14.–16. contemporary music 29.

3.–9.9.4.Brda SVIREL, mednarodno festival (Šmartno) tekmovanje mladih glasbenikov in številni koncerti (Brda)glasbe 5.–8. 10.

Dnevi stare

dogodki

24.–27.

8. Vipolže, Sanje v Brdih in pravljična (Dobrovo, Sv. Križ) vas Šmartno – festival knjige 23.–25. 11. Gradnikovi večeriin vina

14.–16.

9. Vipolže) Brda contemporary music (Dobrovo,

7.–9. 4.festival Praznik(Šmartno) rebule in oljčnega olja (Višnjevik) 5.–8. 10. Dnevi stare glasbe

Športni

(Dobrovo, Sv. Križ) 22. in 23.

4. Brda Vipolže, in vino (Šmartno)

Gradnikovi večeri 3. in 4. 23.–25.

6. Dnevi11. odprtih kleti (Brda) dogodki (Dobrovo, Vipolže)

Briški oljkarji najuspešnejši Športni med Slovenci 9.–11. 6. Praznik češenj (Brda)

23. 4. Tekaški maraton »Eco maratona«

17. 6. Briška poroka(Krmin) (Šmartno) Brda–Collio

3. 6.Martinovanje Kolesarski maraton Festival pohodništva: 4.–12. 11.

(Brda) Junaki vinogradov (Ljubljana–Dobrovo) 9. 4.držav.

Pohod med oljkami in vinogradi (Viš Na velikem mednarodnem tekmovanju Nočnjak 2017 v Jelsi na Hvaru so ocenjevali olja in izdelke iz petih Ocenjevali so 394 dogodki 21. 4. Prijateljski pohod osnovnih šol obe prejetih vzorcev, od tega 307 oljčnih olj.

4. 6. Pohod od češnje do češnje 23. 4. Pohod po poti »Eco maratona« Brd Slovenci so za olja dobili 36 zlatih, osem srebrnih in eno bronasto medaljo.

23.

4. Tekaški maraton »Eco maratona« (Dobrovo) Tradicionalni pohod KS Medana (M Briški oljkarji so bili po številu prejetih medalj najuspešnejši.

Osvojili so deset zlatih, šest srebrnih in 27. eno4.bronasto medaljo.

Brda–Collio (Krmin) 14. 10. 20. kolesarski vzpon na Sabotin

3.

6. Kolesarski maraton Junaki (Gonjače) NAGRAJENI ČLANI DRUŠTVA OLJKARJEV BRDA:

vinogradov (Ljubljana–Dobrovo)

12. 11. Martinov pohod s Marjan Jericijo: 2x zlata medalja in 1x srebrna medalja 4.

6. Pohod od kulturne češnje dodediščine češnje in spoznavanjem Kmetija Bučinel, Aleš Bučinel: 2x zlata medalja (Dobrovo) enogastronomije Brd (Vipolže) Kmetija Drnovšček: 1x zlata in x srebrna medalja 14.

20. kolesarski vzpon na Sabotin 16. 10.

9. Pohod petih čutov Vilko Prinčič: 1x zlata medalja in 1x bronasta medalja (Gonjače) (Neblo–Peternel) Boris Marinič – Bose: 1x zlata medalja Robert Feri: 1x zlata medalja 12.

11.Pohod Martinov s 7. 10.

Potpohod srca (Hum) Danijel Furlan: 1x zlata medalja spoznavanjem kulturne dediščine in Kmetija Sirk, Ivan Sirk: 1x zlata medalja enogastronomije Brd (Vipolže) Vladimir Benedetič: 1x srebrna medalja 16. 9. Pohod petih čutov Jadran Jakončič: 1x srebrna medalja (Neblo–Peternel) Silvana Mišigoj: 1x srebrna medalja 7. 10. Pohoddogodki Pot srca (Hum) Družina Prinčič: 1x srebrna medalja

Turisticni

Boris Marinič – Bose: srebrna diploma za oljčni liker

Turisticni

7. 5. Pomladni pohod s spoznavanjem ku

Festival pohodništva: enogastronomije Brd (Dobrovo)

9. med nočni oljkami in vinogradi (Viš 10.4.5.Pohod Sabotinski pohod ob polni lu 21. šol obe 21. 4.

5. Prijateljski Spominskipohod pohodosnovnih Peternel–Korada 23. »Eco (Neblo–Petern maratona« Brd 27. 4.

5. Pohod Pohod po po poti Poti miru 27.

28. 4.

5. Tradicionalni Bosi po Brdih pohod (Brda) KS Medana (M 7.

Pomladni s spoznavanjem ku 4. 5.

6. Pohod od pohod češnje do češnje (Dobrovo enogastronomije Brd (Dobrovo) 10. 5. Sabotinski nočni pohod ob polni lu 21. 5. Spominski pohod Peternel–Korada 27. 5. Pohod po Poti miru (Neblo–Petern 28. 5. Bosi po Brdih (Brda) 4. 6. Pohod od češnje do češnje (Dobrovo

7.–9. 4. Praznik rebule in oljčnega olja

(Višnjevik) Čestitke prejemnikom nagrad, saj so nagrade rezultat dobrega strokovnega dela v oljčniku in v domači kleti kot tudi v izbrani oljarni.

Posebej pomembno je, da so zlate medalje tudi tokrat prejela sortna olja iz črnice, to je briške avtohtone sorte.

22.predvsem in 23. 4. Brda in vino (Šmartno) dogodki B. Slivnjak 3. in 4. 6. Dnevi odprtih kleti (Brda)

Pomlad 2017 / Briški časnik / 16

9.–11. 6. Praznik češenj (Brda) 7.–9. 4. Praznik rebule in oljčnega olja 17. 6. Briška poroka (Šmartno) (Višnjevik)

Občina

Vila Vipolže, sobota 17. 6. 2017

Briška poroka posvečena zlati rebuli

Briška poroka bo tudi letos, šestič zapored, ponudila nepozaben dogodek in na romantičen način popestrila dogajanje največje briške prireditve Praznik češenj. Zgodila se bo 17. junija 2017 v renesančni lepotici Vili Vipolže. Tu bomo spremljali tradicionalno predajo neveste ženinu z zanimivimi in hudomušnimi igricami pred briškim prtonom, imeli uradni del poroke in zabavni program. Postavili bomo stojnice z briškimi izdelki. Nato bomo z nevesto in ženinom odkrivali briške vasi, njihove lepote in nove zgodbe.

Projekt, ki je bil zasnovan s ciljem promovirati Brda kot eno najlepših poročnih destinacij v regiji, presega pričakovanja. Do torka, 21. februarja 2017, ko so pari imeli priložnost oddati izpolnjen vprašalnik, smo prejeli rekordno število prijav, kar 65 z vseh koncev Slovenije.

Naziv zmagovalnega para Briške poroke 2017 sta si z najboljšim rezultatom zaslužila Amadeja Komprej iz Šoštanja in Rok Berce iz Dornberka.

Tako kot vsa leta do sedaj so poleg organizatorja ZTKMŠ Brda najpomembnejši partnerji Briške poroke, ki s svojimi storitvami in darili pripomorejo k izpeljavi romantične zgodbe.

Da bo najlepši dan resnično poseben, bosta ženin in nevesta, skupaj s svati deležna strokovne stilske preobrazbe. Boutiqe Nevesta bo letos oblekel Amadejo, da bo zavidanja vredna nevesta.

Novost je novogoriški partner Manufaktura, ki v sodelovanju s priznano slovensko blagovno znamko moških oblačil SENS poskrbi, da ženin Rok ne bo v dilemi, kaj obleči in da bo stilsko usklajen z nevesto in temo letošnje Briške poroke. Za modno in čarobno frizuro že vsa leta skrbijo profesionalci iz ekipe MičStyling, za ličenje pa bo tudi letos zadolžena Alenka iz Studia lepote Glamour. Večno zvestobo si bosta mladoporočenca obljubila z izmenjavo prstanov, ki zaljubljeni par čakajo v Zlatarni Šuligoj. Poročni šopek bo izpod spretnih rok tudi tokrat ustvarila Cvetličarna Nataša. Ines Drole Nanda, ki ima že dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja,

ustvarjanja, dekoriranja in mode, pa bo z umetniškim pridihom kreirala poročni ambient.

Tudi letos bomo na dan poroke obiskali srednjeveško vasico Šmartno, kjer bodo nevesto in ženina s svati sprejeli in pogostili v Oljčnem baru, pred Vilo Vipolže pa bo moč poizkusiti dobrote, ki jih bo nudil dolgoletni partner Briške poroke Hotel Venko.

Najlepše trenutke poročnega dogajanja bo v objektiv s profesionalnim očesom lovil fotograf Damijan Simčič, Foto ZOSO, profesionalec poročne fotografije. Andrej in Maja iz Plesnega studia Rebula bosta Amadejo in Roka do poroke trenirala, da bosta skupaj kot mož in žena na dan zaobljube zaplesala pripravljena in samozavestna. Poroka se bo nadaljevala s poročnim slavjem ob izbrani hrani v kletnih prostorih Vile Vipolže, kjer bo za slavnostno večerjo z vrhunsko kulinarično ponudbo poskrbel Tomaž Kavčič. Brez Zlate rebule in odličnih briških vin seveda ne gre in letos bodo z nami Klet Brda, Ščurek, Čarga in Vinoteka Brda. Slastno poročno torto pa bodo tudi letos pripravili v briški slaščičarni Princeska.

A to še ni vse. Z nami bodo podjetje KOTU, ki za poroko nudi prav vse. Seveda nismo pozabili na romantično razvajanje v Grediču Ceglo.

Promocijo Briške poroke so nam zagotovili medijski partnerji Primorske novice in Goriška, Radio Robin in Radio Center.

Mateja Drnovšček Pomlad 2017 / Briški časnik / 17

Občina

Praznik češenj 2017

Največja turistična prireditev v Brdih Leto 2016 je bilo za največji briški turistično-kulturni praznik posebno leto, saj je bil že 50. po vrsti. Na ta visoki jubilej smo v Brdih ponosni, saj smo ga v tem norem času razvoja in sprememb uspeli ohraniti in organizirati nepretrgoma. Brda je v okviru dogodka skozi leta obiskalo več 100.000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in od drugod. V petih desetletjih je praznik skupaj z rdečim sadežem ustvaril prepoznavnost Brd tako doma kot v tujini. Z gotovostjo trdimo, da so Brda na prvem mestu med pokrajinami, na katero pomislijo ob pogledu na češnjo.

Že vrsto let se Praznik češenj ne dogaja samo en vikend, pač pa se dejavnosti raztegnejo na več vikendov. Dogajanja prvega vikenda, letos 4. in 5. junija, se začnejo s sobotnim tradicionalnim, že 22. Kolesarskim maratonom Junaki vinogradov. Že dve desetletji skrbi za brezhibno organizacijo največjega športnega dogodka Klet Brda, ki na trasi iz Ljubljane do Brd pripelje več kot tisoč kolesarjev in še enkrat toliko spremljevalcev.

Prvi vikend junija je zadnja leta zelo priljubljen dogodek Dnevi odprtih kleti. Več kot 30 vinarjev na stežaj odpre svoja vrata in se predstavi obiskovalcem, pretežno iz Slovenije in sosednjih držav. Poleg vrhunskega vina je največja moč dogodka možnost poklepetati z gostoljubnimi gostitelji. Mogoče tudi dobiti informacijo o skrivnem receptu, zakaj so naša vina na vinskih kartah najprestižnejših svetovnih restavracij. Tudi sama se vsako leto podam na ta zanimiv »vinski pohod« in z veseljem srečujem ljudi, ki se k nam vračajo zaradi tega dogodka. V letu 2016 smo kot novost uvedli brezplačen avtobusni prevoz, ki ga bomo letos še skrbneje načrtovali in številno povečali. Novost letošnjega leta pa je sobotni večerni koncert.

Vikend se v organizaciji Briškega planinskega društva nadaljuje z nedeljskim pohodom od Češnje do češnje. To je pohod, za katerega lahko rečemo, da je presegel vsa pričakovanja. Ni skrivnost, da se je število povzpelo že čez mejo 1.000 pohodnikov. Dobra organizacija članov Planinskega društva Brda pohodnikom v nekaj urah hoje po briških gričih, skozi vinograde in sadovnjake, mimo kulturnih in naravnih znamenitosti pokaže pestrost briške pokrajine. Pohodniki tudi uživajo ob dobrotah in lepotah Brd. Znova me navdušuje spoznanje, da lahko tudi domačini odkrijemo nekaj novega, če le znamo prisluhniti in hoditi z »odprtimi očmi«.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 18

Prvi vikend zaključujemo z letos že 6. Dobrodelnim druženjem ob nogometni žogi in češnjah, katerega ambasadorja sta priljubljena slovenska športnika Peter Prevc in Lucija Mlinarič.

Ta poteka v organizaciji Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda pod okriljem Fundacije vrabček upanja in gonilno silo prireditve, znanim slovenskim športnim komentatorjem in novinarjem Ervinom Čurličem. V letu 2016 se je poleg številnih znanih slovenskih in briških športnikov, briških vinark, predstavnic oddelka za invalidno mladino iz Stare Gore ter ostalih udeležencev dogodka udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Drugi vikend je osrednje dogajanje Praznika češenj, ki je tradicionalno v celoti posvečen češnji, kulinariki, domači obrti, raznim razstavam, bogatemu kulturnemu in zabavnemu programu. Tudi letos je glavni organizator osrednjega vikenda Zavod za turizem, kulturno, mladino in šport Brda. Glavni del dogajanja ostaja zagotovo prav ta osrednji vikend, ki bo letos potekal od 9. do 11. junija na Dobrovem in kot lani v srednjeveški vasici Šmartno. Velik poudarek bomo tudi letos namenili domačemu, pristnemu, naravnemu, zelenemu ter tako dodatno potrdili upravičenost naziva Evropska destinacija odličnosti v Sloveniji EDEN 2015 in srebrni certifikat Green Destination v Sloveniji 2016.

Otvoritveni dogodek se prične s petkovo slavnostno sejo Občine Brda, ki bo potekala v Vili Vipolže. Povabilu župana Franca Mužiča se vsako leto odzovejo svetniki, predstavniki VS in KS, župani vseh sosednjih slovenskih občin, pobratenih in prijateljskih občin iz Avstrije, Italije in Hrvaške, številni predstavniki pomembnih gospodarskih družb in ostali gostje. Novost letošnjega petkovega dogajanja je zabavni večer s plesom,

Občina

Praznik češenj 2017

ki je namenjen občankam in občanom Brd, saj je Praznik češenj poleg tega, da spada med prireditve nacionalnega pomena, tudi občinski praznik.

Tudi letos bo Dobrovo obarvano z eno-gastronomsko noto.

Organizirali bomo poseben kuharski dogodek na temo Češnja ni sladica. Tematika je izbrana kot izziv kuharskim mojstrom, ki bodo v svoje specialitete, ki ne bodo sladice, vključili naš sadež.

V Kleti Brda bo potekala vodena degustacija briškega oljčnega olja, razstava češenj, razstava kmetijske mehanizacije in seveda vodeni ogled kleti z degustacijo najboljših vin. Na stojnicah boste lahko kupili domače izdelke in pridelke od sadnih dobrot, medu in medenih izdelkov, oljčnega olja, mlečnih in suhomesnatih izdelkov, do zelišč, čajev ter drugih specialitet, med katerimi bodo kraljevale sadne kraljice, briške češnje. Le-te bodo obiskovalci seveda lahko kupili na stojnicah po celih Brdih. Briške žene bodo razveseljevale s pecivom iz češenj, ki je za marsikaterega stalnega obiskovalca tega praznika nepogrešljivo.

Drugo večje prizorišče bo v Šmartnem, kjer bo prisotna rokodelsko-ustvarjalna nota. Po ulicah se bodo predstavili pridelovalci in proizvajalci domačih rokodelskih izdelkov. Tu ne bodo manjkali produkti iz sivke in oljčnega olja, pleteni in leseni izdelki, umetnine iz gline in kamna, ročno izdelan nakit, vezenine ter mnogo drugega. Svoje čopiče bodo po slikarskem platnu vihteli člani Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo.

Tu ne bodo manjkali poulični glasbeniki in igralci.

Na obeh prizoriščih bomo posebej poskrbeli za zabavo naših najmlajših. Hiša eksperimentov, ustvarjalne delavnice in razne animacije bodo popestrile dvodnevno dogajanje osrednjega vikenda. Sicer bomo ponujali tudi vzporedno ponudbo doživetij za vso družino po celih Brdih. Odkrivanje briških lepot na tre-

kingu s konji, paintball, odrivanje ostankov prve svetovne vojne in mnogo več.

Sobotni večer bo namenjen mladim in mladim po srcu, ki se radi zabavate ob ritmih glasbe. Glavni gostje sobotnega večera bosta priljubljeni skupini Elvis Jackson in Dan D. V nedeljo popoldne se bomo preselili na glavno prizorišče na Dobrovem, ko bomo prisegali na tradicijo in dediščino. Tradicionalno povorko smo si letos zamislili nekoliko drugače. Kako? Naj ostane skrivnost za obiskovalce in izziv letošnjim organizatorjem in vaškim skupnostim, ki vsako leto poskrbijo za ta pomemben del programa.

Tretjo soboto v juniju, 17. junija, pa bodo Brda v poročni preobleki Briške poroke. Letos se je za ta veseli dan potegovalo 65 parov iz cele Slovenije. Srečni par smo letos izbrali nekoliko prej. Želimo si namreč, da bi par občutil vznemirjenje večmesečnih priprav, pri katerih sodeluje več kot 20 partnerjev Briške poroke. Skozi priprave in ob nastajanju foto zgodbe, v kateri promoviramo partnerje, bo par spoznal Brda, našo ponudbo, ljudi in produkte. Kot pri prejšnjih dveh vikendih bomo tudi z Briško poroko prisotni na več lokacijah, saj želimo, da gostje spoznajo in začutijo celovito ponudbo Brd. Praznik češenj pa ne bo potekal samo v Goriških brdih, ampak bomo vse od konca maja do sredine junija uprizorili mini Praznik češenj tudi v sosednji Avstriji. Kot vsako leto se bomo predstavili v Celovcu, Beljaku, Globasnici in največjem dogodku v Gradcu.

Mogoče si nekateri postavljajo vprašanje: Zakaj? Naš odgovor je preprost: Ker je vredno!

Tina Novak Samec

Pomlad 2017 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: Reševanje sporov

Kriminaliteta

Vse več tatvin, manj prometnih nesreč Na februarski seji občinskega sveta je poročilo o stanju varnosti v Občini Brda predstavil komandir novogoriške policijske postaje Sejad Jušić, s katerim smo po seji izmenjali nekaj besed o težavah, s katerimi se Brici najpogosteje soočajo.

Prometna varnost v Brdih se v lanskem letu ni poslabšala, so se pa znatno povečale tatvine. Za petino več kot v letu 2015. Pravite, da so storilci večinoma tuji državljani?

V letu 2016 je prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj tako imenovane premoženjske kriminalitete. V okviru preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj ugotavljamo tudi, da se nekatere zadeve povezujejo s tujimi državljani. Obenem velja izpostaviti in opozoriti na samozaščitno ravnanje občanov, ker lahko pomembno prispevajo k temu, da storilce odvrnejo od tatvine oziroma nameravanega kaznivega dejanja.

Kdo so bile najpogosteje žrtve tatvin? Zasebne hiše, podjetja …?

Lahko rečemo, da gre za razpršeno zadevo. Ni skoncentrirana samo na stanovanjske objekte. Dejansko so zajeti, poleg stanovanjskih objektov, tudi vozila in poslovni prostori.

Kako se lahko občani zaščitijo?

Poudarjamo, da je samozaščitno ravnanje pri varovanju lastnega premoženja zelo pomembno. Nenazadnje obstajajo različni tehnični prijemi: bodisi video nadzorne kamere, kar je danes cenovno zelo ugodno, bodisi ustrezna skrb, da se stvari zaklenejo in na takšen način onemogoči storilcem priložnost,

da storijo kaznivo dejanje. Opažamo tudi, da prihaja do vlomov v vozila predvsem tam, kjer občani puščajo na vidnem mestu vrednejše predmete. Predvsem torbice in denarnice, kar storilci s pridom izkoristijo. Razbijejo okno, vdrejo v vozila, vzamejo denarnico oziroma drug vrednejši predmet in ga odnesejo s seboj.

Ko že omenjate video kamere: veliko ljudi je v dvomih, ali se posnetke domačih nadzornih kamer lahko uporablja pri preiskovanju storilcev tatvin?

Zadeva je omejena na domači prostor. Vsak lahko poskrbi za varovanje svojega prostora. Nenazadnje so tukaj tudi zasebno varnostne službe, ki nudijo to storitev in se nadzorne kamere z njihovo pomočjo lahko legalno postavijo. Poudarek je gotovo na varovanju lastnega premoženja in to je eden od številnih segmentov.

Svetniki so vas zaprosili, da pričnete z bolj represivnimi ukrepi pri preprečevanju preprodaje drog v Občini Brda. Lokacije, kjer do tega prihaja, se kar množijo.

Za uspešno preganjanje prepovedanih drog in njihovih uživalcev so ključne informacije. To sem na seji tudi svetnikom povedal. Policija je eden izmed segmentov, ki zagotavlja varnost na območju občine. Verjamem, da se bomo s pravimi informacijami in skupnimi močmi uspešno odzvali in rešili težave.

Dejstvo pa je, da je informacija ključnega pomena in če z njo razpolagamo, jo lahko preverimo in na koncu ovržemo ali potrdimo.

Poudarili ste tudi, da ne boste izpostavljali ljudi, ki vam posredujejo informacije.

Pogosto se zgodi, da ljudje razpolagajo z različnimi informacijami in nočejo biti izpostavljeni pri našem delu preiskovanja. Tukaj moram dodati, da policija dela v skladu z zakoni in zakonskimi pooblastili, zato, ko je potrebno, da izpostavimo, kdo je informacijo podal, to moramo v skladu z zakonom tudi storiti.

Torej, kako naprej? Boste v prihodnje v Brdih povečali nadzor?

Na tej točki moram poudariti, da poleg patrulj novogoriške policijske postaje in vodje policijskega okoliša so na območju Občine Brda prisotne tudi patrulje za izravnalne ukrepe in prometne policije, tako da so policisti v Brdih prisotni.

Mogoče smo včasih nekoliko manj opazni, ker smo tukaj prisotni tudi s civilnimi vozili, kar samo po sebi navzven ne manifestira naše prisotnosti, ampak dejansko smo in v Brdih vestno opravljamo svoje naloge.

Erika Koncut

Pomlad 2017 / Briški časnik / 20

Tema trimesečja: Reševanje sporov Občina

Brici in kriminaliteta

Vlomi v stanovanjske hiše Zadnja leta prihaja v Brdih do vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte. Zagotovo je za Brice to nekaj novega, saj se v preteklosti nismo soočali s tem problemom. Marsikdo se spomni časov, ko je zaklenil hišo in pustil ključ v ključavnici ali pod bližnjo lončnico. Tudi ključi v avtu, celo čez noč, niso bili nič posebnega. Žal pa vedno pogostejši nezaželeni obiski govorijo, da je takih brezskrbnih časov nepreklicno konec. Brda niso več varen žep in novice o vlomih in tatvinah v Brdih, ki jih lahko občasno beremo/ slišimo v različnih medijih, niso več eksotika, ki se dogaja »dol po Gorici« in drugje. Zagotovo je k temu pripomoglo tudi odprtje meje, pojav narkomanov ter nenazadnje v manjši meri tudi ukinitev policijske postaje na Dobrovem.

Ko občan ugotovi, da so ga obiskali tatovi, je pogosto vznemirjen. Prevladujejo nelagodje, občutek umazanosti in vdora v zasebno sfero, saj je nekdo nepovabljen stikal po intimnih stvareh – perilu, oblekah, knjigah, se nepovabljen sprehajal po hiši ali stanovanju. Pogosto si marsikdo tudi očita, da – zakaj prav on, zakaj ni bil bolj previden, zakaj ni namestil tiste kamere ali rešetk na stransko okno in zakaj ni kupil protivlomnih vrat. V svojem lastnem domu, ki je do takrat veljal za oazo miru in varnosti, se človek ne počuti več varnega. Ves čas prevladuje občutek, da nekdo od zunaj opazuje. Marsikdo po neljubem dogodku tudi namesti kamere ali alarme, a žal je pogosto prepozno, saj so tisti najvrednejši predmeti odšli skupaj s tatovi. Zaradi takih občutkov se ne smete počutiti krive. Nikakor! Tisti, ki se je odločil, da vas okrade, bi v vsakem primeru našel način, da pride do vaše lastnine. Pogosto pa je pri človeku potreben čas, da se pomiri, pozabi in se spet počuti varnega v svojem domu.

Vsekakor pa mora vsakdo tudi sam poskrbeti za svojo varnost in nepovabljenim čim bolj otežiti njihovo delo ter zaščititi svojo lastnino. Zato: - nikoli na družbenih omrežjih ne objavljajte, da odhajate na dopust oz. da vas ni doma. To naj vedo le najbližji sosedje, ki jim zaupate. Bodite tudi previdni, s kom se pogovarjate o vaši daljši odsotnosti; - sosedje in sovaščani, pazite drug na drugega. Bodite pozorni na neznana vozila, ki se brez razloga počasi vozijo po vasi, vozniki pa dajejo občutek, da pregledujejo teren in nekaj iščejo.

Seveda ni vsako vozilo sumljivo, sumljivo je tisto, ki se večkrat pojavi na določenem mestu, še posebej, če ima tuje registrske tablice. Zapišite si registrsko številko, barvo in tip vozila.

Tudi opis oseb bo prišel prav; - nikoli ne spuščajte v hišo raznih prodajalcev, ki prodajajo kramo, »gluhonemih«, ki zbirajo podpise (gluhi sami sebe ne imenujejo gluhonemi, saj to zanje predstavlja žalitev. Bodite pozorni kaj piše na listu za podpise!), raznih akviziterjev, nenajavljenih mojstrov, menjalcev plinskih jeklenk in inšpektorjev, še posebej če se ne izkažejo s službeno izkaznico, kjer so jasno vidni njihovi podatki (ime in priimek, naziv, ime organa itd.); - torbice in denarnice imejte spravljene izven dosega;

- zlatnino in druge dragocenosti, fotografirajte ter slike spravite na prenosni medij (CD, USB ključ), zapomnite si podrobnosti. Zapišite si številke šasij koles, serijske številke aparatov, IMEI številke mobilnih telefonov, prenosnikov ipd.

Kopije podatkov, ki so na računalnikih redno obnavljajte ter spravljajte na druge medije; - ne puščajte ključev v ključavnicah, v čevljih, pod mačjimi skledicami, lončnicami ipd.; - ob večerih puščajte vtis, da je nekdo doma; - ko greste zdoma, se prepričajte, da so okna in vrata zaprta. Človek, ki ima izkušnje, se lahko prebije tudi skozi okno, ki je odprto »na V«; - če pride do soočenja z vlomilcem, se nikar ne ruvajte z njim. Poskusite si zapomniti posebnosti in podrobnosti o njem ter jih predati policiji. Pri tem je treba še opozoriti, da ima vsak, ki zaloti drugega pri kaznivem dejanju, pravico, da ga pridrži do prihoda policistov. To ne šteje kot protipraven odvzem prostosti.

Priporočljivo je, da se po dogodku čim prej pokliče na najbližjo policijsko postajo. Pri tem se moramo zavedati, da se Brda nahajajo ob državni meji in da policisti niso vsemogočni. Žal veliko primerov kaznivih dejanj zaradi pomanjkanja informacij ostane neraziskanih in nerešenih. Policiji boste zelo pomagali z uporabnimi informacijami, zato je priporočljivo, da z njo čim bolj sodelujete.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: Reševanje sporov

Kršitve sobivanja

Reševanje medsosedskih sporov Marsikomu med vami se je verjetno že zgodilo, da je dalj časa opažal, da voda s sosednje parcele teče naravnost na prvo teraso v vinogradu, izpira zemljo in ustvarja kanal. Ali pa primer, ko se meteorna voda s sosedove strehe razliva po vašem dvorišču. Neredki so primeri, ko vam sosed nalašč parkira pred vhod na dvorišče, ko ob jasnem sobotnem dopoldnevu razobesite perilo, da se posuši, naenkrat pa zavohate dim, ki se vali s sosednje parcele, včasih pa pride celo do ekstremnih primerov, ko vam nekdo poseka živo mejo, češ da raste na njegovi strani parcele. Tudi nad glasno glasbo iz sosednje hiše ob vseh možnih urah marsikdo ni navdušen.

Vsi našteti primeri predstavljajo kršitve medsosedskega sobivanja. Seveda je primerov še veliko, ljudje so včasih resnično inovativni pri ustvarjanju motenj, da bi hote ali nehote razjezili najbližje sosede. Že večkrat se mi je zgodilo, da je kdo prišel do mene in me prosil, če mu pomagam sestaviti dopis, ki ga bo poslal na občino, da bo pomagala razrešiti spor s sosedom. Pri tem moram poudariti, da občina žal ni organ, ki bi bil pristojen za reševanje medsosedskih sporov. Spori takšne vrste se rešujejo na tri načine – najprej s pogovorom s sosedom, če pogovor ne pomaga pa z mediacijo ali na sodišču.

Sosedsko pravo ureja razmerja med lastniki sosednjih parcel.

Lastninska pravica lahko konkurira z drugo lastninsko pravico, zato lastniki z izvrševanjem svoje pravice ne smejo nikomur škodovati, posebej če to ne prinaša nobene koristi. Če nekdo izvršuje svojo pravico z namenom, da nekomu škoduje, nagaja oziroma jo izvršuje brez upravičenega cilja, lahko tisti, ki je pri tem oškodovan, od njega zahteva, da s tem preneha.

Motenje posesti

Posest ni pravica, je le dejstvo, da ima nekdo neko stvar (premičnino ali nepremičnino) v dejanski oblasti ter z njo razpolaga.

Pri tem ni pomembno, ali je posestnik tudi dejanski lastnik stvari, kar pomeni, da bi imel pravico s stvarjo razpolagati. Pri tem je potrebno opozoriti na domnevo, da je lastnik stvari tisti, ki jo ima v neposredni posesti. Posestno varstvo se daje glede na dejansko posestno stanje, pri odločanju pa se ne upošteva pravna podlaga posesti (npr. ali je nekdo lastnik stvari ali le najemnik).

S pojmom motenje posesti razumemo motenje z motilnim dejanjem in odvzem posesti. O motilnem dejanju govorimo, ko motilec s svojim posegom ne gre tako daleč, da bi posestnika v celoti izključil iz izvrševanja posesti, temveč ga le vznemirja (npr. nekdo na del sosedovega vrta nasuje kup peska ali odlaga smeti, ki zaudarjajo).

Pri odvzemu posesti pa motilec stvar odvzame posestniku oziroma zaposede del nepremičnine (npr. nekdo vam na delu vrta parkira svojo počitniško prikolico). Poleg navedenih dveh načinov pa je v praksi možno tudi verbalno motenje posesti, kar pomeni, da nekdo zaradi resnih groženj drugega opusti izvrševanje posesti (npr. če stopiš še enkrat na balkon, te bom ustrelil s šibrovko).

Obliki posestnega varstva – samopomoč in sodno varstvo

Samopomoč je ravnanje, s katerim posestnik izvršuje določena dejanja za zavarovanje dejanskega položaja sam. Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest, ali mu jo odvzame.

Za lažje razumevanje tega instituta poglejmo primer iz prakse: Če vam nekdo pred vhod na dvorišče nasuje kup peska in s tem onemogoči dostop do hiše, vi kot posestnik vhoda lahko pesek nemudoma odstranite sami.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 22

Posebno obliko samopomoči sicer ureja tudi Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki določa, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti ter si prilastiti veje in korenine sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor oziroma v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če na njegov poziv sosed tega ne stori. Nujno je, da se lastnika sosednje nepremičnine pred tem pozove, da odstrani veje ali korenine. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da če gre za primer drevesa, ki je zavarovano kot posebna rastlinska vrsta, ima lastnik, ki ga veje motijo, le pravico do odškodnine.

Da je samopomoč dopustna, morajo biti izpolnjeni vsi od navedenih kriterijev: • neupravičen poseg v posest. oseba, ki se poslužuje samopomoči, mora biti posestnik, poseg v njeno posest pa je protipraven; • neposredna nevarnost - samopomoči ni dovoljeno izvajati zoper grožnjo; • samopomoč mora biti takojšnja. Do nje mora priti ob samem posegu, saj kasnejše izvrševanje samopomoči lahko pomeni samovoljo; • samopomoč mora biti nujna; • samopomoč mora biti primerna, kar pomeni, da mora ustrezati okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

V okviru sodnega varstva posesti poznamo tožbo za varstvo pred motenjem posesti, s katero lahko zahtevate vrnitev posesti ali prenehanje motilnega dejanja ter prepoved bodočih motenj.

Za lažje razumevanje – novo priseljeni sosed vam nekega dne požaga živo mejo, ki ste jo sami vzdrževali 40 let, in trdi, da živa meja raste na njegovi parceli. Ne ostane le pri tem, ta sosed odstrani tudi robnike, ki so se nahajali pod živo mejo, in parkira svoj avtodom na delu vašega dvorišča. Pri tem trdi, da je iz izrisa parcel razvidno, da je tisti del njegov. Kaj lahko vi kot posestnik storite? Čeprav ni jasno, kdo je lastnik spornega dela, lahko vi kot dobroverni posestnik zahtevate sodno varstvo. Seveda je najprej na vrsti pogovor, dovoljena je samopomoč, če to dvoje ni uspešno, je na voljo mediacija in kot zadnja možnost tožba zaradi motenja posesti. V okviru tožbe lahko od njega zahtevate, da odstrani avtodom z vašega dvorišča, v določenem roku pa tudi, da na novo posadi živo mejo ter vrne robnike na svoje mesto.

Poleg navedenega v okviru tožbe lahko zahtevate tudi prepoved nadaljnjih motenj. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da zakon ne vsebuje več določb o denarni kazni, ki bi jo motilec plačal, če bi ponavljal motilna dejanja. Nikakor niso v tem primeru na mestu razne grožnje s smrtjo in pretepi. Sosed je človek, s katerim si delite življenjski prostor, zato je priporočljivo ostati v dobrih odnosih zaradi prijetnega bivanja obeh.

Za sodno varstvo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: • obstoj motnje, ki se lahko pojavlja v treh oblikah – odvzem posesti (značilno za premičnine), motenje posesti (značilno za nepremičnine) ter verbalna motnja, ki jo priznava sodna praksa. Malenkostne, neznatne motnje se ne priznavajo; • protipravnost motnje. Posestnik nima posestnega varstva, če motenje ali odvzem temelji na zakonu. En izmed takih primerov je prej omenjena samopomoč, ki temelji na SPZ

Tema trimesečja: Reševanje sporov Občina

Kršitve sobivanja ali rubež stvari v stanovanju, ki temelji na zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); • tožba mora biti vložena v tridesetih dneh odkar je posestnik izvedel za motenje in storilca oziroma najkasneje v enem letu od nastalega motenja. Če se motenje ponavlja, začne rok za vložitev tožbe teči od zadnjega motenja, pri varstvu s strani sodišča pa se upošteva zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Prepozno tožbo sodišče zavrže, vendar je po preteku navedenih rokov sodno varstvo možno na drugih pravnih podlagah (npr. negatorna tožba za varstvo pred vznemirjanjem, ki ne zastara).

Postopek sodnega varstva je hiter in nujen, za še hitrejšo ureditev spornega razmerja se lahko tožnik poleg zahtevka za odpravo motenja posluži tudi t. i. začasne odredbe, s katero se sporno razmerje uredi le začasno, do pravnomočne odločitve o glavni zadevi. Primer take začasne odredbe je, da mora motilec posesti v roku, ki ga določi sodišče (npr. 24 ur), odstraniti nasuti pesek z dovozne poti, zamenjati zamenjano ključavnico ali izročiti ključ nove ključavnice, odstraniti korita izpred vhoda ipd.

Učinki sodnega varstva so zgolj provizorični. Sodišče v sklepu odredi prepoved nadaljnjega motenja oz. vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

Varstvo pred vznemirjanjem lastninske in služnostne pravice

Lastnik pri uporabi svoje nepremičnine mora opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih (ne samo sosednjih) oziroma povzročajo drugim znatnejšo škodo. Poseg v lastninsko pravico drugega postane protipraven, ko gre vznemirjanje preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajno. Slednje se presoja v vsakem posameznem konkretnem primeru posebej. Če pogledamo na primeru iz prakse - v določenih okoliščinah lahko kurjenje pomeni prepovedano motnjo, če se kuri na vrtu odpadke, plastiko, gumo ipd. Medtem za motnjo in vznemirjanje ne bo šlo, če bo nekdo kuril suhe veje in travo.

Pravno varstvo pred motnjami zagotavlja t. i. negatorna tožba, ki jo vložijo lahko lastnik, najemnik, zakupnik, užitkar, domnevni lastnik ipd. in v njej od motilca zahtevajo, da z vznemirjanjem preneha ter da se le-to prepove. Če se motnje lahko prepreči le na en način, je možno zahtevati, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja motenj.

Predpostavka za uspešnost tožbe je, da motnje trajajo določen čas, ali da se ponavljajo ter da obstaja tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja. Enkratni ali krajši čas trajajoči vplivi ne predstavljajo motenj, saj ne presegajo krajevno običajne, dopustne meje. Zato so sosedje dolžni take motnje trpeti. Primer takih motilnih dejanj predstavljajo prenova fasade na sosedovi hiši, ki povzroča hrup in umazanijo, škropljenje vinograda, obrezovanje drevja ali žive meje z motorno žago in podobno. Nedopustno motnjo pa lahko predstavlja hrup, ki ga tudi ponoči povzroča sosedov pes z laježem ali sosed, ki pušča delovati avtomobil v prostem teku brez posebnega razloga.

Poleg SPZ vsebuje določbe o imisijah tudi obligacijski zakonik (OZ) v 133. členu. Razlika je v tem, da na podlagi 1. odstavka tega člena lahko vsakdo od drugega zahteva, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Pri tem ni nujno, da je večja škoda dejansko že nastala, dovolj je, da grozi, pri tem pa mora biti neposredna in konkretna.

Lastnik, ki ga nekdo vznemirja, lahko tako zahteva, da se drugemu odredi, da preneha z vznemirjanjem, da opušča dejanja in odpravlja motnje, ki izvirajo iz njegove nepremičnine. Ob tem je

treba še opozoriti, da lastnik nepremičnine ne more narekovati načina, kako naj lastnik sosednje nepremičnine, iz katere prihajajo motnje, spremeni njeno stanje, če je čezmerne motnje možno preprečiti na več načinov. Povsem določeno spremembo je mogoče zahtevati le takrat, ko je po naravi stvari čezmerne imisije mogoče preprečiti le na en način. Če škoda nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti (npr. javne ceste), za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Tudi v tem primeru pa se lahko zahtevajo upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje (npr. postavitev protihrupnih ograj).

Varstvo služnosti

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari in učinkuje proti vsem.

Zato mora vsak to pravico spoštovati ter se vzdržati vsakršnih posegov vanjo. Služnosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Varstvo služnosti je smiselno enako kot varstvo lastninske pravice ter se zagotavlja s samopomočjo, tožbo zaradi motenja posesti ter t. i. konfesorno tožbo.

Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine (gospodujoče) proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine (služeče), ki je tudi predmet služnosti. Služeča nepremičnina je največkrat zemljiška parcela, lahko pa tudi posamezen del stavbe ali stavba. Primeri stvarnih služnosti so služnostna pot, vodovod, služnost komunalnih napeljav, služnost odtekanja deževnice na drugo nepremičnino, služnost prepovedi gradnje, da ne pride do odvzema svetlobe, služnost prepovedi gradnje, da ne pride do odvzema razgleda itd.

Osebne služnosti (raba, užitek, služnost stanovanja) se od stvarnih služnosti ločijo predvsem v tem, da tukaj obstaja samo služna stvar in da je upravičenec določena fizična ali pravna oseba.

Za poseg v stvarne služnosti se štejejo ravnanja, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirjajo – biti morajo takšna, da preprečujejo ali pomembneje otežujejo izvrševanje vsebine služnostne pravice. Pri osebnih služnostih so lahko ravnanja, ki posegajo v izvrševanje služnosti tudi odvzem stvari. Primer takega ravnanja je prekop služnostne poti, ki teče čez sosedov vinograd. Če lastnik neutemeljeno prekoplje služnostno pot, imate kot služnostni upravičenec na voljo posestno varstvo ali tožbo za prepoved vznemirjanja služnostne pravice.

Posestno varstvo služnosti temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice, vsebina omejitve pa je lahko uporaba tuje stvari (pozitivna služnost) ali zahteva po opuščanju določenih ravnanj lastnika služeče nepremičnine (negativna služnost). Primer pozitivne služnosti je služnostna pot, primer negativne služnosti pa je prepoved gradnje, da ne pride do odvzema svetlobe.

Posestno varstvo ni mogoče pri negativnih služnostih, saj služnostni upravičenec navzven ne izvršuje zaznavne dejanske oblasti kot pri pozitivni služnosti.

Ko posestno varstvo ni mogoče, pride v poštev varstvo na temelju služnostne pravice s konfesorno tožbo, ki jo lahko vloži služnostni upravičenec, ki mora pri tem tudi dokazati obstoj služnosti njemu v korist. Tožbo se lahko vloži proti vsakemu, ki protipravno moti izvrševanje služnosti (lastnik služečega zemljišča ali kdo tretji).

Tudi pri varstvu služnosti je predvidena samopomoč, da se odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitev ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.

Pri reševanju medsosedskih sporov bi si vsak od sosedov moral prizadevati, da se spor reši na miren način, s pogovorom ali vsaj z mediacijo, ki jo ponuja občina. Obiskovanje sodišč in stresni pravdni postopki naj bodo le skrajna možnost, saj se male spore z nekaj pripravljenosti na pogovor in dobre volje vedno da rešiti.

Nataša Vuga Pomlad 2017 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: Reševanje sporov

Konflikt skozi oči strokovnjakov

Psihologinja Mirjam Dovečar: Prisluhnimo drug drugemu Slovar slovenskega knjižnega jezika opiše têrmin konflikt kot duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost. Vendar pa je konflikt v splošnem stresna situacija, in bolj ko je situacija stresna, bolj so naši odzivi avtomatični. Zaradi tega se tudi pogosto zgodi, da se med konfliktom vedemo tako, kot se sicer ne bi in nam je kasneje žal, a ob naslednji priliki spet reagiramo podobno.

Mirjam Dovečar

Konfliktne situacije pogosto spremlja doživljanje neprijetnih čustev, predvsem jeze, strahu, celo anksioznosti. V primerih, ko reševanje konflikta ni konstruktivno, se ljudje odzivajo z različnimi obrambnimi mehanizmi, kot so agresija, beg, strah, tesnoba. »Vendar so konflikti v našem življenju nekaj normalnega. Popolna harmonija je lažna harmonija. Zdrav ni tisti odnos, v katerem ne prihaja do sporov, ampak odnos, kjer so spori kvalitetni, ustvarjalni,« razloži psihologinja Mirjam Dovečar. »Moramo pa se naučiti, kako jih kvalitetno reševati. Prvi pogoj je, da do nasprotne strani nismo žaljivi, da ne govorimo o drugem, ampak o sebi, da spregovorimo o svojih čustvih. ʼSem jezen, sem žalosten, sem nesrečen …ʼ Pomembno je, da svoja čustva ubesedimo, jih obelodanimo, da jih ne tlačimo in zadržujemo v sebi.« »Večina ljudi razume konflikt kot prepir ali celo pretep, ter meni, da so konflikti škodljivi in da se jim je najbolje izogibati,« zapiše na svoji spletni strani Marko Iršič, magister pedagoških znanosti, mediator in trener mediatorjev, eden vodilnih strokovnjakov za mediacijo in obvladovanje konfliktov v Sloveniji, tudi avtor knjig Umetnost obvladovanja konfliktov (2004) in Mediacija (2010). »Res se med konfliktom sproži borbena pripravljenost, zato se ljudje tudi stepejo,« razlaga Iršič. Dovečarjeva dodaja: »Tri četrtine sporov nastane, ker ljudje isto stvar različno doživljamo, ker imamo različne izkušnje, znanje, življenjsko zgodovino in zato različna čustva. Modrost pa je v tem, da si priznavamo in dovoljujemo drugačnost, da sprejmemo sočloveka takšnega, kakršen je. Sprejemanje drugačnosti ljudi okoli nas je temeljno pravilo za humane medsebojne odnose, je znamenje zrelosti.«

Kaj lahko naredi vzgoja? »Vse prepogosto je bolj ali manj edini nauk, ki ga otroci slišijo od svojih staršev, le: ʼOtroci, nehajte se prepirati,ʼ« zapiše Iršič. »A tudi v ozadju otroškega prepira so neusklajenosti, ki jih otroci ne znajo bolj konstruktivno razrešiti. Namesto da jih samo mirimo in Pomlad 2017 / Briški časnik / 24

s tem privzgajamo prepričanje, da se ne da ničesar rešiti, si vzemimo čas in jim pomagajmo, da bodo prepir konstruktivno razrešili.« »Nas so vzgajali tako, da smo bili kaznovani, če smo izrazili svoja čustva, zato naša čustva niso mogla odrasti,« pojasni Dovečarjeva. »Porinili smo jih v podzavest, podobno se dogaja našim otrokom, vnukom. Bolj jih učimo negativna čustva tlačiti, kot pa izražati. Splošno sprejete in priljubljene oblike tlačenja so: pomirjevala, alkohol, cigareti, prepovedane droge, preobilna hrana, zasvojenost z delom, televizijo, računalnikom, pametnim telefonom.

Vendar potlačena čustva niso pozabljena, so le globlje zakopana. In zelo vplivajo na naše življenje! Pojavi se pešanje ljubezni, naklonjenosti v odnosu. Pojavijo se najrazličnejša obolenja, tudi rak. ʼNakopičena zameraʼ je psihološka definicija za raka. In ko je potlačenega preveč, se nekega dne zgodi eksplozija, tudi zaradi nepomembne malenkosti. V ozadju pa je vedno nerešena globlja stvar, denimo problemi s partnerjem, otroki. Če bi lahko izrazili svoja čustva, bi na dan spet prišla ljubezen. Zato je potrebno otroke naučiti, da izrazijo svoja čustva. Zgled je vzgoja, tudi vzgoja za obvladovanje konfliktov. To so vzori, ki se jih navzamemo v družini.«

Bi se morali več pogovarjati? »Seveda! To je preventiva za spore. Namesto pohlepa in poganjanja po tistem ʼčim večʼ je bolje čas usmeriti v odnos, se ukvarjati z družino, partnerjem, otroki. Tako bo manj prepirov, saj bomo srečni v temeljnih stvareh. Kdor je sprejet, ljubljen, varen, se ne bo prepiral. Če želiš izboljšati svet, pojdi domov in imej rad svojo družino, pravi modrec. Ugasnimo televizijo, sédimo za mizo in drug drugemu prisluhnimo. Poslušanje je bistveni del dialoga. Če bi se bolj poslušali, si dali možnost poslušanja, bi se izognili marsikateremu prepiru. Pogosta rešitev spora je kompromis, obojestransko popuščanje. Obe strani v nečem popustita in obe nekaj svojega uveljavita. Tu ni ne zmagovalca ne poraženca in komunikacija se lepo nadaljuje.«

Kaj lahko kot psihologinja svetujete ljudem glede sporov? »V veliko pomoč nam bo, če se poskusimo vživeti v partnerja, prijatelja, soseda. Postavimo se na njegovo mesto. Morda ugotovimo, da bi na njegovem mestu tudi mi podobno ravnali. Priznajmo napako in se opravičimo. Ko smo jezni, poskusimo ugotoviti, na koga smo pravzaprav jezni. Čustva so nekaj, kar zelo radi prenašamo na nedolžne ljudi okoli sebe. Poskrbimo, da se pred reševanjem spora umirimo. Zelo pomaga pogovor s prijateljem, sprehod, globoko dihanje. Bodimo usmerjeni v dobro v drugem in to krepimo, kajti prav v vsakem človeku je tudi dobro!« Iva Sivec Fotografija: osebni arhiv

Tema trimesečja: Reševanje sporov

Urška Merljak, mediatorka v Občini Brda

Mediacija je učinkovit in priporočljiv proces reševanja odprtih vprašanj in konfliktov Mediacija ali posredovanje v sporu je proces, ki ga usmerja mediator in v katerega se prostovoljno vključita dve ali več oseb, ki imajo določen problem, vprašanje, dilemo ali celo spor z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse. Mediacija je že nekaj časa na voljo tudi v Občini Brda, mediatorka pa je Brika Urška Merljak, po poklicu univ. dipl. pravnica, specializantka integrativne psihoterapije, plesalka in podjetnica.

Zakaj nastane spor in zakaj potrebujemo mediacijo?

Ljudje smo različni in vsak človek je poseben. Ločimo se po temperamentih, stilih odzivanja na razne situacije, načinih izražanja čustev, prepričanjih, vzorcih, navadah idr. Čeprav mislimo, da se v nekem odnosu z drugo osebo dobro poznamo, se v resnici ne, saj kot prvo ne poznamo dobro niti samega sebe, naših nezavednih procesov, kaj šele nekoga drugega. Zato je normalno, da pride do situacij, ko nastanejo razna trenja, ki v najvišji meri vodijo do spora. V konfliktih so velikokrat vključena čustva, kot so jeza, žalost, zamera, ki se lahko izrazijo navzven v agresivnem vedenju in neprimernih besedah, ali pa imajo drugačen odziv, da se posameznik umakne, je tiho, se izloči od situacije in iz odnosa. Vse to povzroča posledice ne le v odnosu, kjer je spor nastal, ampak tudi v okolju, v katerem sta udeležena v težji situaciji povezana. Na delovnem mestu vpliva spor na delo in sodelavce, v družinskem okolju med zakoncema vpliva spor na otroke. Pomembno je predvsem, da posameznik ozavesti različnosti med nami, da se vsak odzove na svoj način in da spor oziroma njegova potlačitev vpliva na okolje, v katerem biva in je aktiven. Tako sprejmemo odgovornost za lastno življenje in širšo skupnost. Mediacija oživlja komunikacijo med posamezniki in skupinami, spodbuja družabnost, odpira prostor interakciji in soočanju med posamezniki, ki sestavljajo lokalno skupnost.

Kako postopek mediacije poteka in v katerih primerih se lahko občani Brd obrnejo na vas?

Mediacijo lahko predlaga le ena stran, drugo pa povabi mediator.

Pomembno je, da je odločitev za mediacijo prostovoljna s strani vseh udeležencev. Sama spodbujam ljudi, da se obrnejo na mediatorja že pred nastalim sporom, ko stvar še ni tako zaostrena. Ko pride do spora, je težko doseči dogovor. Kljub temu, da bo ena stran pristopila do mediatorja, se bo po dosedanjih izkušnjah druga stran težje odzvala.

Zato poudarjam preventivno in tudi proaktivno mediacijo, da še izboljšamo odnos ali preprečimo, da bi nastal hujši spor. V življenju se večkrat zgodijo situacije, ko ne vemo, kako bi se odzvali. Zato spodbujam ljudi, da bi se pri pomembnih odločitvah posluževali mediacije, kot na primer pri tem, kdo bo skrbel za ostarelega člana v družini, kako bo razdelil premoženje, pri kom bodo otroci po ločitvi, v pogovoru s težavnimi sogovorniki, pri neusklajenih ciljih in vrednotah ter informacijah, s katerimi razpolagamo. Težava je dejansko stanje, ki se razlikuje od želenega in je brez jasne predstave o tem, kako bi želeno dosegli. V vsaki življenjski situaciji, kjer se čuti trenje in razdraženost, kjer nismo mirni, se lahko posameznik obrne na mediatorja.

Mediator je oseba, ki vodi proces mediacije in pomaga udeleženim v postopku pri razrešitvi odprtih vprašanj ali celo konflikta. Kakšna je vloga mediatorja v tem procesu?

Mediator je usposobljena nevtralna oseba, ki vodi postopek pogovarjanja med mediantoma. Skrbi za proces, glede vsebine pa se ne opredeljuje. Iz vsakodnevnih izkušenj lahko povzamemo, da se ne znamo uspešno pogovarjati, saj veščina dobrega komuniciranja vsebuje elemente poslušanja, slišanja, vživljanja v drugega, povzemanje, izražanje argumentov, parafraziranje, prisotnost idr. Mediator skuša predočiti in ozavestiti določene pomembne dele tega pogovora, tudi tiste, ki jih sliši v ozadju za izrečenimi besedami. Pomembno je vse, Pomlad 2017 / Briški časnik / 26

Urška Merljak tudi čustva in neizrečene misli, ki spremljajo vsako interakcijo, zato mediator skuša zaznati stare zamere, potrebe ljudi, neskladja, želje, cilje, interese, vrednote. Mediator pomaga ljudem odkriti in se zavedati predvsem, zakaj je do mediacije prišlo. Večkrat se izkaže, da ni samo konkretna težava tista, zaradi katere so se odločili za mediacijo, saj odkritje glavnega trna v peti zadevo samodejno razreši. Mediator preverja razumevanje, usmerja k opolnomočenju ter usmerja k iskanju skupnih točk in možnih rešitev. Nekaj se sprosti že, ko spregovorimo o zadevi, ki nas žuli in nas druga stran sliši.

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje na tem področju?

Kako in koliko mediacija pripomore k razreševanju konfliktov?

Veliko je še nepoznavanja tega področja, vendar je bilo zanimanje za tovrstni postopek po zadnji objavi v Briškemu časniku veliko, saj me je kontaktiralo nekaj občanov tudi nekaj mesecev po objavi.

Kasneje sem se tudi sama bolj usmerila v razvijanje mediacije v podjetju, v katerem sem bila zaposlena. Večinoma je prišlo do ločenih srečanj. Dobila sem se s to stranjo, ki mi je prva predstavila določen problem. Drugo stran sem povabila na mediacijo, ali pa je to storil pobudnik. V enem primeru je povabil celo župan. Za mediacijo se je zanimal policist, saj se na njih obrne veliko ljudi v stiski. Policija nima podlage za ukrepanje, ker zadeva ni ne kaznivo dejanje ne prekršek. Problem obstaja, policist pa ne more pomagati, zato je taka težava primerna za mediacijo. Večinoma do razrešitve konfliktov ni prišlo, ker se druga stran ni odzvala. Spor je bil že dolgotrajen.

Kateri spori se največkrat pojavljajo?

Tema trimesečja: Reševanje sporov Občina

Urška Merljak, mediatorka v Občini Brda V Brdih je največ mejnih, sosedskih sporov, ki so že tako razviti, da je do razrešitve težje priti. V Sloveniji pa mediacija vedno bolj dobiva svoj prostor v podjetjih, v zdravstvu in šolstvu. Obstaja tudi vrstniška mediacija, ko otroke učijo, kako uporabljati mediacijske veščine na neformalen način. Četudi do razrešitve problema ne pride, se udeleženci v postopku naučijo boljše komunikacije in ozavestijo pomembne stvari, ki jim bodo pomagale živeti lahkotneje. Izboljšajo se odnosi, pripravljenost poslušanja, občutek lastne vrednosti, varnosti, samoopredelitve in avtonomije. Mediacija ima moč, da okrepi oziroma na novo vzpostavi odnos zaupanja in spoštovanja.

Kaj svetujete vsem, ki so skeptični oziroma ne poznajo te oblike pomoči pri razreševanju konflikta?

Izkustvo, to je najboljša stvar. Sami se lahko pozanimajo, kaj mediacija je z udeležbo pri njej. Pozivam občane, da pridejo na spoznavanje postopka z neko vsebino, ki jim (še) ne povzroča hudih trenj, npr. z nerazrešenim vprašanjem, kam z družino na počitnice. Tako bodo sami začutili koristnost postopka mediacije. V primeru hujšega problema bodo vedeli, kaj lahko od postopka pričakujejo. Za boljše življenje in odnose je najpomembnejša želja posameznika in nekaj truda vloženega v akcijo.

Veliko ljudi je prepričanih, da je potrebno za vse poskrbeti sam (»sem močan/-a), ali pa trdijo, da so za vse sami (občutek nemoči). Poudarjam pomembnost podpore in skupnosti, da prosimo za pomoč druge, predvsem pri razreševanju težavnih zadev. Nekoč so ljudje res živeli po načelu »vsi za enega, eden za vse«, sedaj ostaja človek sam s kopico stresnih situacij, ki jih sam težko nosi in vplivajo na njegovo zdravje in kakovost življenja.

Predvsem bi rada izpostavila pomen čuječnosti. Poznavanje tega koncepta in njene koristnosti se hitro širi v svetu in v Sloveniji na raznih področjih. Znanstvene raziskave potrjujejo njene pozitivne učinke na fizično in duševno zdravje ter odnose za obvladovanje stresa in večjo učinkovitost zaposlenih na delovnem mestu, kreativnost in na splošno človekovo blagostanje. Kot mediatorki mi znanja iz psihoterapije in čuječnosti pomagajo predvsem pri pomoči ljudem k ozaveščanju pomembnih nezavednih delov sebe, s katerimi niso v stiku. Šele, ko se zavedamo tega, kar se dogaja znotraj nas, torej vseh misli, čustev, telesnih senzacij in vseh vplivov iz okolice, lahko to predstavimo tudi drugi osebi in je tako tudi komunikacija bolj skladna z resničnim in avtentičnim potekom dogodkov. Poklic pravnice mi pomaga, da ko pride do dogovora v zvezi s pravnim vprašanjem, ki ustreza obema stranema, lahko pripravim pisni sporazum s pravno veljavo oziroma pripravim dokumentacijo, ki gre na sodišče v zapis sodne poravnave oziroma do notarja, ki pripravi notarski zapis, ki je neposredno izvršljiv. Tako vodim ljudi skozi postopek mediacije od začetka do konca, celostno, od čustev in ozaveščanja nezavednih procesov do pravne razrešitve zadeve.

Kje dobijo občani Brd vse potrebne informacije?

Na mail naslovu info@intiniti.si ali tel. 041 238 552. Postopek mediacije je zaupen in mediator je nepristranski. Občani se lahko obrnejo name tudi samo za informacije o postopku mediacije in za svetovanje o drugih mediatorjih iz regije. Predvsem sem vsem na razpolago kot vir informacij. Prvo, ločeno srečanje je brezplačno, če do postopka mediacije pride, pa nosita stroške mediatorja vsaka stran do polovice. V primeru raznih vprašanj je kontaktna točka tudi Občina Brda, ki mediacijo med občani spodbuja in podpira.

Koliko pripomore vaša aktivnost na več različnih strokovnih področjih in kako to vpliva na vodenje postopka mediacije?

Tina Testen Kumar Fotografija: Marko Mladovan

Šola

Ne-odvisen.si

Snemanje spota ne-odvisen.si Mladinski zbor OŠ Dobrovo je bil skupaj z mladinskim zborom OŠ Frana Erjavca Nova Gorica izbran za snemanje pesmi in videospota za program ne-odvisen.si, ki je namenjan ozaveščanju mladostnikov o težavah v vsakdanjem življenju in soočanju z njimi.

22. novembra 2016 smo se že zjutraj odpravili na Glasbeno šolo Nova Gorica, kjer smo dopoldne veselo prepevali v snemalnem studiu. Pri tem so nas spodbujali odgovorni za nastanek pesmi, Bor Zuljan in Radovan Kokošar, ter zborovodkinji Valentina Bevčar Stanič in Milena Prinčič. Troglasno pesem Jaz vem smo uspešno posneli.

12. decembra lani pa smo snemali še videospot. Bilo je zelo zanimivo.

Taja Fabricijo, Neja Prinčič, 9. b Pomlad 2017 / Briški časnik / 27

Dogodki Občina

Jaslice v Podsabotinu

Božična zgodba Čas lučk, veselih zabav, omamnih dišav, pregrešnih dobrot … Čas dobrohotnih želja, daril in doživetij je že zdavnaj mimo.

VRT LJUBEZNI

Motivi na fotografiji so kot zvezdni utrinki.

V kratkem času smo jaslicam pripravili prostor in jih vanj ljubeznivo umestili. Lanskega 23. decembra zvečer so se prižgali žarometi. V močni svetlobi, odeta v praznično podobo, je v vsej svoji lepoti blestela pokrajina ob Kornu – vrata v Goriška brda. Na uvodni slovesnosti se je zbralo lepo občestvo radovednih božjih otrok, željnih spremembe. Župnik Ipavec nas je v nagovoru spodbudil k služenju bližnjih z željo, da bi nam uspelo uresničiti naše poslanstvo.

Program so popestrila dekleta iz sosednje vasi. Harmonija zvokov kitare in melodija angelsko lepih glasov je bila pravi balzam za naše duše. Uživali smo celo v peklenskem mrazu. Brat »Miklavž« iz Štmavra je poskrbel, da smo ogreli želodčke. Postregel nam je s toplim čajem in kuhanim vinom ter nas razvajal s pecivom iz domače pekarne.

Brici in Brike, prijatelji, znanci, sosedje, ki ste nam prisluhnili, nas razumeli, na kakršenkoli način sodelovali in nam pomagali – iskrena hvala. Ob velikonočnih praznikih objem pomladi, sonca, lepih pirhov, dobre potičke in veselo praznovanje iz srca želimo vaši jasličarji.

PODSABOTIN 2016

ČUJTE IN MOLITE

PRIPRAVITE GOSPODOVO POT

BLAGOSLOVLJENA MED ŽENAMI

KAJ NAJ STORIMO?

DOBROTA

PRAVIČNOST

NENASILJE

JEZUS TE IMA RAD

Obisk kraja, kjer je bila postavljena božična zgodba, je stanovalce doma upokojencev Podsabotin in vse, ki so ta kraj obiskali, navdala z mirom v sebi. Posvetili so se okolici, zvokom, vonjem in občutkom miru in veselja, ki jih je obkrožal, ko so potovali po razgibani potki predstavljene božične zgodbe.

VABILO V soboto, 29. aprila, ob 16. uri vas vabimo v Podsabotin, ko bomo praznovali dan ljubezni.

Povabite znance, prijatelje, s seboj prinesite veliko dobre volje.

Prireditev bo v vsakem vremenu.

Info: 041 728 528

KS Medana in VS Fojana

Nočni pohod dveh vasi 30. decembra lani sta KS Medana in VS Fojana organizirali nočni pohod dveh vasi, namenjen srečanju in druženju krajanov.

Udeležilo se ga je veliko število pohodnikov, med katerimi je bilo veliko otrok, kar je zelo pozitivno. Izmenjali smo različne ideje in predloge za prihajajoče leto 2017.

Pogreli smo se ob kozarčku bruleja in toplih »krudiginih« v kruhu, ki jih je častilo gostišče Bužinel. Zaželeli smo si srečo in skupnih uspehov. Z željo, da bi pohod postal tradicionalen, vse lepo pozdravljam.

Valter Kocina, predsednik KS Medana Pomlad 2017 / Briški časnik / 29

Dogodki

Kožbana

Neblo

Kojsko

Drnovk

Vrhovlje

Hum

Podsabotin

Neblo

Kožbana

Višnjevik

Snežatno

Cerovo Pomlad 2017 / Briški časnik / 30

Medana

Občina Dogodki

Vaška skupnost Biljana–Zali Breg

Dobrodelni koncert za defibrilator Vaška skupnost Biljana–Zali Breg je 7. januarja v cerkvi svetega Mihaela v Biljani organizirala dobrodelni koncert za nakup avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). S pomočjo sedmih briških vokalnih skupin in Briškega kvinteta je uspela nabrati za 2300 evrov prostovoljnih prispevkov.

Božično-novoletni koncert, ki ga je spremljalo 150 obiskovalcev, med njimi tudi direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda in županja občine Števerjan Franka Padovan, je cerkvico svetega Mihaela napolnil s srčnostjo, dobrodelnostjo in briškimi odličnimi glasovi. Nastopili so Briški Kvintet, Kvintet Kvartin, MoPZ Ludvik Zorzut, MoPZ Srečko Kumar, Nonet Brda, Radovan Kokošar, Otroški in mladinski pevski zbor Biljana, Quercus Quintet ter Vokalna skupina Vinika. »Božično novoletna dobrodelna prireditev, ki smo jo pripravili v nedeljo v Biljani, je izpolnila in presegla vsa naša pričakovanja. Koncert je resnično uspel po vseh plateh. Zadovoljni smo z zbranimi sredstvi, saj bomo z njimi lahko nabavili defibrilator, ki bo nameščen v Biljani. Še enkrat se vsem donatorjem ter vsem, ki so sredstva prispevali, pa tudi tistim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, iskreno zahvaljujem. V vaškem odboru smo odločeni, da bomo z dobrodelnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje,« je po dogodku povedal predsednik vaške skupnosti Borut Miklavc.

Pravljičnih sedem vokalnih skupin v žlahtni Biljani

Le redko se zgodi, da sedmim briškim vokalnim skupinam lahko prisluhnemo na enem mestu, še redkeje pa to pravljično število združimo na dobrodelnem dogodku. Pobudo združitev vokalnih skupin v dobrodelni dogodek z namenom nakupa defibrilatorja je podala podpredsednica vaške skupnosti Nataša Sirk, odbor pa je njeno zamisel z veseljem podprl. Tako so prvo soboto v letošnjem letu po uvodnih glasbenih notah Radovana Kokošarja v cerkvi Svetega Mihaela v Biljani zadoneli glasovi.

Obiskovalce koncerta so najprej pozdravili pevci Otroškega in mladinskega zbora iz Biljane, ki je pod vodstvom Irene Žežlin zapel pesmi Zbudi se Betlehem ter Ko so pastirji. Moški pevski zbor Ludvik Zorzut je nato pod taktirko Zarjana Kocine postregel z božično Srečna si štalca ti betlehemska in Vodopivčevo Blaženo nočjo. Vinike s Franko Žgavec so očarale s pesmima Tebe poyem in The snow, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Bogdana Kralja pa s pesmima Rajske strune in Ta staro božično pejsen. Nonet Brda je v nadaljevanju z Radovanom Kokošarjem odpel Little town of Betlehem in Božično, Nonetu pa je sledil Quercus Quintet, ki deluje pod vodstvom Vladimirja Čadeža, s pesmima Ave verum ter Beli Božič. Zarjan Kocina je nato s svojim Kvintetom Kvartin zapel Komelovo V zvezdicah žari nebo in Kristofersonovo Why me, Lord? Glasbeni izbor je zaključil Briški kvintet pod vod-

Le mesec po dobrodelnem koncertu, 10. februarja, so defibrilator že kupili in namestili ob vežico v Biljani. Obenem je bilo organizirano izobraževanje o njegovi uporabi.

stvom Leona Koršiča, ki se je predstavil s pesmima Ljubezni pa ni ter Ne sveti zvezda v noč svetleje.

Sklepno dejanje večera je bila Avsenikova pesem Zvezde na nebu žare, ki so jo zapeli vsi nastopajoči ob spremljavi Briškega kvinteta, nato pa so se glasbenikom pridružili še obiskovalci in zapeli Sveto noč.

Martina Sirk Fotografija: Andrej Colja Vaški odbor Biljana–Zali Breg se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo 7. januarja 2017, v Biljani uspešno izpeljali božično-novoletno dobrodelno prireditev, na kateri smo zbirali sredstva za nakup defibrilatorja. Hkrati se odbor zahvaljuje Martini Sirk za vodenje prireditve, biljanskemu duhovniku Lojzu Subanu za gostoljubje, članoma PGD Dobrovo Borisu Simčiču in Sebastjanu Kocini za opravljeno redarsko službo ter vsem vaščankam in vaščanom, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji dogodka.

Posebna zahvala gre vsem nastopajočim, ki so se prijazno odzvali našemu vabilu.

DONATORJI SREDSTEV:

GOAP, Petra in Miran Sirk, Darinka Sirk, Bučinel Marjan, Erika Koncut in Sebastijan Hren, Zavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Adriatic Slovenica - zastopništvo zavarovanj VENKO d.o.o. Šmartno, A-market, snemalna ekipa Ene žlahtne štorije, Deželna banka ter anonimni donatorji.

SPONZORJI:

Klet Brda, Grafika Soča, Občina Brda, Dejan Ambrožič (Grad Dobrovo), Market Prunk – Postojnske mesnine, HIT d.d., Alan Marc, vinarstvo Marko Sirk, vinarstvo Dominik Sosolič, vinarstvo Rado Simčič, vinarstvo Karol in Andrej Sirk.

Borut Miklavc, predsednik VS Biljana – Zali Breg Pomlad 2017 / Briški časnik / 31

Dogodki

Dan žena na Humu

Vse ob pravem času na pravem mestu Praznovanje dneva žena smo začeli s pesmijo Toneta Pavčka in jo skozi večer tudi uresničili. Skupaj smo praznovali dan žena, pozdravili mučence, se veselili pomladi. Podarili smo si objem, drug drugemu smo nekaj dali, imeli smo se preprosto radi in bilo nam je lepo.

Včasih je bila za dan žena proslava skoraj v vsaki vasi, danes pa ni več tako. Na Humu s tradicijo nadaljujemo in na to smo prav ponosni. V preteklosti je bilo praznovanje dneva žena na Humu namenjeno le vaščanom VS Hum, in sicer s kratko proslavo, za plačilo pa še večerja in ples. Spremembe so potrebne in dobrodošle, zato smo tudi naše praznovanje zadnja leta spremenili.

Na pobudo Karla Turka, predsednika Društva upokojencev Kojsko, se nam je pred štirimi leti pri organizaciji tega dogodka prvič pridružilo tudi njihovo društvo. S sodelovanjem smo vrata dvorane na Humu odprli širšemu krogu občinstva. Večji poudarek smo dali kulturno-razvedrilnemu programu in medsebojnemu druženju ob zakuski in kozarčku dobre briške kapljice.

Naša želja je, da so nastopajoči pretežno domačini, Brici in Brike. Zelo nas veseli, da se na naše povabilo k sodelovanju vsi zelo radi odzovejo. Zaradi velikega števila nastopajočih in ker bi vsem radi dali priložnost, da se predstavijo domačemu občinstvu, smo se letos odločili praznovati kar dvakrat. Najprej v petek, 10. marca, in nato še v nedeljo, 19. marca, s komedijo za odrasle Ta prave pupe z mentorico in režiserko Klaro Simčič.

V petek, 10. marca, smo si, tako kot lani, drug drugemu najprej podarili objem. Nabito polno dvorano so razveselili nenadomestljivi otroci POŠ Kojsko, ki obiskujejo krožek igrarije pod mentorstvom učiteljice Klare Simčič, solisti in zborček šole petja The best, ki jo vodi Lili Simčič, mladi godbeniki Mladinskega pihalnega orkestra Brda pod vodstvom dirigenta Martina Skubina, Moški pevski zbor Srečko Kumar, ki ga sicer vodi zborovodja Bogdan Kralj. V petek so nam zaradi njegove odsotnosti fantje zapeli pod taktirko Gabrijele Mugerli. Kulturnemu programu so sledile še plesne točke plesalk iz skupine Pupa zaplaš pod vodstvom Lili Grudina, stevardese, break dance plesalci, mala in elastična Pia Benko in legendarni tatkoti, vsi iz plesnega kluba Uniti pod vodstvom Tanje Simčič in Sandija Gabrijelčiča. Poudariti je treba, da so bili nastopajoči z nami samo z njihovo dobro voljo in za naš aplavz. Zato vsem nastopajočim in njihovim mentorjem še enkrat najlepša hvala za bogat in pester program.

Bili smo veseli, da se nam je letos pridružil tudi župan Franc Mužič, ki je začutil pozitivno energijo na odru in v dvorani. Hvala govornikom Karlu Turku, predsedniku Društva upokojencev Kojsko, Teji Jelina, predsednici VS Hum, in županu Francu Mužič za čestitke in lepe misli ob prazniku žena. Program je že tretje leto lepo povezovala Petra Marušič. Naš oder je tudi letos krasil cvetlični aranžma Cvetličarne Nataša, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Zah-

Aktivnosti DU Kojsko

Nagelj in rožmarin za dan žena DU Kojsko vsako leto čestita za dan žena vsem ženskam, starejšim od 70 let (letos jih je 188). Tokrat smo namesto klasične voščilnice podarili kvačkan nagelj in vejice rožmarina. Obiskali smo tudi tiste, ki živijo v domovih (na fotografiji). Vse nageljčke je nakvačkala naša članica Vanja Bizaj iz Dolnjega Cerovega, za kar se ji iz srca zahvaljujemo.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš Pomlad 2017 / Briški časnik / 32

vala gre tudi Kleti Brda za dobro briško kapljico, s katero smo po kulturnem programu še nazdravili in se poveselili. Hvala vsem, ki ste pomagali in poskrbeli, da je bilo vse ob pravem času na pravem mestu. In na koncu tudi najlepša hvala vsem, ki ste na naš dogodek prišli, se z nami družili in napolnili dvorano s pozitivno energijo.

Bernarda Konjedic Fotografija: Andrej Colja

Dogodki Občina

Dom upokojencev Podsabotin

S pustom odgnali zimo Skupaj z našimi stanovalci, ki so praznovali rojstni dan v januarju in februarju, smo se zbrali na slavju ob prijetnih melodijah in vonju čokoladne torte. Med slavljenci je bilo tudi nekaj domačinov – Cvetka Simčič, Marija Šfiligoj, Veronika Drnovšček, Marija Drnovšček in Miha Sirk. Vsem našim slavljencem voščimo veliko zdravja in lepih dni v domu v Podsabotinu.

Pustno rajanje smo letos popestrili s pustno tombolo, veliko norčavosti in otroške razigranosti. Tako smo vsi nasmejani skupaj odgnali zimo in k nam priklicali pomlad.

Januarja smo ponovno začeli naš medgeneracijski projekt.

Tokrat se srečujemo z otroki skupine morske zvezde in z otroki skupine mavrica vrtca Dobrovo. Skupaj smo že doživeli prijetno skupno dopoldne v objemu pesmi in ob igranju na naše velike žoge.

Dan žena v Neblem

Nono in nona na življenje vnukov posujeta čudovit prah V začetku marca obeležujemo mednarodni praznik žensk. Praznovali smo ga tudi v Vaški skupnosti Neblo.

Otroci so se naučili pesmi o mamah, nonah, nonotih ... Le o kom bi lahko še raje pripovedovali, kot o svojih najbližjih, svojih dragih?

Na srečanju je spregovoril podžupan briške občine Žarko Kodermac. Primerjal je družbeno vlogo žensk v preteklosti in danes.

Menil je, da je pri doseganju enakosti spolov kljub napredku še vedno prostor za izboljšave.

Sami pa vemo, kako težko je danes mladim, še posebej družinam. Srečni so, če dobijo službo, katerokoli, ne glede na izobrazbo in kako daleč od doma. Otroci pa samevajo doma. Nekateri pa sploh ne dobijo zaposlitve in se borijo za preživetje. Oboji so lahko srečni, če imajo starše, ki jim priskočijo na pomoč, katerokoli, kakorkoli. Otroci pa se veselijo non in nonotov vedoč, da ko bosta nono in nona stopila skozi vrata, disciplina odleti skozi okno. Nono in nona sta čudovita mešanica smeha in skrbi, enkratnih zgodb in veliko ljubezni. Na življenje vnukov posujejo čudovit prah.

O vsem tem so otroci pripovedovali in prepevali skozi program. Popestrili so ga tudi dekleta in mame plesne skupine Pupa zaplaš in domači pevci kvarteta Kvartin. Uživali smo ob otroškem programu, plesu in lepo zapetih pesmih.

Vsako leto predstavimo posameznike iz našega kraja, ki dosegajo uspehe v širšem prostoru. Tokrat smo občudovali izdelke Lucijana Grudine in članov njegove skupine, ki spretno sučejo šibje in ustvarjajo čudovite izdelke, prave »dzeje« za obiranje češenj, manjše košarice za različne namene, pletenice ...

Srečanje se je nadaljevalo ob glasbi Dušana Matjaca in postrežbi gostilne Peternel. Imeli smo se lepo.

Gabrijela Kodermac Fotografija: Andrej Colja Pomlad 2017 / Briški časnik / 35

Dogodki

Vila Kozana

Marca dočakali otvoritev Direktor podjetja Gostoljubnost Innvictor Jaime Felipe Talbot se je z ženo Ano po naključju peljal skozi Brda. Oba je očarala ta prelepa pokrajina. Odločila sta se, da si bosta tukaj ustvarila nov dom. Prevzela sta v upravljanje Hotel Kozana in ga preimenovala v Vila Kozana. Z mladim kolektivom želita tako Kozani kot Brdom ponuditi novo, uspešno zgodbo.

V mladem kolektivu so Tim Rušnjak kot glavni kuhar, Lea Benčič je vodja restavracije, Julijana Perko je vodja hotela, Jaime Felipe Talbot pa direktor vile.

Vila Kozana ponuja vinoteko, kjer so predstavljena vina kozanskih vinarjev.

V prihodnosti načrtujemo tudi ureditev kletnih prostorov. Odprli smo tudi Oskar Raya Pub, kjer si lahko domačini in ostali privoščijo craft pivo, kavico, vino.

Radi bi se zahvalili Kozancem, da so nas podprli v tolikšnem številu. Zahvala gre tudi županu, župniku in predsedniku VS Kozana za spodbudni in lep govor.

Lepo vabljeni v Vilo Kozana.

Ekipa Vile Kozana Fotografija: Erika Koncut

Društvo upokojencev Dobrovo

Delavno in praznično Člani Društva upokojencev (DU) Dobrovo smo se v nedeljo, 5. marca, zbrali v dvorani Kleti Brda, kjer smo imeli občni zbor društva, praznovali dan žena in volili nove člane odbora upravljanja DU Dobrovo. Kot vedno smo se zbrali v velikem številu in bili smo počaščeni, da so se našemu vabilu odzvali tudi Franc Mužič, župan Občine Brda, Zlatko Martin Marušič, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Severne Primorske, ter moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega. Občni zbor in volitve so potekale po predvidenem dnevnem redu. Ker se nekaterim članom odbora upravljanja društva izteka mandat, sem se ob tej priložnosti zahvalil tajnici Sidoniji Markovic in računovodkinji Marici Bavdaž za večletno sodelovanje. Posebna zahvala za dolgoletno sodelovanje z društvom je bila namenjena tudi županu Občine Brda Francu Mužiču in celotni občinski upravi, agenciji Avrigo, Kleti Brda, restavraciji Grad Dobrovo (Deanu Ambrožiču), moškemu pevskemu zboru Srečko Kumar iz Kojskega, muzikantu Mavrotu Pomlad 2017 / Briški časnik / 36

ter tistim članom društva, ki so kakorkoli pripomogli v času 12-letnega dela v društvu. Izvoljenim novim članom odbora

upravljanja DU Dobrovo pa želim veliko uspehov in vso srečo pri nadaljnjem delu.

Boris Rožič, predsednik

Občina Dogodki

Lions klubi brez meja

8. srečanje italijanskoslovenskega odbora Lions klubi na Primorskem so se zaradi geografske lege ob italijansko-slovenski meji povezovali že v preteklosti. Pred skoraj osmimi leti so na Dobrovem podpisali pismo o nameri sodelovanja in prijateljstva klubi z obeh straneh meje. Prvi italijansko-slovenski odbor Lions klubov brez meja združuje člane iz 13 Lions klubov z obeh strani meje. Odbor izmenično vodi conski predsednik iz ene države. Srečanja organizirajo izmenično v Sloveniji in Italiji. Na srečanjih se udeleženci seznanjajo z lokalno zgodovino, kulturo ter naravnimi, geografskimi in družbenimi posebnostmi določenega okolja. Prihajajo iz dveh držav z različno zgodovino in kulturo, govorijo različna jezika, a povezuje jih ideja sodelovanja, preseganja nesoglasij preteklosti ter prizadevanja za trajni mir v svetu.

Pozdrav župana Franca Mužiča Udeleženci srečanja

Predsednik Miro Hlede ob skulpturi

Miran Bizjak, Polona Terčon, Nadja Pahor Bizjak, Venko Černic, Pasquale de Candia (z leve)

Miro Kvas, Miro Hlede, Franc Mužič, Gianni Dovire, soproga, Pasquale de Candia (z leve)

Letošnje srečanje 25. marca v Goriških brdih je sovpadalo s praznovanjem 100-letnice Lions Clubs International in je bilo zato še posebej slavnostno. Potekalo je pod geslom »Zavezani miru in prijateljstvu«. Člani Lions kluba Dobrovo, ki smo prevzeli organizacijo srečanja, smo želeli, da naši gostje spoznajo bisere, ki se skrivajo v Brdih. Organizirali smo bogat program z ogledom kulturno-zgodovinskih znamenitosti, razstavo likovnih del z natečaja Plakat miru, izdajo dvojezičnega letaka o posebnostih v cestnem prometu dveh držav ter prepletom glasbene in likovne umetnosti.

Srečanje smo v prelepem sončnem vremenu pričeli na Svetem križu v Kojskem.

Vodiča Miloš in Peter sta predstavila bogastvo cerkvice, ki na zunaj deluje majhna in skromna, v notranjosti pa skriva čudovit gotski oltar. Druženje smo nadaljevali na dvorišču Gradu Dobrovo. Na terasi gradu smo s kratko slovesnostjo odkrili spominsko obeležje, posvečeno temu dogodku, ter v počastitev 100-letnice delovanja lionizma v svetu. Kamen za obeležje je podaril Venko Černic iz Lions kluba Gorizia Host.

Obeležje, ki sta ga oblikovali mladi kiparki Andreja Pegan in Polona Terčon, prikazuje preplet dveh debel oljk. Oljka, v preteklosti razširjena v Goriških brdih, zaradi velike pozebe izkoreninjena in v zadnjem odboju ponovno zasajena, simbolizira mir, trdoživost in vpetost v okolje. Preplet debel simbolizira povezovanje, prijateljstvo in sode-

lovanje dveh sosednjih narodov. Podstavek je izdelal Miran Bizjak iz Lions kluba Dobrovo iz lesa dreves, ki rastejo na tem območju – lovor, oreh, akacija, hrast, brest.

V prostore dobrovskega gradu je popeljal Herko Saksida in s svojim vodenjem vse očaral. Italijanski gostje so bili navdušeni nad njegovim strokovnim znanjem in odličnim znanjem italijanščine.

V uradnem delu prireditve sta goste pozdravila predstavnika obeh distriktov, Gianni Dovier, guverner, in Miro Kvas, drugi vice guverner, župan Franc Mužič ter conska predsednika Pasquale de Candia in Nadja Pahor Bizjak, ki v tem letu vodi Prvi odbor. Večer smo zaključili ob druženju v prijetnem vzdušju dobrovskega gradu.

Sredstva, zbrana v okviru srečanja, bomo preko Lions Clubs International fundacije namenili cepljenju otrok proti ošpicam ter prizadetim ob lanskem potresu v osrednji Italiji.

Za odlično organizacijo smo poželi številne pohvale, udeleženci pa so s seboj zadovoljni odnesli delček Brd. In številni so obljubili, da se bodo še vrnili.

Pri organizaciji srečanja so nas podprli in nam pomagali tudi zaposleni na Občini Brda in Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport, za kar se jim iz srca zahvaljujemo.

Nadja Pahor Bizjak Fotografije: Polona Ipavec in Franjo Bizjak Pomlad 2017 / Briški časnik / 37

Dogodki

Profesor Peter Jurgec pri Elviri Markočič

Šmartenski govor, svetovna jezikovna posebnost Konec junija 2016 je bil pri Elviri Markočič v Šmartnem na obisku slovenski jezikoslovec, docent na Univerzi v Torontu, dr. Peter Jurgec, ki se ukvarja z generativno fonologijo. Z njim so bile še tri njegove študentke (na fotografiji). Štiri dni po štiri ure dnevno se je ugledni strokovnjak s pomočjo Elvire seznanjal s posebnostmi šmartenskega govora.

To je potekalo tako, da so Elviri kazali sličice neznanih predmetov (skupaj 40) in od nje zahtevali, naj pove, kako bi te predmete poimenovala po šmartensko. Kot je povedala Elvira, je bilo to zanjo nenavadno in zelo naporno delo, ki pa ga je odlično opravila. O svojih ugotovitvah je potem Peter Jurgec zapisal: »Šmartenski govor ima številne glasovne posebnosti, ki jih ni najti v drugih slovenskih govorih in narečjih. Zlasti zanimiv je pojav podaljšanih samoglasnikov, ki se pojavijo, ko določen glas izpade. Naj ponazorim s primerom: ‘(tri) skrbi’ so v šmartenskem govoru izgovorjene z naglasom na zadnjem samoglasniku (torej na i), ‘(tri) pomladi‘ pa so izgovorjene brez zadnjega i-ja, ki ni naglašen in zato izpade, predhodni samoglasnik a pa je podaljšan v aa. Takšne podaljšave so zanimive s stališča splošnega jezikoslovja in se pojavljajo tudi v mnogih drugih jezikih. Kar pa je bolj zanimivo, je to, da obstaja razlika tudi med končnimi soglasniki v različnih oblikah besed. Beseda ‘pomlad’ je tako izgovorjena s končnim t, ki

Belo

se razlikuje od d po vibriranju glasilk. Kar je izjemno zanimivo, je to, da je ta končni samoglasnik vseeno d v množinski obliki ‘(tri) pomladi’. Imamo torej razliko med [pomlat] (ednina) in [pomlaad] (množina). Ti vzorci se pojavljajo tudi pri drugih besedah in tudi pri novih besedah. To kaže na to, da je izpad samoglasnika pravilo, ki ga govorci aktivno obvladajo, je torej del njihovega znanja o glasovnih vzorcih. Poleg tega pa izpad samoglasnika součinkuje s premeno končnega soglasnika, kar predstavlja velik teoretični izziv v sodobni jezikoslovni teoriji. Šmartno torej ponuja izziv za splošno jezikoslovje; z drugimi besedami, splošni jezikoslovci želimo izvedeti čim več o šmartenskem govoru in ohraniti čim več znanja o tem govoru, dokler še lahko«.

O tem smo pisali v članku Marjane Simčič Humar v pomladni številki Briškega časnika 2014.

Milena Beguš

Odslej nazdravljajo z vodo iz Mrzleka 31. marca so v Belem tudi uradno nazdravili priključitvi na vodovodni sistem Mrzlek. Dela so se sicer zaključila že konec januarja, med tem pa so potekali razni preizkusi in meritve. »Vasica skriva v sebi turistični potencial.

S priključitvijo na vodovodno omrežje smo domačinom omogočili, da pijejo neoporečno čisto vodo, hkrati bo ta mejnik tudi pripomogel k razvoju vasi in turizma na tem območju ter prihod novih investitorjev,« nam je pojasnil Dejan Rusjan, vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije. Pred tem so domačini pili vodo iz bližnjega izvira, ki pa je bila zadnje čase oporečna.

Besedilo in fotografija: Erika Koncut Pomlad 2017 / Briški časnik / 38

Dogodki Občina

Neodvisen.si

Dragi otroci, dobrodošli v svet odraslih Vzgoja otrok je poslanstvo vsakega starša, starega starša in vseh izobraževalnih institucij. Pot do cilja in uspeha ni lahka. Pravzaprav je mogoče v današnjem času, v tem norem svetu vsakodnevnih obveznosti, hitenja in dokazovanja, še toliko težja kot kdaj koli prej. Pozabljamo na korenine, na tradicijo, kulturo v pravem pomenu besede, drobne skrivnosti življenja in kar je najpomembneje – vrednote. Tiste prave, z veliko začetnico. V Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda smo zato skupaj z Osnovno šolo Dobrovo v marcu organizirali sklop predavanj za otroke in odrasle. Zamolčane resnice, Preživeti med volkovi, Izzivalec ulice so predstave, v katerih smo spoznali novodobne pasti življenja in si postavili vprašanje: Kaj lahko storim jaz?

Naša Brda so se ravno prebudila iz zimskega spanja. Pokrajina se kaže v vsej svoji lepoti – beli cvetovi češnje, roza obarvane breskve, rumene regratove lučke, ki krasijo naše vinograde. Medtem, ko se v sadovnjakih in na travnikih razlega brenčanje čebel, petje ptic in za naše kraje seveda nepogrešljivo brnenje traktorjev, se naši otroci pridno učijo in pripravljajo na izzive, ki jih pripravlja življenje.

Zagotovo je želja vsakega starša postlati pot svojega otroka na najboljši možen način, ga vzgojiti in mu dati najboljšo popotnico v svet odraslih. Verjamem, da se vsak izmed nas dnevno sprašuje: sem kos tej vlogi, ali svojemu otroku dajem dovolj, ali mu preveč dopuščam, ali ga po drugi strani preveč omejujem …

Bojan Kodelja, vodja programa Neodvisen.si, se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem pasti »modernega sveta«. Prvo predavanje Zamolčane resnice, kjer smo gostili Bojana Kodeljo in Miho Kramlija (psihoterapevt in vodja Ambulante za zdravljenje zasvojenosti v Novi Gorici), smo v Vili Vipolže organizirali v začetku marca. Udeležili so se ga otroci tretje triade osnovne šole. Dotaknili smo se tem: prepoznati znanega, neznanega in naključnega dilerja, resnice o vplivu različnih drog, organizirane zabave, družbena omrežja ter spretni lobiji, ki organizirane združbe in »ulice« načrtno prikrivajo. Zvečer se je razpravi za odrasle Preživeti med volkovi poleg zgoraj omenjenih pridružila tudi dr. Vesna Vuk Godina (socialna in kulturna antropologinja). V brezkompromisni debati so predstavili ozadje informacijskega sveta, ki usmerja našo zavest in podzavest s psihološko preizkušenimi metodami manipulacije. Skozi debato in video prispevke priznanih slovenskih strokovnjakov smo iskali odgovore na vprašanje: kako ustvariti in zagotoviti varno zavetje za nas odrasle in najbolj ranljivo skupino, naše otroke.

Tretji dogodek z naslovom Izzivalec ulice je bil ponovno namenjen odraslim. V programu, ki ga je vodil Bojan Kodelja samostojno, na svojevrsten način razkrije pasti sodobnega sveta, ki prežijo na otroke in odrasle v računalniških igricah, filmih, resničnostnih šovih, družbenih omrežjih. Program je podprt s tematskimi videi,

filmskimi inserti in primeri prikritih sporočil ter inserti izjav številnih priznanih slovenskih strokovnjakov (od terapevtov, psihologov do marketinških specialistov). Spoznali smo vsakodnevne situacije, s katerimi se mi in generacije pred nami niso srečevale in so daleč od nam poznanih stereotipov nevarnosti. Kot pravi voditelj: včasih je bila zasvojenost najpogosteje bolezen revnih in neizobraženih.

Danes je to drugače. Ob misli na številne pasti se sprašujem: v kak svet odraščajo naši otroci in kako se bodo lahko izognili številnim načrtno nastavljenim pastem?

Potrebno je zavedanje, da za preživetje niso dovolj le materialne dobrine, ampak da človek potrebuje več. Že Sveto pismo nas uči, da človek ne živi samo od kruha. In danes v tej večni bitki s časom pozabljamo na te modre besede in zato smo ljudje vse bolj lačni duhovnih vrednot. Ko tako razmišljam, katera beseda bi lahko povzela skupek duhovnih vrednot, najprej pomislim na besedo kultura. Kaj pa je kultura drugega kot skupek vsega lepega in plemenitega, kar so ustvarili že naši predniki in za kar bi si moral prizadevati prav vsak izmed nas? Beseda kultura se pojavlja povsod. Dandanes govorimo o kulturi ne samo v povezavi z umetnostjo, ampak tudi o kulturi bivanja, prehranjevanja, o telesni kulturi, in vse več tudi o kulturi medsebojnih odnosov. Kultura je način človekovega življenja v skladu z njegovim znanjem, prepričanji, zgodovino in tudi z jezikom. In tu se pojavijo vrednote, ki si jih vsakdo izmed nas želi prenesti tudi na otroke in mlade.

Ali znamo te vrednote dovolj ceniti? Se znamo v teh časih, ko nam še tistih nekaj prostih ur pogoltneta televizija in računalnik, usesti s knjigo v roki in kaj prebrati, ali se preprosto pogovarjati?

Se dovolj trudimo, da bi ohranili svoj jaz in bili svojim potomcem dober zgled in jim tako privzgojili zavedanje, da ni vseeno, kako se izražamo, kaj počnemo in kako živimo?

In kaj lahko naredim jaz? Veliko. Ne stojim s prekrižanimi rokami in čakam. Reagiram!

Tina Novak Samec Pomlad 2017 / Briški časnik / 39

Dogodki

Ljubezen do konjev

Konjeništvo sedaj tudi v Brdih

Fotografija: Monika Batič

Tina Bučinel, mlada Brika iz Višnjevika, se je odločila, da bo dolgoletno ljubezen do konjev in izkušnje z njimi predstavila in ponudila prebivalcem Goriških brd, turistom in vsem, ki bi radi vzpostavili stik s konji ali preživeli nekaj lepih trenutkov z njimi v naravi.

Fotografija: osebni arhiv T. Bučinel

Tina in Fier

Že drugo leto zapored je 26. decembra Tino, konje in njene učence obiskal Božiček, ki je prijahal na konju in prinesel darila

Naklonjenost konjem je pokazala že v rosnih letih, ko je pri teti v Levpi stopila v stik z njimi. Izkoristila je vsako priložnost, da se je le lahko smukala okoli njih, dokler ni pri 16 letih s pomočjo

2. Cirilov memorial

staršev kupila prvo kobilo in opravila tečaj za jahača. Kasneje je iz Nizozemske pripeljala še žrebca pasme frizijec in oba konja peljala v Italijo, kjer je opravila tečaj poučevanja jahanja. S poučevanjem otrok vseh starosti, sodelovanjem na prireditvah, srečanjih, zabavah in jahalnih taborih si je v Italiji nabirala izkušnje. Želja po samostojnosti je bila velika. Zato se je vedno bolj spogledovala z mislijo, da bi začela s poučevanjem tega športa v Brdih. Oba konja je pripeljala domov v Brda, kupila še več konjev (od tega enega ponija) in se dogovorila za najem travnika blizu Dobrovega.

Tina vam omogoča učne ure jahanja v ogradi (za interesente vseh starosti). Najmlajši imajo možnost obiskovanja male šole jahanja na poniju. Tina daje velik poudarek temu, da se otroci na zabaven način skozi igro najprej naučijo skrbi za konje, da se z njim povežejo in osvojijo tehnično znanje, šele potem pride na vrsto jahanje. Zanimivo je tudi terensko jahanje po poteh in vinogradih Goriških brd, za turiste pa treking, ki obsega več ur jahanja in vodenja konja.

Jeseni pripravlja malo šolo za otroke, ki bo trajala en mesec in bo vključevala vse o konjeništvu. Aktualni so tudi počitniški tabori, ki trajajo dva do tri dni med tedenskimi počitnicami, med poletnimi pa cel teden. Otroci zelo uživajo, saj se skupaj učijo uporabiti novo znanje o živalih in naravi. Sami skrbijo za konja, se igrajo taborniške igre in imajo delavnice risanja. S tem se otroci učijo veščin in kreativnosti, kar je tudi odlična oblika varstva med počitnicami. Prav tako se lahko dogovorite za praznovanje rojstnodnevne zabave, kjer Tina pripravi vse, od hrane, animacije, igric za primerno starost otrok, do jahanja seveda.

V dogovoru z lastnikom najetega zemljišča si želi postaviti prvi konjeniški center v Brdih. Razmišlja o ustanovitvi konjeniškega kluba, kjer bi se povezali briški lastniki konjev. »V Goriških brdih imamo čudovito pokrajino, ki nam daje sloves v vinogradništvu, sadjarstvu, oljkarstvu. Zato želim ljubezen do konjev in znanje predajati naprej in s tem mogoče tudi nekaj malega doprinesti k razvoju Brd na malo drugačen način, s konjeništvom,« doda za konec Tina.

Tina Testen Kumar

Puščice v spomin na prijatelja Sredi februarja so se v vaškem domu v Višnjeviku že drugo leto zbrali prijatelji v prometni nesreči preminulega Cirila Sirka.

Pomerili so se v igranju pikada, prostočasni dejavnosti, v kateri se je rad preizkušal tudi mladi Višnjevec.

Memoriala, ki so ga tudi letos organizirali Jani Sirk, Igor Fajdiga in Robert Kos, se je udeležilo 24 igralcev iz širše primorske regije, ki so spretnosti v metanju puščic dokazovali pred petdeset glavo množico. Najboljši je bil že drugo let zapored Dejan Žgavc.

Posebno zahvalo organizatorji izrekajo Vaški skupnosti Višnjevik in tamkajšnji mladini, ki so omogočili turnir v vaški dvorani.

Uro pred začetkom turnirja se je v Gradnem odvila tudi maša v spomin na Cirila Sirka.

Erika Koncut Fotografija: Organizatorji 2. Cirilovega memoriala Pomlad 2017 / Briški časnik / 40

Dogodki

Da ne bi pozabili

Šmartno v prvi svetovni vojni Zapis Matilde Bregantič Markočič iz Šmartnega posredovala hči Elvira Markočič Že po atentatu v Sarajevu na Franca Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914 je nastal nemir po Evropi. Zatem je 28. julija Avstro-Ogrska monarhija s pomočjo Belgije napovedala Srbiji vojno. 1. avgusta 1914 sta Nemčija in Francija razglasili mobilizacijo. Po Evropi se je že govorilo o vojni. Italija in Romunija sta razglasili nevtralnost.

Zaščitni bunker (Fijaus) v križišču Šmartno – Kozana – Imenje – Dobrovo. Zaščita proti avstrijskim artilerijskim izstrelkom; julij – avgust 1916

Italijanska vojska koraka na fronto skozi Šmartno pred začetkom ofenzive za okupacijo Gorice, 6 – 8 - 1916

3. avgusta 1914 je Nemčija napovedala Franciji vojno. Zatem je Velika Britanija Nemčiji odpovedala zavezo in pomoč.

Nemčija je 6. avgusta tudi Srbiji napovedala vojno.

Ko je avstro-ogrska armada 11. avgusta korakala proti Srbiji, je isti dan Francija napovedala vojno Avstro-Ogrski.

V Londonu so 20. aprila 1915 potekale tajne pogodbe z Italijo. Zatem je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Že 24. maja 1915 je italijanska armada korakala proti Soški dolini.

Odprla se je soška fronta, ki je bila del bojišča, ki je potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini 90 km.

Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem. Boji so potekali v dvanajstih soških bitkah.

Tudi Združene države Amerike (ZDA) so 6. aprila napovedale vojno Nemčiji, tako se je vojna razširila iz Evrope na cel svet.

daj pri hiši Benečanavi, toda niso ga dokončali.

Po zasedbi italijanskih vojakov so avstrijski vojaki s Sabotina z granatami obstreljevali Šmartno. Šrapneli granat so poškodovali hiše. Ranile in ubile so tudi ljudi. Vaščani in vojaki so se zato zatekali v hiše, ki so imele debelejše zidove, ker so se tam počutili varne. V Brjaču so bile hiše z debelimi zidovi Ruščeva in Bernava (to se vidi še danes).

Italijanski vojaki so zasedli tudi Brda, posebno v Šmartnem je bilo veliko vojakov. Takoj po prihodu so ustanovili štiri ambulante. Pri Figarjevih, v prostorih nekdanje tkalnice, je bila zasilna operacijska soba in tri sobe za ranjence. V šoli, pri Muščevih in na farovžu so bile ambulante, kjer so pomagali tudi civilistom. Vojaki so bili nastanjeni po senikih in praznih hišah. V Brjaču so uredili veliko kuhinjo, kjer so kuhali za vse vojake. Hrano so delili tudi potrebnim vaščanom. Pri potoku med Šmartnim in Imenjem so bile barake, kjer je bilo skladišče municije.

Vojaki so naredili tudi predor. Vhod vanj je bil v brajdi pod Podžegnom, šel je pod Padratami do brajde Vedrijančeve, kjer je bil izhod. Začeli so delati tudi predor pod pokopališčem zaPomlad 2017 / Briški časnik / 42

29. januarja 1916 ob 11.30, ko so vojaki v Brjaču čakali na kosilo, je na Šmartno padla ena večjih granat. Ubitih je bilo okoli sto vojakov, mnogo jih je bilo ranjenih. V celoti je porušilo Krišnevo in Ruščevo hišo, Bernavo pa v polovici.

V hiši Ruščevi in Bernavi je bilo ubitih več kot 40 vaščanov. Veliko je bilo ranjenih, med njimi so bili tudi otroci. Ko je padla granata, v Krišnavi hiši ni bilo nikogar doma.

Priče, ki so to doživele, so povedale, da po tistem, ko je padla granata, se več ur ni videlo Šmartnega. Po tistem so ljudje vedeli, da se je nekaj hudega zgodilo. Avstrijski vojaki so z granato ciljali na skladišče municije, ki je bilo pod Šmartnim, vendar so cilj zgrešili za 200 m bolj visoko. Že takoj naslednji dan, 30. januarja, so morali vsi vaščani v begunstvo. Nekateri so bili odpeljani po vaseh v zahodnih Brdih, kjer še ni bilo vojne. Odšli so tudi v Italijo, celo do Sardinije. Več so jih odpeljali na Dolenjsko, kjer ni še bilo bojev. Zapuščene hiše vaščanov so bile tudi priložnost za krajo.

Glas o tej nesreči je šel daleč naokoli. Prišel je celo do italijanske kraljeve hiše. Italijanski kralj Viktor Emanuel si je namreč osmi dan po nesreči ogledal Šmartno.

Vojaki so ostali v Šmartnem do konca vojne. S fronte so vozili ranjence in jih zdravili po ambulantah.

Dogodki Občina

Da ne bi pozabili

Družine v Brjaču po tej nesreči Krišnevi so izgubili vse (hišo in vse premoženje). Zatekli so se k sosedom Ruščevim, kjer je ubilo očeta. Ostali so nepoškodovani mati in 16-letna hči Pepca. V begunstvo so odšli praznih rok. Zavetišče so dobili v Brdicah pri Neblem, kjer so ostali do konca vojne.

Ruščevi: V hiši pri Ruščevi Francki sta bili na obisku njeni dve sestri z otroki ter več vaščanov z otroki. Granata je ubila obe sestri z otroki, samo ena hčerka je ostala živa, toda bila je ranjena. Ubilo je več vaščanov in veliko je bilo ranjenih.

Francka in mož sta delala drva v brajdi, tako da jih je to rešilo, da sta ostala živa. Tudi oni so morali oditi v begunstvo, ker so ostali brez vsega imetja. Do konca vojne so bili v Fojani, kjer so jim domačini tudi pomagali.

Guštavi: Tudi družina Guštava je ob vsaki nevarnosti prišla v klet Bernovo, tudi tistega nesrečnega dne 29. 1. 1916. Cela družina Guštava, razen očeta, ki ga tisti dan ni bilo doma, je bila zelo prizadeta - mati in hčere Frančiška (Frana), Marija in Milja. Hudo je bila ranjena 24-letna Frana. Z malim otrokom v naročju je izgubila nogo in oko. Malega otroka ji je vrglo iz naročja in je bil nepoškodovan. Tudi mati je bila ranjena in je po tem dogodku 16 let obležala na postelji. Frana je ostala še brez moža, ki je padel na fronti. Mali Jožef je ostal brez očeta. Guštevi so bili v begunstvu v Fojani. Ker jim hiše ni porušilo, so lahko odnesli s sabo, kar so nujno potrebovali. Po vojni so se vrnili domov, toda brez očeta, ki je na poti v Čedad, ko je šel po živež, stopil na granato, ki ga je ubila.

Bernavi: Kaj je družina Bernava v tej vojni doživela. Tistega nesrečnega dne ne bomo pozabili nikdar. Kakor po navadi se je tudi tistega dne zateklo več ljudi v našo klet. Med drugimi tudi naši sorodniki Pajankovi. V družini je bila teta Nanca, nevesta Tina z otroki – Janko (12 let), Zala (9 let) in Mila (10 mesecev).

Oče Ivan (Nete) je bil na fronti. Ko je treščila granata, je zrušilo več kot polovico hiše Berneve. Ubitih in ranjenih je bilo več ljudi. Tino je ubilo, ko je imela v naročju Milo, ki je bila ranjena, vendar je pozneje ozdravela. Otroci so ostali brez matere.

Tudi naša mama je bila ranjena. Opisala bom tako: jaz, Matilda, moj oče, Zala in Janko Pajankovi smo šli po drva. Iz brajde smo videli, ko je padla granata. Od dima se več časa ni videlo Šmartnega. Ko smo šli nazaj proti domu, so po cesti hitela reševalna vozila, zato smo vedeli, da se je nekaj hudega zgodilo.

Hiše ni bilo več, pobirali so mrtve in ranjene. Tudi mamo so že peljali. Naslednji dan so nas peljali v begunstvo. Odšli smo praznih rok. V tisti del hiše, ki je bila poškodovana, je bilo nevarno vstopiti. Z nami je šla teta Nanca in otroci, ki so ostali sami. Zavetišče smo dobili v Medani na Jordanem. Družina, ki je imela prostor, nas je vzela. V dveh sobah nas je bilo sedem. Na Jordanem je bilo tudi dosti vojakov, ki so videli, da smo bili v stiski z otrokom. Takoj so nam naredili barako, ki je imela tri prostore, in tudi hrano so nam dajali. Potrebovali smo tudi oblačila, denarja pa ni bilo. Vsak dan sem zato prala za vojake, da sem tako zaslužila nekaj denarja. Vojaki so me slikali (fotografirali, op. p.). To sliko hranim, na njej sem stara 19 let. Domačini in duhovnik so nam pomagali, hvaležna sem tem dobrim ljudem.

Na Jordanem v Medani smo ostali do konca vojne. Domov smo se vrnili novembra 1918. Vojaki so očistili ruševine in delno popravili bivališča, da so ljudje zasilno lahko v njih prebivali.

Nekaj vojaških barak je bilo praznih, tako da so se v njih naselile nekatere družine. Pajankovi otroci so ostali pri nas, dokler se ni vrnil njihov oče iz vojske. Oče Nete je bil zidarski mojster, tako je veliko pomagal pri obnovi Šmartnega.

Po vrnitvi iz begunstva smo začeli na novo. Zapuščene in neobdelane so bile tudi brajde, ne samo hiše. V brajdah, ki so bile v bližini vasi, so vojaki posekali trte in drevesa, tudi veliko jam od granat je ostalo. Na novo je bilo potrebno obdelati brajde in zasaditi nove trte ter sadje.

Vse te težave, ki smo jih imeli, nas niso tako prizadele kakor to, da smo bili priključeni k Italiji. Pod novo vlado so nam še dopustili slovenske šole, prosvetno društvo je še naprej nastopalo v slovenskem jeziku, pevski zbor je pel slovenske pesmi. Društvo orlov in sokolov je tudi delovalo. Vse je bilo v redu do zmage fašizma leta 1922. V letu 1923 so nam vse prepovedali, celo govoriti v maternem jeziku. Zavedni Slovenci smo bili jezni, ker so nam uničili celo naše dragocene knjige. Vseh vaščanov pa to ni zanimalo, saj so se nekateri takoj pridružili tej črni bandi in ponosno nosili njihova oblačila. Vse to smo težko gledali.

Srečni smo bili, da so nam obnovili domove. Vsi vaščani se niso vrnili iz begunstva. Nekateri so umrli, drugi pa so ostali v deželah, kjer so bili v begunstvu. Nekatera dekleta so s seboj prinesla otroke, ki niso nikoli poznali očeta. Več družin v vasi je izgubilo sina ali očeta.

Družina Mohorinova je imela štiri sinove na fronti, padli so trije. Eden se je vrnil ranjen, toda zaradi posledic vojne rane je umrl pri tridesetih letih. Že okoli leta 1930 je nastopila velika ekonomska kriza. Tisti, ki so imeli možnost, so se izselili v druge dežele, celo v Ameriko.

Dekleta iz revnih družin so služila pri premožnih družinah po raznih krajih v Italiji. Ker ni bilo dela, tudi denarja ni bilo, zato se je tudi sadje in vino težko prodajalo in revščina je bila zmeraj večja.

Nismo še pozabili na dogodke prve svetovne vojne, ko se nam je bližala že druga. Že v letih od 1941 do 1942, ko je Italija že bila v vojni, je začelo primanjkovati hrane. V italijansko vojsko so bili vpoklicani fantje, za njimi še mladi možje. Takoj po razpadu Italije septembra 1943 nas je presenetil prihod nemške vojske. Prve dni oktobra so bombardirali Šmartno in smo že imeli dve žrtvi. Za tem so nas večkrat obstreljevali, 26. 3. 1944 so vas požgali. Začeli so pobijati nedolžne vaščane. Druga svetovna vojna nam je zopet prinesla gorje, pomanjkanje in veliko strahu. Doživeli smo tudi prihod Mongolov i'n Kozakov, ki so po vasi pokradli še tisto, kar nam je ostalo. Kako smo bili srečni prve dni maja 1945, ko je bilo konec vojne in smo bili rešeni trpljenja in strahu.

Dogodki, ki so se zgodili v vasi Šmartno, ne morejo biti zgodovinsko pozabljeni.

V prvi svetovni vojni je iz naše fare padlo na fronti 47 fantov in mož, 11 je bilo ranjenih. V vasi pod granatami je bilo ubitih 60 vaščanov, čez 20 ranjenih, med njimi tudi otroci.

Tudi v drugi svetovni vojni vasi Šmartno ni bilo prizaneseno.

V borbi je padlo 23 fantov in mož ter tri dekleta. Ubitih je bilo pet talcev, od tega dve sestri.

Popisala sem v opomin tistim, ki niso bili še rojeni, in tistim, ki tega še niso doživeli.

16. 5. 1961 Matilda Bregantič Markočič Pomlad 2017 / Briški časnik / 43

Dogodki

Slovesnost ob 100. obletnici rojstva Mirka Brezavščka

Pogumen boj za slovenski jezik

Fotografija: Damijan Simčič ZoSO

»Da ne bi bilo pozabljeno, sem prijel za pero. Spomin na črne brate naj živi vsaj v teh vrsticah«. Tako je zapisal France Bevk v svoji povesti Črni bratje, ki je za vedno zabeležila pogum in upor mladih junakov in našega mladega domačina Mirka Brezavščka.

Fotografija: Andrej Colja

Dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR

Dr. Mira Cenčič

V letu 2017 se spominjamo 100. obletnice rojstva Mirka Brezavščka. Njegova zgodba pa ni ostala na zaprašeni polici. Leta 2010 je namreč na vztrajno pobudo Marjana Bevka v produkciji RTV Slovenija izšel tudi film in nanizanka o Črnih bratih. Kmalu za tem smo praznovali obletnico smrti Mirka Brezavščka in na Dobrovem gostili Borisa Pahorja, ki je takrat polno viteško dvorano nagovoril s svojimi močnimi parolami.

Mirka Brezavščka, 14-letnega fanta, ki se je v zgodovino zapisal kot prva žrtev fašističnega terorja, smo 24. marca letos počastili s primerno slovesnostjo, ki se je odvijala v organizaciji ZTKMŠ Brda na Gradu Dobrovo. Kot je v uvodnem pozdravu omenil podžupan Žarko Kodermac, se briškemu junaku poklanjamo vsako leto s slovesnostjo v Gornjem Cerovem. Prav in primerno je, da se posebej poklonimo njegovemu pogumu in dejstvu, da je za ohranitev slovenskega jezika žrtvoval svoje največje bogastvo – svoje življenje.

Dogodku je prisostvovalo tudi Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. To je leta 2005 izdalo ponatis Bevkove povesti z resnično zgodbo, katere avtorica je dr. Mira Cencič. Poleg predsednika društva Tigr Savina Jogana, ki je nagovoril prisotne, so program sooblikovali tudi predstavniki sekcije mladih Tigr, ki deluje od leta 2007. Glavna gostja večerja je bila dr. Mira Cencič.

Avtorica številnih zgodovinskih študij in raziskav je prisotne nagovorila s podrobnejšim opisom delovanja druščine Črnih bratov.

Med drugim je poudarila, da to še zdaleč ni bila teroristična organizacija, s katero jo mnogi radi enačijo, temveč družba številnih mlaPomlad 2017 / Briški časnik / 44

Ob 100. obletnici rojstva

Pogumen boj za slovenski jezik

Pred šestimi leti, leta 2011, smo v Občini Brda slovesno praznovali 80-letnico spomina na tragično smrt »črnega brata« Mirka Brezavščka.

Slovesnost je potekala v viteški dvorani Gradu Dobrovo ob navdihujočem pogovoru z Borisom Pahorjem ter predavanju dr. Mire Cenčič. Sledilo je odprtje razstave z naslovom Kot drugi ni bil ta junak. Slednja je osvetlila lik umrlega Brezavščka ter razmere, v katerih je na Primorskem delovalo »njegovo« tajno združenje. Letos pa mineva 100 let od njegovega rojstva iz časa, ko je Goriška brda zaznamovala prva svetovna vojna. Ta je razdvojila tudi družino Mirka Brezavščka, saj se je rodil 22. marca 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem, kamor se je kot begunka zatekla njegova mati Angela Brezavšček. Oče Avgust pa je konec vojne dočakal v ruskem ujetništvu.

Po končani vojni je družina živela v Gornjem Cerovem, kamor je bil premeščen Avgust Brezavšček, ki je bil po poklicu učitelj. Mirko je po končani osnovni šoli v Gornjem Cerovem od leta 1928 nadaljeval šolanje na goriški realki.

Mirko je odraščal v posebnih družbeno-političnih razmerah, ki so vplivale na njegovo sodelovanje v tajnem društvu. Po prvi svetovni vojni je bila Primorska z Rapalsko pogodbo priključena h Kraljevini Italiji. Slovenci so po priključitvi postopoma dih, ki so se uprli italijanski asimilaciji in se trdno borili za ohranitev slovenskega jezika. Združenje je bilo izjemno dobro organizirano, delovalo je ilegalno in v svoji domišljiji načrtovalo dejanja, da bi okupatorju dokazalo, da so Slovenci še kako prisotni na območju okupirane Primorske. Združenje je nastalo po usmrtitvi bazoviških žrtev, njegova začetnika in organizatorja pa sta bila Zorko Rejec in naš rojak Mirko Brezavšček. V svojem prispevku na prireditvi je dr.

Cencičeva še dodatno poudarila, da so bili Črni bratje z Mirkom na čelu primer enovitega in pogumenga boja za največje bogastvo naroda, za njegov jezik. Tega definitivno primanjkuje v naši mladini in družbi, ki na ogled postavlja vedno več angleških ali italijanskih fraz in napisov.

Program slovesnosti so sooblikovali še Kvintet Kvartin in Vokalna skupina Vinika. Za dramske vložke so poskrbeli člani društva mladih Tigr ter učenci OŠ Dobrovo. Prvi so občinstvu prebrali ganljiv zapis Tatjane Malec, hčerke enega izmed Črnih bratov, drugi pa so se poklonili s Kajuhovimi poezijami. Za odsotnost na slovesnosti se je opravičil glasbenik Drago Mislej Mef. Ta je za film o Črnih bratih napisal originalno pesem, ki so ji obiskovalci lahko prisluhnili ob ogledu izsekov iz omenjenega filma.

Večer, posvečen žrtvovanju mladega rojaka iz Gornjega Cerovega, se je z nostalgično noto dotaknil obiskovalcev in gostov ter opozoril na že znano zgodbo o pogumu in zavedanju pomena maternega jezika, ki pa ga je v danšnjih časih zaznati vedno manj.

Andreja Benedetič

Dogodki Občina

Mirka Brezavščka

Portretna fotografija Mirka Brezavščka (arhiv Mire Cenčič).

Mirko Brezavšček na dan pogreba 22. februarja 1931 (arhiv Goriški muzej).

Pisatelj France Bevk se je kasneje v zaporih srečal z nekaterimi člani bratovščine.

Naslovnica 1. izdaje Črnih bratov leta 1952.

obnovili politično, kulturno-prosvetno in gospodarsko življenje. Oktobra 1922 se je na vlado povzpela fašistična stranka, ki je začela sistematično uničevati vse slovenske kulturne in gospodarske vrednote.

Razvejana mreža društev je bila fašističnim oblastem v napoto, saj je šlo za nosilce slovenskega in hrvaškega narodnega gibanja. Sprožila je ukrepe, s katerimi bi slovenska društva in organizacije ukinila ali si jih podredila. Z novim pokrajinskim in občinskim zakonom je vlada razbila Goriško pokrajino in njene dele priključila različnim provincam. Tako je zmanjšala volilno premoč Slovencev. Julijska krajina je bila razdeljena na Furlansko pokrajino, ki je obsegala prejšnjo Videmsko pokrajino, Goriško-Gradiščansko ter tolminsko okrožje, Tržaško pokrajino in Istrsko pokrajino. Leta 1922 so začeli na sodiščih uveljavljati italijanski uradni jezik. Vse slovenske vloge so morali prevajati, enako tudi starejše tožbe in zapisnike.

Začelo se je zapostavljanje in odpuščanje slovenskih sodnikov ter poitalijančevanje slovenskih krajevnih imen ter osebnih imen in priimkov. Končno so med leti 1927–1929 ukinili vsa slovenska in hrvaška društva ter časopise.

Tudi v Brdih ni bilo nič drugače. Gornje in Dolnje Cerovo sta bila pred prvo svetovno vojno in kmalu po njej del občine Števerjan. Slovenska občina, ki je štela 2.134 prebivalcev, od teh le 11 Italijanov, je na volitvah leta 1922 dobila slovenskega župana Karla Prinčiča iz Gornjega Cerovega. Že leta 1924 je bil postavljen nov, fašistom naklonjeni občinski tajnik Peternelli. Po komasaciji, združevanju je bila občina 24. 11. 1927 z odlokom združena z občino Kojsko. Na čelo ji je bil postavljen podestà, ki ga je imenovala vlada. Kulturno življenje v obeh vaseh se je zaradi obnavljanja domov zavleklo v leto 1926, ko so drugod po Brdih društva že živahno delovala. Leta 1926 je bilo ustanovljeno kulturno društva Danica, ki je imelo 4. julija 1926 svojo prvo povojno prireditev. Društvo je skrbelo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture ter tako krepilo narodno zavest. Že septembra 1927 je bilo mlado društvo razpuščeno. Člani so še naprej gojili slovensko narodno pesem v vaškem cerkvenemu zboru.

Tudi v Cerovem so družine dobivale iz Jugoslavije slovenske knjige, s katerimi so učile otroke slovenskega jezika.

Slovensko šolstvo na Primorskem je bilo ob koncu prve svetovne vojne organizacijsko na višjem nivoju kot italijansko. Posodobitev šolstva je 1. 10. 1923 napovedala šolska reforma Giovannija Gentileja, ki pa je namerno prizadela slovensko šolsko mrežo. Nov zakon je predvidel poučevanje v italijanskem jeziku, v obmejnih občinah, kjer so ljudje govorili slovensko, pa naj bi ga poučevali v

dodatnih urah. Izpeljali so tudi uvajanje italijanščine od prvega razreda dalje. Slovenski učitelji so bili zaradi protiitalijanske miselnosti največja ovira, zato je začela oblast primorsko-slovenske učitelje odpuščati in premeščati. Postopoma so pouk prevzeli italijanski učitelji. Primorski učitelji so bili izpostavljeni pritiskom že med prvo svetovno vojno, ko so bili mnogi aretirani, evakuirani s frontnega območja ali konfinirani. Številni so po italijanski zasedbi emigrirali v Jugoslavijo. Gonja proti slovenskim izobražencem je izvirala iz dejstva, da so oblasti menile, da se bo drugorodno prebivalstvo kot civilizacijsko zaostala množica zlahka asimilirala, če bodo odstranile njihove voditelje. Šolska zgradba v Gornjem Cerovem je bila sezidana leta 1885 in od 1894/95 je bila dvorazrednica. Od leta 1919 sta tu poučevala Olga Prinčič, poročena Makuc, in Avgust Brezavšček. Že leta 1927 so šolske oblasti poleg Brezavščka in domačinke Olge Makuc namestili italijansko učiteljico Lauro Centazzo. Naslednje leto jo je zamenjala Rosa Tonetti. Olgo Makuc, ki je bila od 1. 4.

1929 premeščena v San Buono (Abruci), leta 1931 pa v Budoio (Gorgo di Latisana), je v Cerovem zamenjala Cesira Malabarba. Brezavšček je bil po smrti sina Mirka leta 1931 premeščen v Vignolo (Modena), nato pa je bil od leta 1935 do 1946 v kraju Anzola dell' Emilia.

Konec dvajsetih let in v začetku tridesetih let 20. stoletja je bil, kot je razvidno, za primorske Slovence čas hudega preganjanja in pritiskov z namenom asimilacije. Domoljubi so se zato ilegalno povezali v organizacije, da bi se kot narod lahko ohranili. Najbolj množična je bila organizacija TIGR, ki je bila delno odkrita. Po mučenju in procesu so bili 5. septembra 1930 obsojeni in naslednji dan na Bazovici ustreljeni štirje vodilni člani tržaškega TIGR-a. Organizacijsko so TIGR-ovce posnemali tudi mladi dijaki Zorko Rejec, Mirko Brezavšček, Danilo Pirec in Just Brezigar, ki so na prvem sestanku septembra 1930 ustanovili tajno organizacijo Črni bratje. Naloge njenih članov so bile: povzročati fašizmu škodo, zmedo, izzivati ter izvajati tihe proteste. Sestajali so se v gostilni pri Maksu v Gorici, v mestnem parku in v zapuščeni kaverni pri Soči. Največ preglavic so fašističnim karabinjerjem povzročali letaki, ki so jih trosili po mestu, lepili na izložbe ter v cerkve. Gesla in propagandne lističe je tiskal prav Mirko Brezavšček s kupljenimi črkami, saj je imel v organizaciji funkcijo knjižničarja ter odgovornega za tisk. Potrebščine sta s skupnim denarjem kupila Mirko in predsednik organizacije Zorko Rejec. Trobojnice je Mirko slikal (Nadaljevanje na 46. str.)

Pomlad 2017 / Briški časnik / 45

Dogodki

Ob 100. obletnici rojstva Mirka Brezavščka (Nadaljevanje s 45. str.)

z vodenimi barvicami, besedilo pa je sestavil Rejec.

Mirko Brezavšček je brezupno situacijo primorskih domoljubov in vseh Slovencev občutil že pred formiranjem tajne organizacije Črni bratje ter bil gotovo eden njenih pobudnikov. Že poleti 1930 je v Cerovem sestavil seznam 8 in 9 let starih domačih dečkov, ki bi bili primerni za delovanje v tajni organizaciji. Iz Cerovega so bili vpisani naslednji dečki: Ladislav Ambrožič, Mirkov brat Dušan Brezavšček, Rudolf Colja, Karol Prinčič, Emil Prinčič, Virgil Prinčič, Ivan Terkuč, Stanko Komjanc in Franc Prinčič. V nekaj mesecih je bila organizacija Črnih bratov odkrita. 11. 12. 1930 so aretirali Zorka Rejca in pri njem našli letake. Po mučenju je izdal še nekatere sodelavce.

Kmalu so aretirali tudi Mirka Brezavščka ter pri njem našli pribor za tisk in seznam nekaterih članov. Fašisti so hoteli izvedeti, kdo je vodja skupine ter želeli dati organizaciji mednarodno razsežnost, saj bi se z aretacijo najstnikov ne mogli ponašati. Z mučenjem so od voditelja Rejca izsilili priznanje, da je povezan z emigranti v Jugoslaviji, od koder dobiva navodila. Tudi vse ostale so mučili, najbolj pa je mučenju podlegel Mirko, ki je bil najslabotnejši. Mirko je bil še posebno sumljiv, ker je bil sin slovenskega učitelja.

Od pretepanja si ni opomogel. Po premestitvi v sodnijske zapore je obnemogel in obležal. Stanje se mu je vedno bolj slabšalo. Fantje so zahtevali zdravnika, a ga ni bilo. Ko so zaigrali njegovo smrt, je nastala splošna zmeda in prenesli so ga v bolnišnico. Ugotovljeno je bilo, da ima poškodovane ledvice. 28. 1. 1931 so ga prepeljali domov v Gornje Cerovo, kjer je 21. 2. v velikih mukah umrl. Pogreb je bil v nedeljo, 22. 2. 1931, ob veliki udeležbi Bricev.

Na izjemnost in velik pomen, ki ga ima njegova smrt za domovinsko zavest primorskih Slovencev, je leta 1952 s knjigo Črni bratje opozoril že pisatelj France Bevk. Leta 2010 je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je režiral pisateljev sin Marjan Bevk. Mirko Brezavšček je svoje otroštvo preživel v Brdih. Čeprav ni imel briških korenin, je imel svoje prijatelje in za nadaljnje delovanje organizacije izbrane zaupnike v vasi svojega otroštva, torej v Gornjem Cerovem. Kot član organizacije, ki se je odzvala za širšo Primorsko situacijo in svojo pokončno držo, je prav, da sleherni Bric, odrasel in otrok, pozna njegovo zgodbo in ve, da na pokopališču v Gornjem Cerovem počiva od fašističnih oblasti ubit »črni brat« Mirko Brezavšček. Naj naprej živi njegov duh, da na briški zemlji živi in dela slovenski rod.

Tanja Gomiršek Pomlad 2017 / Briški časnik / 46

Tradicionalna krvodajalska akcija Sester svetega Martina

Sedmo zaporedno plemenito dejanje

Skupino Sester svetega Martina (SSM) sestavlja sedem prijateljic (Ines Bobek, Tina Kastelic, Nejka Štekar Klinec, Metka Mavrič, Lavra Peršolja, Marjetka Sirk in Nataša Šuligoj), ki jih je združila želja po spoznavanju vin, svoje znanje, energijo in ideje pa premišljeno širijo še naprej. Z različnimi aktivnostmi prispevajo k dvigovanju in promoviranju kulture uživanja vina, spoznavanju kulinaričnih posebnosti, druženju in ustvarjanju novih priložnosti za promocijo slovenskega vinskega turizma.

Svoje poslanstvo potrjujejo z zanimivimi izzivi in plemenitimi dejanji. Tudi letos so v dokaz in razmislek o zdravem načinu življenja priredile tradicionalno, že 7. krvodajalsko akcijo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. H krvodajalstvu so spodbudile številne ljubitelje vin in kulinarike, pridružil pa se jim je tudi Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica.

Metka Mavrič, Tina Kastelic, Nejka Štekar Klinec, Lavra Peršolja, Nataša Šuligoj, Marjetka Sirk, Ines Bobek (z leve)

Zaradi pomanjkanja krvi pohiteli

V sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Nova Gorica in Oddelkom za transfuziologijo šempetrske splošne bolnišnice so SSM 16. februarja uspešno organizirale izredno skupinsko dobrodelno krvodajalsko akcijo. Navadno jo organizirajo v začetku marca, letos pa so prav zaradi pozivov transfuziološkega oddelka in Rdečega križa zaradi pomanjkanja krvi pohitele. Vse prijavljene na krvodajalsko akcijo vedno tudi opozorijo, kako naj se nanjo ustrezno pripravijo. Krvodajalcem tako polagajo na srce, naj na odvzem pridejo spočiti, zdravi, pred tem naj obvezno pojejo nemasten obrok (npr. kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo), nikar pa naj ne prihajajo tešči.

Tisti dan morajo piti veliko vode. »Za prostovoljno darovanje krvi smo se pred sedmimi leti odločile z namenom, da pomagamo pri zdravljenju in reševanju življenj ter da s tem dejanjem med podporniki naše dejavnosti širimo solidarnostni čut,« je poudarila Lavra Peršolja, ki poleg Nejke Štekar Klinec, Metke Mavrič in Marjetke Sirk zastopa briške barve v SSM. »S krvodajalsko akcijo smo želele povezati čim več ljubiteljev vina in kulinarike v Sloveniji, zato (Nadaljevanje na 47. str.)

Dogodki Občina

Tradicionalna krvodajalska akcija Sester svetega Martina (Nadaljevanje s 46. str.)

so h krvodajalstvu povabimo vinarje, gostince, sommelierje, župane in zaposlene v turistično-informativnih centrih različnih slovenskih vinorodnih občin,« je dodala.

Kot vsako leto so se SSM najprej udeležile tradicionalnega krvodajalskega zajtrka v hotelu Lipa v Šempetru, nato pa so spoznale letošnje krvodajalce. Zbrale so preko 50 prijav in od teh je bila, upoštevajoč različne kriterije za izbiro, ki jih narekujejo evropski standardi, velika večina udeležencev primernih za odvzem krvi. Med njimi so bili ljubitelji žlahtne kapljice in gurmanskih užitkov, vinarke in vinarji, sommelierke in sommelierji, gostinke in gostince, člani Bratovščine svetega Martina, člani Rotary kluba Medana Goriška, pridružili pa so se jim še Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica. Gostje, direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda, urednica Radia Robin Martina Arčon, direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, ekipa Ošterije Žogica, kolegice iz Instituta I(us), veliko mladih in kar nekaj takih, ki so kri darovali prvič.

Med rednimi krvodajalci so tudi taki, ki so doslej sodelovali na vseh sedmih akcijah. Vse krvodajalce je tudi letos pri pogumni odločitvi spremljalo prijazno osebje oddelka za transfuziologijo šempetrske bolnišnice. Po oceni dr. Janke Černe, vodje oddelka za transfuziologijo, je prispevek akcij SSM še toliko bolj neprecenljiv.

V znak spoštovanja do krvodajalcev

SSM so nato na šempetrski občini v družbi tamkajšnjega župana Milana Turka z udeleženci krvodajalske akcije in vsemi, ki njihova prizadevanja z zanimanjem spremljajo, delile občutke in mnenja o krvodajalski izkušnji. Goste je nagovoril še predsednik območnega združenja Rdečega križa Dušan Ambrožič, ki je tudi prevzel zbrana prostovoljna finančna sredstva, ki so jih zbirali za starejšo gospo iz Solkana.

Gostje so ob prijetnem druženju in klepetu lahko spoznavali vina z družinskega ekološkega Posestva Vina Montis & Eko Laura iz Montinjana. Vinarka in 1. vinska kraljica Slovenske Istre Elizabet Bordon je prav tako prostovoljno darovala kri in pritrdila številnim študijam, ki kažejo, da uživanje vina v zmernih količinah ugodno deluje na zdravje.

SSM so po bile zaključku letošnje akcije zadovoljne in prepričane, da so k razmisleku o krvodajalstvu spodbudile številne, ki krvi še niso darovali, hkrati pa so s pogumnim in človekoljubnim dejanjem pokazale veliko spoštovanja do tistih, ki so krvodajalci že več let. Druženje so zaključile s sestrskim nasvetom, da je vino dobro za zdravje vseh, ki ga znajo primerno uživati.

Ana Cukijati Fotografija: arhiv SSM

Osnovna šola Kojsko

Srečanje zadnje generacije 8. razreda

14. januarja smo se na Gradu Dobrovo z rahlo zamudo srečali sošolci zadnjega 8. razreda osnovne šole Kojsko iz leta 1966. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju in po 50 letih smo si imeli marsikaj za povedati in pregledati ogromno fotografij iz tistih časov.

Spominjali smo se marsikatere prigode, ki so se nam dogajale. Ker ni bilo organiziranih prevozov, smo vsi, tudi tisti najbolj oddaljeni, hodili v šolo peš ali s kolesom.

V razredu nas je bilo 25. Spomnili smo se tudi štirih, ki so žal že pokojni. Srečanja se nas je udeležilo 12 sošolcev. Povabili smo tudi razrednika Umberta Bizjaka. Z veseljem se je odzval povabilu in

nas lepo presenetil, saj nas je vse prepoznal. Ni se veliko spremenil, še vedno izžareva karizmo in energijo tako kot v tistih časih, ko je bil naš razrednik.

V prijetnem vzdušju tudi čas hitreje teče in po šestih urah smo se le začeli poslavljati. Prav vsi pa smo imeli v mislih leto naslednjega srečanja.

Da bo srečanje ostalo dokumentirano, je poskrbel Andrej Colja, ki se mu lepo zahvaljujemo.

Vilko Prinčič Pomlad 2017 / Briški časnik / 47

Gospodarstvo in kmetijstvo

Evropsko tekmovanje mladih vinskih strokovnjakov v Parizu

Uspešna Vanesa Klinec, študentka Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Marsikomu med vami se je verjetno že zgodilo, da je dalj časa opažal, da voda s sosednje parcele teče naravnost na prvo teraso v vinogradu, izpira zemljo in ustvarja kanal. Ali pa primer, ko se meteorna voda s sosedove strehe razliva po vašem dvorišču. Neredki so primeri, ko vam sosed nalašč parkira pred vhod na dvorišče, ko ob jasnem sobotnem dopoldnevu razobesite perilo, da se posuši, naenkrat pa zavohate dim, ki se vali s sosednje parcele, včasih pa pride celo do ekstremnih primerov, ko vam nekdo poseka živo mejo, češ da raste na njegovi strani parcele. Tudi nad glasno glasbo iz sosednje hiše ob vseh možnih urah marsikdo ni navdušen.

V okviru prireditve Paris Agricultural Show je med 28. februarjem in 1. marcem 2017 v Parizu potekalo tekmovanje študentov vinogradništva in vinarstva v senzorični oceni in poznavanju francoskih vin. Tekmovanja se je udeležilo približno osemdeset najboljših študentov iz različnih vinogradniško-vinarskih šol iz Francije in drugih evropskih držav. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v enakih nalogah, vendar so rezultate francoskih študentov obravnavali ločeno od evropskih, da bi izključili morebitne prednosti domačega terena.

V letošnjem letu je organizator tekmovanja kot slovenskega predstavnika k udeležbi povabil Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Visoko šolo je zastopala Vanesa Klinec, študentka tretjega letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo, ki se je v Parizu pomerila s 24 študenti iz dvanajstih evropskih držav. Tekmovalci so se v prvem krogu preizkusili v poznavanju francoskih vin, opisu vin in komunikaciji, v okviru katere so izdelali marketinško nalogo po lastnem izboru (kratek film, poster, blog) na temo zmernega in odgovornega uživanja vina. Najboljši trije tekmovalci iz prvega

kroga so se uvrstili v finalni krog, v katerem so pred komisijo ustno opisovali vina.

Vanesa Klinec je v prvem krogu tekmovanja s svojim kratkim filmom, ki ga je posnela s pomočjo Matica Ferjančiča, študenta prvega letnika visokošolskega strokovnega programa Vinogradništvo in vinarstvo, in dvema preizkusoma znanja iz senzorične ocene in poznavanja francoskih vin, dosegla 1. mesto. Tako se je s švicarskim in z estonskim tekmovalcem uvrstila v drugi, finalni krog, v katerem je le za dve točki zaostala za najboljšim tekmovalcem in tako dosegla izjemen rezultat, 2. mesto in srebrno medaljo.

Vanesa Klinec je med pripravami na tekmovanje, ki jih je kot mentor vodil doc. dr. Guillaum Antalick, profesor za vinarstvo Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, pokazala izjemno zavzetost in pripravljenost. Prav to je razvidno tudi na končnem rezultatu, dosegla je drugo mesto v skupnem seštevku med evropskimi tekmovalci, z doseženimi točkami prvega kroga tekmovanja pa se je uvrstila takoj za prvim francoskim tekmovalcem. Na njene rezultate smo izjemno ponosni, saj kažejo tudi na to, da sodi znanje, ki ga ponujamo na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, v sam evropski vrh.

Andreja Leban Fotografija: Corinne Samouilla

Čebelarska zveza Slovenije

Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom, medom, si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje.

Skozi razvoj je spoznal še ostale številne koristi čebel, od njenih pridelkov pa do opraševanja sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Vlogi čebele kot opraševalcu se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.

Ko čebele obiskujejo cvetove zaradi nabiranja medičine in cvetnega prahu, pogosto pridejo v stik s strupenimi snovmi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav sta pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih Pomlad 2017 / Briški časnik / 48

(ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel.

Da ne bi bili več priče zastrupitvam čebel, čebelarji prosimo vse uporabnike FFS, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam z naslednjimi ukrepi: - pred uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, kjer je zapisano opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi. To je napisano tudi na etiketi.

Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju; - sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih; - uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke; - pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu; - škropite v večernih urah ali ponoči, ko se čebele že v panjih.

Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Čebelarska zveza Slovenije Vlado Auguštin

Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Kmetijski nasveti

Zelena dela v vinogradu v spremenjenih podnebnih razmerah V zadnjih letih se veliko govori o podnebnih spremembah. Tudi meteorološki podatki za naše kraje kažejo spreminjanje vremena. V zadnjih desetletjih opažamo trend porasta povprečne letne temperature, temperature v času vegetacije, števila vročih dni in števila toplih noči … Vedno manj je vremensko povprečnih let in vedno več je ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, poplave, toča … Pridelava grozdja se odvija na prostem, zato je odvisna od vremena, kar povzroča trend zgodnejšega odganjanja vinske trte in zgodnejšega dozorevanja grozdja, pa tudi trend padanja skupnih titracijskih kislin. Spremenjene vremenske razmere zahtevajo določene spremembe v vinogradniški pridelavi oziroma prilagoditve, ki bodo čim bolj omilile negativne vplive vremena na vinsko trto.

Kako opraviti zelena dela, da ne bi povzročili poškodb na listju, grozdju?

Z zelenimi deli v vinogradih uravnavamo velikost in osvetljenost listne površine, bujnost rasti, količino pridelka, mikro klimatske razmere v notranjosti trsa … Med zelena dela prištevamo mandanje, usmerjanje in razporejanje mladik med žice, prikrajševanje mladik, odstranjevanje zalistnikov in listov v območju grozdja ter redčenje grozdja. Pri naštetih opravilih moramo imeti ves čas v mislih, da je vinska trta rastlina sonca, vendar pride lahko tudi v vinogradih do svetlobnega stresa, ko je svetlobe preveč. Nenadna močna osvetlitev osenčenih listov lahko povzroči njihove trajne poškodbe – opekline, ki pa jih s prostim očesom ne vidimo. Listi v senci imajo bolj občutljive kloroplaste, prilagojene za lovljenje šibke jakosti svetlobe. Svetlobni stres nastopi pri nižji jakosti svetlobe kot pri listih, ki so rasli na soncu. Če so listi ves čas osvetljeni, jih močnejša osvetlitev ne prizadene, saj so nanjo prilagojeni. Zato je pomembno, da liste izpostavimo soncu čim prej. Isto velja tudi za grozde.

Kdaj odstranjevati liste v območju grozdja?

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer že nekaj let priporočamo zgodnje odstranjevanje listov v območju grozdja, takoj po cvetenju. V tem času sončno sevanje še ni tako močno kot sredi poletja, listi se postopno prilagodijo kasnejši močnejši sončni svetlobi in ne pride do poškodb kloroplastov in opeklin listov. Takoj po cvetenju, ko so jagode velike kot proso ali grah, je jagodna kožica debela. Če grozdje v tem času izpostavimo soncu, praviloma ne pride do ožigov. Če pa odstranjujemo listje šele konec julija ali v začetku avgusta, ko je sončno sevanje močnejše, jagodna kožica pa precej tanjša in že rahlo obarvana, so ožigi pogost pojav. Opekline listov pomenijo motnje v fotosintezi, zato je pridelek manjši in slabši. Ožigi jagod prav tako zmanjšajo količino in kakovost pridelka ter puščajo neprijeten okus v vinu. Če odstranjujemo liste še prej, pred ali med cvetenjem, pride do motenj oplodnje, zato je ukrep primeren za sorte, ki imajo zelo zbite grozde, če želimo zbitost zmanjšati.

Kakšna naj bo zelena stena?

Ponekod opažamo, da so zelene stene v vinogradih prenizke, na njih ni dovolj zelenih listov, zato je tudi fotosintetska aktivnost in tvorba sladkorjev premajhna. V naših razmerah rabi trta za pridelavo 1 kg kakovostnega grozdja okrog 1,5 m2 listne površine, kar

Primerno visoka zelena stena

dosežemo, če je listna stena visoka od 1,2 do 1,5 m. Zelene stene, ki so nižje od 1 m, ne tvorijo dovolj sladkorjev, četudi bo na trti le kilogram ali poldrugi kilogram pridelka. Mladike vršičkamo po potrebi in pravočasno, da zgornji deli trsa ne bi senčili spodnjih delov, saj je senčenje »dvakrat slabo« – fotosintetska aktivnost je nizka, poleg tega pa so listi v senci občutljivi na kasnejšo močno osvetlitev. Ob hudi suši je bolje, da ne prikrajšujemo mladik, temveč jih raje povijemo okrog zgornje žice. Ta način je primeren pri trtah z umirjeno, ne preveč bujno rastjo.

Redčenje grozdja Vinogradniki grozdje redčijo, če je nastavek preobilen, ali če trte trpijo pomanjkanje vode. Redčenje grozdja je obvezno v mladih vinogradih. Priporočljivo je, da v drugem letu odstranimo vse grozdje, v tretjem polovico in v četrtem tretjino. Tako mladim trtam omogočimo, da razvijejo temelj – globok in razvejan koreninski sistem, ki je osnova za dobro uspevanje trt v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih. Če je poleti suša in trte trpijo pomanjkanje vode, je potrebno v mladih vinogradih odstraniti še več grozdja, prav tako je priporočljivo z redčenjem razbremeniti tudi starejše trte.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja spremembe na področju podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, med drugim naj bi se spremenil rok za oddajo vloge.

Ker še ni jasno, kdaj bo uredba objavljena, vinogradnike pozivamo, naj bodo pozorni na vsa obvestila na to temo.

Rok za oddajo letošnje zbirne vloge je 6. maj 2017. Čim prej se dogovorite za vnos vloge na Kmetijski svetovalni službi Brda.

Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Pomlad 2017 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo in kmetijstvo

LD Dobrovo in LD Sabotin

Ptice so zaščitene, delajo pa vse več škode »Lovci razumemo tegobe kmetov, kmetje razumejo nas!« Brda niso več taka, kot so bila pred tridesetimi leti. Razširilo se je intenzivno kmetijstvo. Živine je malo. Planine se zaraščajo. Vinogradi silijo v nekoč gozdnate površine. Vse več je turistov, pohodnikov, kolesarjev. Naše gozdnate površine so zelo obiskane.

Spremembe v zadnjih desetletjih so privedle do tega, da se divjad poslužuje »samopostrežnih« kmetijskih površin. Ne moremo jim zameriti. Tako bi storili tudi mi, če bi imeli hrano na dosegu roke. Škoda zaradi divjadi se razlikuje iz leta v leto, povečuje pa se tista, ki jo povzročajo ptice. Teh lovci ne smejo streljati.

Sedli so za skupno mizo

Konec marca so se na temo škode, ki jo povzroča divjad briškim kmetom, sestali predstavniki komisije za kmetijstvo Občine Brda, svetovalne službe Kleti Brda in lovskih družin Dobrovo ter Sabotin. »Izrazil sem skrb, ker je vse več škode v vinogradih, razmnoževanje ptic je nadležno, divji prašiči po briških potokih postajajo sovražnik številka ena potočnemu življu, čaplje postajajo vse bolj invazivne, ravno tako krokarji,« poudarja vinogradnik iz Pristavega in obenem predsednik kmetijske komisije Edbin Erzetič. Kot dodaja, divji prašič se ni nikoli potikal v nižinskih Brdih. »Ne želimo, da se vzrok za izginotje rečnih rakov in ostalega rečnega življa išče v škropljenju vinogradov in sadovnjakov. Naj se ve, zakaj so potoki prazni. Potrebno je prišteti še divje prašiče in čaplje,« poudarja Erzetič. In kaj navaja kot razlog za današnje razmere? »Korada in Sabotin se zaraščata. Nekoč smo v Brdih prešteli 1.100 glav govedi, danes se vzreja živine ne obrestuje primerljivo z ostalimi kmetijskimi panogami.

Posledično imamo kmetje več škode s strani divjadi, krivi pa smo sami,« odgovarja in dodaja, da v Švici država subvencionira košnjo v planinah zato, da se ne bi zaraščale. Problematično je tudi pomikanje vinogradov vedno globlje v gozdnate površine, poudarjata obe lovski družini. Posledično vedno več škode dela perjad. »Izpostavili smo tudi vedno večje število obiskovalcev briških gozdov. Vsako vznemirjanje živali povzroča škodo,« dodajajo lovci, obenem pa še pristavijo, da so lovske družine društva, ki so zasnovana na prostovoljnem delu. Vsak lovec letno opravi vsaj 20 ur prostovoljnega dela, škodo preprečujejo, kar je v njihovi moči. Kmetje se poslužujejo pastirjev, električnih ograd, ki pa niso najbolj prijetnega videza.

Kmetje želijo zaščititi pridelek, toda »tovrstno ograjevanje ne daje pozitivnega sporočila turistom,« dodaja Erzetič.

»Živimo na meji, žival pa mej ne pozna!«

Komisija za kmetijstvo in obe briški lovski družini navajata, da je problematično vedenje lovcev na drugi strani meje, ki krmijo divje prašiče tik ob meji. »Odstreljena žival je avtomatično njihova last, zato jim je v interesu, da je divjad tako nizko,« pravi Erzetič. Še posebej sta problematični obmejni območji ob Krminski gori in Podgori, kjer sta tako imenovani »zaščiteni oziroma mirni coni«.

Tam je lov prepovedan. Divjadi, ki si hrani na kmetijskih površinah na obeh straneh meje, pa je še več. »V Italiji je način lova drugačen.

Zainteresirani so, da imajo čim več divjih prašičev. Škode ne plačuje lovska družina, temveč država,« pojasnjuje Klavdij Simčič iz Lovske družine Dobrovo. V Brdih je večina krmišč »preprečevalnih«, postavljenih tam, kjer ni intenzivnega kmetijstva. Preprečevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih gozdov in primerne odPomlad 2017 / Briški časnik / 52

daljenosti od kmetijskih površin. Namenjeno je odvračanju tropov divjih prašičev od kmetijskih kultur. Tovrstno krmišče mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na teh krmiščih je prepovedan. Lokacije morajo biti prijavljene na ministrstvo, postavljena pa so v razmerju 1/1.000 ha. Sicer pa, kot še pojasnjuje Klavdij Simčič, se lokacijo odstrela prilagaja lokacijam, kjer se pojavlja večja škoda v kmetijstvu.

Odstrel divjih prašičev je na območju Brd številčno neomejen.

»Ukinimo krmišča na slovenski strani Brd, pa naj gredo divji prašiči hrano iskat k sosedom Italijanom,« v šali pravi predsednik kmetijske komisije Edbin Erzetič.

Jelenjad v Brdih ni zaželena

»Številčnost divjih prašičev in srnjadi se v Brdih umirja,« poudarja Simčič, »povečuje pa se jelenjad.« Ta je na območju Brd, pa tudi Vipavske doline, tako imenovana »nezaželena žival«, kar je bilo izpostavljeno tudi na Javni razgrnitvi Letnega načrta lovsko upravljavskih območij za leto 2017, ki je potekala v Idriji v petek, 24. marca. »Kjer je jelenjad nezaželena, kar velja za območje Brd, bo odstrel neomejen. Plan mora potrditi še ministrstvo,« je pojasnil Gregor Simčič iz Lovske družine Sabotin. Na območjih, kjer je jelenjad nezaželena, je prepovedano krmiljenje. Iz osnutka letnega načrta za zahodno kraško lovsko upravljalsko območje, kamor spadata LD Dobrovo in LD Sabotin, razberemo, da je potrebno »v območjih, kjer je prisotnost jelenjadi nezaželena (območja brez jelenjadi, druga ekološka enota), težiti k popolnemu odvzemu jelenjadi brez upoštevanja spolne in starostne strukture.

Razdelilnik odvzema jelenjadi je za lovišča v tem območju (druga ekološka enota) le okviren. Težiti je treba k temu, da se okvirni načrt odvzema v teh loviščih doseže, lahko pa se ga neomejeno preseže. Lovišča na območju brez prisotnosti jelenjadi ne smejo s sklepi in drugimi navodili ovirati odstrela jelenjadi posameznih spolnih in starostnih skupin. S tem načrtom se odpravlja pokrivanje trofejnih jelenov v območju brez prisotnosti jelenjadi.«

Škoda naj se prijavi

Da bi imeli jasnejšo sliko o škodi, povzročeni s strani divjadi, predsednik komisije za kmetijstvo Edbin Erzetič poziva vse občane, da prijavljajo vsakršno škodo (po srnjadi, divjih prašičih, jelenjadi in perjadi) na svojih kmetijskih površinah »Le tako bo statistika verodostojna,« zatrjuje. Kot so nam pojasnili lovci, Zavod za gozdove plan dela oziroma odstrela načrtuje glede na petletno dogajanje v gozdovih. V plan nato vnesejo želje in pripombe lovcev ter kmetov.

Lovski družini Dobrovo in Sabotin skupaj pokrivala 9106 ha lovnih površin (5274 ha LD Dobrovo in 3832 ha LD Sabotin). Na območju lovišča Dobrovo je dovoljeno postaviti največ 11 krmišč, medtem ko na lovišču Sabotin 7. Med letoma 2012 in 2016 je LD Dobrovo zabeležila 58 škodnih primerov. Največ leta 2012, ko jih je bilo 16, najmanj pa v preteklem letu, ko je škodo prijavilo le 9 oškodovancev. LD Sabotin pa je v istem obdobju obravnavala 108 škodnih primerov.

Tako kot dobrovski lovci so največ škode zabeležili leta 2012 (29), najmanj pa v preteklem letu (12).

Erika Koncut

Gospodarstvo in kmetijstvo

Maslina Split 2017

Boris Marinič najuspešnejši slovenski tekmovalec Briški oljkarji so številnim že prejetim priznanjem dodali nove. Na nedavnem velikem mednarodnem tekmovanju 14. Maslina Split 2017, ki se ga je udeležilo več kot 350 oljkarjev iz devetih držav, so med 435 prejetimi vzorci ekstra deviškega oljčnega olja briški oljkarji osvojili kar 20 zlatih in tri srebrne medalje.

Iz Slovenije se je udeležilo 56 oljkarjev s 109 vzorci, s katerimi so osvojili 81 zlatih, 15 srebrnih medalj in 13 diplom.

Izjemni uspehi briških oljkarjev zagotovo pripomorejo pri prepoznavnosti Brd. Razvoj oljkarstva v Brdih se je v zadnjih letih povzpel na izjemno raven. To dokazujejo številna priznanja in nagrade, ki jih naši oljkarji dosegajo na vseh tekmovanjih, kjer se pojavijo.

PREJETE MEDALJE – PLAKETE IN POKALI BRIŠKIH OLJKARJEV NA MASLINI SPLIT 2017

• Boris Marinič: 5x zlata in 1x srebrna medalja • Darko Mavrič: 3x zlata medalja • Romejo Jelina: 2x zlata medalja • Marjan Jericjo: 2x zlata medalja • Silvana Mišigoj: 2x zlata medalja • Drnovšček kmetija: 1x zlata in 1x srebrna medalja • Jadran Jakončič: 1x zlata medalja

Ankaran 1. in 2. april 2017

Zlata oljčna vejica 2017

Na svečanosti Festival Zlate oljčne vejice 2017 v Ankaranu je Društvo oljkarjev Slovenske Istre podelilo priznanja za oljčna olja. Tudi tu so se briški oljkarji odlično odrezali.

Vseh ocenjenih olj je bilo 68. Zlato medaljo sta dobili Kmetija Drnovšček za briško črnico in Kmetija Bučinel za blend.

Kmetija Drnovšček se je z ekstra deviškim oljčnim oljem iz briške črnice uvrstila med 10 najbolje ocenjenih olj (TOP 10).

Pomlad 2017 / Briški časnik / 54

• Ivan Jenko: 1x zlata medalja • Erik Poberaj: 1x zlata medalja • Agnes Prinčič: 1x zlata medalja • Ivan Skubin: 1x zlata medalja • Marjan Marinič: 1x srebrna medalja

DODATNA VISOKA PRIZNANJA • I van Skubin, vrhunsko ekstra deviško oljčno olje premium: ocena več kot 95 točk za kakovost • Kmetija Drnovšček, najbolje ocenjeno sortno ekstra deviško

oljčno olje (briška črnica) • B oris Marinič, najuspešnejši slovenski tekmovalec: osvojenih največ zlatih priznanj

INTRADA SPLIT 2017 – drugi kmetijski proizvodi

Področje likerjev: • Ivan Jenko: šampion likerjev iz oljčnih listov Področje penin: • V inarstvo in sadjarstvo »Na Bregu« Marinič: šampion penin za penino Gisela

ZTKMŠ Brda

Gospodarstvo in kmetijstvo

Nagrade in priznanja

Briško žlahtno kapljico pozna ves svet Ob brskanju po svetovnem medmrežju ne moremo mimo misli, da je briška kapljica na mizah po celem svetu. V zadnjih treh mesecih so se briški vinarji udeleževali predstavitev od San Francisca do Bahraina in Kitajske. Največja sejma se vsako leto odvijata spomladi. Briški vinarji so marca sklepali posle v Nemčiji na ProWeinu, drugi najpomembnejši sejem Vinitaly pa je aprila v Veroni.

Država bo sofinancirala promocijo slovenskih vin Na relaciji med vinarji in vlado je prišlo do premikov. Po petih letih so se lani decembra srečali predstavniki vinarskega sektorja z ministrom za kmetijstvo mag. Dejanom Židanom. Dogovorili so se, da v naslednjih petih letih nadaljujejo 80-odstotno sofinanciranje skupnega nastopa naših vinarjev na treh sejmih (Prowein v Nemčiji, Vinitaly v Veroni in LIWF v Londonu) ter 50-odstotno sofinanciranje promocije na devetih, za slovenske izvoznike vina pomembnih trgih (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Hrvaška, Francija, Avstrija in Poljska). Vinarji so se dogovorili tudi za vstop v shemo Izbrana kakovost Slovenija ter tehničnih zadevah. Minister je v drugem delu srečanja omenil napovedan obisk ministra za trgovino in razvoj Hong Konga z gospodarsko delegacijo v Sloveniji ter nastop slovenskih vinarjev na sejmu vin in žganih pijač v Hong Kongu, kjer bo Slovenija v naslednjih letih reden gost. Po ministrovih besedah je vedno več konkretnega poslovnega sodelovanja s kitajskimi partnerji, ki iščejo visokokakovostne izdelke.

S pozdravom »Živijo, Stanko!« so se spomnili vinskega brata December je bil namenjen okušanju žlahtne kapljice. V Ljubljani so se Brici predstavili na tradicionalnem Vinskem univerzumu, namenjenem mlajšim generacijam. V Portorožu je potekal že 6. Festival penin, ki je Bužinelovo penino Karlo nagradil z zlato medaljo. Vinska bratovščina se je nekaj dni pred božičem, na dan, ko bi nazdravljal svoj rojstni dan, spomnila na septembra preminulega Stanka Radikona. Na prvem memorialu, ki je potekal pod sloganom »Živijo, Stanko!«, je sodelovala trideseterica vinarjev iz Italije, Brd in Oslavja. Izkupiček od prodanih vstopnic (cena je bila 50 evrov) je šel v dobrodelne namene za onkološki center v Avianu.

Začela se je sezona promocijskih sejmov Januar je bil ponovno v znamenju visokih rezultatov ocenjevanj. Priznani svetovni okuševalec vin James Suckling je Movijinima Lunar letnik 2013 in Veliko Belo letnik 2004 prvič v regiji podelil 97 točk. Odlično so bila ocenjena vina Marjana Simčiča.

Najvišjo oceno, 96 točk, si je prislužila Rebula Opoka letnik 2011, sicer pa je še 11 njegovih vin doseglo več kot 91 točk. Obe vinarski hiši, tako Movia kot Marjan Simčič, sta se v januarju predstavljali v Združenih državah Amerike – od Denverja in New Yorka, pa vse do San Francisca. Američani so okušali tudi Jakončičeva vina. Briška kapljica se je točila tudi na prireditvi Eataly v Trstu ter na Cantine di Secondo v italijanski Fagagni. Zagrebški Bijeli grozd je med top 10 na področju eno-gastro turizma v Sloveniji v letu 2016 uvrstil briške vinske hiše Ščurek, Movia, Jakončič, Marjan Simčič in Dolfo.

Za CNN so Brda izjemen vinski teritorij V začetku februarja je medijska hiša CNN objavila izbor vinskih krajev, ki so po njenem mnenju izjemni, a večina zanje še ni slišala. Med te je uvrstila tudi Brda. Sicer pa so se briška vina okušala na številnih sejmih od New Yorka, Bologne, Amsterdama in Münchena do bližnjega Trsta in Ljubljane. James Suckling je Marjanu Simčiču v začetku februarja dodelil še dve visoki točkovanji za vini letnika 2015 Sauvignonasse in Sivi Pinot Brda Classic. V Amsterdamu je Movia na vinski prireditvi Crubio vodil masterclass, torej degustacijo in predstavitev svojih vin. V Novi Gorici je 10. februarja potekal utečeni Park Wine Stars, na katerem se je ob kuharskih specialitetah Hitovih mojstrov predstavilo 29 priznanih vinarjev iz štirih vinorodnih okolišev.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 56

Občina Gospodarstvo

Briško žlahtno kapljico pozna ves svet

Četrt tisočletja kmetije z najstrmejše obdelanimi terasami Kar precej daljšo pot je prehodila kmetija Čarga s Pristavega, ki slovi, poleg priljubljenih peninah in mirnih vinih, še po dveh posebnostih: na steni kleti, ki je vklesana v opoko, lahko občudujemo kamnino, ki je botrovala odlični kakovosti in posebnosti briških vin. Druga posebnost pa jemlje dih slehernemu obiskovalcu, ki se pelje mimo poti, ki se vije do Čargove domačije. Tu najdemo najbolj strme s trtami obdelane terase v širši okolici z naklonom več kot 70 %.

Družina Erzetič vodi kmetijo Čarga

Kraljica rebule Katja Erzetič s kmetije Čarga

ProWein obišče 50.000 obiskovalcev Kar pet tisoč razstavljavcev iz petdesetih držav se je sredi marca predstavilo na največjem svetovnem sejmu vina in žganih pijač ProWein v Düsseldorfu. Dogodek je namenjen zaposlenim v sektorju vin in žganih pijač, torej prodajalcem, hotelirjem in go-

stincem, uvoznikom in izvoznikom, prodajalcem na debelo in distributerjem. Poslovne priložnosti na sejmu, ki ga obišče okrog 50 tisoč ljudi letno, so iskali tudi briški vinarji, med njimi največja izvoznica vina med slovenskih vinskimi kletmi Klet Brda, v sklopu Združenja slovenskih družinskih vinogradnikov in vinarjev pa še Marjan Simčič, Ščurek, Erzetič, Vina Ronk, Kristančič iz Medane, Blažič, Čarga in Edi Simčič. Sicer pa je tudi marca precej briških vinarjev veliko časa preživelo na letalskih sedežih.

Briški teritorij in vina so predstavljali v »eksotičnem« Bahrainu, na Škotskem in Kitajskem. Med zanimivejšimi dogodki v naši bližini izpostavljamo beneški »Gradito l'abito rosso« (prevod: Zaželena rdeča obleka), kjer so se 12. marca okušala vina iz Furlanije, Slovenije in Hrvaške.

Četrt stoletja Združenja slovenskih sommelierjev Na renesančnem Dvorcu Zemono so 9. marca nazdravljali posebni zgodbi, ki se je pričela četrt stoletja prej na Gradu Dobrovo. 21. januarja 1992 je Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije v Brdih sprejelo ustanovno listino. Do sedaj so usposobili 845 sommelierov 1. stopnje, 137 sommelierov 2. stopnje in 50 sommelierov 3. stopnje. Ravno tako so se v tem času spremenile zahteve gostov. Kar 70 % danes gostinskemu lokalu prinesejo prostor, strežba in sommelierske veščine. Društvu trenutno predseduje briški starosta sommelierjev Ivan Peršolja, tajnik društva pa je že od prvih dni Bric Boris Gašparin, lastnik restavracije Pikol

Se bo kdaj prenehalo s »Qui una volta era Italia«? Žal med prispevki italijanskih novinarjev in obiskovalci iz naše zahodne sosede Italije še vedno zasledimo zapise kot »Qui una volta era Italia, poi la guerra ha ridisegnato i confini.« (Prevod: Nekoč je bila tukaj Italija, potem je vojna ponovno zarisala meje.) Brda so že na točki, ko jih svet pozna kot svoj teritorij, zato ni potrebno odpirati starih ran. Nekoč je bil res italijanski teritorij, še prej avstrijski, beneški, pa še prej slovanski, in še prej langobardski in še prej … in še prej … Bili smo na prepihu, to je dejstvo.

Danes smo vinarska dežela s svojim specifičnim vinom in načinom predelave, svojim karakterjem. Bodimo ponosni na to.

Ne zanašajmo se samo na delček zgodovine. Prav kulturni prepih nas je naredil zelo posebne in vidne v evropskem prostoru, pa tudi širše.

Erika Koncut Pomlad 2017 / Briški časnik / 57

Kultura

Svirel v Vili Vipolže

9. mednarodno glasbeno tekmovanje Tudi letos je pomlad v Brdih zacvetela v znamenju glasbe – med 23. marcem in 9. aprilom je potekalo 9. mednarodno glasbeno tekmovanje Svirél. 780 prijavljenih tekmovalcev iz Slovenije in 23 tujih držav je ponovno potrdilo, da je Svirél največje mednarodno glasbeno tekmovanje pri nas in eno izmed največjih v Srednji Evropi.

V novogoriški konkatedrali, renesančni Vili Vipolže in na Gradu Dobrovo so se predstavili mladi nadobudni glasbeniki v šestih različnih disciplinah – instrumenti s tipkami, godala, brenkala, pihala, trobila in tolkala.

Zelo pester je bil tudi spremljevalni program „Svirél Music Highlights“.

Poleg treh finalnih koncertov (na katerih se je predstavilo 30 najbolj nadarjenih mladih glasbenikov), se je v Novi Gorici in njeni okolici ter v idiličnih kotičkih Brd (kot so Šmartno, Šlovrenc, Dobrovo ...) zvrstilo še pet koncertov žirantov (koncertirali so: Wolfgang Brunner in Johann Vexo; Andrej Grafenauer, Martin Mallaun in Diana Grubišić Ćiković; Vadim Pavlov, Alfredo Zamarra in Arkadij Winokurow; Tatiana Koleva; Vincenzo Paci, János Bálint in Gerald Preinfalk), koncert komornega orkestra Akademije NOVA ter trije koncerti priznanih glasbenikov iz Slovenije in tujine (Claritet, Go. Trio in Trio Alba).

Ekipa Svirel Pomlad 2017 / Briški časnik / 58

Kultura

Predstavitev knjige Branka Morenčiča

Prometnice v Goriških brdih pred in med prvo svetovno vojno Branko Morenčič, briški rojak, s katerim se poznava že vrsto let, me je povabil k branju njegove raziskave o briških prometnicah v času pred prvo svetovno vojno in med njo. In zapisati moram, da je to - to! Strokovna, natančna in skoraj do konca raziskana do sedaj dokaj neznana tematika izgradnje tovrstnih objektov pred prvo svetovno vojno in med njo v »obrobni deželi« črnožolte monarhije, v naših sonca polnih, a v času prve svetovne vojne uničenih Brdih, je po zaslugi avtorja ugledala dan.

Izredno bogastvo podatkov na to tematiko in bogata slikovna oprema, last avtorja in njegovih prijateljev in znancev, so krasno darilo briškim rojakom. Kar kličejo, da bi jih uporabili tudi v turistične namene in z opozorilnimi tablami usmerjali novodobnega popotnika po pešpoteh tega muzeja na prostem, ki nam ga je pred sto

leti zapustila krvava vojna. Tako je v napovedniku dogodka zapisal Drago Sedmak, ki je skupaj z avtorjem knjigo predstavil v soboto, 18. marca, v Vili Vipolže.

Branko Morenčič pa je pojasnil, da se je tega raziskovanja lotil predvsem zato, ker je bilo o Brdih med prvo svetovno vojno bore malo napisanega. Dolgo časa je tu iskal ostanke vojaško-tehnične kulture iz prve svetovne vojne in ugotovil, da je tod ostala zapuščina, ki je bila med obema svetovnima vojnama, razen uporabnih cest, deloma demontirana, nje ostanki pa so bili uporabljeni v drugačne, miroljubne namene: za popravilo v vojni uničenih domačij, gospodarskih poslopij in druge oblike uporabe vojaškega materiala. Posamezni deli italijanskih ozkotirnih železnic so tako še danes njih lastnikom dragocen spomin na čas, ki so ga njihovi predniki doživeli in preživeli. V marsikaterem potoku ali v njegovi bližini se še danes najdejo ostanki podpornih stebrov za mostove,

Dablo, društvo briških likovnih ustvarjalcev

na katerih so bili zgrajeni, marsikje naletiš na neuporabne ceste, zlasti pa na ostanke ozkotirne železnice.

Zahvalil se je vsem, ki so mu pomagali, da je premagoval težave, ki jih je kot nedomačin imel s poznavanjem briškega terena. Če je italijanska stran hotela izkoristiti naštete ugodnosti in prednosti briškega ozemlja in od tam napadati avstro-ogrske obrambne položaje na Sabotinu, Kalvariji, v predmestjih Gorice in v sami Gorici do avgusta 1916 ter kasneje na ozemlju na levem bregu Soče, je morala premagati nekatere pomembne ovire - pomanjkanje cestne, železniške in žičniške infrastrukture, ki je bila zaradi vojaške uporabe in izrabe briškega ozemlja še kako potrebna. Tako je morala tu zgraditi prometno povezavo, pa tudi cestne povezave med njenim državnim ozemljem v Furlaniji in Brdih. In o teh prometnicah je govora v knjigi.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Začetek leta z impresionisti Impresionisti so v začetku 20. stoletja začeli slikati v novem slogu, ki ga takratni čas ni odobraval. Postali so najbolj priljubljeni slikarji vseh časov. Kraj Treviso v Italiji je prostore galerije namenil prav njim, da privabijo ljubitelje barv iz Južne in Srednje Evrope. Tudi Dablo. Na nepozabnem ogledu razstave s slikami slavnih slikarjev, za katere si ne moreš misliti, da jih boš kdaj v resnici videl, nas je spremljal naš mentor Bojan Bensa. Ogledali smo si še sosednjo galerijo, ki je bila posvečena italijanskim slikarjem 21. stoletja. Mogoče ta kontrast med obema, vzdušje, ki vlada v masi ljudi, ki jim slike jemljejo dih, mogoče samo občudovanje ali vse po malem, so naredili na nas velik vtis.

Spomladi, ko začnemo Dablovci slikati zunaj, bomo te vtise spet oživili.

Konec marca bomo razstavljali v Krajevni skupnosti Nova Gorica, v začetku aprila se selimo v sevniški grad, kjer bomo 20. 4. otvorili razstave.

Alda Grudina Pomlad 2017 / Briški časnik / 60

Občina Kultura

Godbeniška šola Pihalnega orkestra Brda in Mladinski pihalni orkester

Ko zaigra briška mladina

Glasba je za vse in vsakogar. V neskončni barvni paleti lahko vsak izbere kaj zase. Njeni prepleti in izpeljanke so ustvarjeni, da nam lepšajo trenutke. Ne glede na starost je glasba del našega vsakdanjika. Spremlja nas skozi vsa življenjska obdobja.

Učenci Godbeniške šole Pihalnega orkestra Brda ter Mladinskega pihalnega orkestra so nas v petek, 20. januarja, popeljali v svet, ki je le njihov, v svet, ki verjame vanje in jim daje možnost, da se v njem najdejo in ustvarjajo. Prvi del večera so viteško dvorano gradu na Dobrovem preplavili zvoki flavte, klarineta, pozavne, trobente, ksilofona in bobnov. Črno-bele klavirske tipke je ob nastopajočih preigraval Miha Štokelj. Sanje začnejo največkrat z učiteljem, ki verjame v učenca, ga pritegne in dvigne na višjo raven, včasih tudi z ostro palico, ki ji rečemo resnica. Za odlično izpeljane nastope vseh učencev je zasluženih pet profesorjev, ki so tudi tokrat po mnenju poslušalcev in njihovih bučnih aplavzov, nalogo odlično izpeljali.

Zaključek večera je bil slavnosten in še bolj glasen. Na odru je pod taktirko mladega dirigenta Martina Skubina zaigrala briška mladina, članice in člani Mladinskega pihalnega orkestra.

Zgodba se je v petek, 10. februarja, ponovila. Mladinski orkester je ponovno zaigral na Humu, ob proslavi, ki jo Vaška skupnost Hum organizira za 8. marec. Mame in očetje kot tudi none in nonoti, pa bratci, sestrice in tete, vsi so svoje najmlajše ponosno nagradili z dolgim aplavzom. Otroci so se jim veselo nasmihali, v srčkih pa se jim je zanetil plamen za nov zagon in voljo, ki jo bodo potrebovali pri učenju in sedenju za notnim stojalom ter preigravanju številnih drobnih črnih not.

Lepo je biti delček tega skrivnostnega in lepega glasbenega sveta, lepo je biti muzikant.

Mateja Drnovšček, Pihalni orkester Brda

Revija pevskih zborov Goriške 2017

Kulturni dom Deskle gostil 700 pevk in pevcev V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Nova Gorica, ter ob podpori župana Občine Kanal ob Soči in pomoči članov Kulturnega društva Svoboda iz Deskel je tudi letos potekala revija pevskih zborov Goriške. Od petka, 27. januarja, pa do nedelje, 29. januarja, so se na odru Kulturnega doma Deskle zbrali skoraj vsi registrirani pevski sestavi, ki delujejo na Goriškem. Tako jih je bilo letos prijavljenih 28 oziroma 700 pevk in pevcev. Zaradi bolezni je svoj nastop odpovedalo kar šest pevskih sestavov, veliko drugih pa je nastopalo v okrnjeni postavi. Občinstvo je bilo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi ter repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature.

Revijo je v petek otvoril Moški pevski zbor Lipa iz Ravnice, po letih članov verjetno najstarejši zbor. Po nekaj letih premora se je na revijo vrnil domači mešani zbor Jože Srebrnič. Petkovo revijo je zaključila Vokalna skupina Vinika pod vodstvom zborovodkinje Franke Žgavec, ki je, kot vedno, suvereno opravila svoj nastop.

Sobotna revija je bila ravno tako okrnjena, odpovedala sta dva zbora. Iz Brd je tokrat prišel Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega. Za zbor, ki bo letos praznoval štiridesetletnico obstoja, velja rek: Starejši je – boljši je. Pevci z zborovodjem Bogdanom Kraljem so navdušili sicer maloštevilno občinstvo in ocenjevalca, priznanega skladatelja Ambroža Čopija, ki je po strokovni plati spremljal revijo vse tri večere. Da je skladatelj pri zborih priljubljen, potrjuje podatek, da je kar sedem sestavov izbralo njegove pesmi za nastop na reviji.

Zadnji večer revije so poslušalci lahko slišali osem sestavov, med njimi tudi Quercus Quintet, ki deluje pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža. Fantom iz Quercus Quinteta se je za izvedbo Čopijeve priredbe pesmi En poljub (sicer skladbe Jana Plestenjaka) na kitari pridružil Franko Reja. Revijo je zaključil Komorni zbor Grgar, Nova Gorica.

Glavno vodilo revije je sicer strokovno spremljanje pevskih sestavov, vendar je nastala tudi kot druženje pevcev raznih vokalnih zasedb. Predvsem po tej plati je revija izgubila svoj pomen.

Omeniti velja tudi slab obisk, predvsem na petkovi reviji, sobota ni bila veliko boljša, v nedeljo pa se je dvorana nekoliko bolj napolnila. Mogoče pa se je revija po šestnajstih letih v Desklah izpela in bi jo bilo potrebno prepeljati v druge kraje Goriške.

Milena Beguš Pomlad 2017 / Briški časnik / 61

Kultura

Revija Primorska poje 2017

Od Trente in Trbiža do Gradišča in Portoroža S koncerti, ki se ob vikendih v marcu in aprilu vrstijo vse od Trente in Trbiža do Gračišča in Portoroža, sooblikujemo največji dogodek slovenske ljubiteljske kulture, ki je obenem edinstveno pevsko gibanje v Evropi.

Revija Primorske poje se že vrsto let začenja v deželi opojnih trenutkov, milozvočnih harmonij skladatelja Rada Simonitija in zborovodje Srečka Kumarja, v pokrajini trpko nežnih stihov Alojza Gradnika in narečne poezije Ludvika Zorzuta. Tako organizatorjem kot Bricem je v čast, da se otvoritveni nastop tega odmevnega pevskega gibanja odvija v grajski dvorani na Dobrovem. Letos je bila zborovska manifestacija posvečena 130. obletnici rojstva skladatelja Zorka Prelovca, 80. obletnici smrti goriškega skladatelja Lojzeta Bratuža in 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini.

Ob otvoritvenem koncertu, ki je bil na sporedu 3. marca, je prisotne pozdravil podžupan Občine Brda Žarko Kodermac, pozdravne nagovore pa so imeli še predstavniki organizatorjev Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, in Marko Repnik, direktor Javnega sklad RS za kulturne dejavnosti. Franka Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica, pa je nastopila tudi kot pevka s števerjanskim zborom. Na koncertu je nastopilo sedem pevskih sestavov, in sicer MoPZ Ciril Kosmač Koper, MePZ Georgios Piran, MoPZ Golobar Bovec, MoPZ Tončka Čok Lonjer, Lovski PZ Dekani, MePZ F. B. Sedej Števerjan, prvič pa se je na reviji predstavil Ženski pevski zbor Ajd iz Umaga.

Naj zaključimo s citatom lani preminulega Rudija Šimaca, ki je bil kar 30 let sinonim Primorske poje:

Krmin

Božični koncert December je običajno nabito poln s prireditvami vseh vrst, otroci z obeh strani meje pa so nam s petjem, glasbo in govorno besedo 16. decembra lani v krminski stolnici pričarali pravo božično vzdušje.

Otroci iz Osnovne šole Ludvika Zorzuta iz Bračana in otroški pevski zbor iz Plešivega, ki jih je pripravilo učno osebje OŠ Bračan in vodili Emanuela Koren ter Alessandra Schettino, so ob spremljavi briškega godalnega orkestra, ki pod vodstvom profesorice violine Clare Bensa združuje otroke z obeh strani meje, ter z recitacijami in petjem prikazali bogato jezikovno izročilo našega skupnega prostora. Božično izročilo upanja in ljubezni so nam predstavili v furlanščini, italijanščini in slovenščini, vse skupaj pa je ovil v nežen pajčolan prijeten zvok godal, s katerimi je Briški godalni orkester podprl petje svojih vrstnikov.

Na božičnem koncertu, ki sta se ga udeležili tudi ravnateljici obeh osnovnih šol Elisabetta Kovic in Vesna Filej, je ob koncu vsem prijetne praznike in vse dobro v novem letu voščil tudi krminski župan Luciano Patat.

Bernardka Prinčič Pomlad 2017 / Briški časnik / 62

»Primorska je doživljala tako zgodovino, da v mnogih vaseh, posebej v zamejstvu, žal, ne moremo vprašati, kako pojejo, ampak, ali še pojejo. Zato je Primorska poje svetilnik, ki vabi vse primorske zbore!« Petra Paravan, JSKD OI Nova Gorica

Občina Kultura

Quercus Quintet

Božični koncert Quercus Quintet, ki ga vodi umetniški vodja Vladimir Čadež, že vrsto let razveseljuje domače občinstvo. Ena takšnih prireditev je tudi božični koncert, ki ga vsako leto organizirajo na zadnjo nedeljo v letu, na katerem jih spremlja organistka Gabrijela Mugerli.

V cerkvi sv. Martina v Šmartnem je v nedeljo, 25. decembra lani, potekal že tradicionalni božični koncert Quercus Quinteta. Gosti koncerta so bili mezzosopranistka Nina Virant, Costas Mavridis na kontrabasu in Gabrijela Mugerli na orglah.

Kot gostja se jim je tokrat prvič pridružila Nina Virant, doma iz Rašice, ki je na obisk prišla s študija na Nizozemskem, kjer v Amsterdamu na prestižnem konservatoriju študira jazz vokal.

Znana tudi po svojih nastopih na Slovenski popevki, Slovenskem šansonu in Emi je zapela ob spremljavi kontrabasa, na katerem jo je spremljal Costas Mavridis. Ta prihaja iz Grčije, kjer se je pri 13 letih prvič preizkusil kot bobnar, pri 21 letih pa je zaključil študij bas kitare v Atenah. Kasneje je izpolnil dolgoletno željo in se preizkusil kot glasbenik v tujini, na koncu pa je bil enako kot Nina

sprejet na konservatorij v Amsterdamu.

Program koncerta je poleg klasičnih slovenskih božičnih napevov ponudil zelo raznolik mednarodni repertoar. Slišati smo angleške pesmi, kot so White Christmas, The First Noel, Someday at Christmas, latinske Ave Verum, pravoslavne Tebe pojem, hrvaške Bijeli božič in italijanske skladbe Signore delle cime, ki jo je je Quercus Quintet posvetil pokojnemu prijatelju, domačinu Rihardu Peršolja.

S tem se dejavnost Quercus Quinteta ni zaključila, saj so koncert v enaki zasedbi ponovili še 30. decembra 2016 v cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah.

Klavdija Rupar Fotografija: Andrej Colja

Quercus Quintet

Valentinov koncert Romantična glasba, dišeče sveče, rdeče vrtnice, čokolade v obliki srčkov, orošene oči … Takšnih prizorov smo navajeni iz filmov. V Vili Vipolže pa se je v soboto, 18. februarja, od naštetega zgodila predvsem glasba. Bile pa so tudi orošene oči … od smeha.

Quercus Quintet je že drugo leto zapored organiziral Valentinov koncert, ki ga je oblikoval v smiselno celoto z glasbo in humornimi vložki. V goste so povabili prijatelje – Kvintet Vintgar iz Blejske Dobrave in žensko Vokalno skupino Aria iz Dobove.

Pred domačim občinstvom pa je nastopila tudi mlada pevka Tina Drnovšček. »Valentinov« izbor skladb se je navezoval na melodije z ljubezensko vsebino, priredbe slovenskih popevk, serenade, dalmatinske balade in slovenske ljudske pesmi. Po čudovito izvedenih nastopih vokalistov so se odvijali skeči Teatra Harlekin iz Postojne. Šaljivi prizori, ki so orisovali zakonsko življenje, so poslušalce dodobra nasmejali.

Pevci Quercus Quinteta so povedali, da so na koncertu uživali, kar se je opazilo, saj so izžarevali pozitivno energijo in iskreno veselje. Skladbo En poljub so zapeli ob spremljavi kitarista Franka Reje. Ob zaključku nastopa se jim je na odru pridružil tudi umetniški vodja Vladimir Čadež in vsi sodelujoči. Glede na odzive po koncertu so navdušili večino poslušalcev polne dvorane.

Kot je na koncertih Quercus Quinteta že v navadi, se je druženje nastopajočih in obiskovalcev ob žlahtni kapljici in pršutu nadaljevalo še pozno v noč.

Petra Paravan Fotografija: Andrej Colja Quercus Quintet se zahvaljuje donatorjem, ki so bili Klet Brda, Vina Radikon (Kozana), Vina Simčič (Biljana), Vina Peršolja (Kozana), Sirk Aljoša (Višnjevik), Vina Brikca (Vedrijan) in ZTKMŠ.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 63

Kultura

Kulturni večer v Vili Vipolže

V znamenju opernih arij in razstave Spominu na velikana slovenske poezije Franceta Prešerna so se v prenovljeni renesančni vili v Vipolžah poklonili štirje koncertni pevci in pianistka ter kipar in tako prispevali v žlahtni nabor prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.

Do zadnjega kotička so obiskovalci napolnili veliko dvorano tisto prvo februarsko soboto. Organizator dogodka, podjetje Trine d. o. o., Hotel Venko iz Neblega, je že lani v počastitev kulturnega praznika pripravil koncert slovenskih samospevov in opernih arij z uveljavljenimi izvajalci in k razstavljanju povabil upodabljajočega umetnika, slikarja Andreja Perka.

Tudi letos so dvorano v Vili Vipolže napolnili koncertni zvoki, organizator pa je tokrat k razstavljanju povabil domačega ustvarjalca Ivana Skubina. S slovenskimi samospevi, ki jih je uglasbil briški rojak Rado Simoniti, so se predstavili mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, sopranistka Urška Arlič Gololičič, baritonist Marko Kobal in tenorist Aljaž Farasin.

Navdušenemu občinstvu so približali tudi svet opernih arij pomembnih skladateljev, Rossinija, Puccinija, Rahmaninova, Masseneta, Gounoda in Verdija, ob spremljavi vrhunske pianistke Jelene Boljubaš, po rodu Ukrajinke, ki je k obeležitvi 20-letnice svoje umetniške poti v Sloveniji dodala še dve solistični klavirski skladbi. Ni jih bilo malo, ki so se prvič srečali z operno glasbo in v njej uživali.

Kulturni večer je nadgradilo odprtje razstave Ivana Skubina, briškega ustvarjalca v glini, ki je v šestnajstih letih delovanja na področju keramike postal prepoznaven tudi zunaj Slovenije. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih

Razstava Mirana Brumata

Slovesen zaključek večera

razstavah doma in v tujini, bil izbran za nacionalna in mednarodna tekmovanja s področja keramike ter druga umetniška tekmovanja in prejel več pomembnih nagrad. Skubinu je posebej ljuba tehnika »ráku«, s katero dodaja svojim stvaritvam posebno žlahtno patino in se z njo predstavlja tudi v Vili Vipolže.

Obiskovalce sta na koncu pozdravila še direktor Hotela Venko Miran Klanjšček, pobudnik in organizator kulturnega praznika, in briški župan Franc Mužič. Slednji je poudaril pomen kulture in kulturnega sobivanja na tako posebnem in občutljivem področju, kot je meja, in ponosno ugotovil: »Brici smo to vedno zmogli!« Iva Sivec Fotografija: Fotoatelje Pavšič Zavadlav

Hiša kulture Šmartno

Solkan in okolica Priložnost v biodinamičnem kmetovanju

3. marca 2017 je bila v Hiši kulture Šmartno odprta razstava Mirana Brumata iz Solkana. Prav Solkanu in njegovi širši okolici je tudi posvetil svoja dela, ki jih ustvarja ob svojem rednem delu. To po navadi poteka na in ob odrih. Miran je namreč velik mojster luči in zvoka, slikarsko ustvarjanje mu je konjiček. Vendar prav skozi to ustvarjanje pove o njegovem pogledu na svet. Poslužuje se najrazličnejših materialov, od peska in kamna do kablov, ki jih prepleta z multimedijo, ogromno uporabljenega materiala je odpadnega. Razmišlja o svetu, ki ga obkroža, marsikdaj zelo neposredno pove, kaj si o njem misli. Še posebej pa pokaže jezo do tistih, ki na različne načine uničujejo, kar je zgodovina - in z njo naši predniki - ustvarila.

Borut Bašin Pomlad 2017 / Briški časnik / 64

Hiša kulture je v sodelovanju z DOB in Društvom za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška 18. marca gostila predavanje in pogovor o biodinamičnem kmetovanju. Uvodna beseda je pripadla Franki Ozbič, pobudnici uveljavitve biodinamične metode na Primorskem, eni od ustanoviteljic ter predsednici društva Ajda Goriška.

Društvo že 19 let združuje pridelovalce, ki kmetujejo po načelih biodinamične metode, pri kateri je za gnojenje, varstvo in nego rastlin dovoljena izključno uporaba naravnih sredstev. Opravila se izvajajo dosledno po napotkih setvenega koledarja, ki ga vsako leto izdelajo strokovnjaki za biodinamiko. Sodelovala sta tudi dva pridelovalca, Zmago Petric (vina Guerila) in Marjan Mozetič (sadjarstvo Mozetič), oba Demeter pridelovalca.

V shemi kakovosti je Demeter blagovna znamka, ki označuje hrano najvišje kakovosti. Označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah pri pridelavi in predelavi.

Ljudje se vse bolj zavedamo, kako pomembna je kakovost hrane, zato je tudi povpraševanje po pridelkih s to oznako vse večje. Usmeritev v zdrav, sonaraven, predvsem pa etičen način kmetovanja je za marsikoga lahko zanimiva priložnost.

Tatjana Šundovski Bašin

Kultura Občina

Kultura brez meja v Števerjanu

Ne zidov – mostove gradimo!

Začrtali so črto in iz črte so zrasle zgodbe. Srce parajoče, boleče, tudi smešne, ki se danes slišijo in gledajo kot burleska. Kakor denimo tista o “dnevu metel”, ali tista o štali, na kateri je še vedno vidna navpično zarisana bela črta, ki je poslopje razdelila dva dela: jugoslovanski in italijanski. In ker so jasli ostale v Italiji, so tudi krave jedle v Italiji. Ali pa tista o čebelah, ki so jugoslovanski med znosile v panje na italijanski strani. Ali tista o “jedriku”, ki jo je povedala Anči Velišček iz Plešivega.

Najmlajši zbor z venčkom narodnih

Nastopajoči na petem dejanju Kulture brez meja

Učenci šole iz Bračana in njihova razmišljanja o meji

Veliko zgodb se je v vseh teh povojnih letih napletlo ob meji, ki je bila razdelila zemljo in ljudi. Nekaj njih sta na filmski trak zabeležili avtorici filma Moja meja Nadja Velušček in Anja Medved ter jih tako iztrgali pozabi. Projekcijo filma je v pisan preplet glasbe in besede spretno vpletla poznavalska roka gledališke igralke Ane Faccini, katere zamisel in režija je zadnjo marčevsko soboto obrodila gledljiv, všečen dogodek na odru župnijske dvorane v Števerjanu. Kultura brez meja so poimenovali prireditev njeni snovalci. Ideja se je “prijela”, peto je bilo njeno letošnje dejanje, katerega namen je, da prebuja zavedanje o nujnosti sodelovanja, prijaznega sobivanja, utrjevanja vezi med ljudmi, narodi in kulturami ob meji.

Tri jezike je bilo slišati na prireditvi, slovenskega, italijanskega, furlanskega: v zrelem razmišljanju učencev osnovnih šol iz Števerjana, Pevme, Bračana, Krmina, Koprivnega, Dobrovega in Kojskega, v pričevanjih Anči Velišček, Roberta Juretiča in Diega Bernardisa. Zabrisala je glasba meje, prestopali so jih pianistka Michela Sbuelz, harmonikarja Jure Bužinel in Manuel Persoglia, harfistke Vida Boškin, Mira Boškin, Petra Devetak in Arianna Figar iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo iz Gorice, godalni orkester iz istega centra skupaj s člani Briškega godalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana, kitarista Anej in Alen Potočnik, Gruppo polifonico caprivese z

zborovodkinjo Lorello Grion, Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore z zborovodjo Petrom Pirihom, Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega pod vodstvom Bogdana Kralja, otroški zbor Osnovne šole Dobrovo s kitaristko Mio Marinič in pod vodstvom Valentine Bevčar Stanič ter prisrčen otroški pevski zbor iz Števerjana, ki je ob kitarski spremljavi Elije Mužiča in Mihaela Corsija in pod vodstvom Martine Hlede otroško nerodno spletal venček slovenskih narodnih. In na koncu mogočna Beethovnova Oda radosti v izvedbi združenih odraslih zborov, ki je izzvenela kot upanje, pot, prihodnost v svet brez meja, tak, o kakršnem govorijo mladi. Denimo učenec iz sosednjega Bračana, ki v svojem prispevku zapiše: “Jaz ne vem, kaj je prepustnica, in tudi ne, zakaj je potrebna.” Ali njegova starejša vrstnica iz Dobrovega, ki zrelo razmišlja: “Meni se zdi meja brez veze, zarisali so jo odrasli.” Ali mladi, ki v spremno besedilo k prireditvi zapišejo: “Mladi smo na pretekla dogajanja gledali z drugačnimi očmi, kljub razlikam smo znali sobivati v iskanju skupnih interesov in iskrenih vezi.” Danes se meje razblinjajo, mostov je vedno več, povezovalca Sara Soban in Tadej Lukman optimistično skleneta prireditev, ki se je med sosedi nadaljevala ob prijateljskem druženju, utrjevanju ali spletanju vezi in ob dobrotah skupnega čezmejnega prostora.

Iva Sivec, fotografije: Damijan Simčič, Zoso Pomlad 2017 / Briški časnik / 65

Kultura

Poezija, glasba in slika v Hiši kulture

»Živ si in najbolj si živ, ko verjameš v svoja drevesa« Tisti večer sredi lanskega decembra ni bilo snega. Če bi bil, bi nemara pesnik Milan Jesih spet poprosil: »Če bi še kdaj naneslo, Oče ti moj, lepo te prosim, me naredi sneg!«, ko je razgrinjal pesniško prejo skupaj s snovalko večera Petro Koršič. Ob 'ad hoc' glasbeni improvizaciji in sliki sta s svojimi pesniški branji za/očarala številne obiskovalce v Hiši kulture v Šmartnem. Na njuno poezijo sta se vsak na svoj način odzivala mojster glasbene improvizacije, mednarodno uveljavljeni tolkalec Zlatko Kaučič, ter priznani akademski slikar Mitja Ficko.

Dogodek je organiziralo Literarno umetniško društvo (LUD) Literatura iz Ljubljane v soorganizaciji Hiše kulture Šmartno in s podporo Javne agencije za knjigo RS.

Zlatko Kaučič, foto osebni arhiv PK

Mitja Ficko, foto Tadej Regent, Delo

»Decembra sem dogodek LUD Literatura spet pripeljala v Brda na pobudo Duške Prinčič Domenis, predsednice briškega Unitrija,« pove Koršičeva. »Kot promotorka, popularizatorka kakovostne književnosti pri LUD Literatura že trinajsto leto organiziram sreč(aval)išča umetnosti. Večere koordiniram in izvajam tako v Ljubljani, kjer je sedež LUD Literatura, kakor tudi po drugih slovenskih krajih. Zame so pomembna drevesa, zanima me vsako drevo, tako pri delu kakor na sploh v življenju pa me manj zanima gozd, čeprav ga nenehno opazujem in analiziram. S to prispodobo odgovarjam na več vprašanj. Cikli, ki sem jih zasnovala, so morda priljubljeni zato, ker me zanima vsak človek posebej, vsak ustvarjalčev glas in njegova ustvarjalnost.« Večer premišljevanja je to bil, soočanja z notranjim svetom, prevpraševanja, v katerem se je ironična in satirična jezikovna igra pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha prepletla s »prenikanjem v globino ali na drugo stran« briške rojakinje Petre Koršič, pesnice, literarne kritičarke, urednice, voditeljice, lektorice, ki pričakuje svojo pesniško prvorojenko Furlanka je dvignila krilo, prvo v trilogiji izbranih pesmi, ki so nastale v dvajsetih letih. »Vsekakor verjamem v nekakšno posebno stanje duha, mogoče pa kar recimo navdih, ki privablja, izklicuje 'prave' besede in jih niza v poezijo. Jaz upam, da je poezija. Ampak tukaj ni boga, ki bi povedal. Pisanje imam za nekakšno spretnost, in vendar se mi nameri, da osupnem nad napisanim,« duhovito zapiše Jesih. Koršičeva pa: »Govorica nekega pesnika se rodi iz glasu. Kot pravim v pesmi Naseli me, znova: Najbrž mora glas vedno sam, iz največjih nižin, prodreti skozi razprta usta, da se zasliši grom zgodovine, in jasnina. Pri meni je ustvarjanje poezije blizu dihanju.

Tudi molitvi, odmiku, samosti, kontemplaciji, premišljevanju.

Torej nuja, kot higiena telesa in duha. In pesmi se naredijo.

Seveda jih naredim jaz, vendar je, kot pišem v eseju Z zlatom

zlepljen razbiti dom, v tem procesu tudi del nenadzorovanega, tako da te pesem lahko tudi predhodi. Pesmi zaživijo kot telesa. Kot vzcveti brst na zdravem telesu. Precej naravno. Čeprav je zadaj veliko dela. To kmetovalci prav dobro vedo.

Nič na silo in nič brez ponižnosti. Zame je pesniška govorica resnica, pot in življenje, kot sem tudi zapisala v omenjenem eseju.« Življenje doživlja kot dar in je za rojstvo zelo hvaležna, se klanja čudežu življenja. »Vsak dan se za življenje zahvalim.

Ljubiti, imeti rad sebe (tudi v trenutkih, ko se razočaraš) prek ljubezni do življenja. Ker imamo (kot edino gotovo vemo) edino priložnost. Vedno znova se zaljubljati v življenje je naklon, h kateremu teži Življenje, ker je kandidat za nasledstvo in se tako upira minevanju. Smisel ni v barvnih odtenkih, pravim v pesmi Rojstvo, ampak v tem, da zaživiš ti. Živeti življenje, ne ga zametovati. Ne glede na to, ali veruješ v Boga, Presežno, Absolutno ali ne, ob zadnji uri ali pa že prej se bo vsak vprašal, ali so leta minila ali je življenje živel. To življenje, ki ga imamo, in to, kar imamo, moramo negovati, ljubiti.« Po motivih iz narave in vsakdanjosti, ko Jesihova »gospa in gospod pri mizici sedita: molče, negibno, časnik nerazpognjen pred njima, kapučina nepopita …« in sprehodih po obnebju Petrine poezije se oglasi Kaučičeva zvočna improvizacija, ki obudi goro spominov na škripavo odpiranje vrat, zavijanje vetra, udarjanje dežnih kapelj … Mojster zvoka, eden najboljših evropskih jazzovskih bobnarjev in tolkalcev, zna nenavadne glasove izvabiti iz domala vsakega predmeta. Zapojejo mu odvržene igrače, odsluženi gospodinjski pripomočki, skodelice, žeblji, kamni. »Neumorni lovilec zvoka, zvočni sejalec, ki išče nove prostornine zvoka in v vsakem trenutku in prostoru prevprašuje zvoke, ki jih povprečno uho ne sliši ali (celo) noče slišati,« zapiše o Kaučiču kritiško pero. V moči trenutnega navdiha je tisti večer v svoje zvočne misli lovil besede

Pomlad 2017 / Briški časnik / 66

Kultura Občina

Poezija, glasba in slika v Hiši kulture

Milan Jesih, foto osebni arhiv PK

pesnikov in dal obiskovalcem hoditi po notranjih svetovih svojih in njihovih sanjarjenj.

Na steno se zariše Fickov domišljijski svet, prav tako naseljen z okruški spominov in podob. Živalic, hišk, dreves … »Pojma nimam, kako se bo vse skupaj odvijalo,« prizna Ficko pred dogodkom. »Vem samo to, da bom risal po trenutnem vzgibu in da bodo obiskovalci lahko sledili moji roki s pomočjo posebne tehnologije, ki omogoča prenos slike na veliki zaslon.« Perspektiven slikar, po rodu Prlek, sicer prisega na »razredčeno

barvo, ki jo moraš čutiti tudi na sebi. Pomembno je, da slika nastane kot enkraten vdih in izdih, če je ta stik prekinjen, je lahko podoba izgubljena.« Solza na Petrinem licu ob bolečem spreletanju nekega trenutka in njena izpoved zadeneta v živo, v samo jedro bolečine. Obnemijo poslušalci in gledalci, prevzeti nad množico slišnih in vidnih vtisov, nad vznemirjenim svetom svoje podzavesti. »Doživeli smo čudovit sinergijski večer,« je zadovoljna Koršičeva, »na katerem smo poleg poezije klasika Milana Jesiha in mojih pesmi slišali in videli še dva umetniška odziva na prebrano poezijo. Najpomembnejše pa je, da so ta dogodek v živo doživeli številni posamezniki, ki jih kakovostna ustvarjalnost zanima, so zanjo odprti ali pa jih ne moti, da jih oplazi, če ne celo naseli.

Prihod vsakega posebej me je ganil. Vsi štirje nastopajoči smo bili navdušeni nad toplino in pristnostjo večera, tudi po samem nastopu, ko smo se v prijetnem vzdušju použili ob pogostitvi do izteka dne. Z Zlatkom sva Brica, vendar sta bila tudi Nebrica Milan in Mitja hvaležna za gostoljubje. Hvala predvsem Tatjani in Borutu ter mojim staršem. Da je cikel živ in uspešen, pričajo odzivi soorganizatorjev, ki si želijo novih dogodkov, številčnost obiskovalcev in njihovi osebno izraženi odzivi, kot na primer ta, da ti večeri prinašajo sonce, sijejo svetlobo, ki me je ganil, saj ga je izrekla nepoznana redna obiskovalka večerov, ki jih organiziram in vodim. Med obiskovalci so vedno tudi ustvarjalci, ki se mi po koncu večera priporočajo za so-

Petra Koršič, foto osebni arhiv PK

delovanje. Priznana makedonska pesnica mlajše generacije Snežana Stojčevska, ki je bila konec leta moja gostja, je bila nad 'ad hocom' tako navdušena, da si želi model večera prenesti v Makedonijo. Da ne bi mislili – v tem ponorelem vsakdanu je tudi zame umetniški dogodek dar. Je neka svetost v doživetju lepega, velikega, ki nam ga nudi umetnost.« Da o okusih pozabljenih pituralk, ki jim je gostiteljica Tatjana dodala še par kapljic zlata iz svojega oljčnega bara, niti ne govorimo.

Iva Sivec

Slovenke v ZDA

Razstava v obljubljeno deželo Severna Amerika je vedno veljala za obljubljeno deželo, kamor so se zatekale trume ljudi v upanju, da bodo živeli bolje.

Tudi Slovenci so se tja množično preseljevali, še posebej v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in seveda po letu 1945. V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani že tradicionalno vsako poletje pripravijo razstavo, povezano z izseljenci. Razstava, namenjena Združenim državam Amerike, naslovljena »V obljubljeno deželo - Slovenke v ZDA«, ki je bila na ogled v NUK od 30. junija do 26. novembra 2016, se je v začetku decembra preselila v Vilo Vipolže in obiskovalcem bila na ogled vse do konca januarja 2017. Z namenom, da ne bi pozabili poguma številnih Slovenk, ki so migrirale v ZDA, njihove drznosti in boja s predsodki, predvsem pa njihove vloge pri ohranjanju slovenstva v daljni deželi, so z razstavo prikazane zgodbe izseljenk, poznanih in pa tistih nevidnih žensk, ki so običajno potisnjene v ozadje. Vila Vipolže je v sklopu razstave gostila še dva posebna dogodka, in sicer predstavitev pesmi Ane Praček Krašna, slovenke v Ameriki, ter predstavitev knjige Les Goriciennes, zgodbe Aleksandrink.

Mateja Drnovšček Pomlad 2017 / Briški časnik / 67

Kultura

Nova knjiga o vojnih spominih

Spišem eno povest Knjiga Berila in zapiski o prvi svetovni vojni v Brdih ima namen osvetliti prvo svetovno vojno iz zornih kotov različnih udeležencev, ki so bili po rodu iz Brd. Prvi so bili vpoklicani vojaki, drugi vojni ujetniki, tretji begunci, nekateri pa so ostali doma v zaledju fronte in se srečali z vojaki obeh strani. Po odprtju fronte so Brda zasedli Italijani, po njihovem zlomu pa je Brda ponovno osvojila prodirajoča avstroogrska armada. Zapiskov in spominov je tako na samem teritoriju Brd kot v zasebnih rokah, arhivih in muzejih gotovo še več. Med zasebniki obstajajo številni zapisani spomini, zapiski in zlasti zanimive fotografije. Sama poznam še nekaj družinskih arhivov, vendar sem izbor in objavo zaključila na izbrani točki. Upam, da bo knjiga v prihodnosti doživela svoje nadaljevanje. Obraze mnogih Bricev spoznamo s številnimi fotografijami, zbranimi s terenskim delom na območju Brd. Še zlasti dragocen pa je družinski arhiv Darinke Sirk, ki s svojimi dopisnicami in pismi slika usode vseh že navedenih življenjskih poti: vojakov, beguncev in domačinov, ki so ostali doma.

Pričujoči teksti, fotografije in dokumenti so povezani s spominom na dogodke, kraje in usode Bricev in Brik, v katerih se zrcalijo glavne značilnosti posameznih vlog oseb, udeleženih v vojni. Predstavljenih je šest spominskih zapisov posameznikov. Kot prvi so predstavljeni spomini Oskarja Reye, verjetno nastali na podlagi doživljanja samega avtorja, ki je služil kot vojak v Judemburgu, in podatkov, ki jih je dobil od domačinov iz Kozane. Zaradi navedb polkov, padlih in oseb, povezanih z vasjo Kozana, je v knjigi predstavljen neobjavljen del tipkopisa, povezan s prvo svetovno vojno. Zapis je bil gotovo podlaga za začetni del Reyevih Nepozabljenih Brd. V zapisih so poleg prevladujočega lika slovenskega oziroma briškega vojaka na fronti predstavljene tudi manj podrobno opisane usode domačinov, ki so se uspeli izogniti begunstvu v Italiji, in tistih, ki so to doživeli. Izpostavljeno je pereče vprašanje in nezaupanje do morale žensk. Te so z vpoklicem mož, odhodom v begunstvo ali skrbjo za ostale člane v družini popolnoma prevzele vodstveni položaj in sprejemale odločitve.

Spominski zapisi Frančiške Oblak iz Kojskega podrobno opisujejo začetek vojne, potovanje skupine beguncev iz Kojskega do mesta Cimini in po desetih mesecih v Vilanovo. Slednji je bil že objavljen na razstavi in v istoimenski knjigi Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945. Zapiski Frančiške Oblak so spominski vir in prikaz stiske briškega človeka, ki je moral zapustiti dom in vse, s čimer se je preživljal, ter oditi v negotovost begunstva. Sledijo trije krajši zapiski posameznikov, ki so vojno doživljali kot civilisti vsak na svojem domu.

Anton Markočič je opisal spomine na svoje otroštvo v Slapniku. To je bil od fronte sicer oddaljen in odmaknjen del Brd, ki je služil počitku in okrevanju italijanskih vojakov. Anton Markočič je zapustil rodne kraje in se posvetil redovnemu življenju. Svoj življenjepis, v katerem je prvi dve strani namenil svetovni vojni, je poslal sorodnikom in ga sedaj hrani nečakinja Diana Klaut. Za razliko od vtisa, ki ga dobimo v kroniki Dore Sirk, da so bili italijanski vojaki prijazni in so poskušali vzpostaviti dobre odnose s civilnim prebivalstvom, Anton prikaže odnose v Kožbanskem kotu kot napete, polne strahu in nezaupanja. Kljub grožnji, ki jo je zanje predstavljala tuja vojska, so domačini začutili sočutje do vojaških enot, ki so izčrpane in demoralizirane odhajale v boj ali se temu celo upirale. Dora Obljubek je opisala prihod in sožitje z italijanskimi vojaki v Višnjeviku, v sosednjem Gradnem pa je vikar Janez Podobnik sprva v nemški kurzivi, vidno v strahu pred italijanskimi vojaki, zapisoval novice in opažanja v glavnem v povezavi z vojaškimi dogodki na fronti ter s prihodi novih italijanskih oddelkov v Gradno. Družinski arhiv Darinke Sirk sestavlja sklop dopisnic in pisem družine Obljubek iz Krasnega, ki so sami po sebi izpovedni in ne potrebujejo komentarja. Eden glavnih piscev in prejemnikov pisem je Stanislav – Stanko Obljubek, ki je bil sin hišnega gospodarja Franca Obljubka. Stanko je Pomlad 2017 / Briški časnik / 68

kot prostovoljec vstopil v vojsko in bil dodeljen v 97. pešpolk. Udeležil se je bojev v Galiciji in padel v vojno ujetništvo. Največ sta si dopisovala sestra in brat, Milka ter Stanko. Berilo zaključuje najobsežnejši sklop zapiskov Bruna Podveršiča, ki ne predstavljajo avtorjevih lastnih spominov. Bruno Podveršič ni doživel prve svetovne vojne, saj je bil rojen leta 1926. O dogodkih sta mu pripovedovala njegov oče in stric ter številni posamezniki, ki jih je v okviru službovanja in kako drugače spoznal po drugi svetovni vojni. Iz vseh spominskih zapisov odsevajo različni pogledi in doživljanje enakih situacij: sobivanje z italijanskimi vojaki je bilo za enega sožitje, za drugega prisila, vendar je potekalo sorazmerno dobro, za tretjega pa trajajoča “nočna mora”. Posamezniki lahko na različne načine dojemajo in doživljajo isto situacijo. Zapisani spomini dokazujejo tudi dejstvo, da se spominjanje spreminja skozi čas skupaj s spremembami v družbi in usodami posameznikov v njej. Kot urednica knjige se zahvaljujem vsem posameznikom, ki ste posodili svoje gradivo, sedaj objavljeno v tej publikaciji.

Tanja Gomiršek

Kot utrinek krajša zgodba iz knjige: Ujetnik (Bruno Podveršič)

Zelo redki so bili naši vojaki v strelski liniji na Krasu med skalami: zelo malo jih je bilo, zato pa so se morali pametno razporediti, da so obvladali prostor eden do drugega. Italijanov je lahko bilo kot listja in trave in so kar gomazeli v napad preko vseh ovir. Zato so bili lahka tarča našim puškam in strojnim puškam. Kjer je ropotal »schwarzlose«, se je grmadil kup trupel zelencev, ki so jih gonili orožniki v smrt.

Med temi branitelji je bil tudi Sirk Ignac ali po domače Nac Nježnov iz Slavč. Majhen možic, ki je imel v sebi ogenj, neverjetno okreten, živ in se je z nekim posebnim zadoščenjem boril proti Lahom, zahrbtnim in verolomnim napadalcem. Tako je bil zaverovan v »podiranje« napadalcev, da ni opazil, da se je ognjena linija nekako zamajala in sta mu dva Italijana prišla za hrbet. Hipoma sta ga popadla od zadaj za roke, ga dvignila s tal in ga vlekla proti svoji liniji. Njegova puška je ostala na tleh tam, kjer je ležal, in v trenutku se je zavedel, da je ujetnik teh osovraženih Lahov. Samodejno je poskusil iztrgati se, a Italijana sta ga krepko držala. Nato je udarilo kot strela z jasnega. Še preden je zaslišal dva strela za sabo, sta se vojaka, ki sta ga vlekla, zgrudila in ostal je sredi meteža sam. V trenutku se je zavedel, da so ga kameradi rešili: stekel je nazaj na svoje mesto in se ulegel. Zgrabil je za puško, ki je ležala prav tam in začel premišljeno streljati na napadajoče Italijane. In podiral jih je, prepričan, da ga desni in levi kamerad varujeta pred morebitnim vdorom napadalcev.

Kultura Občina

Predstavitev knjige dr. Egona Pelikana

Tone Kralj in prostor meje 4. marca 2017 je bila v Hiši kulture Šmartno predstavljena knjiga zgodovinarja dr. Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje, ki govori o ustvarjanju slikarja in kiparja Toneta Kralja med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Svoje poglede na delo Toneta Kralja sta ob avtorju predstavila tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec in urednik Cankarjeve založbe dr. Tine Logar. Tone Kralj je dejansko fenomen. V prostoru, ki ga je na eni strani omejevala rapalska meja, na drugi pa slovenska etnična meja, je v cerkvene poslikave vnašal elemente, ki so fašizem in nacizem označevala izjemno negativno, trpeči slovenski narod pa je upodabljal v pozitivnih svetopisemskih vlogah. Zgodovina si danes postavlja težko vprašanje, kako Toneta Kralja in njegovih narodnozavednih del v cerkvah na Primorskem fašisti niso nikoli odkrili. S temi deli je Tone Kralj evropski fenomen.

Borut Bašin

Literarni natečaj za kratko zgodbo

Do 8. maja 2017 je odprt nagradni literarni natečaj za kratko zgodbo na temo Nove Gorice, posvečen 70-letnici Nove Gorice – za trajen in dragocen odsev sodobne identitete mesta.

Izbrane prispele zgodbe, ki morajo imeti razpoznaven okvir novogoriških posebnosti, bodo objavljene v posebnem literarnem zborniku NOVA GORICA KOT PRIZORIŠČE ZGODB, najboljše tri pa bodo tudi prebrane in nagrajene na zaključnem večeru literarnega natečaja v septembru. Besedilo natečaja je v celoti objavljeno na spletnih straneh organizatorjev (JSKD, ZKD Nova Gorica, MONG).

Koncert Kvinteta Kvartin z gosti

Navdušili z ubranimi glasovi meje

Likovni natečaj za tematsko razstavo Tema ČRTA NA VELIKEM FORMATU je ponujena kot izziv, ki lahko ustvarjalcem razširi likovno in miselno obzorje ter jih spodbudi k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. Do 1. septembra 2017 je možna internetna prijava, likovna dela se bo sprejemalo od 6. do 15. septembra 2017 v Točki – ZKD Nova Gorica (Gradnikove brigade 25).

Izbrana dela bodo predstavljena na regijski razstavi za severno Primorsko oktobra v Idriji, najboljša dela pa se bodo potegovala za državno razstavo v letu 2018. Besedilo razpisa s pogoji za sodelovanje in sistem izbora sta objavljena na spletni strani JSKD.

Informacije:

Javni sklad RS za Kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, 05 335 18 50 in 05 335 18 52 oi.nova.gorica@jskd.si; www.jskd.si

Zadnje decembrske dni nas Kvintet Kvartin že tradicionalno razveseljuje s koncertom. V goste na oder dobrovskega gradu so povabili še Martino Kocina, Franka Rejo in ansambel Agronavti, ki je ob tej priložnosti obeležil 40 let delovanja. V nabito polni viteški dvorani gradu Dobrovo so zbrane navdušili s prijetnimi melodijami in ubranimi glasovi.

Fotografija: Andrej Colja Pomlad 2017 / Briški časnik / 69

Šport

Planinsko društvo Brda

Obisk okoliških krajev Planinci smo tudi v zimskem času aktivni. Resda v visokogorje ne gremo, zato obiskujemo okoliške kraje. V mesecu novembru smo se podali v Čičarijo.

Ostrič ali Žabnik

Kam v tem oblačnem, turobnem dnevu? Ja, tja, kamor je organiziran pohod - na Ostrič. Kje pa je ta Ostrič, nam neznan hrib? Pogledam na zemljevid in ugotovim, da je v Čičariji.

Pokrajina je precej neznana, čeprav ni daleč od nas. Čičarija je kraška pokrajina v SV delu Istre. Preko nje se vlečeta dva vzporedna hrbta. Osrednji in najvišji del pokrajine je Slavniško pogorje, na hrvaškem delu je najvišji Orljak. Višje vzpetine so polne kraških vrtač in brezen. V celoti je to pusta pokrajina z veliko sredozemskega grmičevja, nad 800 višine prevladujeta bukev in jesen, pod to višino pa tudi drugi listavci. Čičarija je ena najskromnejših slovenskih pokrajin, kar je predvsem posledica pomanjkanja vode. Prebivalci se imenujejo Čiči. Naše izhodišče je bilo nad vasico Zagrad v smeri Ostriča. Hodili smo po travnatih pobočjih, obdanimi s posameznimi drevesi, povečini borom, izredno veliko je tudi brinja. Od tu prihaja odličen brinjevec. Gmajne so ograjene za pašnike. Pričakovali smo, da se bo v ogradah pasla drobnica, videli pa smo le konje, ki so nas pozdravljali z mahajočimi repi. Pogledovali smo proti vrhu Ostriča, ki ga je zakrivala megla. Vseeno smo se podali na 1056 m visok vrh. Žal smo bili prikrajšani za razgled. Mrzel kraški veter nas je hitro spodil. V zavetrju smo si vzeli čas za malico. Nadaljevali smo pot, megla se je razkadila, vrh Medvižice smo izpustili in se povzpeli na najvišji vrh Glavičorka (1083 m).

Imeli smo čudovit pogled tako na Hrvaško kot našo Istro. Steza in širok kolovoz z oznakami sta nas peljala na strmo pobočje Male Plešivice. Od tam smo se spustili in nadaljevali v smeri vasice Zagrad, kamor smo se krožno vrnili do izhodišča. Vasici Golac in Zagrad sta manj kot 10 km oddaljeni od glavne ceste, pa vendar se vidi, kako so prebivalci po vojni zapuščali domača ognjišča. Danes se nekateri vračajo in obnavljajo stare hiše, novih skoraj ni. Prijeten dan smo z odličnimi njoki in kozarčkom terana zaključili v obnovljeni turistični kmetiji.

Pohod ob meji brez meje

Decembra smo organizirali že 10. pohod ob meji brez meje.

Trasa pohoda je vsako leto drugačna, saj skušamo zajeti kar največ vasi na naši briški kakor tudi na italijanski strani. Zbrali smo se v vasi Neblo – na Križadi, v prostoru vaške skupnosti. Zunaj je bilo strupeno mrzlo, zato sta bila pohodnikom na voljo topel čaj in šilce domačega. Da pohodniki radi pridejo v Brda, kaže število udeležencev. Lansko leto smo jih našteli 86, letos pa kar 130. Letošnji pohod je na italijanski strani potekal po občini Dolenje.

Potrebno je povedati, da je po podpisu Rapalske pogodbe celotna pokrajina pripadala kraljevini Italiji. Vasici Neblo in Hruševlje sta spadali v občino Dolenje. Raba slovenščine je bila odpravljena na sodiščih in uradih, v šolah, ukinjena so bila vsa slovenska društva in organizacije. Slovenščina se je ohranila le v cerkvi. Življenje je bilo vse prej kot lepo, prebivalci so občutili močan italijanski nacionalizem ter politično in kulturno zatiranje. Tudi po 2. svetovni vojni je za življenje ob meji veljal poseben režim. Za gibanje v obmejnem pasu je bilo potrebno posebno dovoljenje, prehod meje je bil omejen. Težave so občuPomlad 2017 / Briški časnik / 70

tili predvsem kmetje, ki so imeli zemljo v Italiji. Padca meje smo se zelo razveselili vsi Brici, ki živimo tik ob meji. Žal pa v teh vaseh na italijanski strani, razen morda pri nekaterih starejših prebivalcih, slovenske besede ni več slišati.

Odpravili smo se v smeri Hruševlja, čez zaselek »Boršt«. Pri domačiji Beč smo se spustili v dolino, prečkali potok Korn in že smo bili na italijanski strani Brd. Mimo vinogradov smo se povzpeli v vas Lože (Lonzano) do cerkvice svetega Jakoba Starejšega. Žal je bila zaprta. Po spustu v dolino smo se povzpeli v vas Rutarje (Ruttars). V cerkvi San Vito e Modesto smo si ogledali božične jaslice. Sončno vreme nam je ponudilo enkratne poglede na Brda, Furlanijo in hribovje, ki obkroža te pokraji-

Šport Občina

Planinsko društvo Brda in enotnosti. Tudi letos je bilo zbirno mesto na »Strmcu«. Glede na številčno udeležbo (54) lahko rečemo, da je nočni pohod nekaj posebnega. Žal letos ni bilo polne lune. Večer je bil jasen in ne preveč mrzel. Pot je vsem dobro znana, delno nas vodi po gozdu, delno po travnatih pobočjih. Prav čaroben je bil pogled na prižgane bakle in lučke, ki so se ena za drugo vile v koloni.

Na čelu kolone je Darjo kot vedno vihtel zastavo. Vzdušje je bilo prijetno, ob petju in živahnem kramljanju smo zelo hitro premagovali pot. Na glavni cesti pri odcepu za lovsko in planinsko kočo so se nam z baklami pridružili Božički iz »Kamuna«. Kaj kmalu smo bili na vrhu Korade. Za predpraznično vzdušje je poskrbel Jože z ognjemetom. Večer je v koči z dobro hrano in pijačo v veseli druščini hitro minil. Pri povratku smo opazovali osvetljena mesta in vasi pod nami, nad nami pa temno nočno nebo, posuto s številnimi zvezdami. Večer smo zaključili v vikendu pri Vilkotu in Vesni. Ob zvokih harmonike smo zapeli, zaplesali in nazdravili uspešnemu večeru.

Vrhovlje–Plave–Korada–Vrhovlje

V letošnjem letu smo se 8. januarja podali na tradicionalni pohod Vrhovlje–Plave–Korada– Vrhovlje. V ledeno mrzlem jutru smo se zbrali pri informacijski tabli na Vrhovlju pri Kojskem. Bilo je naše prvo srečanje v novem letu, zato smo si voščili in zaželeli veliko varnih korakov. Odpravili smo se v smeri Sabotina, pri razpotju smo se spustili proti Soči. Mraz je malo popustil, po poti smo se ogreli s toplim čajem. Na poti smo že našli prve trobentice in telohe. Šli smo mimo ostankov kmetije pri Sabotinovih in Sočo dosegli na južni strani železniških galerij. Pot smo nadaljevali po novi kolesarski poti (Solkan–Plave) skozi Prelesje do Plavi. Gostilničarka Karolina nam je v gostilni postregla s kavo in čajem.

Kmalu za cerkvijo, pri zadnji hiši v vasi, se cesta konča in spremeni v kolovoz. Od tu naprej vse do Korade vodi markirana planinska pot. Pot se zmerno in ponekod tudi strmo vzpenja.

Prišli smo do manjšega zaselka Vrtače, kjer nas markacije usmerijo levo med hišami navzgor. Pot se še vedno zmerno vzpenja, deloma po travnatem pobočju, deloma pa skozi gozd. Mimo cerkvice svete Genderce pridemo do najvišje točke Korade.

V koči smo si privoščili daljši postanek za kosilo. Od tam smo se spustili do Vrhovlja, kjer je bil cilj našega podhoda.

Mali Golak

ne. Pri domačinu Sergiu smo imeli daljši postanek. Ponudili so nam topel čaj in brule (kuhano vino). Članice društva smo udeležence pogostile z domačim pecivom. Sledil je povratek na našo stran. Preko Barbane in Fojane smo se spustili do cilja v Neblem. Udeležencem smo pripravili okusen pasulj in kozarček briškega. V prijetnem vzdušju so pohodniki z lepimi vtisi in obljubami za ponovno snidenje v naslednjem letu zapuščali Brda.

Nočni pohod na Korado

Konec decembra smo že drugič pripravili nočni pohod na Korado v počastitev državnega praznika - dneva samostojnosti

Po planu izletov smo se v hladnem nedeljskem jutru odpravili proti Lokvam, ki so bila lepo zasnežena. Tam so nas že čakali kolegi iz Kanala. Zavili smo v smeri Predmeje, vendar smo morali zaradi poledenele ceste naše konjičke hitro parkirati in se peš podati proti Mali Lazni. Za tiste, ki smo imeli dereze, hoja po poledeneli cesti ni bila ovira, za ostale pa je bila potrebna previdnost. Prispeli smo do Male Lazne, kjer so nas table usmerile na gozdno pot proti Golakom. Pot se vseskozi vzpenja. Do koče je bila pot dobro uhojena, proti vrhu pa smo gazili tudi po snegu, nekateri deli poti so bili poledeneli. No, pa smo le prišli na vrh (1495 m). Okusili smo nekaj zimskih radosti, bili pa smo nagrajeni z izjemnim razgledom. Lepo so se videli Triglav, velik del Julijskih Alp, Karavanke in Kamniške Alpe, pod nami pa Primorska s svojim morjem. Začelo je pihati, zato smo se odpravili proti koči, kjer smo si privoščili daljši postanek. Pozno popoldne smo se po krožni poti vrnili do naših avtomobilov.

Vsi smo se strinjali, da ima zimski pohod poseben čar, in se zadovoljni vrnili domov.

Iva Šibav Pomlad 2017 / Briški časnik / 71

Šport

Nogometni klub Brda Dobrovo

Predšolski otroci na igrišču v Vipolžah Da bi okrepil sodelovanje z OŠ Dobrovo, podružnično šolo Kojsko, vrtcem Dobrovo in vrtcem Kojsko, je Nogometni klub Brda Dobrovo zadnje tri mesece lanskega leta gostil predšolske otroke na nogometnem igrišču z umetno travo v Vipolžah.

V Nogometnem klubu Brda Dobrovo so prepričani, da tako sodelovanje omogoči seznanitev otrok z veščinami nogometa in športom nasploh, kar naj bi vplivalo na povečanje števila mladih nogometašic in nogometašev ter na popularizacijo in razvoj nogometa v domačem okolju. Otroci tako spoznavajo klubsko kulturo in etiko, kamor spadajo odnosi med igralci, trenerji in ostalimi, pravila na treningih in tekmah … Otroci so popoldneve preživeli

Otroški parlament

na svežem zraku in z nasmehom na obrazu. Ob podpori lokalne skupnosti bo Nogometni klub Brda Dobrovo tovrstne dogodke tudi letos izvajal vsaj enkrat mesečno.

Nogometni klub Brda se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi druženja z otroki.

Otroci in načrtovanje prihodnosti 15. marca 2017 je v sejni sobi Občine Brda potekal 27. otroški parlament na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Zbrali smo se učenci OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko ter predstavili svoja razmišljanja. Naredili smo predstavitve o svoji prihodnosti, se pogovarjali, v kakšnem svetu želimo živeti, ter razpravljali o pomenu okolja za našo prihodnost. V drugem delu smo izpostavili nekaj žuljev, ki jih opažamo v naši okolici in šoli. Izbrali smo tudi štiri predstavnike za regijski otroški parlament, ki se je odvijal 21. marca 2017 v prostorih novogoriške občine. Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je imel govor ob 70. obletnici občine. Iz vsake šole smo poročali o problemih šole in njene okolice. V drugem delu smo se razdelili v štiri skupine, kjer smo se pogovarjali o sebi in o tem, kakšni želimo postati, o prihodnosti, okolju in vrednotah. Ko smo s pogovorom končali, smo poročali o naših ugotovitvah.

Bilo nama je zelo zanimivo.

Marja Kodermac in Zala Ribolica Pomlad 2017 / Briški časnik / 72

NK Brda

Šola Občina

Osnovna šola Dobrovo

Uspešni nogometaši

Šola v naravi na Krvavcu

V četrtfinalnem tekmovanju v nogometu, ki je potekalo v četrtek, 16. februarja, v Trbovljah, so bili naši nogometaši uspešni.

Uvrstili so se v polfinale državnega tekmovanja.

13. februarja smo šestošolci odšli v šolo v naravi na Krvavec.

Tam smo bili pet dni. Učili ali izboljševali smo svoje smučarsko znanje. Smučali smo kar pet ur na dan, poleg tega smo imeli tudi pouk. V ponedeljek smo imeli predavanje o smučarski opremi, v torek smo šli na sprehod in drsanje po progi, sredin večer smo namenili nočnemu pohodu, četrtkov večer pa plesu.

Veliko smo bili tudi v ski-parku za otroke. Na petkovem, zadnjem kosilu, pa smo dobili tudi priznanja. Na Krvavcu smo se zelo zabavali in vsi smo se naučili smučati.

Tinkara Prinčič, 6. b

Devetošolci obiskali vinsko klet

21. februarja so si učenci 9. razreda v okviru naravoslovnega dne v vinski kleti na Dobrovem ogledali proizvodnjo vina.

Spoznali so vse pomembne faze proizvodnje, si ogledali labo-

ratorij in čistilno napravo. V šoli pa so izvajali eksperimente na temo etanol: destilacija vina, preprost alkotest, alkoholno vrenje ter spoznavali uporabo in kemijske značilnosti etanola.

Pomlad 2017 / Briški časnik / 73

Čestitka

100-letnica Marica Mižigoj

Šivala je tudi za Jovanko Broz 25. februarja je bil v Ljubljani velik praznik, ki so ga bližnji in daljni sorodniki pripravili za Marico Mižigoj. Praznovala je svoj 100. rojstni dan. Čeprav je Marica večino svojih let preživela v osrednji Sloveniji, je prav, da dogodek objavimo v Briškem časniku, saj je bila po rodu iz Goriških brd. Rojena je bila v Medani 25. februarja 1917 pod italijansko zasedbo med prvo svetovno vojno. Medane vojaške oblasti niso izselile. Njena starša sta bila Anton Mižigoj in Karolina Simčič, živeli pa so na Plešivem. Po domače so jim rekli pri Skončevih. Šlo je za številno družino, saj se je zakoncema Mižigoj rodilo kar štirinajst otrok. Poleg Marice še Miroslav (1915), Ferdinand (1919), Emil (1921), Zofija (1922), Marčela (1924), Darko (1926), Aleš (1928), Dragica (1929) in Danijel (1935). Štirje otroci so umrli kot dojenčki.

Danes sta živa le še Marica in Aleš.

Razen Dragice in Danijela so bili vsi rojeni v Medani.

Zaradi fašističnega zatiranja se je zavedna slovenska družina Mižigoj leta 1928 izselila v Jugoslavijo. V Brdih so prodali kmetijo, s prisluženim denarjem pa so si nov dom uredili v Stari vasi pri Krškem.

Tam se je oče Anton pričel ukvarjati s sadjarstvom, ki v tistih krajih ni bilo posebno razvito. Mižigojevi so bili prvi, ki so začeli gojiti breskve in povrtnino, ki je na Goriškem doma. Leta so tekla, otroci

Marica Mižigoj

so zrasli in vsak je ubral svojo pot. Marica se je preselila v Ljubljano, kjer je takoj po drugi svetovni vojni spoznala železničarja Adolfa Bučarja, s katerim se je omožila. V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Andrej, ki zaradi delovnih obveznosti živi deloma v Sloveniji in deloma v Nemčiji, ter Adolf, ki pa že veliko let živi na Havajih v Združenih državah Amerike. Oba sta bila z družinama prisotna na maminem prazniku.

Praznik stoletne Marice se je v jutranjih urah pričel v Plečnikovi cerkvi sv.

Frančiška Asiškega v Šiški. Slavnostne maše se je udeležilo veliko sorodnikov in znancev, ob orgelski spremljavi sta pela znana pevka in pevec, sin Andrej pa je imel daljši nagovor, med katerim se je sprehodil skozi dolgo mamino življenjsko pot. Med drugim je povedal, da je mama kar sedemkrat zamenjala državno tvorbo: rodila se je pod italijansko okupacijo Brd, doživela preboj pri Kobaridu in prihod avstro-ogrske armade, po koncu vojne novembra 1918 pa ponoven prihod Italijanov. Nato je nastopil fašizem in sledila je selitev v kraljevino Jugoslavijo.

Leta 1941 se je v Ljubljani ponovno znašla pod Italijani in nato pod Nemci, potem je veliko let živela v SFRJ in naposled

v Sloveniji. Znala je biti vesela in žalostna, je nadaljeval sin Andrej, zlomljena in pokončna, krhka in granitna, varčna in radodarna, vzvišena, a ne ponižujoča.

Mučila se je s prekrojevanjem očetovih železničarskih uniform v otroške obleke in plašče, od kmetov je kupovala jabolka in jih preprodajala na zagrebškem glavnem trgu, garala je na vrtu, njivi in hiši, da bi družinskim prihodkom pristavila kak dinar ter s tem omogočila sinovoma študij, ki njej ni bil dan. Lepo se je spominjati preteklosti, četudi ni bila vedno lepa in rožnata, niso bile samo medene "cedele", kot bi rekli Brici, je še povedal sin Andrej.

Da je bila odlična šivilja, je povedal tudi Maričin vnuk Čedomir Bučar. Svoj poklic je znala opravljati do te mere, da so k njej prihajali z naročili za obleke tudi znani ljudje. Obleke je šivala med drugim za Titovo soprogo Jovanko Broz. Rada je kuhala, posebno goriško mineštro.

Na rojstna Brda je Marica bila od vedno zelo navezana. Dokler so ji moči dopuščale, je rada prihaja na obisk v Medano. Vpeljana je tudi navada, da se vsako leto Mižigoji in njihovi potomci zberejo na posebnem in množičnem družabnem srečanju (tudi do 100 ljudi) v izbranem kraju v Sloveniji ali v zamejstvu. Dvakrat so bili tudi v Medani, oktobra lani pa je bil shod Mižigojev v Čedadu. Povedati je tudi treba, da je Maričin brat Aleš kljub svojim 88 letom še vedno med vodilnimi kadri v znanem podjetju Medex.

Po maši se je družba s slavljenko zbrala na družabnem srečanju v gostinskem lokalu v Mostah ob Ljubljanici. Na obisk je prišel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je Marici poklonil šopek cvetja in se z njo zadržal ob daljšem klepetu. Seveda ni manjkala torta, z veliko številko 100 na sredini, vsi prisotni pa so Marici zapeli tisto znano: Kolkor kapljic, tolko let ...

Vili Prinčič

90-letnica Marija Sirk

»Sproščam se ob branju knjig« Tako mi je dejala in pojasnila: »Ker imam čas, rada berem, tudi po dve knjigi hkrati. Eno imam v kuhinji, drugo pa na nočni omarici.« Marija Sirk Pomlad 2017 / Briški časnik / 74

23. februarja je Marica dopolnila 90 let. Rojena je bila na Brdicah pri Kožbani, po domače se je reklo pri Hobrivščevih. Od tam je bila njena mama Francka Gabrijelčič, ena od petih hčera, ki je ostala doma. Oče Franc Skubin iz Hlevnika je prišel k hiši za zeta. Rodilo se jima je pet otrok, dva sta umrla v ranem otroštvu.

Sestro je izgubila že pred mnogo leti, brat Izidor pa je umrl lani v 92. letu starosti.

Na Brdicah je končala sedem razredov osnovne šole v italijanskem jeziku.

Spominja se učitelja z imenom Giuseppe

Misel Občina

Primorski duhovniki, kulturni delavci 20. stoletja

Oskar Simčič

Oskar Simčič je bil rojen 4. maja 1926 v Medani. Osnovno šolo v italijanščini je obiskoval v rojstnem kraju, eno leto strokovno-tehnično šolo v Krminu, klasično gimnazijo v Malem semenišču v Gorici (1939), kjer ga je učil slovenščine dr. Anton Kacin med vojnimi leti (1940–1945), v Malem semenišču v Vidmu (Castellerio). Od 1947 do 1951 je študiral bogoslovje v Gorici. V duhovnika je bil posvečen 2. julija 1951 v Gorici.

12. oktobra 1951 je bil imenovan za prefekta v Alojzijevišču v Gorici. Oktobra 1952 je odšel v Rim, da je nadaljeval bogoslovni študij in dosegel 1954 magisterij (licenco) na Teološki fakulteti Gregorijanske univerze. Med študijem je bival v papeškem Lombardskem zavodu. 6. novembra 1956 se je vrnil v Gorico in bil imenovan za kaplana v Števerjanu. 11. aprila 1961 je tam postal župnijski upravitelj. 26. oktobra 1964 je prevzel v soupravo tudi duhovnijo na Jazbinah. 19. januarja 1969 je postal župnik v Števerjanu. Zelo si je prizadeval, da bi v župniji močneje zaživela verska in narodna zavest. V ta namen je bil tu posebno po njegovi zaslugi postavljen župnijski dom, poimenovan po F. B. Sedeju. Ob dušnopastirski službi je poučeval slovenščino v videmskem bogoslovnem zavodu od 1961 do 1969. Od 1964 je predaval moralno teologijo v goriškem bogoslovju, nato še v Trstu in deloma v Vidmu. 25. septembra 1972 se je odpovedal župniji in ponovno odšel v Rim za dopolnitev bogoslovnega študija na Gregorijanski univerzi.

Med študijem je bival v slovenskem papeškem zavodu Slovenik. 19. decembra 1974 je dosegel doktorat iz teologije z disertacijo z naslovom Versko izkustvo in izkustvena govorica v spisih Frančiška Asiškega. Moderator mu je bil znan teolog in pesnik prof. dr. Vladimir Truhlar D. J. Z njim je Simčič navezal prijateljske stike in ga kasneje predstavil slovenski in italijanski javnosti v člankih Mladike: In memoriam V. Truhlarju Trst 1977, L'assoluto nel pensiero e nell'esperienza di V. Truhlar (1987), predstavitev prevoda v italijanščino Truhlarjeve zbirke z naslovom V dnevih šumi ocean.

Nadškof P. Cocolin ga je 1. avgusta 1974 imenoval za kanonika penitenciarija goriškega stolnega kapitlja. V šolskem letu 1975/76 je Simčič sprejel službo kateheta na slovenski klasični gimnaziji – liceju Primož Trubar v Gorici, kjer je bil pet let tudi podravnatelj. Od šolskega leta 1980/81 je bil katehet tudi

na goriškem oddelku ZZT Žiga Zois. Ohranil je mesto prof. moralne teologije na videmski bogoslovni šoli. 14. decembra 1978 mu je nadškof P. Cocolin podelil odgovorno službo škofijskega vikarja za slovenske vernike goriške nadškofije. Simčič je tako skrbel za povezovanje dušnopastirskega dela med duhovništvom in slovenskimi verniki. To nalogo je vestno in uspešno opravljal do smrti nadškofa Cocolina 11. januarja 1982.

Isto mesto je ponovno sprejel 12. septembra 1983 z dekretom nadškofa A. V. Bommarca. 1979 je bil imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču Treh Benečij za zakonske pravde (sedež v Benetkah, od 1986 v Padovi). 17. decembra 1983 je stopil v zbor škofijskih svetovalcev. Kljub mnogim obveznostim se je odločil, da bo skrbel tudi za slovenske vernike v Milanu. Z njimi se je srečeval vsako tretjo nedeljo v mesecu in jim maševal v cerkvi svetega Tomaža. Septembra 1987 se je Simčič odpovedal profesuri verouka na slovenskih državnih šolah in sprejel službo kanclerja, tj. vodstvo goriške nadškofijske pisarne. Zaradi njegove delavnosti in vestnega opravljanja dolžnosti mu je bila tako zaupana nova, zelo odgovorna naloga.

Msgr. Simčič se je uveljavil na Goriškem tudi kot pomemben kulturni delavec. Vrsto let je vodil verska in kulturna srečanja ter predavanja za razne skupine. Pri tem delu je kazal vsestransko in strokovno razgledanost ter dobro poznavanje razmer in problemov današnje družbe. Občasno je pisal študije in članke, ki jih je objavljal v KolGMD in drugih zamejskih publikacijah. V njih je rad razmišljal in preučeval versko življenje v današnji stvarnosti. Precejšnjo pozornost je posvečal tudi moralni in narodnostni problematiki v luči teologije in Cerkve.

Po smrti prof. Dragotina Butkoviča je bil izvoljen za predsednika Goriške Mohorjeve družbe (GMD). Ob 150-letnici Mohorjeve družbe (MD) je tudi GMD prejela odlikovanje tedanjega slovenskega predsednika Milana Kučana. Ob tej slovesnosti se je Simčič v imenu vseh treh MD zahvalil predsedniku za to priznanje. (Življenjepis Oskarja Simčiča je povzet iz knjige Primorski duhovniki, kulturni delavci 20. stoletja. Zbral in uredil je Jožko Kragelj, Izdano v samozaložbi leta 2002.)

90-letnica Marija Sirk »Ker imam čas, rada berem, tudi po dve knjigi hkrati. Eno imam v kuhinji, drugo pa na nočni omarici.« Zufferli, ki je bil iz Asle v Nadiški dolini.

On je znal svoje beneško narečje in se v njem sporazumeval z domačini, v šoli pa je moral govoriti italijansko. Poleg njega sta poučevali še učiteljici Lucia s Sicilije in Lidia Crespi iz Vidma. Vsi učitelji so stanovali na šoli.

Potem pa je ostala doma in pomagala pri delu na kmetiji. Z desetim letom je tudi že prevzela gospodinjstvo, ker je bila mama precej bolehna.

Med vojno je bila vključena v delo mladine. Med tistimi, ki so mlade or-

ganizirali, se spominja Cvetke Simčič iz Šmartnega.

Leta 1960 sta stopila na skupno življenjsko pot z Izidorjem Sirkom iz Noznega. Na Dobrovem ju je poročil matičar Ivan Kobal, cerkveni obred pa je bil v Solkanu. Za udeležence na poroki so najeli manjši avtobus, s katerim so se prevažali. V soboto je bila večerja na Brdicah, v nedeljo pa kosilo v Noznem.

Rodili so se jima trije otroci. Sedaj ima pet vnukov, ki ji že veliko let lepšajo življenje. Od leta 1998 pa je vdova.

Marici je zdravje naklonjeno, kar ji veliko pomeni, da zmore v gospodinjstvu vse opraviti sama in da še lahko uživa v drobnih radostih. V prostem času pa bere knjige. Še pred nekaj leti se je udeleževala medgeneracijskih pohodov na šoli v Kojskem, ko so se tam šolali njeni vnuki.

Za visok jubilej Marici iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika in ji voščimo še veliko let v tako dobrem zdravstvenem stanju in osebnem zadovoljstvu.

Milena Beguš Pomlad 2017 / Briški časnik / 75

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

AM. FILMSKI IGRALEC, KOMIK (RICHARD BERNARD »RED«)

FRANCISCO FRANCO NEKDANJI BOLGARSKI PREDSEDNIK

F

F

ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI (SREDINA OD RIBON)

SRNIN MLADIČ

KEMIJSKA OZNAKA ZA TITAN

MOJSTER LEPEGA SLOGA

S

T

I

L

I

S

T

MAJHEN, HITER IN ŽIVOBARVEN PTIČ IZ JUŽNE AMERIKE

K

O

L

I

B

R

I

IZUMITELJ ŽARNICE (THOMAS ALVA)

E

D

I

S

O

N

MNOŽICA LJUDI NA MAJHNEM PROSTORA, GUŽVA

J

G

POKRIT KMEČKI PROSTOR ZA ORODJE

L

O

TANJA RIBIČ

T

R

VRV, OŽE

O

Ž

A

IME HOKEJISTA ZUPANČIČA

N

I

K

GUNDARS VETRA – LATVIJSKI KOŠARKAŠ

OBOROŽENE SILE DRŽAVE

V

O

STARA MATI, BABICA

P ZDRAVILNA RASTLINA KLAVIRSKA HARMONIKA

A

JACOB GRIMM NEVARNA MORSKA ŽIVAL

R

M

A

N

ATA

O

Č

E

R

E

Č

J

S

K

A

STVAR, PREDMET VODNI VRTINEC

ALGE IN PLAVAJOĆE RASTLINE NA STOJEČI VODI

O

K

R

A

K

PREDPIS ZA POTEK SLOVESNOSTI, OBREDA

SLOVENSKA NOVINARKA IN PISATELJICA (OPERACIJA DIREKT)

PODPLUTBA, MODRIKASTA LISA NA KOŽI

M

O

D

R

I

C

A

RIMSKI POZDRAV

A

V

E

P

E

N

RICHARD BERNARD »RED« SKELTON – AM. KOMIK

PRIKAZ JEZUSOVEGA ROJSTVA OB BOŽIČU

SIBIRSKI VELETOK

SL. SMUKAČ PETER LUDOLFOVO ŠTEVILO (3,14)

Pravilna gesla nagradne križanke 85. številke Briškega časnika so: ST, SKLADAČ, VIOLINA, ADVENT, TREN, IR, INTIMA, OČI, TON, TAJMING, ANAIS, IMOLA, BOMBNIK, IKAR, PU, ČL, EROT, JOZSOF, EPI, DAH, NALOGA, BJ, EV, RAČUNAR, ŠČETINA, ČAR, KEŠ. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali JORDANO BUŽINEL, Vipolže 1, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Občina Brda poklanja knjigo Gregorja Božiča Sadje sonca. Nagrajenka naj nagrado prevzame na tajništvu Občine Brda.

Podrobneje smo knjigo Sadje sonca že predstavili v Briškem časniku. V monografiji je opisano bogastvo starih briških sadnih sort.

V uredništvu smo vam pripravili novo, pomladansko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 20. maja 2017. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Čestitka

Vesele velikonočne praznike vam želi uredništvo Briškega časnika

SPEVOIGRA ZNANSTVENIK, KI UPORABLJA EMPIRIČNE METODE

O

P

E

R

A

J

E

N

I

S

E

J

A

M

ROBERT ENGLARO

AMERIŠKI PESNIK POUND (IZ ČRK BESEDE REZA)

MARKO URŠIČ

ANDREJ MIKLAVC

M

U

DOLGA VRSTA LJUDI, PROCESIJA, OBHOD

S

P

R

E

V

O

D

AVSTRIJSKO MESTO NA ŠTAJERSKEM

L

I

E

Z

E

N

SL. NOVINAR KANONI (KONEC BESEDE NAČRT)

KEMIJSKA OZNAKA ZA IRIDIJ

I

R

R

T

I

Č

IZDELOVALEC CIGAR

C

I

G

A

R

A

R

IZPITJE NA DUŠEK

E

K

S

NIZEK ŽENSKI GLAS

A

L

T

Pomlad 2017 / Briški časnik / 76

MAJHEN RT GREGOR STRNIŠA

LATVIJSKI KOŠARKAR (GUNDARS)

Naslov:

Obvestilo Kdor želi v Briškem časniku objaviti čestitko z življenjsko zgodbo za 90. ali 100. rojstni dan ter okroglo obletnico poroke, naj to sporoči Mileni Beguš (031 266 321) ali po elektronski pošti: briskicasnik@gmail.com.

Z veseljem vas bomo obiskali in objavili vaše spomine.

Uredništvo