Briški časnik - številka 83, poletje 2016

Tema trimesečja:

50 LET PRAZNIKA ČEŠENJ

ŠTEVILKA 83 • LETNIK 20 • POLETJE 2016

Ob izidu Občina

50 let Praznika češenj Veliko pomembnih dogodkov je zaznamovalo Brda v zadnjem trimesečju, krona vseh pa je bil letošnji zlati slavljenec – Praznik češenj. V Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so nam ob petdesetletnici največjega briškega dogodka pripravili nepozabno praznovanje, ki ga je žal krojilo slabo vreme. Na slavnostni seji so podelili naziv častnega občana, ki je tokrat upravičeno pripadel Darinki Sirk, med drugim tudi pobudnici in organizatorki prvega Praznika češenj. Opus njenega življenjskega dela je nedvomno prispeval k vsestranskemu razvoju Brd, še vedno ljubeče skrbi za ohranjanje narodove dediščine, vzorno je opravljala pedagoško delo in ima vedno human pristop do vsakega človeka. Na slavnostni seji smo slišali, da njena požrtvovalnost nima meja in da nam daje zgled, kako neizčrpno bogato je lahko življenje in kako lepo je, če se človek nesebično razdaja. V tej številki Briškega časnika vam predstavljamo Darinko Sirk kot pobudnico in ustanoviteljico Praznika češenj, v naslednji številki jo bomo ponovno obiskali in se razpisali še o njeni čudoviti osebnosti, ki pušča bogate sledi na naših tleh.

Z veseljem smo zapisali, da so se Brici ponovno vrnili na Dunaj in čestitamo nogometašem za uvrstitev v drugo ligo. Vila Vipolže je gostila številna dogajanja, ki so ponesla ime Brd v mednarodne vode, osnovnošolci so nas razveselili na številnih tekmovanjih, oljkarji in vinarji so ponovno posegli po visokih odličjih, prisluhnili smo tudi Svirelu, ki se uvršča med največja mednarodna glasbena tekmovanja v Sloveniji in enega največjih v tem delu Evrope. Ponosni smo, da so tudi Brda prizorišče tega festivala.

Tik pred zaključkom redakcije sta se zgodila še dva pomembna dogodka, o katerih bomo pisali v naslednji števki. Sanjali smo v Medani, Vipolžah in Šmartnem, v Gradnem pa so sprejeli novomašnika dr. Janeza Jurija Arneža, ki je v to župnijo po več kot 100 letih prinesel novo mašo.

Zakorakali smo v poletje, v čas počitnic. Želim vam, da bi si nabrali moči za jesenske podvige. Mi pa vam že pripravljamo nove zgodbe, s katerimi vas bomo razveselili v jesenski številki Briškega časnika.

Lucija Prinčič Terpin, vaša odgovorna urednica

Po sto letih ponovno na Dunaju

Dunajski župan očaran nad briško češnjo in Brici Da bo briška češnja po dolgem stoletju ponovno prestopila prag avstrijskih dvorov, smo napovedali že v začetku pomladi.

Da pa bo s svojim kraljevskim šarmom popolnoma očarala dunajskega župana dr. Michaela Häupla in visoke goste slovenskega veleposlanika na Dunaju dr.

Andreja Rahtena na posebni slovesnosti ob petindvajseti obletnici samostojnosti Slovenije, je bila le skrita želja, ki se je uresničila.

(Nadaljevanje na 2. strani)

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2650 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Na naslovnici Darinka Sirk, častna občanka Brd Foto: Andrej Colja

Poletje 2016 / Briški časnik / 1

Občina

Po sto letih ponovno na Dunaju

Dunajski župan očaran nad briško češnjo in Brici ske kleti Goriška brda je briški delegaciji obljubil, da bo Brda gotovo obiskal. Briško uradno delegacijo je torej vodil slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, pogovora z dunajskim županom pa sta se udeležila še Jan Ciglenečki, direktor predstavništva Slovenske turistične agencije v Avstriji, in umetnica Eva Petrič, ki ravnokar razstavlja v avstrijski prestolnici.

Med sproščenim pogovorom so se sogovorniki dotaknili vezi med obema državama, posvetili pa so se ravno briški pokrajini, večstoletni vinogradniški in sadjarski tradiciji, odprti meji med Brdi in Colliom, sodelovanju z avstrijsko Koroško, še posebej Celovcem. Sicer pa je župan Franc Mužič dunajskemu kolegu izrazil željo (mimogrede, županujeta enako dolgo let), da bi se briške češnje po dolgem stoletju ponovno prodajale v avstrijski prestolnici. Morda že prihodnje leto. Je pa briški župan svojemu naboru priznanj dodal novo. Župan Häupl mu je v znamenje prijateljskih vezi med občinama in v spomin na praznovanje izročil zlato medaljo mesta Dunaj.

Popoldne v Rdeči dvorani dunajske Mestne hiše, zvečer v sobanah združenja industrialcev

Bilo je rano ponedeljkovo jutro, le dan po osrednjem delu letošnjega jubilejnega 50. Praznika češenj, ko se je na Dobrovem zbrala pestra briška druščina (župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda s sodelavci, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec s sodelavci, predstavniki Vinske kleti Goriška brda, članice Društva briških žena in deklet in gostinski ponudniki) in se odpravila na petsto kilometrov dolgo pot do Dunaja, kjer so nato kot izključni slovenski enogastronomski gostitelj razvajali goste ob slovesnosti slovenskega veleposlaništva ob pomembni prelomnici samostojnosti slovenske države. Na Dunaju se jim je pridružil tudi predstavnik koroških Slovencev, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk in župan občine Globasnica ter predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Adria – AACC v Celovcu Bernard Sadovnik, ki je, spomPoletje 2016 / Briški časnik / 2

nimo, ob lanski slavnostni seji županu Francu Mužiču predal prestižno Kugyjevo priznanje.

Predaja češenj obudila pred stoletjem prekinjeno vez med Brdi in Dunajem Nekoliko utrujeni od pestrega junijskega dogajanja ob Prazniku češenj in žal neugodnega vremena, ki je marsikateremu prazničnemu dogodku odvzel pozornost, so vseeno s tipičnim briškim ponosom in elanom Brda predstavili v vsej svoji očarljivosti. Dokaz za to je bil že sprejem pri dunajskemu županu dr. Michaelu Häplu v Rdečem salonu dunajske Mestne hiše, kjer je Mužičev dunajski kolega vsem prisotnim ponujal podarjene briške češnje, sam pa skoraj pozabil kakšno pozobati.

Ob podarjeni rdeči žlahtni kapljici Vin-

Le nekaj ulic stran od Mestne hiše, v Haus der Industrie, se je v večernih urah na sprejemu slovenskega veleposlaništva na Dunaju ob petindvajseti obletnici slovenske državnosti – to je bil vrhunec široke palete dogodkov, ki jih je veleposlaništvo pripravilo v tem letu –, zbralo kar 400 visokih gostov. Sprejema, ki ga je veleposlaništvo organiziralo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju ter s podporo Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA in Slovenske turistične organizacije na Dunaju, so se udeležili številni člani diplomatskega zbora, poslovneži, predstavniki medijev ter v Avstriji živeči Slovenci kot tudi gostje iz Slovenije, avstrijske slovenske Koroške, slovenski umetniki in študenti na Dunaju ter od drugod.

Briške češnje, češnjev zavitek, pita, vino ter pršut so zadovoljili še tako zahtevne sladokusce. Promocija Brd, ki ji je v veliki meri pripomogel slovenski veleposlanik dr. Rahten (njegova soproga je briških korenin), je bila torej zelo uspešna in bržkone bomo v naslednjem letu tudi v avstrijski prestolnici lahko zaslišali vzklike: »Briške češnje, Kirschen aus Brda!« Erika Koncut

Občina

14. seja Občinskega sveta Občine Brda

Poletje bo v znamenju velikih investicij Čeprav je bilo predvideno obravnavanje odlokov o prometni ureditvi in signalizaciji ter rabi javnih površin v Šmartnem preloženo na naslednjo sejo, je bila štirinajsta seja investicijsko obarvana. Svetniki so najprej obravnavali letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih za preteklo leto ter izvedbeni načrt za tekoče leto. Poročilo o poslovanju v preteklem letu je predložil Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport. Največ pozornosti je prevzel v juniju predviden začetek rekonstrukcije križišča v središču Dobrovega in ureditve parkirišč.

Poročilo o energetskem prihranku v preteklem letu in o načrtih za letošnje leto je podal direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA. Prav slednja je pooblaščena za izvajanje tovrstnega akcijskega načrta v občini Brda. Kot je pojasnil direktor Rajko Leban, je manjši prihranek v podružnični šoli Kojsko v primerjavi s stavbo matične šole Dobrovo in občinsko stavbo treba pripisati majhnosti in manjši rabi objekta. Objekt v Kojskem je bil namreč saniran z ovojem le na delu stavbe, medtem ko je bila na občinski stavbi opravljena celovita sanacija. Obravnava poročila je na plano prinesla vprašanje obnove medanskega zadružnega doma. Leban je svetnikom pojasnil, da je bila pred časom oddana

prijava za tehnično pomoč za energetsko sanacijo. Po nekaterih ocenah bi za sanacijo celotnega doma potrebovali okrog pol milijona evrov, vendar natančne številke bodo znane, ko bo občina prejela vso dokumentacijo.

V začetku poletja se bodo zagotovo začela dela v središču Dobrovega, ki je zelo obremenjeno z vsakodnevnim tranzitom potnikov. Občina bo v sklopu ureditve rekonstrukcije križišča v središču naselja, ki ga bo izvedla Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, uredila javne površine, za katere je pristojna, in sicer pohodne in površine, namenjene parkirnim mestom. S tem se bo povečala splošna prometna varnost, videz kraja in naselje bo postalo pešcem bolj prijazno.

Vrednost investicije po stalnih cenah znaša nekaj čez tristo tisočakov, investicija pa bo v celoti izvedena v letu 2016.

Sicer pa se bo v okolici Dobrovega kot tudi v Gornjem Cerovem saniralo posedke in usade. Investicija je potrebna, kot so pojasnili v Oddelku za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije, ker je vozišče na omenjenih odsekih dotrajano in zato slabo prevozno zaradi drsenja cestišča. Poleg tega je treba v sedanjem stanju izvesti veliko vzdrževalnih del, na vozišču nastajajo luknje in udori, ne nazadnje je ogrožena varnost udeležencev v prometu. Občina bo tako sanirala tri nevarne odseke v Gornjem Cerovem, na odseku Dobrovo–Medana pa območje plazu. Dobrih 50 tisočakov vredna investicija bo v celoti izvedena v letu 2016.

Za uspešno zgodbo lahko štejemo Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je v preteklem letu zabeležil trend rasti na skorajda vseh frontah. Obisk spletne strani www.brda.si in TIC-a se je v preteklem letu znatno povečal, ravno sle-

dnji je prejel pohvalo, da se uvršča v sam vrh najbolj organiziranih TIC-ev v Sloveniji. Na novo so realizirali nekatere letake, med temi brošuro o Brdih kot Evropski destinaciji odličnosti v Sloveniji za leto 2015. Sicer pa so v preteklem letu zabeležili nekaj več kot 28 tisoč nočitev, torej v primerjavi z letom 2014 kar 40-odstotno rast. V preteklem letu so se udeležili 14 sejemskih dogodkov tako doma kot v tujini, realiziranih je bilo tudi veliko objav v tujih medijih. Glede področja mladine je direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec pojasnila, da so naredili veliko korakov naprej. Izvedenih je bilo veliko dogodkov, ki vključujejo otroke in mladino, med katerimi so Svirel, Mednarodni nogometni turnir, Sanje v Medani in Šmartno pravljična vas. Povečali bodo tudi promocijske aktivnosti na spletnih medijih, saj skoraj tretjina gostov za Brda izve ravno preko teh. V novem programskem obdobju se, kot je še napovedala Novak Samčeva, obeta realizacija številnih skupnih projektov z Avstrijo kot tudi Italijo.

Ravno tako Zavod krepi vezi z OŠ Dobrovo, novogoriškim Mladinskim centrom in mladinskimi društvi v Brdih. Uspešno delovanje Zavoda v preteklem letu, ko so bile aktivnosti v veliki meri skoncentrirane na prevzem v upravljanje in odprtje Vile Vipolže, je na seji pohvalil tudi župan, ki je obenem dejal, da so ti rezultati plod dolgoletnih vztrajanj in vlaganj ter plod prizadevanj številnih ljudi.

Svetniki so nato imenovali še predstavnika v svet Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in v senatih za reševanje pritožb zoper policiste. V prvega je bila imenovana Maruša Mugerli Lavrenčič, v drugega pa Mark Jakin.

Erika Koncut

Osnovna šola Dobrovo

Najuspešnejši devetošolci Župan Občine Brda Franc Mužič je v sredo, 22. junija, ob zaključku šolanja sprejel učence, ki so tekom svojega devetletnega šolanja najbolj prispevali k ugledu Osnovne šole Dobrovo. Šestnajsterico uspešnih učencev so sestavljali Rok Vuga (Kozana), Kristjan Čuk (Biljana), Gaja Velušček (Vipolže), Ula Simčič (Biljana), Maja Makorič (Dobrovo), Eva Mavrič (Šlovrenc), Matevž Prinčič (Ceglo), Žak Pušnar (Dolnje Cerovo), Ana Lesica (Brdice pri Neblem), Tilen Mavrič (Vrhovlje pri Kojskem), Matija Maj Štekar (Snežatno), Lara Sirk (Biljana), Hana Golob (Drnovk), Sara Ambrož (Kojsko), Hana Konjedic (Hum) in Luka Bilić (Slavče).

Uspešnim devetošolcem iskreno čestitamo in želimo še veliko uspešno prehojenih študijskih in poklicnih poti.

E. K. Poletje 2016 / Briški časnik / 3

Občina

15. seja Občinskega sveta Občine Brda

Jedro Šmartnega kmalu odrešeno pločevine Le nekaj dni po zboru krajanov v Šmartnem so na 15. redni seji odloka o prometni ureditvi in signalizaciji ter rabi javnih površin v jedru prenovljene srednjeveške vasice prvič uradno obravnavali tudi briški svetniki. Ravno tako prvič so odločali o letnem programu občine Brda na področju športa. Poročilo o delu v preteklem letu je podal tudi nadzorni odbor. »Varnostna problematika se v Brdih umirja,« je bilo slišati med poročanjem Policijske postaje Nova Gorica o varnostnih razmerah v briški občini. Kot je svetnikom pojasnil Menard Kravanja, pomočnik komandirja novogoriške policijske postaje, so v preteklem letu zabeležili upad premoženjskih kaznivih dejanj, ravno tako ocenjujejo kot ugodno stanje javnega reda in miru. V letu 2015 so zaznali upad kršitev v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah, bilo je tudi manj nasilnih in drznih vedenj.

Manj pozitivno je področje prometne varnosti, saj se je število obravnavanih prometnih nesreč povečalo, ena se je končala s smrtnim izidom. Sicer pa sodelovanje z lokalno skupnostjo, civilno zaščito, medobčinskim redarstvom in Občino Brda ocenjujejo kot zelo dobro. So pa svetniki opozorili na problematiko preprodajanja prepovedanih drog in na lokacije, kjer do teh prihaja. Policijo so zaprosili za poostren nadzor teh okolišev.

Novogoriška Komunala, ki na območju briške občine izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov, je na 15. seji predlagala nove cene gospodarske javne službe za zbiranje in obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov kot tudi za odlaganje ostankov predelave oziroma odstranjevanje tovrstnih odpadkov. S prvim januarjem letošnjega leta mora Komunala mešane komunalne odpadke voziti na obdelavo in odlaganje le v ustrezno registrirane Centre za ravnanje z odpadki, kar posledično pomeni povišanje stroškov.

Zaradi nižje količine zbranih komunalnih odpadkov v letu 2015 Komunala načrtuje za predlagano predračunsko obdobje mesečno nižje količine zbranih mešanih komunalnih in povišane količine zbranih bioloških odpadkov, predvideva pa tudi, da se bo v povprečju odložilo 52 odstotkov vseh v obdelavo oddanih komunalnih odpadkov. Komunala bo na računih izstavljaPoletje 2016 / Briški časnik / 4

la tudi dobropise za preveč plačano takso za obremenjevanje okolja iz preteklosti, in sicer na podlagi novega normativa za odlaganje 6,04 kg po nespremenjeni ceni 0,05 €/kg, do vrnitve celotne vrednosti. Predlog spremembe cene pomeni povišanje skupne cene v višini 14,26 odstotka v primerjavi s trenutno ceno. Nominalno prestavlja predlog povišanja 0,7 €/osebo/mesec oz. 5,6 € za štiričlansko gospodinjstvo v dvomesečnem obdobju, kot uporabniki prejemajo račune.

Novosti se obetajo tudi glede rabe javnih površin v jedru prenovljene srednjeveške vasice Šmartno. Svetniki so namreč prvič obravnavali odloka, ki urejata prometno ureditev in signalizacijo ter rabo javnih površin. »Ceste, predvsem tiste znotraj obzidja, so zelo ozke in večinoma omogočajo prevoznost le enemu vozilu. Pešci in otroci so ogroženi, ker ni definiranih območij za peš promet in za motoriziran promet.

Poleg tega se v naselju širi turistična in gostinska dejavnost, ki prav tako zahteva urejenost javnih površin. Prav tako je treba poskrbeti za parkirišča. Dobra praksa v razvitih in naprednih deželah je, da se avtomobili selijo zunaj starih vaških jeder ali kulturnih spomenikov in se te površine namenijo predvsem pešcem z omogočanjem dostave. Zato je treba urediti dodatna parkirna mesta zunaj obzidja,« je svetnikom pojasnil Dejan Rusjan, vodja Oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije. Odlok o prometni ureditvi in signalizaciji v Šmartnem tako območje prometnih površin javnih poti razdeljuje na tri območja, in sicer na območje omejene hitrosti, na katerem je hitrost omejena pod 30 km/h, na območje za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je prepovedana vožnja z motornimi vozili, razen vozil stanovalcev, ki prebivajo znotraj obzidja ter dostavnih vozil, servisnih vozil, vozil javnih služb, intervencijskih vozil in vozil invalidnih oseb, in še na območje za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa, kjer je dovoljen samo promet pešcev. Kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev (otroški vozički, invalidski vozički) lahko uporabljajo ta območja, pri čemer kolesarji ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V odloku so definirane tudi prometne površine mirujočega prometa, torej območje javnih parkirišč, območje javnih parkirišč za parkiranje oziroma polnjenje električnih vozil in območje za parkiranje z dovolilnico. Sicer pa bo prebivalcem jedra omogočeno prehodno obdobje, med katerim bodo lahko svoja vozila parkirali v samem jedru vasi, vendar le dokler občina ne zagotovi nova parkirna mesta.

Ker Šmartno postaja ena najpomembnejših in najbolj obiskanih vasi v Brdih, se, kot je na seji pojasnila direktorica Za-

voda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec, v Zavodu in v občinski upravi zavedajo, da je treba področje rabe javnih površin v Šmartnem urediti.

Da bi omogočili uspešen razvoj turistične in gostinske ponudbe, pa v Šmartnem potrebujejo pravno ureditev – odlok, ki bo določal pogoje in načine posebne in podrejene rabe javnih površin ter uporabnino in takso za rabo javnih površin. Predlagani odlok tako opredeljuje rabo javnih površin in jih razdeljuje na 4 območja, in sicer na območje postavitve stalnih in začasnih pomičnih stojnic, območje gostinskega vrta, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom, območje gostinskega vrta, ki prostorsko ni povezan z gostinskim obratom, in območje razgledne terase. Z odlokom se definira tudi postopek sklenitve pogodbe in pridobitev dovoljenja za rabo javnih površin, uporabnino, občinsko takso, nadzor nad izvajanjem odloka in globe za kršitev tega odloka. Kot je še zagotovila Novak Samčeva, bodo pri oddaji stojnic dali prednost domačinom.

Svetniki so nato potegnili črto pod zaključni račun Občine Brda za preteklo leto.

Občinski svet je v letu 2015 sprejel dva rebalansa proračuna. Prihodki so bili v letu 2015 realizirani 93,3-odstotno glede na veljavni rebalans oziroma so bili za 6,7 odstotka nižji glede na leto 2014. Odhodki pa so bili v istem obdobju realizirani 97,9-odstotno glede na veljaven rebalans oziroma so bili za 2,1 odstotka nižji glede na leto prej. Občina Brda je, kot je pojasnila Beti Kumar, vodja Oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti, pravočasno in ustrezno ukrepala, s čimer je omilila posledice manjšega priliva denarja v občinsko blagajno od predvidenega. Nekateri projekti, predvideni v preteklem letu, so se zato preložili v leto 2016.

Občina Brda se usklajuje tudi z Zakonom o športu, ki nalaga, da ta sprejme letni program o športu. Letošnji predlog letnega programa je skupaj s Pravilnikom o financiranju in izbiri programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Brda in Odlokom o proračunu Občine Brda za leto 2016, tudi podlaga za objavo javnega razpisa za sofinanciranje programov oziroma projektov s področja športa, ki jih bo Občina Brda sofinancirala v letu 2016. Za delovanje, projekte in programe športnih društev oziroma klubov je tako predvidenih 38.500 evrov, za druge športne aktivnosti 5.600 evrov in za upravljanje ter tekoče vzdrževanje športnih objektov 14.300 evrov. Sredstva za šport so namenjena športnim društvom in klubom ter občanom, ki se želijo športno udejstvovati.

(Nadaljevanje na 5. str.)

Občina

16. seja Občinskega sveta Občine Brda

Briški kmetje najuspešnejši pri črpanju sredstev na Goriškem Konec maja so se briški svetniki zbrali na 16. redni seji, na kateri so dokončno sprejeli odloka o prometni ureditvi, signalizaciji in rabi javnih površin v vasici Šmartno. Poleg tega je Javni sklad za malo gospodarstvo Goriške (v nadaljevanju JSMGG) podal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu ter poslovni in finančni načrt za tekoče leto. Sprejet je bil tudi prvi rebalans v tekočem proračunskem letu.

15. seja Občinskega sveta Občine Brda (Nadaljevanjes 4. str.)

Svetniki so sprejeli tudi Navodilo za imenovane predstavnike v organih upravljanja, s čimer naj bi zagotovili kakovostnejše delovanje predstavnikov in obvezno medsebojno sodelovanje med njimi in občino.

Proti koncu seje je poročilo občinskega nadzornega odbora za leto 2015 podala predsednica Metka Jelinčič Maraž. Na podlagi letnega programa dela je nadzorni odbor od konstituiranja opravil nadzor proračuna za 2015, zaključnega računa za leto 2014, rebalansa proračuna za leto 2015, pregled proračuna za leto 2016 in en nadzor nad poslovanjem občine v primeru plačila po cesijski pogodbi med družbo Vodi Gorica, d. d. in družbo Marchiol, d. o. o., pri katerem je ugotovil, da občina v tem primeru ni ravnala pravilno. Na podlagi te ugotovitve je bilo sprejeto končno poročilo in o nepravilnostih sta bila obveščena Računsko sodišče RS in Ministrstvo za finance. Župan poročila na seji ni komentiral, je pa v zvezi s tem podal obširno izjavo za javnost, v kateri je orisal okoliščine odločitve ter poudaril, da je bila njegova absolutna prioriteta v zvezi s to odločitvijo uspešno in pravočasno zaključiti projekt vodooskrbe. Skupna vrednost projekta, ki je v Brda pripeljal vodo in je bil odločilna prelomnica za prihodnji razvoj občine, je znašala cca. 38 mio evrov, konkretno v naši občini pa skoraj 9,5 mio evrov. V poročilu je poudaril tudi, da so takrat skupaj z MONG dosegli, da je bil DDV upravičen strošek, kar takrat ni bila praksa.

Erika Koncut

JSMGG je v preteklem letu odobril sredstva za podeljene kredite na podlagi dveh razpisov neposrednih podjetniških investicijskih posojil za področje gospodarstva. Zaradi dolgotrajnosti ponovne pridobitve mnenja Ministrstva za finance k Splošnim pogojem poslovanja JSMGG za področje gospodarstva za obdobje 2014–2020 je bil razpis za leto 2014 objavljen pozneje. Sklad je decembra 2014 objavil razpis neposrednih podjetniških investicijskih posojil za področje gospodarstva v višini 1.600.000 evrov, od tega je bilo dodeljenih 1.547.800 evrov. Ker je bilo veliko zanimanja za kredite s strani potencialnih odjemalcev, je Sklad julija 2015 objavil nov razpis neposrednih podjetniških investicijskih posojil za področje gospodarstva v enaki višini kot pri predhodnem razpisu. Slednji sicer še ni zaključen, v letu 2015 je bilo iz tega naslova odobrenih posojil v višini 801.200 evrov. Tako je Sklad skupno v letu 2015 prosilcem dodelil 2.349.000 evrov. V občini Brda je bilo v obdobju 2010–2015 odobrenih 16 posojil za podjetniške investicije v skupnem znesku nekaj več kot pol milijona evrov. Največ sredstev, 191.000 evrov oziroma 38 odstotkov vseh sredstev, je bilo dodeljenih za nakup poslovnega prostora, 188.700 evrov oziroma 37 odstotkov vseh sredstev je bilo namenjenih adaptaciji poslovnega prostora in 25 odstotkov vseh sredstev (129.100 evrov) nakupu poslovne opreme. V letih 2014 in 2015 razpisa za kmetijstvo, kot je na seji pojasnila Mateja Mislej iz JSMGG, ni bilo, saj je Evropska komisija šele v sredini februarja 2015 uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP) tudi za Slovenijo. Splošni pogoji poslovanja za kmetijstvo so bili tako objavljeni šele sredi decembra 2015.

Razpis za dopolnilno dejavnost na kmetiji je bil objavljen konec leta 2015, zaradi česar aktivnosti potekajo še v letu 2016.

Sicer pa je bilo v obdobju 2010–2013 za področje osnovne kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah odobrenih 41 posojil v skupni vrednosti 761.140 evrov. V letu 2013 je bilo prosilcev bistveno več kot prejšnja leta. To gre pripisati tudi prenovljenemu razpisu za kmetijsko dejavnost v letu 2013, pri kateri se po novem združujeta dopolnilna dejavnost na kmetiji in osnovna kmetijska dejavnost. Sicer pa so bili briški kmetje pri črpanju sredstev zelo uspešni. Kar 312.300 evrov oziroma 41 odstotkov sredstev je bilo odobrenih za območje občine Brda, sledi 39 odstotkov oziroma 293.540 evrov za območje mestne občine Nova Gorica.

Na tretjem mestu je občina Kanal ob Soči

z 10 odstotki, sledita občini Miren-Kostanjevica ter občina Renče-Vogrsko, vsaka s 5 odstotki.

Svetniki so nato s tajnim glasovanjem sprejeli tako odlok o prometni ureditvi in signalizaciji kot tudi o rabi javnih površin v jedru vasi Šmartno, s katerima se bo umiril promet v samem jedru, uredil pa se bo tudi način uporabe javnih površin. Kot so svetnikom zagotovili iz občinske uprave, se življenje prebivalcev jedra Šmartnega zaradi sprejetih odločitev ne bo poslabšalo, tečejo tudi že postopki zagotovitve novih parkirnih mest. Ravno tako bodo krajani imeli prednost pri dodelitvi prodajnih stojnic.

Pol leta po tem, ko so svetniki potrdili tekoči proračun, so na 16. redni seji morali sprejeti prvi rebalans, saj so se prihodki povečali za 1,3 odstotka, odhodki pa za 6,2 odstotka. Razlogi za pripravo rebalansa proračuna je pojasnila vodja Oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti Beti Kumar. Med ključnimi razlogi je sprememba višine dohodnine glede na spremembo zneska povprečnine. V letu 2016 bo namreč občina Brda prejela manjšo finančno izravnavo glede na predhodno leto. Povečal pa se bo prihodek iz naslova prodaje stavbnih zemljišč s strani države za sofinanciranje občinskih naložb. Občina se bo zadolžila pri državnem proračunu za nekaj več kot 150 tisočakov, ki jih bo namenila ureditvi parkirišč in javnih površin za pešce na Dobrovem. Zmanjšal pa se bo prihodek iz naslova drugih najemnin, namreč občina je bila primorana zmanjšati prihodke od najemnine od premoženja, javne infrastrukture, dane v najem Javnemu podjetju Vodovodi in kanalizacija, saj še vedno ni sklenjen dogovor med občinami soustanoviteljicami in ni podpisana skupna pogodba. Občina Brda je skupaj z drugimi sosednjimi občinami imela sklenjeno pogodbo o oddaji javne infrastrukture v najem za obdobje štirih let, ta pa je pretekla konec leta 2014. Občina je v letu 2016 ponovno sklenila samostojno pogodbo z omenjenim podjetjem, v kateri je določeno, da plačila veljajo kot akontacija, dokler ne bo podpisana nova pogodba med vsemi občinami. Občina je pri pripravi rebalansa upoštevala tudi presežek prihodka nad odhodki iz leta 2015 in prejšnjih let v skupni višini skoraj 80 tisočakov. Prejela je tudi sredstva iz naslova zapuščine v višini 35.622 evrov.

Zaradi odločitve o gradnji novega vrtca v Kojskem občina predvidenih nekaj čez 140 tisočakov ne bo namenila odkupu stanovanja v podružnični šoli Kojsko.

Občinski svet je na majski seji podal soglasje k spremembam Statuta Zdravstvenega doma – osnovno in zobozdravstveno varstvo Nova Gorica. Soglasje je bilo potrebno zaradi ureditve statusa Občine Renče-Vogrsko kot soustanoviteljice obeh javnih zavodov.

Nazadnje pa so briški svetniki za zaprtimi vrati izbrali prejemnike letošnjih občinskih priznanj in nagrad.

Erika Koncut Poletje 2016 / Briški časnik / 5

Občina

Slavnostna seja Občinskega sveta občine Brda

Darinka Sirk prejela laskavi naziv častne občanke Brd Slavnostna seja občine Brda je potekala v petek, 10. 6. 2016, tokrat prvič v Vili Vipolže. Udeležili so se je številni predstavniki sosednjih občin, niso pa manjkali predstavniki pobratenih in prijateljskih občin iz Hrvaške (Matulji), Avstrije (Pliberk, Beljak), Italije (Dolegna, Krmin) ter Makedonije (Demir Kaplja).

Veliko je bilo predstavnikov gospodarstva in drugih.

Na slavnostni seji so prejeli priznanja: Franko Trakonja, dolgoletni predsednik vaške skupnosti Kožbana Franko Trakonja je poleg drugih dobrih stvari storil veliko dejanj, ki so pripomogla k boljšem življenju mladih in vaščanov.

Med temi je zasnova in ureditev kompleksa Karavla pri vasi Vrhovlje pri Kožbani, s katerim je v vaški skupnosti omogočil zbirališče za mladino in domačine s pestro ponudbo športov in opreme. Močno se je zavzemal in uspel pri vzpostavitvi internetnega signala na Kožbanskem. Poleg tega si je prizadeval za delovanje mladinskega društva Kamun, ki v vaški skupnosti deluje četrto leto.

Mitja Močnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda Mitja Močnik je v času predsedovanja s svojim predanim delovanjem in motivacijo veliko prispeval k prepoznavnosti organizacije, tako v občini kot celotni državi ter tudi zunaj naših meja. Ob podpori in sodelovanju OZVVS Brda je skrbno in strokovno poskrbel za odlično izvedbo projekta Pot miru, h Poletje 2016 / Briški časnik / 6

kateremu je pristopila tudi Občina Brda v letu 2014. Njegovo delo je tako pustilo pečat na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Društvo briških žena in deklet Društvo briških žena in deklet se je prvič zbralo v društvo kmečkih žena pred 50 leti in se na pobudo Darinke Sirk udeležilo prvega Praznika češenj, ki je z leti postal tudi občinski praznik. V

Občina

Slavnostna seja Občinskega sveta občine Brda dolgoletnem delovanju so kmečke žene dosegle veliko uspehov, saj občino zastopajo na vseh pomembnih prireditvah v Brdih, in sicer na vsakoletni povorki na Prazniku češenj, Kulturi brez meja, martinovanjih, prireditvi Brda in vino itd. Udeležujejo se televizijskih oddaj, pevskih nastopov doma in zunaj občinskih meja, občinske delegacije spremljajo na obiske pobratenih in prijateljskih občin tako doma kot v tujini, prirejajo razstave in tečaje. Vse dogodke spremljajo z briškim pecivom, glasovi Vokalne skupine Brike, nošo, ob vsaki priložnosti govorijo o Brdih, o tradiciji, zgodovini in kulturi.

Darinka Sirk prejela naziv častne občanke za življenjsko delo

Poleg priznanj smo Darinki Sirk podelili naziv častne občanke za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in etnološke dediščine v Brdih. Gre za žensko s pokončno, etično držo, ki jo zaznamuje pripravljenost na pomoč vsakomur in ob vsakem času.

Njena požrtvovalnost nima meja. Neprecenljivi so Darinkini nasveti iz njene zakladnice znanja.

Naziv častnega občana se podeljuje za življenjsko delo in vse, kar je Darinka Sirk v teh letih naredila, je vredno tega naziva. Verjetno je bilo v Brdih malo dogodkov, pri katerih ni sodelovala, če ne drugače pa vsaj z nasveti. Pa naj bo to Praznik češenj, martinovo, snemanje oddaj o Brdih, prireditev Kultura brez meja, nastopi Briških žena in deklet ... Ali pa nasveti, po katere hodijo k njej Brici, ko jih tarejo čisto vsakdanji človeški križi in težave.

V en stavek bi lahko strnili trditev, da gospo Darinko najbolj zaznamujejo prav lastnosti, kot so širina, humanost in etičnost.

Naštejmo njene izjemne prispevke, brez katerih Brda ne bi bila takšna, kakršna so: • ideja prvega Praznika češenj s povorko, organizacija in večletno vodenje; • zbiranje narodove dediščine v materialni in nematerialni obliki; • plod več desetletij dolgega zbiranja etnološkega blaga sta knjigi Ivanov venec in Sto meštirjev, sto mizerij; • ideja o oživitvi hiše z etnološko zbirko na Ferlanšču in skrb za zbirko; • ideja o razstavah del, ki jih ustvarjajo briški rokodelci, in postavitev razstav; • osebne razstave, na katerih na ogled postavi svoje umetnine, ki jih ustvarja dan za dnem (in noč za nočjo, saj ji nemirni duh ne da spati): slike, figure na kamnu, človeške figure ...

Darinka Sirk nam daje zgled, kako neizčrpno bogato je lahko življenje in kako lepo je, če se človek nesebično razdaja.

Pomembni dogodki v preteklem letu

Na seji smo poudarili tudi pomembnejše dogodke preteklega leta, ki Brda nosijo v svet in zaradi katerih smo še posebej ponosni. Kot vsi vemo, smo žilave Brike in Brici uspešni na številnih področjih.

V preteklem letu smo: - odprli obnovljeno Vilo Vipolže, renesančni dvorec, ki nam v vsej svoji lepoti in mogočnosti predstavlja simbol briškega kulturnega, etnološkega, umetniškega in gospodarskega druženja; - odprli prenovljeni Gasilski dom; - obnovili 8 km vodovoda skozi Plešivo, Cerovo, Vrhovlje pri Kožbani, Gradno, Imenje, Vedrijan in Podsabotin; - obeležili dan civilne zaščite; - obeležili 100-letnico pričetka soške fronte; - obeležili 30-letnico odprtja sabotinske ceste; - obeležili 500-letnico lesenega krilnega oltarja pri Sv. križu v Kojskem;

- prejeli priznanje za energetsko najbolj odmevno občino v Sloveniji; - Brda so prejela naziv Evropska destinacija odličnosti – EDEN 2015; - briški vinarji so Brda zapisali med najboljše vinske destinacije na svetu; - briški oljkarji so prejeli najvišje medalje …

- Brda smo dežela Ene žlahtne štorije, preko katere so se za naše lepote navdušili številni gledalci popularne televizijske serije.

Na koncu pa smo čestitali uspešnim Bricem, ki so z odmevnimi dosežki zaznamovali obdobje od zadnjega praznika, in sicer: - Matevžu Prinčiču, učencu 9. b razreda OŠ Dobrovo, ki je v tem šolskem letu osvojil tri zlata priznanja, in sicer na državnem tekmovanju iz matematike, na državnem tekmovanju iz angleškega jezika ter na državnem tekmovanju iz vesele šole ter prejel še šest srebrnih priznanj; - Maji Makorič, ki je osvojila 1. mesto na slovenski teniški lestvici Teniške zveze Slovenije v kategoriji do 16 let; - Tini Drnovšček, ki je osvojila 1. mesto na mednarodnem tekmovanju mladih pevcev v kategoriji pop pesmi, ki je bilo maja v Moskvi; - Nogometnemu klubu Brda – člani, ki so v sezoni 2015/2016 dosegli 1. mesto v 3. slovenski nogometni ligi zahod in naziv »pokalni zmagovalec medobčinske nogometne zveze Nova Gorica« in se uvrstili v 2. slovensko nogometno ligo; - Samu Miklavcu za prispevek k doseženem 2. mestu slovenske odbojkarske reprezentance na evropskem odbojkarskem prvenstvu.

Na seji so nas razvajali Nonet Brda z Martino Kocina, Tina Drnovšček s prečudovitim glasom in učenki OŠ Dobrovo.

Po uradnem delu pa ni manjkalo presenečenj, saj sta nekdanja učenca Miran Klanjšček in Silvan Peršolja častni občanki Darinki Sirk podelila še dve darili, in sicer njen portret ter arhivsko vino Vinske kleti Goriška brda.

Slavje se je nadaljevalo v grajski kleti.

Goran Simčič Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 7

Občina

Jubilejni 50. vinski sejem Vinitaly

Pomembna priložnost za briške vinarje in promocijo Brd V sredo, 13. aprila, je vinski sejem Vinitaly 2016 v Veroni, ki letos obeležuje 50. obletnico in na katerem so bili prisotni tudi briški vinarji, obiskala briška delegacija, ki so jo sestavljali direktorica občinske uprave Občine Brda Anita Manfreda, direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja s sodelavci, predsednik Konzorcija Brda Aleš Kristančič in direktorica Zavoda ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec.

V okviru srečanja pristojnih ministrov za vino je minister za kmetijstvo Dejan 8313-­‐o Židan na briške 8313-­‐o stojnice pripeljal pomembnega predstavnika Evropskega

parlamenta ter pristojne ministre iz Francije, Italije, Portugalske in Grčije, kjer so okusiti rebulo, kraljico vinskih sort, ki uspešno kroji briški teritorij. Ravno rebula

je že sedemnajstič po vrsti v Višnjeviku uspešno vodila tradicionalni Praznik rebule in oljčnega olja. Ker pa smo Brici povezovalni tudi z drugimi vinorodnimi teritoriji, so visoki gostje okusili tudi kraški teran, ki si v tem trenutku zagotovo zasluži pozornost.

Sicer pa je minister za kmetijstvo na srečanju s slovenskimi razstavljavci poudaril pomen predstavitve slovenskih pridelovalcev na sejmih, kot je Vinitaly, za iskanje novih poslovnih priložnosti in promocijo Slovenije kot vinske dežele. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2011 namenja finančno pomoč vinarskemu sektorju za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih s kritjem stroškov udeležbe do največ 80 odstotkov. V letu 2016 je v ta namen predvidenih 400 tisoč evrov podpore iz nacionalnega proračuna,« so sporočili iz Ministrstva.

Na vinskem sejmu v Veroni se je letos predstavilo 14 vinarjev iz Goriških brd, tako pod okriljem Konzorcija Brda kot posamično.

Tekst in foto: Anita Manfreda

obvešča obvešča Pomembnejši Pomembnejši podatki in pkodatki azalniki o poslovanju ospodarskih ružb in samostojnih in kazalniki o poslovanju g gospodarskih družb din samostojnih podjetnikov v podjetnikov v letu 2015 bčini Brda letu 2015 vv o občini Brda

Postavke poslovnega (zneski v tisoč EUR) Postavke izida poslovnega izida (zneski v tisoč EUR) za občino BRDA za občino BRDA Število subjektov Število subjektov Število zaposlenih (na podlagi ur) ur) Število zaposlenih (nadelovnih podlagi delovnih Prihodki

Gospodarske Samostojni podjetniki Gospodarske družbe družbe Samostojni podjetniki 2015 2015 92 92

Indeks* Indeks* 2015 20152015 2014 2014

Indeks* 2015 2014

102

102147

147 89

89

177 177

109

109 94

94 125

125

43.697 43.697

12.882 79

79

116

116 12.882

Prihodki na tujem trgu Prihodki na tujem trgu

19.774 19.774

124

124

Odhodki

40.907 40.907

Prihodki

Indeks* 2015 2015 2014

114

114 12.004

12.004 79

79

8.689 8.689

115

115 3.064

3.064 96

96

Neto dodana vrednost navrednost zaposlenega, v EUR** Neto dodana na zaposlenega, v EUR**

49.025 49.025

105

105 12.714

12.714 96

96

Neto čisti dobiček podjetnikov dohodek Netooz. čistineto dobiček oz. neto podjetnikov dohodek

2.296 2.296

152

152878

878 79

79

Odhodki

Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost

* Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014. * Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014. ** Za samostojne podjetnike je podjetnike podatekjeizračunan na nosilca (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene. ** Za samostojne podatek izračunan na nosilcadejavnosti dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene.

Poletje 2016 / Briški časnik / 8

Občina

Vila Vipolže

Srečanje slovenskih gospodarskih organizacij Slovenije in sosednjih držav Občina Brda je konec maja v Vili Vipolže gostila pomembno politično in gospodarsko javnost.

Dogodek, na katerem so se zbrale gospodarske organizacije iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki sodelujejo in se povezujejo v alpsko-jadranskem prostoru ter pomagajo slovenskim podjetjem pri vstopu na tuje trge, je organizirala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občino Brda.

Namen dogodka je bil spodbuditi medsebojno komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med gospodarstveniki v regiji. Pozdravne govore so imeli minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT, Franc Mužič, župan Občine Brda, ter Benjamin Wakounig, predsednik SGZ v Celovcu.

Ob tej priliki je minister Žmavc povedal, da Slovenijo vidi skupaj s Furlanijo - Julijsko krajino, avstrijsko Koroško in delom Hrvaške kot regijo, ki bi povezana lahko imela boljše poslovne uspehe v odnosih s preostalim svetom kot znotraj same regije: »S tem, da iščemo nove poti in odpiramo meje, je Slovenija lahko le bogatejša.« V nadaljevanju so se predstavili tudi številni slovenski podjetniki, ki poslujejo tudi v čezmejnem prostoru ali so svoje poslovanje prenesli v zamejski prostor. Kot glavno oviro so predstavili različna poslovna in administrativna okolja, ki onemogočajo večjo pretočnost delovanja podjetij, in s tem bolj ambiciozno oblikovanje skupnega gospodarskega prostora. Kot briško podjetje se je predstavila Vinska klet Goriška brda, z. o. o. Njeno delovanje in izkušnje s čezmejnimi trgi je predstavil direktor Silvan Peršolja.

Sledila je okrogla miza Pospeševanje čezmejnega gospodarskega sodelovanja in sodelovanje gospodarskih institucij v alpsko-jadranski regiji, na kateri so sodelovali Miran Breznik iz Austrian Business Agency, Felix Wieser iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, Marian Wakounig iz Ministrstva za finance na Dunaju/SGZ, Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije, Eva Štravs Podlogar iz direktorata za turizem in internacionalizacijo MGRT in Gorazd Skrt iz Slovenske turistične organizacije Italija.

Rdeča nit srečanja je bila »vzpostavitev regije Alpe-Jadran«.

To je ideja, ki jo vse tri države na tem teritoriju želijo vzpostaviti za tesnejše in povezano poslovanje brez meja.

V razpravi je bilo izpostavljenih veliko dejstev in ugotovitev, ki kažejo na to, da bodo morale vse tri države še marsikaj postoriti v smislu regije brez meja. Med drugim bo treba razviti koncepte za regijo, ki naj bi veljali za vse tri dežele, in odpraviti ovire, ki blokirajo razvoj in povezave.

Potrdili so, da je pomembno utrjevati sistem zbornic, ki morajo odigrati servis svojim članom tudi pri vključevanju v skupni čezmejni gospodarski prostor. Vsi so ocenili Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu za izjemno pomembnega in ključnega pri zagonu procesa konferenc. Te naj bi si prizadevale za nenehno delovanje v forumu čezmejnih regij. Forum bi pomenil redni dialog Slovencev doma in v zamejskem prostoru

s ciljem oblikovanja učinkovitejšega poslovnega prehajanja v obe smeri in oblikovanja skupnega gospodarskega prostora.

Anita Manfreda Poletje 2016 / Briški časnik / 9

Občina

Celovec, Beljak, Globasnica

Briške češnje kraljevale na avstrijskem Koroškem

Od leve proti desni: župan občine Globasnica in predsednik AACC Bernard Sadovnik, poslanka dr. Barbara Lesjak, svetnica Občine Celovec Ruth Feistritzer, župan Franc Mužič, županja občine Celovec dr. Maria – Luise Mathiaschitz, direktorica Anita Manfreda, podžupan občine Celovec Jürgen Pfleiler, svetnik občine Celovec Woflgang Germ.

Briške kulinarične dobrote in seveda slastne češnje so tudi letos preplavile avstrijsko Koroško. V tesnem sodelovanju z Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (ACC) so se Brda tudi letos ponovno predstavila v duhu pričakovanja in priprav na Praznik češenj. Predsednik centra Bernard Sadovnik se že vrsto let zavzema in pomaga pri organizaciji in izvedbi teh dogodkov s ciljem krepitve vseslovenskega in alpsko-jadranskega prostora. V petek, 27. maja, smo obiskali Celovec, dan kasneje smo že bili v Beljaku, 5. junija pa v Globasnici. Pri predstavitvi Brd in briške češnje je spregovoril tudi briški župan Franc Mužič in izpostavil pomembnost povezovanja med Slovenijo in Koroško. Vsi trije dogodki so bili zelo obiskani, bili pa so tudi izjemno dobro prisotni v medijih.

Sadjarji iz Združenja sadjarjev, briški ponudniki in glasbeni

sestavi, ekipa Občine Brda in ZTKMŠ Brda so miniprazniku češenj dodali svojo žlahtnost in pristnost, obiskovalcem pa pustili prijazno sporočilo, da je v naših Brdih res lepo.

Mateja Drnovšček

Serija se vrača jeseni

Eno žlahtno doživetje v Brdih Ob zaključku 3. sezone smo z ekipo Planet TV, produkcijsko hišo Mangart in Slovenskimi železnicami za vse ljubitelje serije Ena žlahtna štorija, družine in posameznike pripravili Eno žlahtno popotovanje. Številni navdušenci serije, ki se niso uspeli upreti želji, da tudi v živo spoznajo igralce in ustvarjalce serije ter začutijo opojnost Brd, so se v nedeljo, 29. maja, pripeljali v Brda. Ni jih bilo malo. V nekaj urah so pošle vse karte, tako da so bile vse nadaljnje številne prošnje žal zavrnjene. Z muzejskim vlakom od Jesenic do Kanala in nato na avtobusih v Brda so oboževalce navduševali kar igralci sami. Z zabavnimi komentarji in anekdotami, povezanimi s snemanjem Ene žlahtne štorije, so Eli, Maja, Zorica, Marija, Ibro, Toni, Gušto, Smiljan, Marko, Berto, Žan in Bonifacij razodeli načrte in nove zaplete nove serije. Obiskovalci so se sprehodili po Špacapanovih brajdah pod Gredičem, obiskali oblegano gostilno v Biljani in Tonkin grob ter žlahtno popotovanje zaključili v Vili Vipolže. Franc Mužič je množici zaupal, da je ponosen, da je župan tega žlahtnega slovenskega kotička.

Poletje 2016 / Briški časnik / 10

Ena žlahtna štorija se na male ekrane vrača jeseni. Direktor produkcijske skupine Mangart Tomaž Grubar je napovedal hudomušno, igrivo in včasih tudi malo žalostno dogajanje zadnje sezone. Razkril je tudi, da bo v prvih delih predvsem Bonifacij tisti, ki se mu bo življenje precej obrnilo na glavo.

Pišejo se nove žlahtne briške zgodbe.

Mateja Drnovšček Foto: Planet TV

Občina

Zlati kamen

Občina Brda med trajnostno najbolj mobilnimi občinami v Sloveniji Lahko bi rekli, da že zmanjkuje prostora za hrambo številnih priznanj, ki jih je občina Brda prejela v preteklem letu. Brda sedaj žanjejo rezultate dolgoročne vizije razvoja Brd, v katero so vložili ogromno truda. Dolgoletni trud so tokrat prepoznali tudi v projektu Zlati kamen, ki že peto leto podeljuje nagrade najbolj prodornim občinam. Poleg Brd so bile v ožjem izboru tudi Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Radlje ob Dravi, Tržič, Velenje in Žalec. Razglasitev zmagovalnih občin je potekala 23. marca na konferenci Zlati kamen, tradicionalnem srečanju občin in srečanju županov v Festivalni dvorani v Ljubljani.

V projekt Zlati kamen vključene vse slovenske občine V slovensko ISSO raziskavo je vključenih več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti obča-

nov v odločanje in aktivnosti. Ker so v analizo vključene vse slovenske občine, predstavljajo podatki dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave. Sicer pa je projekt Zlati kamen letos iskal občine, ki so prepoznale v trajnostni mobilnosti pomemben vzvod za razvoj in za dvig kakovosti življenja občanov in se lotile dela ne glede na državne in evropske usmerjevalne mehanizme.

Kako so organizatorji argumentirali uvrstitev občine Brda med top 12? »Vse do sedemdesetih let so Brda veljala za odročen in zaostal del Slovenije. Tudi Brici srednjih let se še spomnijo lakote. Po letu 1991 se je začel hiter razvoj. Brda so se uspešno uvrstila med vrhunske vinorodne pokrajine: vzpon majhnih butičnih vinarjev, ki dosegajo zelo visoke cene in pobirajo nagrade na najprestižnejših tekmovanjih, se je začel prav v Brdih. V razmeroma kratkem času so se Brda uspela razviti v vse bolj prepoznavno turistično destinacijo (že kar modno uspešnico), zanimivo za različne skupine obiskovalcev in s ‚šik‘ nadihom. Razvoj turizma v občini gradijo na briških vinih, pridelkih in hrani. Spretno oblikovan znak ‚Brda‘ s pozicijskim sloganom ‚Dežela opojnih trenutkov‘ in smiselno celostno podobo sodi med najuspešnejše primere občinskih blagovnih znamk pri nas. Pomemben vzvod turističnega vzpona Brd so številne prireditve. Promocijske aktivnosti občine so ciljno usmerjene na bližnje trge. Tako se Brda redno predstavljajo svojo turistično ponudbo na sejmih po avstrijski Koroški. Brici so prvi v Sloveniji ponudili obiskovalcem možnost, da si izposodijo električni skuter in električna kolesa ter si tako ogledajo kraj neposredno in okolju kar najbolj prijazno.«

Brda kot primer dobrih praks Poleg treh občin se je Občina Brda na konferenci predstavila tudi s svojimi izdelki in turističnimi produkti. »Predstavili smo primer trajnostnega razvoja in naravnanosti v naši občini. Poleg tega tudi našo laskavo nagrado Evropske destinacije odličnosti 2015 v Sloveniji,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. »Zagotovo je že uvrstitev med dvanajst finalistk izbora Zlati kamen za nas potrditev, da delamo dobro. Da smo občina, ki stremimo k trajnostni naravnanosti in razvoju. Ponosni smo, da smo bili v ožjem izboru poleg velikih občin Ljubljana, Maribor in Nova Gorica,« je še dodala Novak Samčeva.

V Primorsko-gorenjski regiji slavili Novogoričani Na področju zahodne Slovenije je nagrado prejela naša sosednja občina Mestna občina Nova Gorica, absolutna zmagovalka pa je bila Mestna občina Ljubljana, med drugim zelena prestolnica Evrope 2016. Ljubljana se je tako pridružila dosedanjim zmagovalkam Šentrupertu (2015), Škofji Loki (2014), Postojni (2013) in Idriji (2012).

Erika Koncut Foto: Zlati kamen Poletje 2016 / Briški časnik / 11

Občina

Potomke stare trte rastejo po vseh kontinentih

Vilo Vipolže krasi potomka najstarejše trte na svetu Domnevno najstarejšim cipresam v Evropi bo odslej družbo delala tudi potomka najstarejše trte na svetu.

V nedeljo, 24. aprila, smo imeli čast gostiti predstavnike Združenja slovenskega reda Vitezov vina omizja Brd in Vipavske doline, ki so botrovali uresničitvi posebne pobude. Potomka mariborske stare trte, ki je s svojimi častitljivimi več kot 400 leti vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu in še vedno rodi žlahtne sadove, je zasajena v parku briške renesančne vile. V briško zemljo sta tri sadike potomke mariborske žlahtne rastline točno opoldne zasadila predstavnik Mestne občine Maribor in skrbnik stare trte Stane Kocutar in župan Občine Brda Franc Mužič. »Leta 1972 so v Mariboru s pomočjo predstavnikov Gozdarske fakultete in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ugotovili, da je trta, ki raste ob Dravi stara od 350 do 400 let. To letnico potrjujejo tudi grafične upodobitve Maribora, ki jih hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Dejansko lahko sodimo, da je ta trta rasla že v 17. stoletju. Kot najstarejšo je priznal tudi Mednarodni urad za trto in vino v Parizu, leta 2004 pa je bila vpisana v Guinessovo knjigo rekordov,« je o stari trti povedal Stane Kocutar in dodal, da jo je kot svojo vzela tudi svetovna javnost.

Danes potomke stare trte rastejo skoraj po vseh kontinentih, pa tudi v številnih slovenskih krajih. Leta 1997 so potomko podarili tudi pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. Med drugim pa raste na Japonskem, Melbournu, Berlinu, Dunaju in Pragi. »Le dan pred zasaditvijo pred Vilo Vipolže smo trto zasadili tudi pri vaših sosedih v Krminu,« je še povedal Kocutar. Na dan Evrope, 9. maja, pa so jo zasadili v Strasbourgu. »Mariborčani smo ponosni, da bo potomka naše žlahtne trte rasla ob tem imenitnem rastišču ob najlepšem slovenskem renesančnem dvorcu v Sloveniji,« je nazadnje povedal Kocutar in zaželel: »Naj bodo te trte lep okras vsega, kar se v Vili dogaja oziroma se bo še zgodilo.« Kocutar je briškemu županu predal listino, ki sta jo podpisala z mariborskim županom dr. Andrejem Fištravcem, ki se osebno ni mogel udeležiti slavnostnega dogodka v Vipolžah. Obljubil pa je, da bo briško občino in Vilo Vipolže obiskal kmalu.

Prepričani smo, da bo briška zemlja ob Vili Vipolže potomki stare trte nudila vso toplino in domačnost, potrebni za uspešno rast, kar je Vinskim vitezom zagotovil tudi briški župan: »Nedvomno

Vila Vipolže

Časnik Finance z Goriškim forumom popestril dogajanje v Brdih Vila Vipolže je 14. aprila gostila Goriški forum, regijski razvojni posvet, ki ga že vrsto let organizira časnik Finance. Srečanje se je med drugim dotaknilo podpor v kmetijstvu, predstavila so se tri goriška rastoča podjetja, poleg njih pa tudi panogi podjetij Intra lighting in Cestno podjetje Nova Gorica kot tisti, ki poganjajo briško gospodarstvo. Posvet se je zaključil z zelo duhovitim in odkritim pogovorom s četverico briških vinarjev Andrejem Erzetičem, Miranom Sirkom, Marjanom Simčičem in Silvanom Peršoljo, ki ga je vodil direktor in glavni urednik časnika Finance Peter Frankl.

Erika Koncut Poletje 2016 / Briški časnik / 12

bomo zanjo skrbeli kot za svojo. Potomka stare trte bo bogatila videz našega nedavno obnovljenega dvorca. Brici častimo trto že vrsto let, zato ji namenjamo posebno mesto pri promociji naše pokrajine.« Mužič je Vinskim vitezom orisal trnovo skoraj dve desetletji dolgo pot, ki je vodila do obnove dvorca. »V projektu obnove je bila, kar ni običajna praksa, predvidna tudi ureditev okolice Vile Vipolže. Te tri sadike bodo bogatile okolico Vile in bodo v ponos našim zanamcem,« je zaključil briški župan.

Sicer pa v Brdih že imamo potomko stare trte, in sicer v Vedrijanu. Dobili smo jo v dar, ko je bila domačinka Andreja Erzetič (poročena Vitez) izbrana za vinsko kraljico Slovenije.

Nakupovalni center Supernova

Skupaj upihnili četrto svečko V soboto, 21. maja, je svojo že četrto svečko upihnil Nakupovalni center Supernova v Novi Gorici, delček rojstnodnevnega darila pa smo prispevali tudi Brici. Maskota Češnjica je poskočno vabila obiskovalce, da nas obiščejo v sklopu številnih dogodkov letošnjega jubilejnega, 50. Praznika češenj. Brda so ponovno očarala s svojo bogato ponudbo ter nasmejanimi obrazi naših ponudnikov – deklet kmetije Marinič, Vonja poletja, čebelarstva Batištuta in kmetije Drnovšček. Celotnemu dogodku pa smo dodali tudi pridih romantike. Fotozgodba izbranega para letošnje Briške poroke, Tine in Tilena, je še nekaj dni po dogodku krasila nakupovalno središče.

Obiskovalci so za najfotografijo fotozgodbe lahko tudi glasovali in si v zaključnem žrebanju prisvojili zanimive nagrade.

Mateja Drnovšček

Občina

Vaška skupnost Šmartno

Turizem ja, pločevina iz jedra vasi ne Več kot pet milijonov evrov so Evropa, Slovenija, Občina Brda in tudi pravne in fizične osebe namenile obnovi in ureditvi srednjeveške vasice Šmartno. Vedno večje potrebe lokalnega turizma kličejo po spremembah prometne ureditve in jasni določbi rabe javnih površin. Z uvedbo novih pravil se prebivalci jedra čutijo opeharjene. Da bi prebivalcem Šmartnega jasneje predstavili odloka, je Občina Brda skupaj z Vaško skupnostjo Šmartno v ponedeljek, 11. aprila, organizirala zbor krajanov.

Katere spremembe prinašata odloka?

»To je zagotovo velik korak naprej,« si je po zboru krajanov srednjeveške vasice Šmartno oddahnil predsednik Vaške skupnosti Dušan Bevčar. Parkirna mesta in dostop do bivalnih prostorov so ključne težave, ki jih imajo prebivalci jedra. Po odloku za področje prometne ureditve in signalizacije v jedru vasi bodo imeli na voljo le 9 mest, kar je za osemnajst hiš znotraj jedra premalo. To je na noge spravilo prebivalce. »Hočejo nas z mizicami ali stojnicami zelo ograditi. Velikokrat ne pridemo do svojih vrat,« je po zboru povedala prebivalka jedra Darinka Slivnjak in dodaja, da si želijo »predvsem eno sozvočje med turizmom in prebivalci.« Zato meni, da so prioriteta ljudje, ki živijo znotraj Šmartnega, temu potem sledi turizem. »Treba je negovati odnos prebivalcev do tujcev, prijaznost, in potem neki turizem,« je še dodala. Zato pričakujejo v Šmartnem prijazen turizem v manjšem obsegu. »Ti veliki trgi veliko obetajo za nastope komornih zasedb. Ne odganjamo turizma, vendar želimo svoj prostor pod soncem.« Z novima odlokoma se prebivalci jedra, kot je po zboru povedal predsednik Vaške skupnosti Dušan Bevčar, bojijo, da se bodo njihovi življenjski pogoji poslabšali. Na vprašanje, ali je na zboru pričakoval bolj ostre odzive s strani sovaščanov, je Bevčar prikimal: »Vendar smo v zadnjih treh oziroma štirih mesecih opravili veliko dela. Vložili smo veliko energije v konstruktivne razgovore. Mislim, da je bil nocojšnji zbor pokazatelj, da smo uspešno delali.« Ravno Bevčar je na zboru od župana Franca Mužiča zahteval določitev datuma, kdaj se bo zgradilo dodatna parkirna mesta za prebivalce jedra vasi. »To je normalen proces. Če nekdo pristane na neko stvar na eni strani, mora tudi tisti na drugi strani nekaj ponuditi.«

Odlok, ki je spravil na noge vaščane jedra, ene najbolj obiskanih turističnih točk v Brdih, v prvi vrsti umirja promet v vasici. Srž spora so parkirišča, saj bo osemnajstim hišam znotraj jedra vasi ob severnem delu obzidja zagotovljenih devet parkirnih mest.

Zanje bodo imeli prebivalci jedra posebne dovolilnice. »V jedru vasi bo glavni postal pešec. Temu se promet nekako umika in mu daje prednost. Težava je ravno v ozkih ulicah, na katerih so sedaj kategorizirane javne poti. Menimo, da je treba umiriti promet in paziti na pešce, še tako domačine kot turiste. Zato je potreben ta odlok,« je pojasnil Dejan Rusjan, vodja oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije pri Občini Brda.

Sicer pa je odlok o prometni ureditvi in signalizaciji v Šmartnem osnova za drugi odlok, ki določa rabo javnih površin v vasici, torej pogoje uporabe javnih površin, enotno podobo gostinskih vrtov, postavitev gradbenih odrov, uporabnino, takso ter kdo je pristojen za izdajo dovoljenj. Celoten prihodek bi se vlagal v razvoj Šmartnega. Kot pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, odlok določa, da so gostinski vrtovi v Šmartnem sploh lahko postavljeni: »Gostinski ponudniki brez odloka o rabi javnih površin postavljajo vrtove na lastno pest. Z odlokom definiramo, na katerih površinah in v kakšnem obsegu so lahko postavljeni, pa tudi uporabnino in ne nazadnje tudi podobo. To pomeni, da ne more vsak po lastni presoji vnašati objektov ( mize, stole, senčnike in tende). Skupaj z Zavodom za varovanje kulturne dediščine bomo definirali, kakšnega videza morajo biti.« Prebivalci Šmartnega bodo imeli prednost pri dodelitvi stojnic, še zagotavlja Novak Samčeva.

Da bodo prisluhnili potrebam prebivalcev jedra, je zagotovil tudi župan Franc Mužič. »Vsi smo ljudje. Nismo v Šmartnem, da bi nekatere prebivalce zapostavljali ali postavljali v nerodno situacijo. Daleč od tega. Pogovarjali se bomo o prehodnih določbah. Prisluhnili bomo tudi posameznim primerom.

Napravili bomo izjeme.« Dopolnjena odloka sta bila sprejeta 24. maja na 16. seji občinskega sveta.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja

OBVESTILO Občina Brda je 13. 6. 2016 objavila javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za stanovanjska posojila v letu 2016.

Rok prijave je 15. julij 2016. Več na www.obcina-brda.si.

Poletje 2016 / Briški časnik / 13

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Pisana pomladna dogajanja v Vili Vipolže V Vili Vipolže je bilo od začetka leta do sredine junija 72 dogodkov, od porok, poročnih obredov, zasebnih slavij do korporativnih dogodkov, konferenc, simpozijev ter seveda različnih kulturnih dogodkov in srečanj.

V tem času nas je na dogodkih in z dnevnimi obiski obiskalo približno 9.500 obiskovalcev. Med večje dogodke spadajo dogodek ob zaključku 3. sezone Ene žlahtne štorije, odprtje razstave Art Circle, konferenca Rotary klubov Slovenije, strokovna konferenca Hair Camp 2016 ter dogodki nekaterih zelo prepoznavnih blagovnih znamk, kot so Mercedes ter Atlantic grupa (Cedevita, Cockta, Argeta ...).

Hair Camp 2016

Foto: Paul Michell

Atlantic grupa

Mercedes

Foto: ZTKMŠ

Foto: Alan Marc

Maraton Brda & Collio

V Brdih vse več športnih dogodkov Italijanska in slovenska stran Brd sta se v začetku aprila ponovno podali v skupen športni projekt.

Organizatorja prireditve ASD Bike & Run Gorica in kolesarska trgovina Kult so 3. aprila ob pomoči briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport pripravili pravo kolesarsko dirko.

Mtb maraton, v dolžini 38 kilometrov in s 1200 višinskimi metri razlike, je tudi letos privabil v Brda 280 kolesarjev in kolesark, od tega kar 240 v tekmovalnih kategorijah in 40 v kategoriji nelicenciranih kolesarjev. Čeprav so organizatorji projekta tudi italijanski partnerji, je trasa maratona v celoti potekala po slovenski strani Brd. Začetek kolesarske dirke je bil na Dobrovem, pred Vinsko kletjo Goriška brda, ki je bil hkrati tudi ciljna točka.

Maraton Brda & Collio se je vzpel tudi na vrh Korade. Osvojene Poletje 2016 / Briški časnik / 14

točke se seštevajo v italijanskem pokalu Friuli Challenge, ki šteje skupno 10 tekmovanj v sosednji regiji Furlaniji - Julijski krajini.

Mateja Drnovšček

Občina

Tekaški progi po raju

Povezovanje in sodelovanje presega lokalne interese Zgodba skupnega čezmejnega sodelovanja in povezovanja se nadgrajuje. Pomen razvoja trajnostnega turizma, ki temelji na odgovornem odnosu do narave, ohranjanju tradicije, na vrednotenju naravne in kulturne dediščine ter odgovornem odnosu do zdravja in okolja, smo zaznali že pred leti. Temu cilju pa smo se predali tudi to pomlad.

Lani posajena majhna bilka se je letos že razrasla v košato drevo, njeno bujnost in lepoto pa so občudovali številni gostje. V čezmejnem projektu Ecomaratona Brda-Collio, tekaški maraton, ki presega državne meje in nosi pomembno sporočilo, je prej omenjena bilka zakoreninila globoke vezi, ki se iz leta v leto le še bolj utrjujejo. 24. aprila smo v sodelovanju z občino Krmin in športno amatersko organizacijo Maratona delle citta dell'vino izpeljali drugo briško tekaško poslastico. Celotno dogajanje smo še nekoliko obogatili. Več tekaških prog različnih težavnosti, veliko možnosti za preživeti in doživeti Brda v vsej svoji pomladni lepoti. Medtem ko je lani na slovensko stran Brd peljala le najdaljša tekaška proga, 46 km dolga Ecomaratona, je letos briške gričke zaobšla tudi krajša trasa, 24 km dolg Trail del Collio. Kljub blatnemu in razmočenemu terenu se je na 46 km dolgo traso podalo nekaj več kot 200 tekačev, po krajši progi uživalo pa 700.

Na zadnji postojanki na slovenski strani Brd smo pokramljali z zadnjim tekačem. Čeprav je že kakšne pol ure zaostajal za prejšnjo skupino, se nam je ob prihodu prijazno nasmehnil in dejal, da še nikoli ni tekel po raju. Objet v mehkobo briške pokrajine, čeprav je bil že tik pred ciljem, ni čutil nikakršne utrujenosti, le mir in srečo. Ob pogledu nanj je tudi nam srce veselo zaigralo.

Obe tekaški progi, ki sta potekali po naših Brdih, sta bili speljani pretežno po makadamskih poteh in stezah, med vinogradi in

sadovnjaki, letos ponovno zaokrožili sode kisa Sirka na domačiji Subida in vinske sode Vinske kleti Goriška brda. Prireditev je bila tudi letos rekordno obiskana, več kot pet tisoč obiskovalcev, med njimi polovica tekmovalcev.

Skupaj s pomočjo in pripadnostjo naših briških društev smo tudi to edicijo pospravili pod streho in ponovno poželi številne pohvale. Ekipi Planinskega društva Brda in Prostovoljnega gasilskega društva Brda ter ženam Društva kmečkih žena in deklet se za številne urice, preživete ob oblikovanju letošnjega maratona, predvsem pa za odzivnost in vso vloženo energijo, v imenu ZTKMŠ Brda iz srca zahvaljujem.

Ravno danes pa v poštni nabiralnik prileti novo sporočilo.

Glavni krivec celotne zgodbe Michele Minotti piše: »Mateja, imam predlog. Kaj, če bi naslednje leto prestavili začetno točko 24 km dolgega maratona? 46 km dolga proga bi začela v Krminu, 24 km dolga pa istočasno na Dobrovem? Kaj praviš na to zamisel? To je predlog tekačev, kar pa se mi zdi odlična zamisel. Tekači hočejo več in vaša Brda vsekakor ponujajo več.« Jaz pa lahko le dodam: »Dragi planinci, gasilci in briške žene, spet se bomo družili.« Mateja Drnovšček Foto: Alberto Scarpa

Vrtec Dobrovo

Pod medvedovo marelo v Ledenem kraljestvu Obiskal nas je palček Glasbeniček in nas naučil veliko pesmic, plesov in igranja na glasbila. Ob odhodu nam je dal nalogo, da iz naučenega pripravimo glasbeno pravljico. Nastala je glasbena pravljica Pod medvedovo marelo, ki smo jo zaigrali staršem za zaključek roditeljskega sestanka ter mlajšim otrokom v vrtcu in učencem prvega razreda.

Karmen Krivec Poletje 2016 / Briški časnik / 15

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Darinka Sirk o prvih začetkih Praznika češenj

Ljudje so od navdušenja ploskali, vriskali Njena vrata so vedno odprta. Za vse, ki pridejo k njej po nasvet, pomoč ali kar tako. Ker ve, da pridem, se na obisk pripravi. Na mizi gora fotografij in zapiskov, skic, morje spominov na leta, ko je kot pobudnica in organizatorka sodelovala pri prenekateri prireditvi v Brdih. Tudi pri tisti, ki letos zapisuje že 50-letnico obstoja in velja za najbolj odmevno in prepoznavno – Prazniku češenj. »Garaška leta so bila to,« se spominja prvih začetkov. »S kolegico sva prevozili vse vasi v Brdih in ljudi nagovarjali k sodelovanju v povorki. Bile so to noči brez spanja, trnjeva pot. Treba je bilo od žene do žene, jih spraševati in prepričevati, da bi pokazale, kako so s češtelami nosile češnje v Krmin. Ali da so moški pristali in ponovno sedli na kolo in si na buinc oprtali dzej. Z vsakim posebej se je bilo treba pogovoriti, kako naj se obleče, kako naj se obnaša. Dvanajst, trinajst voz je sodelovalo pri prvi povorki leta 1967 in vsak voz sem do podrobnosti izrisala. Prikazovali so kmetijske dejavnosti; vsa opravila, vezana na trto, denimo, ali sajenje sirka. Število voz je bilo vsako leto podobno; prvi del povorke je bil vedno enak in namenjen češnji, drugi del se je vsako leto spreminjal. Dvakrat ali trikrat sem obhodila vse vasi in preverjala, kako potekajo priprave na povorko.«

Od kod pravzaprav ideja o Prazniku češenj?

Kar priletela mi je v glavo. Tisto leto (1966), ko so češnje skoraj izginile iz Brd, so na Pospeševalni službi na Dobrovem (njen direktor je bil mož Milan) sklenili, da bodo v Brdih ponovno spodbudili sajenje češenj. Pripravili so predavanje, razstavo češenj, prikazali nove sorte, organizirali razstavo otroških risb in izbrali najboljše češnje. Naslednje leto naj bi vse skupaj ponovili, pa se mi je v hipu, kar tako iznenada, zjutraj, preden je mož odšel v službo, utrnila ideja, da bi vsebino praznika razširili in v obliki povorke prikazali, kako so, denimo, nekoč prodajali češnje. Tako sem tisto leto prevzela vso skrb in odgovornost za organizacijo Praznika češenj in ju nosila dolgih 35 let. Od plakatov, stranišč, stojnic oziroma hišk, v katerih so prodajali češnje, redarjev, podaljšanega urnika mejnih prehodov ... Poleg povorke smo v šoli ali na šolskem dvorišču – zraven obvezne razstave češenj, seveda – organizirali še druge razstave, na katerih smo prikazali velikonočne jedi, martinovo večerjo, jedi ob likofu, peciva, pohištvo in »balo moje none«, kuhinjo nekoč, pravo briško domačijo s štalo, svinjakom, kletjo, kuhinjo, spalnico. V šoli smo pripravili razstave briških ustvarjalcev, in prav te so zarodek današnjega Dabla, društva briških likovnih ustvarjalcev.

Kakšne teme so predstavili vozovi v povorki in kako ste se sporazumevali na sami prireditvi, saj pred petdesetimi leti še ni bilo tehničnih možnosti, kakršne so danes?

Vozovi so predstavili obrtnike in njihovo delo, kmečko ohcet, športne dejavnosti, kmečka opravila, mladino kot našo bodočnost … Bila so tudi tekmovanja v postavljanju mlaja, za popestritev, pa mažoretke in godba. Sporazumevanje pa je bilo času primerno.

Namesto mikrofona je bila troblja in rdeča zastava pri štalonu je pomenila, da se je povorka premaknila proti Dobrovemu. Šest učiteljev je pomagalo vzdrževati red pri vozovih, na dveh mestih so se vozovi ustavili in dve ženi sta uprizorili pogovor s češtelo na glavi, ne da bi jo držali z rokami. Ja, tudi po štirideset žena s češtelami je bilo v povorki! Žene največ prispevajo za Praznik češenj, je nekdo ugotavljal. Če ni žena, da ni kaj dati v povorko.

Poletje 2016 / Briški časnik / 16

Darinka Sirk s portretom slikarja Tomaža Perka Delo z ljudmi je lahko težavno. Ste imeli v teh 35-ih letih kakšno neprijetno izkušnjo?

Nikoli. Kakor so bili sprva zadržani in jih je bilo treba prositi za sodelovanje, so bili kasneje tako navdušeni, da so komaj čakali na povorko, spraševali, ali bo tudi naslednje leto, od navdušenja ploskali, vriskali.

Praznik češenj velja za prvi praznik s povorko v Sloveniji. Kako danes gledate nanj?

Z zadoščenjem in zadovoljstvom, da je doživel 50. leto, da se dopolnjuje in dograjuje. Hkrati mi je hudo ob dejstvu, da je praznik izgubil svoje bistvo, da je komercialno usmerjen, da se je izgubil briški duh. Niso več Brici, ki se predstavljajo na stojnicah, ne ponujajo več briške hrane. Vozovi so resda skrbno pripravljeni, vsa čast jim, vendar pogrešam bistvo praznika – to so vendar češnje!

Ta del je premalo poudarjen, prereven. Povorka je zaradi češnje, njej je bila posvečena, zdaj pa nima več pravega smisla. Vozovi, ki niso povezani s češnjo, bi morali biti posebej, ne v povorki. V povorko bi morali pritegniti čim več mladih, jih naučiti, kako se, denimo, nosijo češnje, da bi izročilo kulturne dediščine lahko živelo naprej. Glede hrane pa je toliko izbire! Koliko je samo jedi iz sirka: od polent (pustne, izboljšane, ocvirkove, figove, zeliščne) do močnikov, minešter, kruhov in prežgank!

Ljubezen do narodovega blaga vam je bila položena v zibelko. Od kod pa tako iskrenje idej?

Res je, živela sem v družini, ki je spoštovala preteklost v vseh pogledih, v prehrani, načinu življenja, ohranjanju starih predmetov, navad. Glede idej pa – krešejo se sproti. Idej je preveč, časa je premalo.

Iva Sivec Foto: Andrej Colja

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj Občina

50. Praznik češenj

Sobotno in nedeljsko dogajanje na Dobrovem

50. Praznik češenj je kljub vremenu, ki je organizatorjem narekovalo nekatere spremembe lokacij, pokazal vso svojo veličino.

Dogajanje na Dobrovem je potekalo na lokaciji Vinske kleti Goriška brda, ki so jo napolnili manjši in večji šotori. Sobotno dogajanje so popestrili nastopi Šole petja The best, Briškega kvinteta, Pupe z'plaš, Godbe Domžale in plesne skupine ADC. Gurmani so prišli na svoj račun ob ogledu kuharskih šovov, ki so jih za Praznik češenj pripravili slaščičarna Princeska, OŠ Dobrovo, Hotel Kozana in Hotel San Martin. Ti so potekali tudi v nedeljo, ko so se s kuhanjem predstavile Briške žene in dekleta ter restavracija Grad Dobrovo. Oba dneva so si obiskovalci lahko ogledali razstavo Tanje Gomiršek z naslovom 50 let Praznika češenj v pozdrav sadežu Goriških brd, razstavo češenj ter traktorjev in stare kmetijske mehanizacije. Mladi so v soboto lahko uživali v poskusih, ki jih je izvajala novogoriška E-hiša, hiša poskusov, ter v predstavi Maša in Medved, ki je potekala v dvorani Gradu Dobrovo, v nedeljo pa so se lahko preizkusili v skokih na Mini Planici. Ob nedeljskem nekoliko lepšem vremenu so se na Dobrovem predstavile še številne plesne in glasbene skupine, ki smo jim lahko prisluhnili tako v dvorani Vinske kleti ali pod velikim šotorom. Praznika nista zamudila niti Marija in Bonifacij iz vsem nam dobro znane nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Tudi letos so nas obiskali prijatelji iz Avstrije z godbo Trachtenkapelle Kötschach-Mauthen. Celoten program so tako v soboto kot nedeljo spremljali moderatorji Radia Robin, ki so se v živo oglašali z Dobrovega in vzdušje preko radijskih valov prenašali med poslušalce lokalnega radia. Uradni del praznika sta odprla Vokalna skupina Vinika in Nonet Brda. Ob tej priložnosti sta obiskovalce nagovorili kraljica češenj Ana Bucik in kraljica rebule Katja Erzetič.

Društvo sadjarjev Brda je podelilo naziva za najboljšo češnjo in najboljši sadovnjak. Vse prisotne so nagovorili župan občine Brda ter župani pobratenih občin. Zabavni program se je nadaljeval tudi po povorki. Na glavnem odru je potekal sprejem NK Brda, ki je zmagovito prestopil v 2. ligo, na odru so se zvrstili vsi udeleženci letošnje povorke, zmagovalni par Briške poroke ter plesni nastopi Vip dance tatkoti ter plesne skupine ADC. Sobotni in nedeljski večer se je zaključil z glasbo, za katero so poskrbeli Briška pomlad in Briški harmonikarji.

Vse skupaj pa so spremljali različni ponudniki hrane, ki so se na prizorišču nahajali na posameznih stojnicah. Obetavno dogajanje in zanimiv program sta bila na žalost podvržena slabemu vremenu, ki pa ni vplivalo na vzdušje obiskovalcev in navdušencev nad našo pokrajino ter vsemi tukajšnjimi izdelki, z rdečo češnjo na čelu.

Andreja Benedetič Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 17

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Foto: Andrej Colja

Poletje 2016 / Briški časnik / 18

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj Občina

Povorka

Foto: Andrej Colja

13 vaških skupnosti je strnilo glave in na dan prišlo z izjemnimi idejami ter še boljšimi izvedbami posameznih dogodkov ali aktivnosti, ki jih velja predstaviti ob tako pomembni obletnici.

Zato je bil letošnji vrstni red povorke nekoliko drugačen. Začelo se je z briškim grbom, ki mu je sledilo 50 otrok OŠ Dobrovo, ki letos praznuje svojo 50. obletnico. Simbolno so nosili 50 rdečih balonov. Povorka se je nadaljevala kronološko, z briškimi ženami, ki so ravno pred 50 leti prvič združile moči in še vedno predstavljajo delavne roke briških družin. Briške žene so skozi leta skrbele za prodajo in prepoznavnost briškega kraljevskega sadeža. Za njimi je VS Dobrovo prikazoval obiranje češenj, VS Kozana pa odkup češenj. Ravno v Kozani je bilo včasih največ odkupnih postaj. VS Višnjevik se ni ločil od svoje rebule in s pretakanjem rebule opozarjal, da je prav ta pri njih kraljevala že vrsto let in ji zato danes pripisujejo velik pomen. Kojščani so uprizorili začetne vaje briškega pihalnega orkestra, ki je bil ustanovljen v Kojskem, četudi so posamezne godbe obstajale že pred uradno ustanovitvijo. Muzikantom, ki so v rokah imeli stare inštrumente, se je pridružil tudi prvi dirigent današnjega Pihalnega orkestra Brda, Karle Zuljan. Takoj za kojščanskim vozom pa smo lahko videli in prisluhnili aktualnemu Pihalnemu orkestru Brda pod vodstvom Boštjana Vendramina, spremljala pa so ga dekleta iz Twirling-mažoretnega kluba Brda. KS Medana je na voz postavil prvi kino v Brdih, ki se je vrtel v medanski dvorani. Vrhoveljci so ponazorili gradnjo prvega briškega vodovoda leta 1953. VS Biljana-Zali Breg je na voz postavil nekdanjo učilnico z otroki in ponazoril potek šolanja pred petdesetimi leti. Vipolže so se predstavile s POP delavnico, ki je v 80-ih navduševala skorajda celotno Slovenijo. Kožbanci so ponazorili maraton češenj oziroma današnji maraton Junaki vinogradov, ki je že vrsto let del Praznika češenj. Cerovo je predstavilo prvi izbor naziva kraljice češenj ter voz spremenilo v modno pisto z brhkimi briškimi dekleti in strogo strokovno komisijo. Voz Hum-Podsabotin je upodabljal dom upokojencev, voz iz Neblega pa je ponazarjal briško tradicionalno kulinariko, ki je Brdom prinesla naziv EDEN, destinacija odličnosti. Povorko je zaključil VS BarbanaFojana. Ta voz je po verzih Zorzutove Črjšnje so rdače prikazal razvoj prodaje češenj, ki je sprva potekala s kolesi, mopedi, nato z avtomobili in ne nazadnje še s helikopterjem, ki so mu Fojanci pripisali ime 'sodokopter'. Slabo vreme, ki se je začelo tik ob pričetku povorke, je vozovom preprečilo podrobnejšo predstavitev svojih tematik. Zato je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Darinka Sirk, Tina Novak Samec in Bonifacij (Milan Vodopivec), odločila, da si vsi vozovi zaslužijo glavno nagrado.

Na letošnjem slovesnem prazniku so se namreč izjemno izkazali in dokazali, da lahko na vozu prikažejo marsikaj. Predvsem pa so dokazali, da slabo vreme ne more prekiniti praznovanja tako pomembnega briškega praznika, ki dandanes odmeva daleč po Sloveniji in svetu.

Andreja Benedetič

Povorka letošnjega slavnostnega 50. Praznika češenj je tako kot vsi drugi dogodki nosila pridih drugačnega, posebnega. Rdeča nit letošnje tradicionalne revije vozov so bili dogodki, ki so v zadnjih petdesetih letih kakor koli zaznamovali Brda ter glavni praznik naše občine.

50 otrok OŠ Dobrovo z rdečimi baloni

VS Dobrovo - obiranje češenj

VS Kozana - odkup češenj

VS Višnjevik - pretakanje rebule Poletje 2016 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Foto: Andrej Colja

Pihalni orkester Brda

VS Biljana-Zali breg - šola

VS Kojsko - zametki pihalnega orkestra

VS Kožbana - maraton

KS Medana - prvi kino v Brdih

VS Kožbana - maraton

VS Vrhovlje - gradnja

VS Kožbana - maraton

Poletje 2016 / Briški časnik / 20

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj Občina

Foto: Andrej Colja

VS Vipolže - POP delavnice

Praznik češenj

VS Cerovo - izbor kraljice češenj

VS Fojana-Barbana - črjšnje so rdače

VS Neblo - EDEN, destinacija odličnosti

VS Fojana-Barbana

VS Hum - dom upokojencev

VS Fojana-Barbana Poletje 2016 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Iz Ljubljane v Brda

Kolesarski maraton Junaki vinogradov Kolesarskega maratona Junaki vinogradov iz Ljubljane v Brda se je udeležilo 886 kolesarjev. Maraton rekreativnega značaja, v preteklosti znan kot maraton češenj, je tako tudi letos upravičil pričakovanja in se uvrstil med najbolj priljubljene tovrstne prireditve v Sloveniji.

Ob 8.30 so kolesarji krenili iz Ljubljane na 108 km dolgo pot v Brda. Postanek v Ajdovščini je služil za malico in regeneracijo, da so maratonci uspešno zmogli sabotinski klanec in nato briške vzpetine.

Na cilju, v Kleti Brda, so podelili medalje najštevilčnejšim klubom. Prvo mesto sta si z več kot 60 kolesarji delila lanskoletni zmagovalec Omega Air in domači klub KD Brda, tretje mesto pa je pripadlo klubu Dvig z 20 člani. Pokal sta dobila še skupina Niko Jeraj, s. p. in klub Kurusao z 11 in 12 kolesarji.

Dama z največ pomladmi na maratonu je bila tudi tokrat Anica Blažič iz KD Brda, kar pet pa je bilo udeležencev, rojenih leta 1940, ki so si prislužili naziv »najstarejši kolesar«. Nagradili so tudi družino Rožič in najmlajšega kolesarja, 13-letnega Matica Stibilja. Tudi tokrat je bila udeležba mednarodna, na maratonu so namreč sodelovali kolesarji iz Italije in Velike Britanije ter Pavel Plut iz Kanade.

Rdeča nit podelitve nagrad je bila Ena žlahtna štorija, saj so imeli na odru glavno besedo kar trije igralci iz priljubljene serije. Program je povezoval Matjaž Javšnik, pridružila sta se mu še posebna gosta Primož Forte in Milan Vodopivec ter kraljica rebule Katja Erzetič. Na prireditvi je nastopila mlada briška pevka Tina Drnovšček, ki je najprej na slovenskem, potem pa še na mednarodnem pevskem tekmovanju v Rusiji osvojila prvo mesto.

Program so zaključili otroci iz plesnega kluba ADC.

Zakaj junaki vinogradov?

Maraton češenj je uveljavljena in dobro sprejeta blagovna znamka. Rodila se je iz navdušenja zaposlenih in predanosti podjetja teritoriju. Po toliko letih, ko svojo energijo posvečamo izključno briški prepoznavnosti, želimo podpreti tudi lastno dejavnost.

Pred dvema letoma smo korenito prenovili način naše korporativne komunikacije. Klet namreč sestavlja 400 družin, ki s pikolovsko natančnostjo in upoštevajoč naravne cikle obdelujejo vinograde na težavnih legah. Takšnega vinogradništva na strmih naklonih, brez namakanja, z veliko količino ur ročno opravljenega dela (v svetu je poznan termin »heroic viticulture«) je v Evropi le pet do šest odstotkov. Gre za ohranjanje kulturne krajine, negovanje tradicije, skrb za naravo, ohranjanje delovnih mest na podeželju, medgeneracijsko sodelovanje in učenje.

To bogato sporočilnost želimo promovirati skozi vse dogodke, ki jih organiziramo – premočrtno in vztrajno in včasih tudi z drznimi potezami.

Marjana Simčič Humar Foto: Katja Kodba Poletje 2016 / Briški časnik / 22

Občinatrimesečja: 50. Praznik češenj Tema

Planinsko društvo Brda

Rekordni Pohod od češnje do češnje V sklopu jubilejnega 50. praznika češenj je Planinsko društvo že dvanajstič organiziralo Pohod od češnje do češnje. Kljub ne prav obetavni vremenski napovedi nas je obisk nadvse presenetil. Če smo na drugemu pohodu presegli številko 100 udeležencev, smo na dvanajstem presegli številko 1000 in se približali 1100.

Tako je bilo v Brdih prvič več pohodnikov kot kolesarjev.

Pohod je potekal po briških gričih in dolinah, skozi briške vasi, mimo naravnih in kulturnih znamenitosti. Letošnji pohod nas je popeljal po poteh priljubljene televizijske nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Začetek je bil pri Vinski kleti Brda, nato nas je pot vodila čez Balešne mimo briške antene, prečkali smo cesto in se pod Medano spustili med vinograde do vasi Ceglo. Tukaj smo zavili mimo domačije Movia, pri zelo uspešnem briškem oljkarju Bosetu je bil mogoč nakup oljčnega olja. Mimo oljčnih, češnjevih nasadov in vinogradov smo prišli do Grediča, glavnega prizorišča televizijske nadaljevanke. Žal je ogled Grediča mogoč le od zunaj. Pohodnike so tam pričakali člani društva in domačini z osvežilnimi pijačami, domačim pecivom in češnjami. Po krajšem postanku smo se spustili v dolino in med vinogradi korakali do današnjega največjega vzpona v Biljano. Bližali smo se središču vasi, kjer se je odvijalo nekaj prizorov v nadaljevanki. Najprej pokopališče s Tonkinim grobom, od tu je lepo viden »faruš« v sosednji Kozani, nato še cerkev, ki je znana po značilnem zvoniku oglejskega tipa. Na placu pred »oštarijo sv.

Marka« je bila pohodnikom na voljo osvežilna pijača. Pohod je bil še bolj zanimiv, ker je bil med pohodniki tudi igralec Štorije – škof Alojzij (Jože Vunšek), zato je bilo pred gostilno še bolj veselo, pa tudi veliko fotografiranja. Pred Zalim Bregom smo se spustili v dolino Reke. Od tu je lepo vidna še ena lokacija iz Štorije – stara Tonijeva hiša v Snežečah. Bližali smo se našemu cilju – vinski kleti, kjer so nam pripravili pašto, kozarček briškega, za popotnico pa še stekleničko vina. Prijetno druženje se je v dvorani nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Pohodniki so zadovoljni zapuščali Brda z obljubo, da se prihodnjo pomlad vrnejo.

Tudi organizatorji smo zadovoljni, predvsem, ker nam je vreme šlo na roko in nas popoldanska nevihta ni ovirala. Izredno smo zadovoljni tudi z letošnjim rekordnim obiskom. Predvsem pa pohod veliko prispeva k prepoznavnosti Brd. Med udeleženci je bilo veliko Štajercev in Dolencev, ki so bili v Brdih prvič, prišli so Hrvati in veliko Italijanov, bili so celo štirje danski novinarji, ki so bili nad našo pokrajino navdušeni in bodo glas o lepoti Brd ponesli domov.

Iva Šibav

Nočni pohod na Sabotin

Ob polni luni ZTKMŠ Brda je v soboto, 21. maja, ob polni luni organiziral voden nočni pohod na Sabotin.

Na lep jasen večer ob polni luni se je ob 21. uri na avtobusni postaji v Podsabotinu zbralo 25 pohodnikov, od tega kar 18 pohodnic. Prihajali so iz različnih koncev, celo z Obale, Krasa, Vogrskega in drugih goriških krajev in seveda iz Brd. Vodja pohoda Mitja Močnik, sicer predsednik OZVVS Brda, publicist, pisatelj in raziskovalec soške fronte, je pohodnikom orisal vlogo Podsabotina in okolice v obdobju prve svetovne vojne in opisal traso pohoda po nekdanji vojaški cesti Podsenica–sv. Valentin, ki je bila zgrajena leta 1916 v samo 16 dneh.

Preden so se pohodniki spustili v nekdanji strelski jarek, ki vodi do okrepčevalnice in muzeja na Sabotinu, je sledil postanek s predstavitvijo zaledja italijanske vojske na Mlaki pri Dolu in bojišča na Sabotinu pri piramidah. Pohodnike sta gostoljubno sprejela

skrbnika okrepčevalnice Bogdan Potokar in Valerija Bavdaž – Valči, da so se ti okrepčali pred ogledom kavern. Ob vrnitvi je kot ves čas prej lepo svetila polna luna in razpoloženje udeležencev pohoda je bilo odlično. Pohod se je zaključil v Podsabotinu pol ure po polnoči. Pohodniki so se s prijetnimi vtisi razšli in si zaželeli na svidenje naslednjič.

Mitja Močnik Poletje 2016 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Druženje ob češnjah v športnem parku v Vipolžah

Dobrodelnost priklicala sončne žarke Smeh, spolzko igrišče in veliko simpatičnih padcev so bili rdeča nit že petega dobrodelnega druženja ob češnjah v športnem parku v Vipolžah, ki so ga letos s svojo udeležbo počastili dobitniki kar 9 olimpijskih medalj, igralci Ene žlahtne štorije in častni gost predsednik države Borut Pahor.

Pahor je briškemu županu Francu Mužiču v počastitev jubilejnega 50. Praznika češenj in ob bližajoči se 25-letnici samostojne države podaril slovensko zastavo: »Slovenija bo praznovala srebrno obletnico. Kot predsednik vročam slovensko zastavo – simbol, ki nas povezuje – vsem, ki so si v tem času prizadevali, da so se zgradili mostovi med nami; da bi krepili tisto, kar nam je skupno; da bi v nas vzgajali samozavest, ponos; da bi tako ravnali tudi osebno. Menim, da si briški župan slovensko zastavo zasluži in sem mu jo z veseljem tudi vročil,« je po uradnem odprtju dobrodelnega dogodka povedal predsednik države Borut Pahor, ki se Praznika češenj spominja še iz otroških let: »Vesel sem, da je praznik obstal in da je postal še pomembnejši znak, blagovna znamka Goriških brd. Današnji dogodek ima več razsežnosti.

Najprej se poklanjamo dobroti: tistim, ki skrbijo za to, da potrebni pomoči pomoč tudi dobijo. Tudi preko prostovoljnega dela.

Potem pa se zahvaljujemo županu in vsem, ki vodijo Brda, da so jih v zadnjih dveh desetletjih vodili tako, da so ta naredila velik napredek. Brda so ne samo lep, ampak tudi zelo urejen del naše dežele. Imajo neko svojo razvojno filozofijo in zdi se, da je tukaj prihodnost res prijazna.«

Pogledi v nebo in med zvezde …

Če so bili pogledi Bricev v nebo tik pred začetkom dobrodelne prireditve skrb vzbujajoči, so bili ti med druženjem na nogometni zelenici in po njem veliko bolj sproščeni. V zanimivi tekmi, ki ji je sodil Drago Kos, se je pomerila raznovrstna ekipa sodelujočih: člani ekipe slovenske vinarske reprezentance, ki je nedavno osvojila naslov evropskih prvakov; učenke OŠ Dobrovo, ki so dosegle drugo mesto v državni šolski ligi; slovenski športni asi Lucija Mlinarič, Peter Prevc, Iztok Čop, Jaka Hvala, Žan Košir, Dejan Tonejc, Erik in Anže Petrič, Vesna Fabjan, predstavniki Oddelka za invalidno mladino iz Stare Gore, podpredsednik Državnega zbora Matjaž Nemec, pater Bogdan Knavs, direktorica uprave Občine Brda Anita Manfreda in direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Na prireditvi so sodelovali tudi kraljica rebule Katja Erzetič in kraljica češenj Ana Bucik, vinarke prireditve Brike v mestu, Mitja Kristančič in Marjan Simčič iz NK Brda, predsednik Balinarskega kluba Brda Zvezdan Prinčič, Simon Rosič, Maja Blagovič in Milan Vodopivec ter mnogi drugi. V spremljevalnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Brda pod vodstvom Boštjana Vendramina, Twirling-mažoretno društvo Brda pod vodstvom Andreje Rijavec ter Društvo kmečkih žena in deklet Brda. Častni gost predsednik države Borut Pahor je tekmo odigral v vlogi vratarja.

Pol drugi tisočak prispevali obiskovalci …

Dobrodelna akcija, ki jo skupaj organizirajo Fundacija Vrabček upanja, Občina Brda, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Nogometni klub Brda ter katere pobudnik in koordinator je športni novinar Ervin Čurlič, je odprla srca številnih obiskovalcev in sodelujočih. Samo zadnji so skupaj prispevali kar 1.645 evrov. Tem se bodo prištele še donacije neposredno na račun fundacije. Fundacija Vrabček upanja se zahvaljuje partnerjema pri projektu – Petrolu in Zavarovalnici Triglav – OE Nova Gorica. Pomagali so še: Skat Izola, Okrepčevalnica Princeska DobroPoletje 2016 / Briški časnik / 24

vo, Automatic servis, d. o. o. – PE Šempeter pri Gorici ter drugi.

Polovico zbranih sredstev bo Fundacija v sodelovanju z Lions klubom Dobrovo namenila družini v stiski iz Goriških brd.

Erika Koncut Foto: Jure Batagelj, Robert Pavšič, Andrej Colja

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj Občina

Vaterpolo v Vipolžah

Moj pogled na dobrodelno druženje ob češnjah

5. junija je bilo v Vipolžah 5. druženje ob češnjah, ki je letos potekalo na dveh lokacijah. Posebne goste so najprej sprejeli v Vili Vipolže, nato pa so se ti odpravili proti stadionu NK Brda, kjer je bil glavni del dogodka. Vreme žal ni dopuščalo izvedbe dveh disciplin, zato je po hudem nalivu potekala le nogometna tekma, ki so jo nekateri poimenovali kar vaterpolo. Za čofotanje po namočenem igrišču je bilo treba imeti nekaj poguma. Med junaki so bili tudi znani slovenski obrazi, med drugim predsednik RS Borut Pahor, svetovni prvak v smučarskih skokih Peter Prevc, najboljša slovenska kotalkarica Lucija Mlinarič in mnogi drugi. Seveda pa niso manjkali niti učenci OŠ Dobrovo, ki so se pogumno borili proti starejšim športnikom. Program je povezoval priljubljeni slovenski komentator Ervin Čurlič. Tekmo je bilo zagotovo zanimivo gledati, saj so igralci padali kot keglji. Med navijači smo lahko opazili tudi igralca Milana Vodopivca in igralko Majo Blagovič, ki v priljubljeni slovenski nadaljevanki Ena žlahtna štorija igrata Bonifacija in Marijo. Po končani tekmi so lahko mladi navijači dobili avtograme vzornikov in se z njimi fotografirali. Za konec so bili vsi sodelujoči povabljeni na večerjo v Vilo Vipolže, kjer so prejeli nagrade za trud in pomoč pri izvedbi dobrodelnega druženja. Zapela nam je tudi učenka 8. razreda OŠ Dobrovo Tina Drnovšček, zmagovalka mednarodnega tekmovanja v Moskvi, in s tem zaključila prireditev.

Neja Prinčič Foto: Jure Batagelj, Robert Pavšič, Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 25

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

Dan odrtih kleti 2016

Vpogled v skrivnostni svet kleti V soboto, 4., in nedeljo, 5. junija, so briške kleti ponovno odprle svoja vrata v okviru prireditve Dan odprtih kleti – Wine Day, ki jo koordinira Vinoteka Brda oziroma njen vodja David Lipovšek. Z njim smo se pogovarjali o letošnjem obisku.

Kakšen je pomen dogodka za Brda oziroma za vinarje?

To je odlična promocija destinacije. Obiskovalci spoznajo osebo, ki stoji za pridelkom, dobilo vpogled v skrivnostni svet vsake sodelujoče kleti.

Ali je dogodek terminsko ustrezen?

Gre za uvod v tokrat jubilejni 50. Praznik češenj. Poleg prireditve Dan odrih kleti je bil ta konec tedna še Maraton junaki vinogradov s skoraj 900 kolesarji, Pohod od češnje do češnje s 1100 pohodniki in še tradicionalni dobrodelni nogometni turnir v Vipolžah s številnimi pomembnimi gosti, od predsednika države Boruta Pahorja do Petra Prevca in Lucije Mlinarič. Pester program je magnet za obiskovalce.

Nogomet

Državne podprvakinje

Kakšna je tvoja ocena – koliko obiskovalcev je bilo letos? Gre za rastoč trend?

Kolikor spremljamo, jih je bilo gotovo več kot 500. Je pa bilo obiskovalcev še bistveno več, saj gre za sinergijo z drugimi, že prej omenjenimi dogodki. Morda je bilo gostov nekoliko manj kot lani, saj so bile vremenske napovedi in razmere res neugodne.

Kakšen je profil obiskovalcev Dneva odrtih kleti?

Neka stalna baza obstaja. Ljudje se vračajo, kar kaže na kakovost ponudb. Prihajajo pa tudi novi obrazi – mlajši, kar je spodbudno.

Avstrijci so rastoča kategorija, veliko je bilo Italijanov.

Koliko je bilo sodelujočih kleti?

Letos je sodelovalo 23 kleti. Naj se zahvalim Občini Brda in ZKTMŠ Brda za podporo pri izpeljavi zahtevnega projekta. Hvala tudi vsem sodelujočim vinarjem, ki so s kakovostno ponudbo in osebno noto prispevali k skupnemu uspehu.

Kakšen je potencial dogodka? Kaj bi bilo treba še ukreniti?

Letos so gostje zelo lepo sprejeli novost – brezplačen avtobus za vse obiskovalce. Novost je bila tudi zabava (After party z didžeji) v Kleti Brda, nad čemer so bili navdušeni posebno mlajši. Veljalo bi ponuditi še alternativo za starejše in dati malo več kulturnih vsebin v sam Dan odprtih kleti. Zanimiv vložek je prispevalo tudi slikarsko društvo Dablo, katerega člani so na grajskem dvorišču na Dobrovem slikali vinske etikete. Na isti lokaciji so se predstavljali tudi oljkarji iz oljkarskega društva. Celoten sklop uverture v Praznik češenj ima še ogromen potencial, ki ga velja nadgrajevati.

Marjana Simčič Humar Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 26

Državne podprvakinje v nogometu, hmmm, dobro se sliši, toda veliko je bilo truda, odrekanja in tistih kapljic, ki ti stečejo po telesu ... ne, ne, ne solz. Čakali so nas štirje turnirji, premagale pa smo kar deset ekip, le ena je bila od nas nekoliko močnejša. Priznati moram, da so tekme v mojem športu – odbojki – precej bolj stresne, mogoče zato, ker je bil naš trener, učitelj Sandi Valentinčič, povsem miren, vsaj navzven.

Skozi celotno tekmovanje nas je vodil premišljeno in pazljivo, svetoval nam je, kako naj se »spopademo« s posamezno igralko.

Vse je potekalo po naših pričakovanjih, dokler ... Prišle smo v finale, kjer smo igrale proti gostujoči ekipi – OŠ Šmartno pri Litiji. Vse smo si želele zmage, bile smo nestrpne in nekoliko v strahu. Naše nasprotnice so imele veliko podporo na tribuni in bile so dobro telesno pripravljene, kar sta bila dovolj dobra vzroka za zmago. Po porazu smo bile sprva nekoliko razočarane, a v naslednjem trenutku ponosne, zavedale smo se, da je le ena ekipa boljša od nas.

Menim, da je bila to še ena izjemna izkušnja, ki nas je nadgradila, utrdila in nas predvsem ogromno naučila.

Ana Lesica, 9. b

Občinatrimesečja: 50. Praznik češenj Tema

Praznik češenj v Šmartnem

Etnološko, kulturno in zabavno Začelo se je v petek pred osrednjim dogodkom s projekcijo filma Zoran, moj nečak idiot. Ogledali naj bi si ga na severnem trgu pod zvezdami, a črna komedija italijansko-slovenske koprodukcije, pod katero se je kot režiser in koscenarist podpisal Matteo Oleotto, se je morala preseliti pod streho Hiše kulture. Ob odličnih glavnih igralcih že sama zgodba pritegne pozornost, saj je po eni strani umeščena v obmejno okolje med Italijo in Slovenijo, v ruralno pokrajino Furlanije in slovenskega Krasa, po drugi strani pa nam sporoča, da nas lahko sprejemanje in odprtost do drugačnosti oplemenitita, obogatita. Vsekakor poslastica za ljubitelje sedme umetnosti!

Podružnična osnovna šola Kojsko

Naslednji dan, v soboto, je vzdušje praznika ukrojilo vreme.

Stojnice, na katerih so prodajalci ponujali izdelke, ki so jih naredile njihove roke, so bolj ali manj samevale, obiskovalcev je bilo malo in temni oblaki so vseskozi pretili, da bodo zdaj zdaj izlili svojo mokro vsebino. A so počakali, da so zazvenele strune Godalnega orkestra Brda, da je zaigrala domžalska godba, da so zaplesali plesalci svoj vrtoglavi »breakdance« in se predstavile plesalke skupine Pupa, z,plaš. Barvo so dnevu dali slikarji Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo, ki so skupaj z drugimi slikarji po šmartenskih gasah upodabljali svoja videnja in čutenja. Velik dan je bil to za briške slikarske amaterje, saj so praznovali desetletnico obstoja, svoja dela so postavili na ogled v Hišo kulture in po vseh šmartenskih gostinskih lokalih ter odprli nove razstavne prostore v kletnih prostorih vaškega župnišča. O dogodku bomo obširneje poročali v naslednji številki našega časnika.

Nedelja se je kopala v soncu. Vsaj do popoldneva. Obiskovalcev na tržnicah je bilo več, prodajalci ročno narejenih izdelkov so bili zadovoljnejši, zabave ni manjkalo. Plesale so Nonice, pel medanski moški pevski zbor, estetsko in koreografsko zasnovane gibe so prikazale članice Twirling-mažoretnega kluba Brda, zaplesali so večkratni državni in evropski prvaki v modernih tekmovalnih plesih VIP Dance, ki o plesu pravijo, da je svoboda duše skozi gibanje. Hiša kulture se je polnila z razstavami in petjem, slikarji so s platen ponujali pogled na Brda na dlani. Organizatorji so si praznično Šmartno zamislili v etnološki, kulturni in zabavni podobi, in to jim je nedvomno uspelo.

Iva Sivec Foto: Andrej Colja

Želeli presenetiti, bili presenečeni Učenci in učiteljice POŠ Kojsko ter knjižničarka centralne šole smo v letošnjem šolskem letu spoznali, da se izkazana pozornost lahko vrne kot veliko presenečenje.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili proslavo, ki smo jo namenili sodobnemu slovenskemu pesniku, pisatelju, prevajalcu in novinarju Miroslavu Košuti s Kontovela na tržaškem Krasu. Prepevali in deklamirali smo njegove pesmi ter ob njih tudi zaplesali. Skupaj smo spesnili voščilo ter v originalnem kolažnem tisku naredili skupinske ilustracije razredom primernih Košutovih pesmi in oblikovali leporelo.

Knjižničarka je pripravila pismo in ga poslala slavljencu, ki je 11. marca praznoval osemdeseti rojstni dan.

V Primorskih novicah smo lahko prebrali njegovo javno zahvalo in besede: »Največje darilo po formatu in vloženem trudu, zagotovo največje, ki sem ga v vseh svojih osemdesetih letih prejel po pošti, pa je prišlo iz šole Dobrovo v Brdih. Poslali so mi na risalnih listih polmetrskega formata v modrem …« Veseli smo bili zapisanih besed, a pravo presenečenje je prišlo po pošti. Pisal nam je sam Miroslav Košuta in se zahvalil vsem skupaj in poimensko vsakemu posebej. Med drugim smo lahko prebrali, da nas je hotel presenetiti z obiskom, a je žal zbolel. Naši knjižnici je podaril avtobiografsko knjigo Mornar na kozi.

Z zadovoljstvom, da smo naredili nekaj dobrega, bomo počasi zakorakali v zaslužene počitnice, ki naj bodo sončne in polne veselih pesmi in prijateljstva, kot nam je zaželel Miroslav Košuta.

Klara Simčič Poletje 2016 / Briški časnik / 27

Tema trimesečja: 50. Praznik češenj

V objemu briške češnje

Vila Vipolže, Šmartno, 18. junij 2016 Dogajanje letošnjega slovesnega Praznika češenj se je zaključilo v soboto, 18. junija, s peto Briško poroko, ki je bila letos obarvana rdeče, z briško češnjo.

Zmagovalni par, Tina Centrih in Tilen Genov iz Portoroža, si je izmed 61 prijavljenih parov prislužil naziv mladoporočencev letošnje poroke. Že maja so posneli fotozgodbo, preko katere ste si lahko ogledali vse partnerje letošnje poroke in glasovali za najboljšo fotografijo.

Foto: Andrej Colja

Letošnje poročno slavje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvo se je odvijalo v parku Vile Vipolže. Ob 13. uri se je moral ženin skupaj s svati pred partonom spopasti s preizkušnjami, ki jih je zanj pripravila mladina iz VS Cerovo. Po uspešno opravljenih tipičnih briških moških opravilih ga je na gugalnici pričakala nevesta. Svatje so se lahko nekaj časa ob zvokih saksofona zadržali ob prigrizku in penini iz vinske kleti Čarga. Za to priložnost je Brda ponovno obiskal par lanske Briške poroke in letošnjim mladoporočencem izrekel najboljše želje ter nasvete.

Ob povabilu župana so se svatje podali v park Vile Vipolže, kjer je potekal poročni obred. Po končanem obredu se je na obračališče pripeljal sprevod motorjev iz kluba Golden Wing, ki Poletje 2016 / Briški časnik / 28

se je poklonil mladoporočencem in jih kasneje spremljal na poti v Šmartno. Preden so svatje zapustili Vipolže, so bili deležni še manjšega presenečenja, plesnega nastopa Capoeira, v katerega sta se vključila tudi mladoporočenca. S starodobnikom sta se ženin in nevesta pripeljala v Šmartno. Tu je bil že od 11. ure poročni sejem. Ob njunem prihodu v vas pa jih je najprej sprejela Glasbena skupina Proteus. Na odru sta odplesala svoj prvi ples, za katerega sta se pripravljala v Plesnem studiu Rebula. Tina Novak Samec je v imenu ZTKMŠ Brda čestitala mlademu paru in jima izročila darilo avtorice Tanje Rusjan. Vodja projekta Patricija Pirih je nato izročila še darila drugih partnerjev. Telekom Slovenija jima je poklonil mobilne telefone, Gredič nočitev

Občinatrimesečja: 50. Praznik češenj Tema

Foto: Andrej Colja

v Brdih, Turistična agencija Palma pa poročno potovanje oz. križarjenje po Sredozemlju. V Šmartnem so se jima s pesmijo in vrtnicami poklonile pevke Vokalne skupine Vinika, nastopili pa so tudi plesalci Plesnega studia Rebula.

Drugi del programa je zajemal modno revijo večernih in poročnih oblek »Le idee di Lory«. Pri slednji je sodeloval znani italijanski stilist Carmelo Spina. Poleg tega so se obiskovalci lahko sprehodili med stojnicami, ki so bile namenjene predvsem bodočim mladoporočencem. Svatje so kasneje obiskali še razgledni stolp v Gonjačah ter Sveti križ v Kojskem, kjer so jim vaščani pripravili manjši sprejem. Nato pa so se vsi skupaj odpravili v Vilo Vipolže na večerjo in zasluženo zabavo ob pomembnem dogodku.

Briška poroka dokazuje, da je lahko iz leta v leto lepša, popolnejša. Projekt postaja vse obsežnejši in zato tudi toliko bolj odmeven med bodočimi mladoporočenci. Pri letošnjem projektu je sodelovalo kar 26 partnerjev, ki so omogočili ta pravljični dogodek v Brdih. Najlepše trenutke je v objektiv lovil Valentin Casarsa z ekipo Dance with Guru, za videoposnetke pa je poskrbel MMDigitalVideo. Za slavnostno večerjo so poskrbeli Hotel Kozana, Hotel Venko in Hotel San Martin, za vmesne

prigrizke pa Hiša Marica. Briško kapljico so predstavljali Vinska klet Goriška brda, Ščurek, Čarga, Ferdinand in Vinoteka Brda.

Torto so prispevali iz slaščičarne Princeska. Češnjeve konfete so oblikovali v Boutique Nevesta, poročna obleka pa je nastala v Nandinem Budoar butiku. Za ličenje je poskrbela Alenka iz Studia lepote Glamour, za frizure Mič Styling. Poročni šopek je nastal izpod rok Cvetličarne Nataša.

Ob čudovitem dogodku, ki ne bi bil tako edinstven brez kulise naših pravljičnih gričev, je Briška poroka vrhunsko zaključila letošnje jubilejno praznovanje. Ob tej priložnosti izrekamo mladoporočencema najlepše želje!

Andreja Benedetič Poletje 2016 / Briški časnik / 29

Občina Dogodki

Šmartno, 23. in 24. aprila

Brda in vino 2016 Letošnji festival Brda in vino, ki že tradicionalno polni vasico Šmartno predvsem s tujimi obiskovalci, je bil zaznamovan z nič kaj lepim vremenom. Organizatorjem in posameznim ponudnikom pa je kljub temu uspelo pričarati dodelano in izjemno pestro dogajanje med ulicami našega srednjeveškega bisera.

V soboto, 23. aprila, smo se po šmartenskih gasah lahko sprehodili med številnimi ponudniki hrane in se zaustavili ob briških vinarjih na kapljici vrhunskega vina. Poleg gurmanske ponudbe je bil na treh večjih trgih vasi vse popoldne pester program. Videli smo lahko atraktivne nastope break dancea, plesno skupino Tince, prisluhnili vokalni skupini Vinika ter uživali ob nastopu folklorne skupine Razor. Poleg tega so obiskovalce zabavale še izjemne glasbene skupine, in sicer Podokničarji, skupina Kontrabant ter Denise Dantas, ki so vse popoldne ustvarjali izjemno vzdušje. Ljubitelji vina so se lahko udeležili dveh delavnic, ki sta potekali pod vodstvom Ivana Peršolje in Istoka Mikulina. Otroci OŠ Dobrovo in OŠ Deskle so se predstavili s tipičnimi domačimi jedmi v okviru projekta KuhnaPaTo, zaustavili smo se lahko pri različnih ponudnikih domačih pridelkov. Popoldansko dogajanje, ki je sicer dovoljevalo vstop s plačilom vstopnine, se je zaključilo z večernim koncertom skupine Jazz trio Nova. Šmartno je zasijalo kot raj za ljubitelje vina in dobre hrane. Velik razpon briških ponudnikov vin ter domačih in tujih ponudnikov hrane je bil dostopen pod pokritim prizoriščem, ki so ga organizatorji ravno zaradi slabega vremena odlično priredili s pomočjo malih šotorčkov ter s tem ohranili čarobnost briške vasice.

Nedeljsko dogajanje je bilo žal vremensko še ostreje pogojeno. Obiskovalci so s prostim vstopom lahko okušali vina briških ponudnikov, žal pa je bil kulturni program ravno zaradi vremena nekoliko okrnjen. Tudi tega dne so bili po Šmartnem različni nastopi plesnih in vokalnih skupin. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji umetnosti, ki so se lahko nadejali užitkov ob različnih razstavah ter ustvarjanju likovnega društva Dablo. Organizatorjem je torej uspelo dokazati, da vreme ni nikakršna ovira za popoln užitek v neskončni paleti okusov, ki so se združili v Šmartnem.

Andreja Benedetič Foto: Andrej Colja in Damijan Simčič Poletje 2016 / Briški časnik / 31

Dogodki

Višnjevik

Praznik rebule in oljčnega olja 2016

Okronana že tretja kraljica rebule Upam trditi, da ni Brica, ki ne bi vedel za naš praznik. Tudi letos smo ga uspešno izpeljali, četudi je bil skoraj en mesec prej. Naši zvesti obiskovalci so nam kljub vsemu izkazali podporo in prišli v Višnjevik, za kar se jim zahvaljujemo. Že 17. praznik je obiskalo približno tri tisoč ljudi, tako domačinov iz Brd kot tudi iz Slovenije. Presenečeni smo bili nad velikim odzivom Italijanov. Bil je nekoliko obogaten, in kar je najpomembnejše, v Višnjeviku smo opevali rebulo in oljčno olje kar tri dni.

Praznovati smo začeli v petek, 15. aprila, ki je že po tradiciji bolj lokalne narave, vendar za nas nič manj pomemben.

V soboto, ko nas obišče največ ljudi, se kot vedno vrstijo najpomembnejši dogodki. Pod odrom, kjer je potekal kulturni program, se je zbralo rekordno število obiskovalcev, saj so imeli kaj videti, predvsem pa slišati. Zakorakale so Mažoretke OŠ Dobrovo, zaplesali so plesalci plesnega studia ADC, zaigrali so domači harmonikarji, za adrenalin pa so poskrbele domačinke Tinkara Prinčič in Neja Erzetič, Tina Drnovšček,

Nina Sirk in Neja Prinčič. Počaščeni smo bili tudi z visokim obiskom. Obiskali so nas predstavniki Evropskega reda vitezov vina, konzulat za Slovenijo. V veliko veselje nam je bilo okronati že tretjo kraljico rebule. Častni naziv je prejela mlada Katja Erzetič. Upamo in verjamemo, da bo tudi ona tako uspešno predstavljala rebulo in Brda širom po Sloveniji, kot je to uspelo Teji Erzetič, ki se ji gre zahvalit tudi za njeno dobrodelnost v času kraljevanja rebuli. Da pa je program potekal tako, kot se spodobi, je poskrbel Robert Marc.

Tretja kraljica rebule Katja Erzetič s kmetije Čarga je obljubila, da bo ponosno predstavljala briški vinorodni okoliš.

Zahvala vsem, ki so nam pomagali:

Foto: Andrej Colja

Občina Brda, ZTKMŠ Brda, Agro center Brda, Komunala N. G., Avtošola POB, Avto hiša Rutar, Patriks, Uroš Vidmar, Marjan Bučinel, Milan Drnovšček, SENG N. G., Deželna banka, Hotel Venco, Restavracija Grad Dobrovo, Jeep club Brda, Aleks Simčič, Cvetličarna Nataša, vizažistka Tanja Rebec, Čistilnica Judita, Salon Matjaž, Taksi, Nakit in dodatki, Anja Ušaj Mišigoj, Studio Eden, DA-DA butik, Vinarstvo Aleksij Erzetič, Vinarstvo Aleš Kristančič –Kristalvin, Vinarstvo Aljoša Sirk in Vinska klet Goriška brda.

Poletje 2016 / Briški časnik / 32

Dogodki Občina

Višnjevik

Strokovno vodena degustacija rebule in oljčnega olja Foto: Andrej Colja

Kot je že v tradiciji praznika, smo obiskovalcem pripravili strokovno vodeno degustacijo rebul in oljčnih olj. Pokusiti je bilo mogoče kar 97 različnih rebul in 7 oljčnih olj. Hvaležni smo vsem vinarjem in oljkarjem, ker nam vsako leto priskočijo na pomoč z vinom in oljčnim oljem, kajti brez njih ne bi imeli tako velike izbire na degustaciji. Manjkala ni niti tako opevana zelenjavna frtalja, cvrt pršut z belo polento, domače pecivo in seveda še vsa druga kulinarika. Po uspešnem popoldnevu smo večer začeli z nadvse simpatičnimi Čuki. Višnjevik je dobesedno pokal na vse strani. Vendar smo zmogli in se skupaj z vsemi obiskovalci veselili do štirih zjutraj.

Od oljčnika do oljčnika

Foto: Andrej Colja

Težko je bilo po dvournem spanju poprijeti za metle in vse, kar sodi zraven, ter očistiti vas za naslednje goste. V nedeljo, 17. aprila, ob devetih se je že zbralo lepo število pohodnikov, ki so želeli z nami na pohod z naslovom Od oljčnika do oljčnika. Izkazalo se je, da bo pohod ostal naša praksa, saj se ga je udeležilo kar 69 pohodnikov. Dogajanje na vasi smo pričeli ob trinajstih s kulinaričnim spektaklom, za katerega je poskrbela Ošterija Žogica. Ni bilo obiskovalca, ki ne bi izrazil navdušenja nad izpeljanim dogodkom. Tu gre predvsem pohvala Ošteriji Žogica. Tudi na najmlajše nismo pozabili. Zabavali sta jih dve animatorki in navdušenje je bilo tako veliko, da ju otroci niso spustili z odra dobri dve uri. Podelili smo nagrade in pohvale lastnikom najboljših oljčnih olj. Na ocenjevanje je prispelo kar 25 vzorcev iz Brd, slovenske Istre in Vipavske doline. Celotno dogajanje smo zaključili s plesom ob zvokih ansambla Juice Bend. Čeprav vsi utrujeni in zaspani, smo še dolgo v noč modrovali, kako in kaj narediti naslednji, že 18. praznik rebule in oljčnega olja.

Hvala vsem, ki ste nas obiskali.

Marjetka Sirk Poletje 2016 / Briški časnik / 33

Dogodki

Praznik svetega križa v Kojskem

Predstavitev monografije in likovna razstava Letošnje tradicionalno praznovanje svetega križa ni bilo povsem običajno. Predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin je v pozdravnem nagovoru dejal, da je vezano na lansko praznovanje 500-letnice cerkvenega oltarja. S predstavitvijo monografije pa se zaključuje sklop dogodkov, posvečenih častitljivi obletnici oltarja. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni realizaciji tega projekta.

Med prisotnimi je posebej pozdravil predstavnike občine, predstavnike ZTKMŠ, dr. Nevo Makuc in Petro Kolenc, Andreja Kosiča in nastopajoče. Župan Franc Mužič se je v pozdravnem nagovoru v imenu občine zahvalil vsem za izpeljavo obeleženja 500-letnice oltarja in dodal, da so tudi sakralni objekti pomemben del turistične ponudbe, saj so zanimivi za laično in strokovno javnost. Sv. križ, Šmartno, dobrovski grad in dvorec Vipolže pa dajejo Brdom močno prepoznavnost.

Predstavitev znanstvene monografije Poznogotski krilni oltar v cerkvi pri Sv. križu v Kojskem (1515) in življenje v Brdih v 16. stoletju Zahvala za izid monografije gre dr. Nevi Makuc iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica, ki ji je uspelo septembra na simpoziju o baroku v Brdih zbrati priznane slovenske raziskovalce te tematike, in Petri Kolenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici za souredniško delo pri monografiji. To je v zadnjih nekaj letih že tretje znanstveno delo, ki je izšlo v sodelovanju med Občino Brda in Raziskovalno postajo ZRC SAZU v Novi Gorici.

Ob predstavitvi je Petra Kolenc pojasnila, da so se lani septembra odzvali pobudi odbora za obeleženje 500-letnice oltarja v cerkvi svetega Križa, da se z monografijo predstavi oltar v širšem kulturnozgodovinskem kontekstu. S svojimi članki so monografijo oblikovali vidnejši slovenski umetnostnozgodovinski strokovnjaki.

Prof. Gašper Cerkovnik iz Filozofske fakultete v svojem članku poudarja, da spada oltar med najpomembnejše srednjeveške spomenike na Slovenskem, saj je edini ohranjeni primer ambicioznejšega krilnega oltarja ter pomemben pričevalec o vlogi, ki so jo koroški umetnostni centri imeli na takratne slovenske dežele.

Robert Peskar, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je za cerkev sv. Križa zapisal, da je značilen rezultat razvoja arhitekture 15. stol. na Goriškem, njen zvonik pa eden starejših v tem prostoru in kot tak vzor za mlajše različice v okolici.

Tanja Gomiršek s svojim prispevkom osvetljuje življenje v Brdih v času, ko je oltar nastal. Na podlagi popisa duš iz leta 1566 in urbarja iz let 1565–1568 analizira lastniške odnose in gospodarske spremembe ter predstavi družbeno-demografsko podobo vasi Kojsko in Brestje v 16. stol.

Zgodovinarka dr. Neva Makuc je v prispevku izpostavila vojno dogajanje v času prve (1508–1516/1521) in druge (1615–1517) habsburško-beneške vojne, v kateri so Brda odigrala vlogo strateško pomembnega območja ob habsburško-beneški meji, tedanje briško kmečko prebivalstvo pa vlogo braniteljev nekaterih utrdb, med njimi Šmartnega.

Ta utrjeni »naselbinski spomenik« izjemne zgodovinske in kulturne vrednosti, razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, obravnava s konservatorsko-obnovitvenega razvoja Poletje 2016 / Briški časnik / 34

prispevek Andrejke Ščukovt iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Knjigo zaključuje prispevek etnologinje iz narodopisnega inštituta pri ZRC SAZU Katarine Šrimpf, ki vpenja raziskavo o oblačilni kulturi v Brdih v 16. stol. v pregled gradiva o oblačenju na širšem Goriškem.

Okoliščine nastanka oltarja so tako umeščene v širši zgodovinski kontekst območja, ki je obravnavano tudi z vidika gospodarske, vojaške, upravne in kulturne zgodovine. Prav prva polovica 16. stol. namreč predstavlja poseben raziskovalni izziv. Ker se pri proučevanju zgodovinske Goriške srečujemo s problemom pomanjkanja ustreznih virov, so tovrstne raziskave toliko pomembnejše. Prispevki za monografijo tako temeljijo na številnih in raznolikih primarnih virih, sondažnih raziskavah, konservatorskih poročilih, izbranih materialnih preostankih pa tudi zemljevidih, arhivskih in historiografskih virih, za nekatere so uspeli pridobiti uradna dovoljenja za objavo.

Dogodki Občina

Praznik svetega križa v Kojskem Monografija je za Brda in Brice izjemen dar, saj ponovno potrjuje vpetost briškega strateško pomembnega obmejnega in prehodnega območja v tedanje evropsko dogajanje, tako v umetniškem kot vojaško-političnem smislu.

Kakšen pa je oltar danes, je na osnovi novih dognanj iz monografije predstavila dr. Neva Makuc.

Za pomoč pri nastanku monografije se je Petra Kolenc zahvalila: Občini Brda, TIC-u Brda, odboru za obeleženje oltarja, posameznikom: Vasiliju Vendraminu, Milošu Kumarju in Aljažu Fileju, oblikovalcu Darku Turku, slikarju Andreju Kosiču (njegov akvarel bogati naslovnico monografije, ki je dopolnjena z romarsko spominsko litografijo iz leta 1852) in dr. Danili Zuljan Kumar za jezikovni pregled celotne monografije.

Odprtje razstave Andreja Kosiča Letos se je v »turnu« z zaokroženim izborom briških vedut v akvarelu predstavil slikar Andrej Kosič, ki živi in ustvarja v Gorici.

Predstavitev je prebrala moderatorka večera Andreja Benedetič, pripravil pa jo je Alessandro Saša Quinzi, zgodovinar in kustos goriškega pokrajinskega muzeja.

Andrej Kosič se je rodil leta 1933 v Rupi pri Gorici. Po opravljeni trgovski šoli je nekaj let obiskoval večerne tečaje na državnem umetnostnem zavodu v Gorici. Zatem je svojo izobrazbo dopolnjeval z obiskovanjem ateljejev znanih goriških slikarjev, kjer se je izpopolnjeval v raznih slikarskih tehnikah.

Znan je predvsem kot akvarelist, uglašen v pleneristični tradiciji, ki je izšla iz impresionizma, goji pa tudi druge izrazne tehnike.

Posveča se tudi knjižni ilustraciji in grafičnemu oblikovanju.

Razstavljati je začel leta 1954, prva samostojna razstava pa sega v leto 1959. Za cerkev v rojstni Rupi je izdelal vitraje in Križev pot. Imel je nad 120 samostojnih in več kot 160 skupinskih razstav tako doma kot v tujini. Prejel je več nagrad in priznanj (1982 v Neaplju, 1983 v Tokiu, 1988 v Rimu, 1992 v Gorici).

Pred nekaj leti je v Gorici, v ulici Raštel oz. na Travniku, odprl umetniško galerijo, namenjeno razstavni dejavnosti v mestu. V zadnjih letih je razstavljal akvarele v Trstu in Ljubljani (2012), leta 2013 v galeriji Kulturnega doma in nato v galeriji Mario di Iorio v Gorici, leta 2015 pa je imel tri razstave oljnih slik velikega formata (v Gorici, Trstu in Ljubljani).

Kulturni del programa so izvajali: sopranistka Rosana Peršolja ob spremljavi Ane Zalar in MPZ Srečko Kumar z umetniškim vodjem Bogdanom Kraljem.

Moderatorka večera je bila Andreja Benedetič.

Sledilo je prijetno družabno srečanje, ki se je kljub slabemu vremenu zavleklo še dolgo v noč.

Predvideno sobotno dogajanje je zaradi slabega vremena odpadlo.

V nedeljo popoldne pa je bil tradicionalni Križev pot s sveto mašo pri Svetem križu. Sledilo je družabno srečanje.

Milena Beguš Foto: Andrej Colja

Vaška skupnost Cerovo

Tudi v Cerovem na voljo defibrilatorji »Odziv sovaščanov nas je presenetil in presunil,« je pred predstavitvijo uspešno zaključenega projekta nabave in predstavitve defibrilatorjev povedal predsednik Vaške skupnosti Cerovo Vilko Prinčič. 6. maja so se namreč v vaškem domu zbrali sovaščani in nazdravili nakupu kar treh defibrilatrojev, ki bodo nameščeni vzdolž Gornjega in Dolnjega Cerovega.

Od skupaj 148 poslanih položnic na posamezna gospodinjstva v vaški skupnosti so Cerovci prek 91 vrnjenih nakazali kar 2742 evrov. Po petstotaka so prispevali še cerovska mladina, pustarji in vaška skupnost iz naslova reprezentance. Poleg tega je slednja primaknila še 600 evrov, ki jih je zbrala z najemnino vaškega doma. Skoraj pol peti tisočak je bil torej dovolj, da je vaška skupnost s pomočjo Občine Brda uspela s projektom, v katerem je bil osnovni cilj nabava vsaj enega tovrstnega aparata. »Ne smemo pozabiti na sovaščana Lukasa Triepa in Žana Šfiligoja.

Prvi nam je priskočil na pomoč pri nabavi defibrilatorjev, Šfiligoj pa se je ponudil, da bo defibrilatorjem naredil omarice iz nerjaveče kovine,« je še dodal predsednik VS Cerovo. Trojna zmaga Cerovcev se pridružuje desetim defibrilatorjem, ki so že nameščeni v občini Brda in katerih pobudnik nabave je bil briški ženski odbor SDS. Kje povsod v Brdih so nameščeni defibrilatorji, kako jih uporabljamo in kako pomembna je skrb za pravilno nudenje prve pomoči, bomo zaradi nas samih in tudi vse številnejših turistov podrobneje predstavili v prihodnjih številkah Briškega časnika.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 35

Dogodki

Letna konferenca KO ZZB za vrednote NOB Dobrovo

Načrtovane naloge uresničili

Sredi aprila smo se v nedeljo dopoldne zbrali v dvorani vinske kleti na Dobrovem člani borčevske organizacije KO Dobrovo na letni konferenci.

S prisotnostjo so konferenco dopolnili člani sosednjih organizacij in Območnega odbora ZB za vrednote NOB Nova Gorica. Posebej pa je letošnjo konferenco obogatila briška stoletnica in članica ZB Marija Prinčič iz Vipolž. Zelo prisotna, čila in občudovanja vredna je stopila pred zbor.

Draga Marija, želimo vam še veliko kakovostno preživetega časa v krogu dragih.

Prizadeven in delaven predsednik KO ZB za vrednote NOB Žarko Kodermac je po uvodnem pozdravu in nagovoru podal obširno poročilo o delu v letu 2015. Vse načrtovane naloge smo opravili po programu. Organizirali smo spominska srečanja, se udeleževali podobnih srečanj v bližnji in daljni okolici, tudi zunaj naših meja, se povezovali s sorodnimi organizacijami, zlasti z ZVVS Brda in ANPI iz Italije, seveda tudi v sodelovanju s smernicami Občine Brda in Območnega odbora za vrednote NOB Nova Gorica. V razpravi so posamezni člani opozarjali na določene pomanjkljivosti, nekatere od njih so težje rešljive. Na osnovi pripomb smo oblikovali program dela za leto 2016, ki ga je podal predsednik.

Aktivnih članov NOB je zaradi naravnih zakonitosti staranja vse manj. Veliko članov preživlja visoko starost v bolj ali manj slabem zdravstvenem stanju doma in tudi v domovih za ostarele. Mnogi so nas že zapustili. Lahko smo zadovoljni, da se kar veliko mladih zaveda vrednot, stkanih v 2. svetovni vojni, in se vpišejo v našo organizacijo.

Tudi na letošnji konferenci sta se nam pridružila dva nova člana.

Očitno jim ni vseeno, da se izkušnje staršev in starih staršev, skovane med NOB, razvrednotijo. Vsi se dobro zavedamo, kaj nam lahko prinesejo vojne: izgubo nedolžnih ljudi, imetja, napetosti, strah, trpljenje … To pa se žal še danes dogaja v velikem delu sveta. John Fitzgerald Kennedy je med drugim zapisal: Vojne se morajo končati, ali pa bodo one pokončale nas. Tega si noben svobodomiseln človek ne želi.

Po sklepu UO KO ZB za vrednote NOB Dobrovo o podelitvi priznanj zaslužnim članom in članici za njihovo opravljeno delo v organizaciji in tudi zunaj nje, smo priznanja Janka Premrla Vojka podelili Borisu Rožiču, Alojzu Kodermacu in Gabrijeli Mariji Jurič.

Vse tri briške organizacije, Kojsko, Medana in Dobrovo, pa smo srebrno republiško priznanje podelili Pihalnemu orkestru Brda. Kot sami zase pravijo, je to ekipa trmastih Brik in Bricev, ki jih družita nepopisno veselje do glasbe in zavest, da so del briške glasbene zgodbe že več kot 40 let. Z velikim veseljem in odgovornostjo se ansambel vključuje tudi v aktivnosti in obeležja drugih pomembnih dogodkov v Brdih in širše. Čestitamo!

Gabrijela Kodermac Poletje 2016 / Briški časnik / 36

Redni letni občni zbor KO borcev za vrednote NOB Kojsko

Priznanje dolgoletnim poverjenikom

Letošnji zbor je bil v nedeljo, 20. marca, ob 14. uri v dvorani VS Cerovo. Udeležilo se ga je le 22 članov.

Predvsem mlajši člani se vabilu na zbor slabo odzivajo.

Uvodoma je predsednik Danilo Bašin pozdravil vse prisotne in goste Žarka Cukjatija, Žarka Kodermaca, Davorina Korenjaka, predsednika VS Cerovo Vilka Prinčiča in Štefana Cigoja, člana Sveta zveze.

Podani sta bili poročilo in finančno poročilo za leto 2015.

Zbor so pozdravili in zaželeli uspešno delo: Žarko Kodermac v imenu Občine Brda in KO ZB Dobrovo, Žarko Cukjati v imenu KO ZB Medana, Davorin Korenjak v imenu OZVVS Brda. Štefan Cigoj je prisotne pozdravil v imenu OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica in predsednika Vladimirja Krpana.

Na osnovi sklepa Odbora KO borcev za vrednote NOB Kojsko so prejeli priznanje za dolgoletno uspešno delo vaškega poverjenika Ivanka Bevčič, Vincenc Žgavec in Ivan Mužič (na fotografiji s predsednikom Bašinom – manjka Ivan Mužič).

Tekst in foto: Milena Beguš

Pomembno obvestilo Borcem in drugim udeležencem/-kam NOB, ki imajo status vojnega veterana, bo od 1. januarja 2016 vrnjena pravica do brezplačnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V ta namen morajo na upravno enoto po kraju stalnega prebivališča predložiti pisno vlogo za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva ter odločbo o pokojnini (lahko jo pridobite na ZPIZ-u v IV. nadstropju v centru Eda).

Predlagamo obrazec, ki ga dobite na spodnji povezavi ali na sedežu OZB Nova Gorica, Kidričeva 9. http://www.zzb-nob.si/data/upload/Vloga_za_upravno_enoto(1).doc

Občina Dogodki

Dolnje Cerovo

Arheološka izkopavanja v cerkvi sv. Lenarta so zaključena Zgodovinar in docent za cerkveno zgodovino pri Univerzi v Vidmu Alessio Stasi iz Števerjana je v letu 2005 napisal knjižico, posvečeno vasi Cerovo. Šlo je za osemstoletnico prve omembe te vasi v listini iz leta 1205. Glede na ohranjene arhivske vire je v veliko presenečenje in ponos krajanov v knjigi dokaj izčrpno opisal bogato zgodovinsko dogajanje v Gornjem in Dolnjem Cerovem.

Arheološka izkopavanja pod oltarjem v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem, ki so se začela že avgusta 2014 in se sedaj zaključila, so potrdila številne Stasijeve domneve o razvoju vasi ter cerkve sv. Lenarta.

V samem začetku arheološkega izkopavanja v letu 2014 so bili najdeni temelji romanske apside, dela svetišča, ki je bilo na tem mestu pred izgradnjo obstoječega, gotskega prezbiterija. Posvečeno je bilo sv. Janezu Krstniku, ki v večnem boju s temo – smrtjo prinaša človeku svetlobo – življenje. To verovanje, ki je povezano s poletnim solsticijem (21. do 23. junij) in je bilo močno prisotno v območju Ogleja v srednjem veku, vsebuje še elemente staroverstva in je še vedno prisotno v Brdih ob spletanju Ivanovih venčkov iz belih in rumenih margerit. To je naša znamenitost in zgodovinska redkost.

V nadaljevanju arheološkega izkopavanja, ki se je začelo letos v prvi polovici aprila in končalo kmalu po 1. maju, so bili najdeni številni skeleti pokopanih neposredno ob zunanjem delu temelja apside, v notranjosti sedanjega prezbiterija. Viden je bil specifičen način pokopavanj ljudi v našem prostoru v obdobju srednjega veka.

Tako kot so bili ljudje v tistem času pri molitvi dosledno obrnjeni proti vzhodu, so bile tja obrnjene tudi romanske cerkve in v grobove položeni preminuli. V skladu z verovanjem so imeli glave zaščitene s kamnitimi skrljami ter nekoliko dvignjene, da bi njihove oči čim preje zaznale svetlobo poslednje sodbe in bili tako pripravljeni na vstajenje v novo življenje (Stefano Cosma, Il Piccolo, 19. september 2014).

Arheologinja Patricija Bratina, odgovorna konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Območne enote Nova Gorica, o tej najdbi pravi: »Čeprav se v zgodovinskih virih omenjajo številni romanski dvori v Brdih (Belo, Biljana, Cerovo, Kojsko, Fojana, Nozno ...) in so nam prav tako poznani zvoniki z romanskimi biforami v Šmartnem, Kojskem in Fojani, pa predstavlja novoodkrita apsida cerkve v Dolnjem Cerovem prvi sakralni element podobe Brd v romaniki. Pomembnost najdbe povečujejo ob apsidi odkriti grobovi ter arheološke najdbe; gre za odlomke keramičnih posod, novce ter kovinske predmete. Ti bodo po končani strokovni obdelavi prispevali pomembna spoznanja o življenju preprostih ljudi v obdobju romanike v Brdih, okvirno v 13. stoletju.

Dobra ohranjenost ostalin, ki dovoljuje prezentacijo apside v prezbiteriju cerkve sv. Lenarta, in močan interes domačinov za prikaz razvoja cerkve in vasi skozi zgodovinska obdobja širši javnosti narekujeta stroki, da hrib s cerkvijo in okolico na novo ovrednoti ter pripravi strokovne usmeritve za predstavitev odkritih ostankov.« Ne glede na to, da še ni izdelano dokončno znanstveno poročilo, ki bo obsegalo tudi antropološko delo, ki se sedaj izvaja v laboratorijih, in ugotovitve: obdobje, narodnost, spol, razlog smrti, starost, prehranjevanje itd. naših predhodnikov, lahko rečemo, da gre za dragoceno najdbo. S primerno predstavitvijo tudi drugih zanimivosti Dolnjega Cerovega (gotska freska Marije, zakladna najdba, beneška bifora, ostanki Attemsovega dvorca, Cotičev nagrobnik, veriga okrog cerkve, cerkev s slikovitim stopniščem, baročna slika Marije z

Odkritje otroškega skeleta, ki ima s kamnitimi ploščami zaščiteno ter privzdignjeno glavo, ki »čaka na svetlobo vstajenja« Jezuščkom, kip sv. Urbana itd.) bi lahko postala ena od pomembnih turističnih točk v Brdih.

Poudariti je treba, da so se nekateri vaščani pri tej akciji resnično izkazali. Z denarjem, ki ga večina dolnjecerovskih družin že leta mesečno daruje za potrebe vzdrževanja cerkve, se je plačalo prvo fazo arheoloških izkopavanj. V želji, da bi zmanjšali stroške arheoloških raziskav, so krajani sami odkopali in odpeljali nasutje, zemljo in drug gradbeni material iz cerkvenega prezbiterija do globine enega metra. Nato so se angažirali pri pogostitvi in organizaciji tiskovne konference, ki je bila ključna za popularizacijo najdbe v Sloveniji ter Furlaniji - Julijski krajini. Pridobili so podporo briškega župana Franca Mužiča in občinskih strokovnih služb. Vse to in angažiranje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica je pripomoglo, da je Ministrstvo RS za kulturo izjemoma financiralo drugi del arheoloških raziskav, kar bi sicer bila po zakonu dolžnost investitorja (Cerkve s krajani).

Pred odborom za sanacijo baročnega oltarja v cerkvi sv. Lenarta je nova naloga. Poleg izgradnje konstrukcije, ki bo podpirala oltar, bo treba poskrbeti za ustrezno predstavitev pomembne najdbe.

Zaželeno bi bilo, da bi jo sporazumno s predstavnikom Cerkve, Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter krajani prikazali »in situ«, kot rečejo temu arheologi. Na kraju samem. Pred cerkvijo, na novem cerkvenem parkirnem prostoru, ki so ga zgradili krajani s prostovoljnim delom in s pomočjo Občine Brda, pa bi bilo treba postaviti panoje, ki bi v različnih jezikih pripovedovali zgodbo o pomembni najdbi, znamenitostih cerkve kot tudi o drugih dolnjecerovskih zgodovinskih zanimivostih. Še bolje pa bi bilo, če bi te turističnoinformacijske table postavili na preurejen trg pred vzponom k cerkvi, ki si ga Dolnjecerovci tako želijo.

Dorče Simčič, arhitekt Foto: Martin Simčič Poletje 2016 / Briški časnik / 37

Dogodki

35. praznik krajevne skupnosti Medana

Bogat program

26. aprila, na predvečer praznika, je potekala Revija briških pevskih zborov, letos že petintrideseta.

Poleg briških pevskih sestavov, vokalne skupine Vinika, kvinteta Quercus, kvinteta Kvartin, MPZ Srečko Kumar Kojsko, Noneta Brda, MPZ Ludvik Zorzut Medana, smo prisluhnili tudi ženskemu in moškemu pevskemu zboru s Štajerskega. Srca pa so obiskovalcem ogreli tudi najmlajši pevci vrtcev Dobrovo in Kojsko.

Valter Kocina, predsednik KS Medana, se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli pri organizaciji petintridesete Revije briških pevskih zborov.

Dogajanje na praznični dan, 27. aprila, je močno spremenilo deževno in hladno vreme. Odpadel je pohod, proslava in odkritje spominske plošče pa sta potekala v medanski dvorani.

Moderator proslave je bil Dominik Rusjan.

Tudi večerni ples in druženje sta bila v krajevni dvorani namesto na patinadži.

Proslava se je začela s koračnico Pihalnega orkestra Brda pod taktirko Boštjana Vendramina. V programu sta sodelovala še MPZ Ludvik Zorzut pod vodstvom Zarjana Kocine in Tina Drnovšček, učenka OŠ Dobrovo in šole petja The Best iz Nove Gorice, ki je zapela pesem v ruskem jeziku.

Zvezdan Mikulin, predsednik KO ZB Medana, je pozdravil prisotne, posebej predstavnike Veleposlaništva Ruske federacije, med njimi polkovnika Aleksandra Krasnova, vojaškega, letalskega in mornariškega atašeja, slavnostnega govornika Rina Velikonjo, goste, praporščake, sodelujoče v programu, in predstavnike občine z županom Francem Mužičem.

Beseda je bila dana Aleksandru Krasnovu, ki je najprej čestital za praznik ter izrazil ponos in zadovoljstvo, da praznujejo z nami. »To druženje ima že dolgo tradicijo in zahvalo za to izrekam vašemu županu. Pomembno je, da prenašamo te minule dogodke na mlade, ki bodo ohranili spomin na junake – ruske, sovjetske in slovenske, ki so padli na tem območju.« Slavnostni govor je imel Rino Velikonja, pooblaščen predstavnik sveta Zveze združenj borcev za severno Primorsko.

Spomnil je na letošnjo 75-letnico ustanavljanja prvih odborov OF na Primorskem in 25-letnico osamosvojitve in ustanovitve države Slovenije. Preletel je razmere na Primorskem v obdobju med obema vojnama, ko je z uveljavljanjem fašističnega nasilja Poletje 2016 / Briški časnik / 38

naraščala upornost Primorcev. Leta 1942 je bila ustanovljena prva briška četa, po kapitulaciji Italije pa Briško-beneški odred.

Med njimi je bilo tudi veliko Medancev. Omenil je nekdanje internirance in pripadnike drugih narodov, ki so se priključili partizanom, ter zavedne primorske duhovnike, ki so stali ljudem ob strani.

Dotaknil se je današnjega odnosa do NOB, vloge okupatorjevih sodelavcev, katerih nasledniki tega ne obžalujejo tako, kot je Janez Stanovnik, častni predsednik ZZB Slovenije, javno izrazil obžalovanje zaradi povojnih pobojev.

Nadaljeval je z aktualnimi razmerami v sicer mirni združeni Evropi, kjer čutimo posledice nemirnega sveta. V Bruslju nam birokrati predpisujejo, kako naj živimo, ne da bi sledili željam posameznih narodov. Poznajo le moč kapitala, ki se mu podrejajo. Tako stanje izkorišča skrajna desnica; v sosednji Gorici je močna skupina naslednikov fašistov; na Hrvaškem povzdigujejo ustaštvo.

In zaključil: »Zato moramo vsi, ki razmišljamo o enakosti vseh ljudi, o pravičnosti, o poštenju in ljubezni vplivati predvsem na naše naslednike. Mir, šola, delo, zdravo življenje, ljubezen naj bodo svetla prihodnost mlade generacije!« Za dolgoletno organizacijo proslave ob dnevu upora proti okupatorju je Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica podelilo priznanje KO ZB Medana in KS Medana, ki jim ga je izročila podpredsednica Katjuša Žigon.

Ob spremljavi Pihalnega orkestra je delegacija Ruske federacije odnesla cvetje k spomeniku na placu.

(Nadaljevanje na 39. str.)

Občina Dogodki

35. praznik krajevne skupnosti Medana (Nadaljevanje z 38. str.)

Nato je sledil program odprtja spominske plošče Štefanu Juretiču. Najprej je Valter Kocina, predsednik KS Medana, predstavil njegove zasluge pri gradnji medanskega zadružnega doma in obnovi dela vasi. Spominsko ploščo sta nato odkrila skupaj z županom Francem Mužičem.

Program proslave je zaključil Pihalni orkester s primorsko himno Vstala Primorska. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo.

V soboto, 30. aprila, pa je v Medani potekalo kresovanje. Mlaj in kres vrsto let pripravljajo mladinci. Mesec dni so pridno dovažali požagano vejevje sadnega drevja in oljk ter druge odpadne in gorljive predmete. Na dan pred 1. majem je bila visoka gomila nared za sežig. Na kresovanju se je zbralo veliko vaščanov. Mlaj pa mladinci običajno postavijo nekaj dni pred 1. majem in tudi tako obeležijo krajevni praznik. Fantom je letos nagajalo vreme, a kljub vsemu jim ga je uspelo dvigniti pred praznikom dela.

Milena Beguš Foto: Andrej Colja

Krajevni praznik v Medani

Zadružni dom zgradili štiri dni pred rokom »Na dan OF so v Medani odprli prvi zadružni dom v Brdih,« je bilo zapisano v Slovenskem poročevalcu Ljubljana, objavljenem 29. aprila 1948. Z veliko delovno zmago so pred 58 leti le dva dneva pred objavo v Slovenskem poročevalcu odprli zadružni dom, ki je bil zgrajen štiri dni pred rokom.

V akciji so bili vaščani enotni. V prvih vrstah je sodelovala mladina, ki je opravljala najtežja dela, izostali niso niti pionirji. Vsa vas je v gradnjo svojega zadružnega doma vložila veliko ljubezni in dela. K temu je pripomoglo tudi gradbeno podjetje Primorje. Gradbeni les so dobili iz Trente v zamenjavo za vino, porušili so tudi dve poškodovani stavbi, ki sta kvarili pročelje vasi. Opravljenih je bilo 14.488 ur dela in v fizičnih 72 dneh je bil medanski zadružni dom zgrajen. Najbolj zaslužni požrtvovalni prostovoljni delavci so bili Izidor Srebrnič, Franc Mužič starejši, Izidor Mužič, Stanko Krivic in Marica Porlič.

V novi dvorani zadružnega doma so jih nagovorili Anton Mozetič, sekretar OF, predstavniki JA ter Štefan Juretič, predsednik za gradnjo zadružnih domov.

V ta namen so podelili 19 zlatih, 26 srebrnih in 57 bronastih značk zaslužnim posameznikom. Medani pa je okrajna poslovna zveza poklonila škropilnico in knjižna darila. Republiška uprava jim je poklonila filmski projektor, več stolov, gnojilo, modro galico in žveplo.

Zaključek del so primerno proslavili.

V popoldanskih urah je bil v novi dvorani pester kulturni spored. Nastopili so domači godbeni krožek, pevski mešani zbor iz Solkana in Medane, orkester iz Šempetra, z Jernejevo pravico in Hidrocentralo pa je nastopila igralska skupina. Slovesnost se je zaključila z ljudskim rajanjem.

Skoraj šest desetletij pozneje so ob krajevnem prazniku idejnemu vodji za gradnjo domov Štefanu Juretiču odkrili ploščo na zadružnem domu v Medani.

Jožica Mužič

Štefan Juretič se je rodil 19. 12. 1888 v kraju Podbonesec v Benečiji. Življenjska pot ga je zanesla v Medano. Prizadeval se je za urbanistično ureditev vasi in vaščanom rad pomagal pri reševanju različnih problemov. Poročil se je z Gizelo Gradnik, sestro pesnika Alojza Gradnika. Umrl je 12. 5. 1968 v domu Podbrdo. Sorodniki in krajani so se od njega poslovili na medanskem pokopališču dva dni kasneje, 14. 5. 1968. Skoraj petdeset let kasneje se ga vaščani spominjajo z odkritjem spominske plošče.

Poletje 2016 / Briški časnik / 39

Dogodki

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda

2. pohod po Poti miru in odprtje obeležja »Slovenija 1991« Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda je v soboto, 28. maja, izvedlo drugi pohod po Poti miru v občini Brda in svečano odkrilo obeležje zgodovine Slovencev »Slovenija 1991« v spomin ob 25. obletnici samostojnosti na vpadnici na Sabotin v Goriških brdih.

Obeležje zgodovine Slovencev »Slovenija 1991« postavljeno ob 25-letnici samostojnosti.

OZVVS Brda je v sklopu projekta Pot miru od Alp do Jadrana v sodelovanju z Občino Brda in TIC-em Brda lani začelo s tradicionalnim vodenim pohodom po Poti miru. Letos so pohodniki prehodili 7-kilometrsko pot od Vrhovlja pri Kojskem do Sabotina, kjer jih je vodja pohoda in predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik seznanil z vojno zgodovino območja Sabotina in Goriških brd. V okviru dogodka se je tudi odprlo urejeno parkirišče na vpadnici na Sabotin z obeležjem in tablo zgodovine Slovencev. Člani OZVVS Brda so s pomočjo Občine Brda, TIC-a Brda, posameznikov in ustanov uredili zanemarjeno parkirišče z nekdanjo deponijo, saj predhodno stanje ni bilo primerno glede na številne obiskovalce z vsega sveta, ki obiskujejo Sabotin.

V sklopu ureditve so veterani uredili obeležje iz protitankovskih ovir iz osamosvojitvene vojne leta 1991 ter ga poimenovali »Slovenija 1991«, poleg že obstoječe table Pot miru pa so postavili tablo slovenske zgodovine v štirih jezikih, ki bo obiskovalcu predstavila pomembne dogodke in prelomnice v zgodovini slovenskega naroda in slovenske dežele od 250.000 let pred našim štetjem do leta 2004, ko je bila Slovenija sprejeta v EU in NATO. V sklopu odprtja je več kot sto zbranih pohodnikov in udeležencev iz območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo iz Brd, Ajdovščine-Vipave, Grosuplja, Kanala ob Soči, Novega mesta, Vrhnike, Zgornjega Posočja, Idrije-Cerknega, Slovenske Istre in druge udeležence nagovoril predsednik ZVVS Ladislav Lipič, ki je v nagovoru pozdravil tovrstne aktivnosti in dela, ki jih izvajajo veterani, ter poudaril, da ne smemo dovoliti, da bi kdor koli poskusil deliti in mejiti veteranske organizacije po območjih, ampak da moramo biti povezani med seboj in delovati v skupnem interesu in poslanstvu veteranov vojne za Slovenijo. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Brda Franc Mužič, ki je pohvalil dosedanje delo in sodelovanje z OZVVS Brda in poudaril, da bo občina še naprej podpirala vse aktivnosti OZVVS Brda, saj s svojim delom pomagajo pri prepoznavnosti Goriških brd tako doma kot v tujini, za kar je združenju zelo hvaležen.

Po pozdravnem nagovoru so župan občine Brda, predsednik Poletje 2016 / Briški časnik / 40

Slovesnost je obogatil s pesmijo Kvintet Kvartin iz Goriških brd.

Posaditev potomke najstarejše slovenske lipe, najevske lipe.

ZVVS in predsednik OZVVS Brda simbolično posadili potomko najstarejše slovenske lipe – najevsko lipo in s tem uradno odprli novo pridobitev v občini Brda. Predsednik OZVVS Brda Močnik je vsem zaslužnim posameznikom in ustanovam podelil še zahvale in znak Pot miru OZVVS Brda 1915–2015. Kulturni program so obogatili pevci Kvinteta Kvartin iz Goriških brd. Med gosti je bil tudi predsednik pokrajinskega odbora ZVVS severnoprimorske pokrajine Vlado Sedej in predstavnik fundacije Pot miru iz Kobarida Tadej Koren.

Po končani slovesnosti so se pohodniki odpravili na voden pohod do okrepčevalnice na Sabotinu. Trasa je potekala po asfaltirani cesti do nekdanjega avstro-ogrskega strelskega jarka v dolžini 6,2 km, od tu pa še dobrih 700 metrov po urejenem strelskem jarku, ki je eden najlepših na območju občine Brda in vodi do grebena Sabotina do kote, med vojno imenovane Zobek (Dentino), ki je bil primarnega pomena avstro-ogrske obrambe Sabotina. Po končanem pohodu so se udeleženci okrepčali v okrepčevalnici na Sabotinu, nekdanji stražnici JLA, kjer so si tudi ogledali muzej prve svetovne vojne in spominsko sobo osamosvojitvene vojne 1991, ki jo je uredil skrbnik (Nadaljevanje na 41. str.)

Dogodki Občina

Zgodovinska komisija Zveze veteranov vojne za Slovenijo v Goriških brdih

Delovno srečanje V nedeljo, 29. maja, so se člani Zgodovinske komisije Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZK ZVVS) srečali na delovnem obisku v Goriških brdih. Glavni namen obiska je bila izvedba 3. seje ZK ZVVS in predstavitev delovanja Pokrajinskega odbora severne primorske pokrajine zveze veteranov vojne za Slovenijo (PO SVPP ZVVS). Člani s predsednikom dr. Tomažem Teropšičem na čelu so se zbrali na domu predsednika OZVVS Brda in člana komisije Mitje Močnika.

Po prijetnem klepetu ob kavi in sladici so delo nadaljevali v prostorih Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda na Dobrovem.

Tu sta se jim pridružila še podpredsednik ZVVS Venčeslav Ogrinc in podpredsednik PO SVPP ZVVS Boris Marinič.

Na seji so sprejeli nekaj sklepov in uspešno zaključili sejo, v kateri so opredeli še nadaljnje naloge in aktivnosti komisije. Po delovnem sestanku jih je gostitelj Močnik povabil na voden ogled muzejske zbirke v gradu Dobrovo, kjer jih je sprejel in jim grad predstavil kustos Herko Saksida. Po ogledu gradu so se člani na kratko srečali še z županom občine Brda in izmenjali nekaj besed.

Komisijo je v okviru delovnega obiska samoiniciativno povabil na svojo domačijo in jo pogostil član predsedstva OZVVS Brda in občinski svetnik Edbin Erzetič iz vinske kleti Čarga 1767 v zaselku Pristavo v severnem delu Goriških brd. Po prijetnem druženju in klepetu so si ob vrnitvi domov člani komisije ogledali še novoodkrito obeležje zgodovine Slovencev »Slovenija 1991«, ki so jo v okviru 2. pohoda po Poti miru OZVVS Brda na vpadnici na Sabotin svečano odprli župan občine Brda Franc Mužič, predsednik ZVVS Ladislav Lipič in predsednik lokalnega območnega združenja Močnik. Delovno srečanje se je končalo v poznih popoldanskih urah s prijetnimi vtisi in zadovoljstvom nad uspešnim srečanjem.

Fotografije: Mitja Močnik in Boris Marinič

Med sejo v prostorih OZVVS Brda na Dobrovem.

Voden ogled gradu Dobrovo in muzejske zbirke v njem.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda (Nadaljevanje z 40. str.)

Ogled in pogostitev v vinski kleti Čarga 1767 pri Edbinu Erzetiču.

Prihod na cilj in zaključek pohoda na igrišču poleg nekdanje stražnice JLA.

okrepčevalnice Bogdan Potokar. Seveda pa se ni pozabilo niti na dobro briško kapljico in češnje. Vsi, ki so bili prvič na Sabotinu, so odšli na voden ogled avstro-ogrskih položajev na tem območju.

Dan se je zaključil v prijetnem vzdušju tako organizatorjev kot gostov in udeležencev pohoda. Na svidenje do naslednjega leta, ko se ponovno vidimo v Goriških brdih.

OZVVS Brda

Zaključek srečanja z ogledom obeležja zgodovine Slovencev »Slovenija 1991«.

Poletje 2016 / Briški časnik / 41

Dogodki

Peternel, 22. maj 2016

Tradicionalna spominska slovesnost pri Peternelu V imenu prirediteljev Občine Brda, Krajevnih odborov ZB za vrednote NOB Brd, ZVVS Brda, Območnega odbora Združenja za vrednote NOB Nova Gorica se najlepše zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da smo spoštljivo obeležili spomin na tragični dogodek iz časa NOB ob domačiji pri Peternelu.

Hvala slavnostnima govornikoma dr. Ljubici Jelušič, podpredsednici ZZB za vrednote NOB Slovenije, ter Lucianu Marcolinu Provenzi, predstavniku združenja ANPI iz Čedada. Lepa hvala oblikovalcem programa: Vokalni skupini Vinika z zborovodkinjo Franko Žgavec, Planinskemu društvu Brda z Dobrovega ter planincem iz Italije, Pihalnemu orkestru Brda z dirigentom Boštjanom Vendraminom, učencem OŠ Dobrovo in glasbeni šoli Pro musica Dobrovo z mentorji Marjetko Zavrtanik, Valentino Bevčar Stanič in Radovanom Kokošarjem ter Moškemu pevskemu zboru Srečko Kumar Kojsko. Hvala številnim praporščakom in Slovenski vojski. Da je potekalo vse, kot mora, so poskrbeli številni javni delavci Občine Brda in VS Neblo, predstavniki Gasilske enote Dobrovo in vaščani prostovoljci. Hvala Vinski kleti Goriška brda Dobrovo in trgovini Mercator Neblo.

Kaj sta nam povedala slavnostna govornika?

Gospod Luciano je pričel govor z zgodbo o Mariu Costanttiniju, partizanu brigade Mamelli. Nedolgo tega je v oddaji televizijske postaje Telepordenone neki psevdozgodovinar, somišljenik neofašistov, navedel, da je bil partizan Costanttini vržen kot žrtev »slavokomunistov« v fojbo. Takih izkrivljanj resnice smo že dolgo navajeni.

Pogosto se dogaja, da hočejo spreminjati zgodovino, ki je prisotna v spominu ljudi v Furlaniji in v Sloveniji. Nočejo priznati zgodovinskega dejstva, da so se partizani in prebivalstvo uprli italijanskim in nemškim zavojevalcem. Na tako ponarejanje zgodovine ne bomo nikoli pristali. Mnogi italijanski tovariši so odhajali v partizane še pred 8. septembrom1943. Ko je že kazalo, da živimo v miru in sožitju, se je kot strupen oblak prikazal sodobni pojav reakcionarnih sil. Nerešene politične krize na Vzhodu, sprožene tudi s strani zahodnjakov, nosijo s sabo begunski val. Namesto hitrega ukrepanja in neodzivnosti Evrope so narodi prepuščeni sami sebi. Emigracija, strahovi in krivice, ki temeljijo na interesih finančnega kapitala, ne ponujajo pozitivnega učinka za državljane. Enormno raste le dobiček multinacionalk, ki brez usmiljenja izčrpavajo svetovna naravna bogastva, čeprav evropska ustava zelo jasno določa, da sta temeljni vrednoti humanost in solidarnost med ljudmi in državami. Zaključil je z mislijo, da moramo storiti vse, da Poletje 2016 / Briški časnik / 42

postanejo vrednote naša vsakodnevna praksa, zato je tudi borba partizanov še vedno aktualna.

Dr. Jelušičeva je med drugim povedala, da četudi se bomo danes poklonili spominu zgolj na eno grozodejstvo, se moramo zavedati, da je šlo med vojno za sistem v politiki iztrebljanja slovenskega naroda. Najhujše trpljenje pa je vselej najbolj prizadelo ravno civiliste. Osvobodilna fronta je bila kot politično gibanje naprednih družbenih skupin organizatorica odpora. Iz nje sta v širokih ljudskih množicah rasli uporništvo in narodna vojska. V partizanskih vrstah so znali poskrbeti tudi za verne, na Primorskem je bilo veliko število narodno zavednih duhovnikov, ki so stali ob strani ljudem v najtežjih trenutkih. Tudi v Brdih so znani taki primeri.

Za povezovanje ljudi in idej upora je bilo potrebno obveščanje. Partizanski tisk je povezoval sporočila partizanov internirancev, civilistov kot tudi trpljenje in hrepenenje po svobodi. Tudi obveščevalna mreža in enote za zbiranje podatkov so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja.

Tako kot so se pred 75 leti morali rodoljubi organizirati v odpor proti fašizmu in nacizmu in kot so se osamosvojitelji odločno uprli pohodu jugoslovanske vojske na slovenski narod, tako bodo morali naši mladi v prihodnje braniti narod, jezik in kulturo, državo in vrednote strpnosti ter mednarodnega spoštovanja. Naj bo vsem našim mladim v oporo zavedanje o trdnosti njihovih prednikov, saj vemo, da so fašistične ideje žive še danes.

Gabrijela Kodermac

Dogodki Občina

Gornje Cerovo

Dan spomina na 22. maj 1944 Tradicionalna spominska slovesnost v počastitev žrtev tragičnega 22. maja 1944 se je letos zgodila v nedeljo, 22. maja; kot običajno najprej v Gornjem Cerovem pri spomeniku talcem in nato pri Peternelu.

Po himni, postavitvi praporščakov in častne straže garde Slovenske vojske se je pod vodenjem Andreje Benedetič odvijal program, ki so ga oblikovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, MPZ Srečko Kumar pod umetniškim vodenjem Bogdana Kralja in recitatorke POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič.

Letošnja govornica je bila Katjuša Žigon (na fotografiji), podpredsednica OZB za vrednote NOB Nova Gorica.

Svoj govor je začela s pesmijo pok. Dore Obljubek Prelep je mesec maj. Na kratko je podala hude posledice nemške ofenzive na Brda od 22. do 26. maja 1944 in poudarila: »To so žrtve obdobja naše zgodovine, na katerega smo ponosni in ki predstavlja, na žalost, krvavi, toda neomajni temelj naše samostojne države… Naštevamo žrtve, ker moramo kar naprej ponavljati, da je NOB eden od najvažnejših in najmočnejših temeljev naše zgodovine. Nekateri jo skušajo spreminjati in

opozarjajo samo na povojne poboje. Če med vojno ne bi bilo brezumnih dejanj kolaboracije, tudi povojnih pobojev ne bi bilo ali pa bi jih bilo veliko manj. Dajmo roko na srce, vsak naj si izpraša lastno vest in prizna krivdo, pa bo mir med nami!« V nadaljevanju se je dotaknila zadnjih pojavov dvomov, obtoževanj in revanšizma med nekaterimi našimi politiki.

Namesto tega naj bi raje skrbeli za to, da bi ljudje bolje živeli.

Predvsem so zvodenele pravice do dela in pravične delitve zaslužka. In prav taka situacija je izreden humus za obujanje in razraščanje fašizma in nacizma. »Naša relativno uspešna in predvsem lepa dežela je nekaterim še vedno cilj pohlepa. Samo enotni, ponosni in spoštljivi do naše zgodovine bomo uspešni in vzorni državljani Evrope.

Dokazali bomo, da so stoletne želje in dejanja naših prednikov in njihove žrtve dosegli svoj cilj, to je svobodno in prijazno deželo Slovenijo, kjer so Brda del bisera, ki raste in se vzorno krepi na najzahodnejši meji slovanstva.

Prav danes je tudi 24. obletnica sprejema Slovenije v OZN. Tudi to je svetel trenutek naše bližje preteklosti in danes imamo celo kandidata za generalnega sekretarja ZN. Bodimo ponosni na to, na naše uspešne gospodarstvenike, raziskovalce, kmetovalce in športnike. Kjer je veliko znanja in znoja, je tudi zagotovljen uspeh. Ostanimo ponosni na svoji zemlji, spoštljivi do skupne zgodovine in predvsem vrnimo poštenosti zdrave korenine.

Tako se bomo obdržali in oddolžili vsem žrtvam.« Tekst in foto: Milena Beguš

Novo vodstvo območnega odbora za Vrednote slovenske osamosvojitve za Brda, Števerjan in Gorico

Ohranjanje spomina na uresničitev lastne države

17. marca je v prostorih Občine Brda potekal volilni zbor območnega odbora za Vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za Brda, Števerjan in Gorico.

Za novega predsednika odbora je bil soglasno izvoljen Marjan Terpin iz Števerjana. Za podpredsednika pa sta bila prav tako soglasno izbrana Boris Šfiligoj iz Kojskega ter Borut Miklavc z Zalega Brega. Glavni cilj novega vodstva bo ohranjevanje vrednot osamosvojitve in spomina na dni, ko smo Slovenci po dolgih letih dočakali lastno državo.

Tekst in foto: Borut Miklavc Poletje 2016 / Briški časnik / 43

Dogodki

Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo

Uspešno leto za mlade gasilce Pionirji in mladinci PGD Dobrovo se redno udeležujejo gasilskih vaj in srečanj enkrat tedensko. Njihovi zagnanost in vedoželjnost o delu gasilcev sta letos v naše društvo prinesli še posebno veliko veselja in ponosa.

Marca sta ekipi mladincev na občinskem tekmovanju v kvizu gasilske mladine dosegli 1. in 6., ekipa pionirjev pa 9. mesto. Najboljša ekipa mladincev se je tako uvrstila na regijsko tekmovanje, kjer je zasedla odlično 3. mesto.

Maja so se mladi gasilci udeležili tekmovanja v orientaciji, ki je potekalo pod okriljem PGD Čepovan. Mladinci so dosegli 1. in 7., pionirji pa 5. in 7. mesto. Zmagovalna ekipa mladincev se je uvrstila na regijsko tekmovanje v orientaciji, ki bo jeseni.

Konec maja smo našo mladino peljali v Novo Gorico na obisk k poklicnim gasilcem. Mladi gasilci so uživali ob spoznavanju različne gasilske opreme ter v vožnji oziroma dviganju z lestvijo.

Poklicni gasilci so nam prikazali tudi razrez avtomobila v primeru prometne nesreče in imobilizacijo ter reševanje ponesrečenca iz avtomobila. Izlet smo zaključili s pogostitvijo v okrepčevalnici Dolga njiva. V juniju bomo naše gasilske vaje zaključili z igrami z vodo. Čestitamo vsem našim mladim gasilcem za dosežene rezultate. Mentorjem Juretu Polenčiču, Gregorju Bevčiču, Mateju Fabriciju in Janji Mugerli pa se zahvaljujemo za vložena

čas in trud pri delu z mladino. Iskrena zahvala gre tudi vsem drugim gasilcem, ki kakor koli pomagate mentorjem pri delu, in seveda staršem, ki nas podpirate in s tem potrjujete, da delamo dobro. Ne nazadnje gre zahvala tudi enoti poklicnih gasilcev Nova Gorica, kjer so mladi preživeli čudovito majsko popoldne.

Medse vabimo vse mlajše in starejše fante in dekleta, ki bi radi spoznali delo gasilcev, sodelovali na gasilskih tekmovanjih, si ogledali gasilski dom, gasilska vozila in opremo. Lahko se nam pridružite na vajah, srečanjih in delovnih akcijah (kontakt: pgddobrovo@gmail.com).

Korak za korakom novim dogodivščinam naproti.

J. M., PGD Dobrovo

Festival pohodništva

Bosih nog naokrog V sklopu Festivala pohodništva smo se letos že drugič podali na odkrivanje mehkih travnatih površin sadovnjakov, opočnih briških vinogradov in stezic. V soboto, 7. maja, smo se na pohod podali kar bosi. Pohoda Bosi po Brdih se je udeležilo 25 ljubiteljev hoje in preživljanja prostega časa v naravi.

V jutranjih urah smo se zbrali pod krošnjami dreves tik ob spomeniku v Gonjačah, se seznanili s koristmi bosonoge hoje in vplivi na človeško telo in počutje. Praktične nasvete, zanimive anekdote in zgodbice iz bosonogega življenja je z nami delil bosonogi svobodnjak Peter Szabo. Na pohodni poti do gradu Dobrovo nas je spremljal vodnik Peter Marinič. Očaral je Brice, še bolj pa številne posameznike, ki so za svojo sobotno potepanje izbrali prav Brda in bosonogi pohod, pripeljali pa so se iz različnih koncev Slovenije. Po zasluženi malici na grajskem dvorišču na Dobrovem je bila na voljo tudi prava postaja sprostitve. Pod vodstvom ekipe iz Postaje sprostitve so si privoščili sprostitveno refleksoterapijo ter izkusili blagodejne učinke. Bosonogo potepanje Poletje 2016 / Briški časnik / 44

smo zaključili z barvanjem stopal in njihovim merjenjem indeksa, svoj odtis stopal pa smo za spomin odnesli domov.

Mateja Drnovšček

Dogodki Občina

Dom upokojencev Podsabotin

Praznovanje rojstnih dni

Stanovalci, ki so praznovali marca in aprila, so se zbrali v sredo, 20. aprila, na slavju ob prijetnih melodijah harmonike našega Danila in vonju čokoladne torte.

Med njimi so bili tudi štirje Brici: Vojko Grosar, Marija Goljevšček, Amabila Sirk in Cvetka Jančič.

Vsem slavljencem voščimo še veliko zdravja in lepih dogodkov v domu Podsabotin.

Gongi v našem domu

Mojster gonga Ljubo Pelicon Gong nas je popeljal v svet zvoka, vibracij ter sprostitve.

Da glasba sprosti, uravnoteži in ima zdravilne učinke, je znano že dolgo. Z glasom in preprostimi glasbili so znali ustvariti glasbo, ki je neomejena človeška govorica, ki jo razumejo vsa ljudstva ne glede na raso in jezik, ki ga govorijo.

Nacionalni teden prostovoljstva

Obisk čarodeja Andreja

Aprila nas je obiskal čarodej Andrej.

Kot pravi sam o sebi, pričara nasmeh prav na vsak obraz in s svojimi čarovnijami popestri vsako prireditev in zabavo, tako za najmlajše kot tudi za malo starejše in tiste najstarejše. Njegovim besedam lahko samo pritrdimo.

Naši nasmehi so nalezljivi, zato se je Žoga bend razširil tudi med prostovoljce, ki obiskujejo naše stanovalce, pa na najmlajše otroke vrtca Dobrovo in seveda njihove učitelje in vzgojitelje, s katerimi sodelujemo že od samega začetka delovanja našega doma v Podsabotinu. Nalezljivo bolezen nasmeha smo v sredo, 18. aprila, ko je potekal goriški dan prostovoljstva, ki ga je organiziral Mladinski center Nova Gorica, razširili med vse zbrane na Bevkovem trgu v Novi Gorici.

Kjer je pesnik doma, tam kultura nekaj velja

Marca smo počastili hišnega pesnika, izjemnega človeka, nadarjenega športnika ter nekoč izjemnega profesorja in ravnatelja, Vojka Grosarja. Prebiranje njegovih čutnih, sarkastičnih in življenjsko navdihujočih pesnitev ob spremljavi klasične glasbe mladih dam iz godalnega kvarteta Exandi nam je pričaralo spokojnost in tudi navdih, saj se v naši hiši kalijo zgodbe izjemnih ljudi.

Obisk tabornikov Roda soških mejašev Na njihovi spletni strani piše ...

Tam ob ognju našem si sežemo v roke, plamen neugašen nam je srce ...

22. aprila, na dan zemlje in slovenski dan tabornikov, smo se skupaj s taborniki Roda soških mejašev zbrali okrog ognja na travniku pred našim domom in skupaj prepevali taborniške pesmi in se nasmejali ob gledanju njihovih kratkih iger.

Obisk folklorne skupine Unitri

V petek, 27. maja, so stanovalce v našem domu s svojo prisotnostjo razveselili člani folklorne skupine Unitri iz Nove Gorice.

Njihov nastop je bil prisrčen in marsikomu je ob spominih na ljudsko glasbo in ples pritekla kakšna solza sreče.

Poletje 2016 / Briški časnik / 45

Dogodki

Srečanje žoga bendov slovenskih domov 2016

Tudi žoga je lahko glasbilo Poleg velike telovadne žoge igralci potrebujejo še dve leseni palčki. Žoga bend je trening motoričnih, kognitivnih in perceptivnih spretnosti ob glasbi, ki ga redno prakticirajo tudi v naših domovih. Po lanskem navdušenju nad prvim srečanjem žoga bendov stanovalcev slovenskih domov, ki so ga priredili v Domu starejših občanov Preddvor, so se na pobudo fizioterapevtke Romine Velušček zaposleni in stanovalci doma upokojencev Nova Gorica – enota Podsabotin odločili, da v duhu dobre volje in prijateljskih vezi priredijo 2. vseslovensko srečanje žoga bendov.

V torek, 29. marca, je bila prireditev v Brdih, v kleti Vile Vipolže.

Na srečanju so sodelovali stanovalci in zaposleni Doma starejših občanov Preddvor, Doma upokojencev Idrija – enota Marof, Doma upokojencev Kranj, Doma starejših občanov Ajdovščina, Doma upokojencev Podbrdo – enota Petrovo Brdo, Doma upokojencev Nova Gorica ter gostitelji, Dom upokojencev Nova Gorica – enota Podsabotin. Kot gledalci pa so bili prisotni tudi stanovalci in zaposleni iz Doma upokojencev Gradišče.

Moderatorka prireditve Tanja Peloz je med prisotnimi izpostavila in pozdravila direktorja Doma upokojencev Nova Gorica Bojana Stanteta, strokovno delavko enote Podsabotin Tino Gabrijelčič Pirih, predstavnico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Matejo Drnovšček, ravnateljico Osnovne šole Dobrovo Vesno Filej ter pomočnico ravnateljice OŠ Dobrovo Matejo Čendak. In dodala, da so to ljudje, ki vedo, da je družbenokoristno tudi vse tisto, ki raste v srcih in krepi zavest, da bomo enkrat vsi ostareli.

Za prijeten uvod so navdušili otroci iz skupin Prijatelji in Konji iz vrtca Dobrovo, ki so zapeli pesem Gradimo prijateljstvo.

Skupina nastopajočih otrok, ki šteje kar 30 nadobudnih pevk in pevcev, z domom v Podsabotinu že dlje časa vzdržuje in krepi

Neblo

Mercatorjeva akcija Delamo dobro Največ glasov v Mercatorjevi akciji Delamo dobro je prejelo Mladinsko društvo Neblo, ki si je prislužilo tisočaka.

Poletje 2016 / Briški časnik / 46

medgeneracijske prijateljske vezi, ki stanovalcem prinašajo vedrino, spokojnost in iskreno toplino.

Prvi nastop je pripadel gostiteljem – žoga bendu doma upokojencev Podsabotin, ki si je nadel ime Češnjev cvet. Prvo točko so izvajali skupaj z otroki vrtca Dobrovo. Sledile so druge skupine, vsaka se je predstavila s po dvema točkama. Vsi izvajalci so od gostiteljev prejeli spominske medalje.

Po nastopih sta sledili še dve presenečenji. Najprej Mlado srce s pesmijo V Goriških brdih je lepo, ki jo je zapela Nada Mikulin ob spremljavi harmonikarja (avtorja besedila in melodije) Karla Zuljana. Nato pa še mlade dame iz Doma upokojencev Nova Gorica – enote Podsabotin, ki so se odločile, da se tudi same preizkusijo v žoga bendu in se predstavijo s svojimi vrlinami kankana: Dragana, Nina, Adrijana, Ana, Romina in Tanja.

Vsi so se strinjali, da se bodo prihodnje leto ponovno družili na 3. srečanju žoga bendov stanovalcev slovenskih domov.

Nastopajoči in njihovi spremljevalci so briški potep nadaljevali do Vinske kleti Dobrovo, kjer so jim pripravili kosilo.

Milena Beguš

Občina Dogodki

Slovenska ljudska stranka v Goriških brdih

Povežimo Slovenijo

Kako je Bricem uspelo, da se tam narodnostna meja ni premaknila 1400 let? Je Alojz Gradnik res največji pesnik krščanskoljudske politične usmeritve?

Kako varujemo materialno in duhovno zapuščino sto let starih bojišč, na katerih se je odločalo o življenjskih vprašanjih slovenstva? Kako nas poboža avtohtona briška rebula v briški kleti, ko jo z ljubeznijo in ponosom natoči ta, čigar znoj je močil njene trte?

O tem so se spraševali potniki nabito polnega avtobusa, ki so se v okviru projekta Povežimo Slovenijo, v organizaciji občinskih odborov SLS Brda, Domžale, Mengeš, Moravče in Regijskega odbora Zveze upokojencev pri SLS Ljubljana v soboto, 23. aprila, podali v pomladno prebujeno Gradnikovo sončno deželo češenj in vinogradov. Pot nas je vodila od Sabotina preko Biljane, Dobrovega v Rožac na italijanski strani meje, potem pa skozi Vipolže in Ceglo v Medano.

Na Sabotinu sta nas turistična vodnika Mitja Močnik, predsednik OZVVS Brda, in Bogdan Potokar, skrbnik ostalin soške fronte in oskrbnik okrepčevalnice, ki se jima je z obraza brala ljubezen do teh krajev, ljudi in zgodovine, prepričala, da je zgodovinska dediščina v dobrih rokah, in nas v duhu prestavila sto let nazaj, v predvojno in medvojno življenje vojakov in civilistov, posebej pa opisala soško fronto in šesto soško ofenzivo, ko so Sabotin zavzeli Italijani. Skozi hrib smo po kavernah šli na drugo stran, kjer nas je iz oči v oči pozdravila Sveta Gora, pod nami pa bistra hči planin. In po mnogih kavernah in položajih spet na izhodišče, kjer nas je ob pretresljivi in povedni muzejski zbirki čakala odlična jota z rebrci.

V Biljano smo prispeli dva dneva pred 147. obletnico briškega tabora v Biljani (25. april 1869), na katerem se je zbralo 8000 ljudi. To je bil četrti v zaporedju 18 taborov po vsej Sloveniji. Za udeležence, ki gledajo Eno žlahtno štorijo, je bilo zanimivo tod videti kraje in zgradbe, kjer snemajo zunanje prizore te priljubljene nadaljevanke.

Na Dobrovem nas je v grajski kleti prijazno sprejel briški župan Franc Mužič, nam nazdravil z rebulo in opisal občino Brda s 6000 prebivalci ter njene dosežke (obnovljen grad Dobrovo z grajsko vinoteko, obnovljena vas Šmartno, obnovljen dvorec Vipolže ...). Zelo se je razveselil Jožeta Jeraja, ki je na raznih funkcijah v preteklosti, skupaj s člani SLS iz Brd, pospeševal te projekte ter briško vino, češnje in vsestransko prepoznavnost Brd doma in v tujini. V gradu so bile v soboto poroke in svatje so z veseljem prisluhnili harmoniki Mira Dovča.

Samostan Rožac, v katerem sicer sedaj ni redovnikov, je širil kmetijsko kulturo (vinogradništvo, oljkarstvo) v teh krajih.

Podenj so nekdaj spadale poleg briških tudi druge župnije do Kanala. Poseben čar mu daje njegova dominantna lega s pogledom na ravnino proti morju in nasadi vrtnic, po katerih ima kraj tudi ime.

V Vipolžah smo videli lepo obnovljen najlepši renesančni dvorec v Sloveniji, vendar je bila za nas pomembnejša sveta zemlja odločitve Slovencev za demokracijo in samostojnost, to je bližnje prizorišče prvega tabora SKZ 14. maja 1989 (120 let po Briškem taboru v Biljani), na katerem so udeleženci v SFRJ pred padcem berlinskega zidu med drugim »odločno zahtevali enake politične pravice za vsakogar in za vse, svobodne volitve in suvereno slovensko državo«. Aktivni udeleženec tabora Vitomir Bric, ki nam je pripravil zapis o njem, nas je spremljal iz bolnišnice, kar je v nas še bolj utrdilo voljo, da se ta program uresniči, in prepričanje, da je to mogoče le, če sledimo Gradnikovi misli: »Pravica ne, dolžnost je višja vera!«

V Medani smo se v Gradnikovi rojstni hiši seznanili z življenjem in delom tega ne dovolj znanega in še manj priznanega velikana slovenskega pesništva ter z drugimi velikimi možmi Brd. Zaradi Gradnikove globoke ljubezni do slovenske besede, slovenske zemlje, temeljev družine, zaradi njegovega vrednotenja zvestobe narodu in etičnih razmislekov (tudi o odnosu med pravico in dolžnostjo) ga lahko imamo za največjega pesnika sedanje krščansko-ljudske politične usmeritve. »Berite Gradnika, to je naš drugi največji pesnik, berite njegove Padajoče zvezde,« nam je ob slovesu položil na srce njegov zvesti bralec in premišljevalec, žlahtni duhovnik, tukajšnji župnik gospod Gašper Rudolf, ki nas je prišel spodbudit in pozdravit pred pesnikovo rojstno hišo.

Tu se nam je pridružil predsednik SLS mag. Marko Zidanšek s soprogo. V zgoščenem nagovoru nas je pozdravil in nam podal osnove političnega stanja in vloge SLS v njem, potem pa smo skupaj odšli k znanemu vinogradniku Dušanu Kristančiču, ki nas je gostoljubno sprejel pred svojo domačijo ter nas popeljal skozi obsežno, bogato in vzorno urejeno klet.

Dorica Gašperšič je predsedniku poklonila svežo potico. Miro je raztegnil meh, pevsko nadarjeni udeleženci so ga obkrožili in Medana je doživela SLS, ki živi in poje. Za trdoživost narodnostne meje smo slišali več razlag, od briške trme in radoživosti do iskrene volje do sodelovanja s sosedi.

Najbolj me je prepričal Dušan Kristančič, ki pravi, da je to globoka povezanost z zemljo in v njej zasajeno žlahtno trto.

Od Moravč do Ljubljane je avtobus vodil predsednik OO Moravče Ivan Vidic, v Ljubljani sem to vlogo prevzel podpisani, po prihodu v Goriška brda pa briški gostitelji Oton Zamar, občinski svetnik Edbin Erzetič in Joško Radikon. dr. Drago Čepar Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 47

Dogodki

Adriatic Slovenica

Varna starost in krajša pot do zdravstvenih storitev Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je konec novembra lani obeležila 25 let uspešnega poslovanja. Minula leta so bila v znamenju rasti, saj AS po tržnem deležu danes zaseda drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Zaupa ji preko 600 tisoč zavarovancev, lani pa so zbrali 297 milijonov evrov premije in izplačali za 213 milijonov evrov škod. Pogled v prihodnost je usmerjen predvsem v razvoj osebnih zavarovanj.

Demografski trendi namreč pričajo o čedalje večjem deležu starega prebivalstva.

Adriatic, prva zavarovalna delniška družba v Sloveniji, je bila ustanovljena 20. novembra 1990, leta 1992 pa je bila ustanovljena zavarovalnica Slovenica. Njune poti se združita leta 2005, ko je združena zavarovalnica Adriatic Slovenica zasedla v Sloveniji drugo mesto po velikosti. Pomemben prelom se zgodi še leta 2013, ko se Adriatic Slovenica združi z življenjsko zavarovalnico KD Življenje. Z združitvijo kapitala, znanja in kakovosti produktov je Adriatic Slovenica pomembno povečala tržni delež tudi na področju življenjskih zavarovanj. Delovanje na področju južne in severne Primorske ter Notranjske usklajujejo poslovne enote zavarovalnice v Kopru, Postojni in Novi Gorici. Novogoriško poslovno enoto zavarovalnice vodi direktor Rok Filipič in zaposluje 62 sodelavcev, poslujejo pa na območju severne Primorske. Tri poslovne enote skupaj, koprska, novogoriška in postojnska, ustvarijo na letni ravni četrtino vse zbrane premije.

Ob koncu leta 2015 so v AS-ju obračunali za 296,6 milijona evrov bruto premij in izplačali za 213,4 milijona evrov škod. Po besedah predsednika uprave Gabrijela Škofa tudi v AS-ju beležijo enake trende, kot so značilni za slovenski zavarovalni trg. »V letošnjih prvih treh mesecih smo zbrali za 80 milijonov evrov premij, kar je v skladu z načrti in izplačali za 49 milijonov evrov škod. Zadovoljni pa smo, da se posamezniki vedno bolj zavedajo, kako pomembno je, da za obdobje po upokojitvi poskrbijo že danes. Obenem se zaradi staranja prebivalstva povečujejo potrebe po zdravstveni oskrbi. Ker smo inovativni in sledimo dogajanju na trgu, željam strank, predvsem pa skrbimo za večjo varnost v vseh življenjskih obdobjih, smo v razvoju namenili največji poudarek osebnim zavarovanjem.« »Zagotovo je eden ključnih izzivov demografskih, ekonomskih in tehnoloških sprememb, kako si v prihodnosti zagotoviti dostojno

Vinsko-kulinarična prireditev na Plešivem

Pozdrav pomladi pri Bužinelovih

Na kmetiji Bužinel na Plešivem je bila od 22. do 23. aprila dvodnevna vinsko-kulinarična prireditev Pozdrav pomladi, na kateri so gostje razveselili brbončice s pretežno morskimi jedmi od buzare Bužinel, bakalarja s polento in brancinovim karpačom do testenin z jastogom. Ponujali so tudi mesne jedi, sadje, zelenjavo in razne sladice. Okuse so zaokrožila vina, ki so jih domači in tuji gostje lahko degustirali. Za prijetno počutje pa so poskrbeli tudi z glasbo v živo.

M. P. Poletje 2016 / Briški časnik / 48

pokojnino, obenem pa učinkovito zdravstveno zavarovanje,« je izpostavil Aleš Žižmund, izvršni direktor za prodajo, in obenem predstavil možnosti, ki so jih za to razvili v AS-ju. Pokojninsko varčevanje AS zagotavlja finančno optimizacijo varčevanja za dodatno pokojnino, ki v 2. stebru prinaša tudi pomembne davčne ugodnosti. Naložbena politika je prilagojena starosti zavarovanca in se skozi čas spreminja od bolj tveganih do umirjenih in zajamčenih naložb.

Z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravstvenih zavarovanj AS ostaja pomemben ponudnik dodatnih zdravstvenih zavarovanj.

S Centrom zdravje AS so zavarovanja dopolnili z dobrodošlimi storitvami za zavarovance, med katere sodijo informacije o uveljavljanju zdravstvenih zavarovanj, pomoč ob naročanju na specialistični pregled in iskanju primernega specialista ter najkrajše čakalne vrste, ki so zavarovancem na voljo preko brezplačne telefonske številke 080 81 10. Obenem imajo vsi obstoječi in novi AS-ovi dopolnilni zdravstveni zavarovanci na voljo tudi brezplačno pomoč na domu v primeru nezgode, ki obsega tudi prevoze na zdravniške preglede.

Za še enostavnejši pregled nad sklenjenimi zavarovanji so marca poskrbeli s preglednim portalom Moj AS. Ta preko računalnika, pametnega telefona ali tablice omogoča enostavno pregledovanje sklenjenih polic, sklepanje zavarovanj ali naročilo zastopnika, pregledovanje škodnih spisov in možnost prijave škode, pregledovanje plačil, predvsem pa enostavno komunikacijo z zavarovalnico le z enim klikom. Moj AS pa nudi tudi informativni izračun pokojnine po veljavni zakonodaji in preprosto, varno in donosno upravljanje s sredstvi svojega pokojninskega varčevanja.

Oglasno sporočilo

Dogodki Občina

Mladinska soba v Neblem

Konoplja – ena najbolj učinkovitih zdravilnih rastlin Da se vedno bolj oziramo po naravnih metodah zdravljenja in vedno manj po kemijskih mešanicah, ni novost. Da se vedno bolj zanimamo, katere metode so za naše telo najmanj agresivne, je trend današnjega časa. Ena takih rastlin, ki jo poznamo že tisočletja, okrog katere se zaradi takih ali drugačnih političnoekonomskih spletk plete mreža raznoterih predsodkov, je konoplja. tudi delujejo sistemsko (svečke). Ne zdravijo samo vnetij, ampak tudi druge simptome.

Pri katerih bolezenskih stanjih nam lahko pomaga konoplja?

Da »filanje s tabletami« ni več samoumevno in da se ljudje sprašujemo, koliko nam te sploh koristijo ali celo škodijo, smo lahko sklepali po številnem obisku delavnic o konoplji, ki so jo dekleta iz Vaške skupnosti Neblo pripravile 18. marca in 6. maja v tamkajšnji mladinski sobi. Mladi in še posebej številni starejši so zavzeto prisluhnili Gregorju Zornu, strokovnjaku iz podjetja Herbeks. Potovanje od samih osnov, kaj sploh je konoplja, prek njenih učinkovin, metod in varnosti jemanja pa vse do bolezni, ki jih konoplja uspešno in dokazano zdravi, je slehernemu obiskovalcu razsvetlilo in razblinilo še najbolj trdne predsodke.

Pa začnimo od začetka …

»Konoplja se že tisočletja uporablja v medicinske namene, vsebuje pa več kot tisoč učinkovin,« je na predavanjih dejal Zorn in pojasnil, da so vsem le deloma poznane (gotovo ne dovolj!) kratice THC, CBD in CBG, učinkovine, ki so v konoplji prisotne v obliki kislin.

Kaj so THC, CBD in CBG?

Če je THC (ali Delta-9-tetrahidrokanabinol) psihotropična učinkovina, ki sicer deluje protibolečinsko in zavira rakava obolenja, CBD (Kanabidiol) ni psihotropičen, ima pa širok razpon delovanj. Obnavlja živčne celice in je močnejši antioksidant od vitamina A in C. Kislini THC-A in CBD-A delujeta protivnetno in lajšata pri težavah s slabostmi. Kislina THC-A deluje tudi protirakavo. CBG drugače rečemo tudi Kanabigerol. V konoplji je bilo do sedaj izoliranih dvesto terpenov, med katerimi beta-mircen in limonen. Sicer pa ni nujno, da vse rastline konoplje vsebujejo vseh dvesto terpenov, je še poudaril Zorn.

Metode jemanja

Učinkovine konoplje lahko uživamo na več načinov. Zelo pogosto je kajenje, ki pa, kot je na delavnici opozoril Zorn, prinaša preveč stranskih učinkov. Boljše alternativa je vaporiziranje, pri katerem topel zrak prehaja skozi konopljine učinkovine. Veliko bolj učinkovito pa je uživanje konopljinih ekstraktov, ki jih lahko razredčimo z določenim medijem (rastlinskim oljem, alkoholom, glicerolom) in naredimo ekstrakt v mediju. Tako postane ekstrakt bolj tekoč in ga lahko lažje doziramo (s kapalko v obliki kapljic).

Ravno pri ekstraktu v mediju je doziranje zelo natančno, medtem ko je doziranje samega ekstrakta nekoliko težje. Obstajajo pa tudi kreme in svečke, ki so namenjene ne le zdravljenju lokalnih vnetij, ampak zelo učinkovito delujejo na mestu nanosa (kreme), lahko pa

Rak, demenca in visok krvni tlak so danes tiste bolezni, ki prizadenejo sleherno gospodinjstvo. Pri vseh treh je (nadzorovano!) jemanje učinkovin konoplje pokazalo vidne pozitivne učinke. »Kanabinoidi delujejo na celoten sistem, ki ga ogrožajo rakave celice. Ponovno zaženejo mehanizem, pri čemer rakava celica naredi 'samomor',« je delovanje konopljinih učinkovin orisal Zorn.

Krvni tlak se ob uporabi CBD zniža, hkrati pa slednji zmanjša tudi tveganje zamašitve žil. Konoplja lahko jemljejo tudi sladkorni bolniki. CBD, kot je pojasnil Zorn, zaustavi potek bolezni in pomaga zmanjševati posledice. »Zasledili smo primer bolnika, pri katerem se je uporaba inzulina zmanjšala za štirideset odstotkov,« je povedal Zorn in dodal, da je to le primer, odstotek lahko niha od primera do primera. Sicer pa konopljine učinkovine ščitijo tudi živčevje in ga obnavljajo, zdravijo pa tudi kronične črevesne bolezni, migreno in epilepsijo. Pomagajo pri psiholoških boleznih, kot so anksioznost, paničnih napadih in celo tremi pred nastopanjem. Priporočljive so tudi pri avtoimunih boleznih, presaditvah organov in alergijah, saj zmanjšajo pretiran imunski odziv pri teh bolezenskih stanjih. Poleg tega pa jih učinkovito uporabljajo tudi bolniki z multiplo sklerozo, kroničnim bronhitisom, kožnimi boleznimi, tudi ranami in opeklinami. Ne nazadnje so učinkovite tudi pri odvajanju od drog.

Konoplja ni dovolj!

»Vsekakor je potrebno celovito zdravljenje, pomembna pri tem je tudi prehrana!« opozarja Zorn in dodaja, da svoje prispevajo tudi fizična aktivnost in psihično stanje. Vsekakor pa (še posebno pri rakavih obolenjih) priporoča zmanjšanje vnosa rafiniranih ogljikovih hidratov (beli sladkor, sladkane pijače, visoko fruktozni koruzni sirup), saj zaradi spremenjenega metabolizma rakavih celic te potrebujejo večje količine ogljikovih hidratov od zdravih celic. Ogljikove hidrate je pametno zmanjševati tudi zaradi vpliva na nalaganje odvečnih maščob, povzročanja otekanja v tkivih in organih in vpliva na bolezni srca in ožilja.

Je varno jemati konopljine učinkovine?

Nekateri uporabniki lahko občutijo stranske učinke. Se pa, zaradi nepoznavanja stranskih učinkov, ljudje pogosto ustrašijo. »Na primer eden od stranskih učinkov je lahko povečan srčni utrip … oseba se ustraši in misli, da je kaj narobe s srcem. Je pa to samo trenuten stranski učinek THC-ja in čez čas popolnoma preneha,« je še pojasnil Zorn. Je lahko smrtno nevarna? Zorn na to vprašanje odgovarja: »Nimamo še dokumentiranega primera smrti zaradi uživanja konoplje!« Glede na to, da je leta 2014 v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti umrlo 804 ljudi, zaradi kajenja pa letno več kot 3600 (vir: NIJZ), bi bilo morebiti pošteno prevetriti mišljenje nas ljudi, katere stvari si zaslužijo prepoved in katere ne.

Tekst in foto: Erika Koncut Gregor Zorn je za kakršna koli vprašanja v zvezi s konopljo dosegljiv na spletnem poštnem naslovu: gregor@herbeks.si.

Poletje 2016 / Briški časnik / 49

Dogodki

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Brda (UNITRI Brda)

Praznovali so prvo obletnico delovanja Slavnostni dogodek, popestren s kulturnim programom, v katerem so sodelovale članice citrarskega krožka UNITRI Nova Gorica in Hana Prinčič, učenka OŠ Dobrovo, podružnične šole Kojsko, je upravni odbor UNITRI Brda organiziral 14. aprila v Hiši kulture v Šmartnem. Z njim so članice in člani Društva UNITRI Brda zaključili študijsko leto in proslavili prvo obletnico delovanja društva v Brdih.

Ob tej priložnosti je predsednica društva Duška Prinčič Domenis odprla razstavo del, ki so jih pripravili članice in člani krožkov, in sicer kaligrafije pod mentorstvom prof.

Vanje Žbona Fabrizio, delavnic pletenja košar pod mentorstvom Lucijana Grudine, pletenja svitkov pod mentorstvom Darinke Sirk iz UNITRI Brda ter fotografskega krožka in delavnice Tretja moč UNITRI Nova Gorica pod mentorstvom Rafaela Podobnika, mojstra fotografije. Z zadovoljstvom je predstavila dosežene uspehe društva v enoletnem delovanju. V UNITRI Brda je vključenih 70 članov, ki so v prvem študijskem letu obiskovali 12 krožkov, delavnic, predavanj, ekskurzij in pohodov, ti so: nemški jezik, kaligrafija, umetnostna zgodovine Brd, fizioterapevtska vadba, telovadba za starejše in delavnice pletenja košar, svitkov, izdelave mila, predavanja o prvi svetovni vojni, ekskurzije po briških sakralnih in posvetnih objektih ter pohod ob slovenski obali in Bledu z okolico. Z navedenimi aktivnostmi UNITRI Brda zasleduje zastavljene cilje. Med njimi je na prvem mestu skrb za izobraževanje, psihofizično kondicijo in socialno vključenost starejše generacije. Univerza je odprta za sodelovanje za vse generacije, tudi za mlade. Zato je med cilje vključila tudi medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje in povezovanje z drugimi društvi, skrb za ohranjanje kulturne dediščine in sodelovanje pri promociji Brd. Predstavila je tudi novosti, ki jih bo upravni odbor vključil v študijski program za študijsko leto 2016/17. V njem bodo poleg dosedanjih krožkov in delavnic vključeni še krožka angleškega in italijanskega jezika, umetnostna zgodovina Brd in Goriške, spoznavajmo Slovenijo, kaligrafija (druga vrsta pisave), izdelava mozaikov, oblikovanje gline, izdelava izdelkov iz kulturne dediščine iz različnih materialov in ob različnih priložnostih, grboslovje, telovadba za moške, joga, Poletje 2016 / Briški časnik / 50

ples, zdravilne rastline in zelišča, vrtnarjenje brez kemije, znam kuhati in lahko naučim druge in zanimiva predavanja.

Upravni odbor bo organiziral tudi kulturne dogodke, oglede gledaliških predstav in opere v Ljubljani, Mariboru oziroma Veroni, oktobra letos večdnevni izlet v južno Italijo (Apulia, Lece), strokovne ekskurzije v okviru krožkov, mesečne pohode in obiske drugih univerz.

Ob zaključku uradnega dela dogodka se je predsednica zahvalila mentorjem in animatorjem za izobraževanje, donatorjem Občini Brda, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, OŠ Dobrovo in podružnični šoli Kojsko ter Hiši kulture Šmartno za pomoč pri delovanju univerze in vsem sodelujočim za popestritev dogodka ter obiskovalcem za udeležbo. Ob obletnici je čestitala vsem članicam in članom UNITRI Brda. Vse prisotne je povabila k sodelovanju in vpisu v novo študijsko leto oktobra 2016.

UNITRI Brda je vključena v Slovensko mrežo za tretje življenjsko obdobje, s katero sodeluje 51 univerz Slovenije.

17. maja je Slovenska univerza v sodelovanju z UNITRI Brda organizirala Posvet o izobraževanju starejših v Vili Vipolže. Udeležilo se ga je 70 udeležencev iz 51 Univerz za tretje življenjsko obdobje ter direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. Po uradnem delu posveta so si udeleženci ogledali dvorec, se odpeljali na panoramski izlet po Brdih ter si ob zaključku ogledali še Šmartno. Mnogi med njimi so bili v Brdih prvič. Polni vtisov so obljubili, da se bodo v Brda še vrnili v družinskem krogu ali v obliki organiziranega izleta v sodelovanju z UNITRI Brda.

UNITRI Brda tako uresničuje tudi zastavljen cilj, to je skrb za promocijo Brd. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Brda

Dogodki

Briške busklce

Poletje v kozarcu

Žensko dobrodelno društvo Briške busklce je za Fundacijo Vrabček upanja organiziralo v soboto, 25. junija, na športnem igrišču Čelo celodnevno dobrodelno prireditev Poletje v kozarcu.

Društvu je na prvem tovrstnem dogodku v zahodnih Brdih, na katerem so moči združili vinarji, gostinski in nastanitveni ponudniki, čebelarji, obrtniki, kmetje, kulturniki in krajani tega

predela prelepe briške pokrajine, uspelo zbrati kar 1.800 evrov, namenjenih Oddelku za invalidno mladino v Stari Gori.

Društvo se zahvaljuje vsem prostovoljcem, podpornikom, obiskovalcem in dobrotnikom.

Foto: Erika Koncut in Livjana Sirk

Čebelarsko društvo Kanal-Brda

Dan odprtih čebelnjakov V soboto, 18. junija, so se tudi briško-kanalski čebelarji priključili akciji Čebelarske zveze Slovenije in organizirali Dan odprtih čebelnjakov v prostorih društva v Neblem in pri posameznih čebelarjih.

Društvo je letos gostilo izobraževanje novih čebelarjev iz vse Primorske. Pohvalno je tudi, da se je članstvo društva v zadnjih letih skoraj podvojilo.

E. K.

Vaška skupnost Kožbana

V Kamunu so praznovali V soboto, 25. junija, je Vaška skupnost Kožbana priredila tradicionalno srečanje. Zbrali so se domačini, ki se radi družijo, klepetajo in popijejo kozarec žlahtne kapljice.

Kot običajno sta jih pozdravila Franko Trakonja, predsednik VS Kožbana, in župan Franc Mužič.

Vaščani so čestitali dolgoletnem predsedniku VS Kožbana Franku Trakonji za priznanje Občine Brda, ki ga je prejel na slavnostni seji.

Z veseljem so se potegovali za glavno nagrado tombole, nato pa zaplesali in se veselili še dolgo v noč.

Mateja Mavrič Poletje 2016 / Briški časnik / 54

Dogodki Občina

Urška Merljak

Priložnost za sprostitev, druženje, prepuščanje misli glasbi in telesa soplesalcu/ki

Skupaj sva razvili delavnice o čuječnosti, ki združujejo znanja iz mediacije, psihoterapije in plesa. V tamkajšnjem 8-mesečnem bivanju sem doživela vrsto čudovitih presenečanj, srečanj in šla čez nekaj izzivov, ki so mi omogočili osebnostno rast. Spoznala sem portugalske mediatorje; psihoterapevte različnih modalitet; plese, ki jih v Sloveniji sploh še ni, in se udeležila delavnic o tantri in OSHO meditacijah pri Shivani. Maja sem organizirala izvedbo njene vikend delavnice na kmetiji Pri Bregarju, in sicer zato, da s takšne vsebine omogočene tudi Slovencem. V Brdih bom tudi v prihodnje organizirala različne dogodke s področja zdravilnega turizma, osebnostne rasti in plesa.

Odločitev, da postanem podjetnica, je izraz želje po tem, da med druge delim pridobljena znanja ter tudi izkušnje iz tujine, ki so združena v ponudbi storitev mojega podjetja INTINITI. Kot članica nadzornega odbora Medios (združenje mediacijskih organizacij Slovenije) verjamem, da ponudba mediacije ključno prispeva k razvoju uspešnejše komunikacije ter nove kulture obvladovanja konfliktov. Celosten program od uvedbe do implementacije mediacije v podjetjih, ki sem ga razvila na zadnjem delovnem mestu, je zanimiv predvsem za podjetja, ki se zavedajo vpliva tega ter skrbi za duševno zdravje zaposlenih na poslovni uspeh podjetja. Po vodenju mediacijskega postopka sprejeti sporazum tudi zapišem, še posebej v primeru, če gre za pravno vprašanje.

Izvajam individualno psihoterapijo (kot specializantka integrativne psihoterapije), ki jo priporočam vsakemu kot metodo za preveritev vseh prepričanj, ki jih imamo o sebi, o drugem in o svetu, ter za spremembo tistih, ki nam življenje otežujejo. Vedno več je tudi posameznikov, ki se zavedajo korelacije srečnega življenja z vlaganjem v osebnostni razvoj. Zaradi hitrega tempa življenja, stresa, individualizma … obstaja veliko povpraševanja po psihoterapiji.

Vsekakor je takšen način pogovora nujen tako za razrešitev različnih travm kakor osebnostnih težav.

S koncem septembra bom začela s poučevanjem kizombe v hotelu v Šmartnem. Ples, ki je osvojil Evropo in svet ter izhaja iz Angole, je v Sloveniji poznan šele pet let. Kar sem se sama od tega plesa na različnih plesnih festivalih po Evropi in od afriške kulture naučila za življenje, bom z velikim navdušenjem poskusila prenesti tudi na druge, ki nimajo priložnosti potovati in se srečevati z različnimi kulturami.

Izobraževanje za učitelje sem opravila v Lizboni pri najboljših svetovno priznanih učiteljih. V Brda ga nosim kot priložnost domačinom za sprostitev, druženje, prepuščanje misli glasbi in telesa soplesalcu/ ki.

Foto: Marko Mladovan

Kot univ. dipl. pravnica sem se v petih letih po zaključku šolanja preizkušala v štirih zaposlitvah. Razvijala sem mediacijo, predvsem v podjetjih in kot mediatorka na Občini Brda.

Od septembra lani sem se pri mediatorki v Lizboni učila podjetniških veščin, preko projekta EU – Erazmus za mlade podjetnike.

Urška Merljak

Istočasno bom pričela izvajati program čuječnosti (mindfulness), ki predstavlja umetnost biti polno prisoten v trenutku tukaj in sedaj, iz katerega lahko občutimo resnično živost življenja. Delavnice so zasnovane na telesnem izražanju z elementi sproščanja in se bodo izvajale ob četrtkih. Razvijam plesno terapijo kot način za izboljšanje duševnega in telesnega počutja s povezovanjem uma, telesa in duše. V gibanju se posameznik spontano izrazi s trenutnim notranjim doživljanjem ter postane svoboden.

Prepričana sem, da je izraz spoštovanja življenja ta, da ga popolnoma živimo! Želim pomagati in spodbujati človeka, da postane avtentičen ter izživi svoj potencial.

Hvaležna sem, da lahko dodam delček v mozaik čudovitih Brd in tako domačemu kraju vrnem to, kar od njega prejemam.

Za več informacij me lahko kontaktirate na: urska.merljak@gmail.com.

Poletje 2016 / Briški časnik / 55

Dogodki

Kojščansko pokopališče

Delegacija Veleposlaništva Ruske federacije obiskala grobove padlih vojakov Letošnji obisk se je zgodil prej kot prejšnja leta, in sicer 27. aprila, in je sovpadel z našim praznikom dneva upora proti okupatorju.

Delegacijo so letos sestavljali polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri Veleposlaništvu Ruske federacije, namestnik vojaškega atašeja Sergej Banin, ataše za gospodarstvo Vadim Kasparov in Evgeniia Nefedova, druga sekretarka za vprašanja protokola. Spremljal jih je Ivan Bašin.

Delegacija se je najprej ustavila v občinski stavbi na Dobrovem, kjer so jih sprejeli župan Franc Mužič, Žarko Kodermac, predsednik KO ZB Dobrovo, in Davorin Korenjak, predstavnik OZVVS Brda.

Na kojščanskem pokopališču (na fotografiji), kjer je pokopan Alim Agazade, pa so jih pričakali predstavniki KO ZB Kojsko in predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin. Po polaganju cvetja na grobnico padlih so predstavnikom ruske federacije pojasnili okoliščine, v katerih je padel Alim. Aleksander Krasnov pa je izrazil zahvalo za skrbno urejenost grobov.

Na pokopališču v Hruševlju je dogodke, vezane na zdravnika Jakoba Andeljeva, opisal Viljem Mišigoj. Delegacija se je udeležila tudi proslave v Medani.

Tekst in foto: Milena Beguš

Društvo upokojencev Kojsko

Letos pet izletov V DU Kojsko tudi letos načrtujemo pet izletov. Aprila smo za tri dni obiskali Švico, se z Bernino express zapeljali čez zasneženi prelaz Ospizio Bernina na višini 2253 metrov, postali v St. Moritzu in se ustavili ob jezeru Como, od koder je skupna fotografija.

Karlo Passoni

Redni letni občni zbor Društva upokojencev Kojsko

Zaživele so nove aktivnosti

Letošnji občni zbor je bil 20. marca v dvorani VS Cerovo.

Program je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Podana so bila poročila, in sicer o delu društva za leto 2015, posebej za projekt Starejši za starejše, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča. Lani zastavljeni program je bil skoraj v celoti izveden. Na novo sta začela z delom ženska balinarska ekipa, ki jo vodi Vinko Simčič, in krožek ročnih del pod vodstvom Gabrijele Kumar. Uspešno je bilo sodelovanje z DU Radovljica ter s šolo in vrtcem v Kojskem. Nismo pa uspeli uresničiti tesnejšega sodelovanja z DU Dobrovo in DU Medana.

V programu za leto 2016 je predsednik Karlo Turk poleg doslejšnjih aktivnosti dodal še: proslavo 30-letnice ustanovitve društva, izvedbo turnirja v balinanju, ustanovitev ekipe za pikado, razstavo ročnih del, pohodništvo, računalniški tečaji v okviru Simbioze ter povezovanje z drugimi društvi upokojencev.

Občnega zbora sta se kot gosta udeležila Zlatko Martin Marušič, predsednik PZDU severne Primorske, in Žarko Kodermac, podžupan Občine Brda (na fotografiji spredaj, s predsednikom DU Kojsko Karlom Turkom).

Tekst in foto: Milena Beguš

Poletje 2016 / Briški časnik / 56

Dogodki Občina

Društvo upokojencev Dobrovo

Uspešno delo V prejšnji številki Briškega časnika je bilo napisano, da je ogrožen obstoj DU Dobrovo. Vzroki naj bi bili predvsem v spremenjeni davčni zakonodaji in pomanjkanju mlajših članov.

Opis stanja v društvih je bil pretirano dramatičen, morda celo zastrašujoč. Vsaj za Društvo upokojencev Dobrovo velja, da je zelo številčno in deluje zelo uspešno. To lahko potrdimo z uspešno organizacijo in izvedbo številnih prireditev in izletov v preteklih letih in tudi letos.

Marca smo organizirali občni zbor in praznovanje dneva žena. Dvorana Kleti Brda je bila tudi ob tem dogodku polna. V kulturno-zabavnem programu so sodelovali otroci OŠ Dobrovo in podružnične šole Kojsko, plesna skupina Pupa zaplaš in Moški pevski zbor Srečko Kumar.

Aprila smo organizirali izlet v hrvaško Istro.

Junija smo se udeležili srečanja upokojencev Primorske v Izoli pred hotelom Delfin.

V naslednjih mesecih bo organiziranih še več dogodkov, predavanj in izletov.

Boris Rožič, predsednik DU Dobrovo

Srečanje upokojencev Primorske v hotelu Delfin v Izoli

Promocija hrane

Dobrote slovenskih kmetij Dobrote slovenskih kmetij je razstava, ki povezuje bogato kulinarično dediščino s modernimi trendi predelave, povezuje pretekli čas z današnjim.

Danes živimo v času, ko doma pridelana hrana dobiva pomen, saj se potrošniki zavedamo nevarnosti svetovnega trga, katerega kakovosti in izvora živil ne poznamo. Dobrote slovenskih kmetij je edina prireditev, na kateri že 27 let na najvišji strokovni ravni ocenjujejo izdelke s podeželja celotne države in zamejstva.

Pri ocenjevanju izdelkov s podeželja so Goriška brda letos dobila kar nekaj priznanj, in sicer 4 znake kakovosti, 17 zlatih, 4 srebrna in 4 bronasta priznanja.

Znak kakovosti (tri leta zapored dobljeno zlato priznanje za določen izdelek) so prejeli Danjela Šibav za sušen kaki, Vinarstvo in sadjarstvo na Bregu za penino Gisela ter Nuša Matuc za džem lepa Sonja in džem iz hrušk in prunel.

Letos so prvič dodali skupino med. V tej skupini sta zlato priznanje za akacijev med dobila Branko Planišček in Marjan Jericijo. V skupini vino je zlato priznanje za penino Gisela dobilo Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu – Tatjana Marinič ter srebrno Kmetija Danjela Šibav za vino sauvignon. Med likerji je srebrno priznanje za grenčico prejela Sonja Matuc, bronasto za liker z oljčnimi listi pa Ivan Jenko s kmetije Jenko. Med marmeladami iz ene vrste sadja je zlato priznanje za domačo figovo marmelado prejela Alenka Drnovšček – Kovačevi, srebrno pa Štefan Štanfel za marelično marmelado. V skupini džemi je kar tri zlata priznanja prejela Nuša Matuc, in sicer za džem lepa Sonja, džem hruške s prunelami in breskov kraljevi džem ter bronasto priznanje Žarko Matuc za murvov džem. Pri suhem sadju je v naše kraje šlo kar pet

Z leve proti desni: Vojko Rutar, Nuša Matuc, Anja in Gal Dernovšček - Kovačičev, Valentina Mavrič, Ivan Jenko, Jadran Jakončič, Valentin Simčič, Marjan Marinič

zlatih priznanj, in sicer ga je Marko Reja – pri Balešnarju prejel za suh eko kaki, kmetija Danjela Šibav za sušen kaki in Vojko Rutar kar tri, za prunele, briške dateljne in suhe marelice. V skupini ekstra deviško oljčno olje so zlata priznanja dobili Jordan Drnovšček – Kovačevi za bio ekstra deviško oljčno olje, Jadran Jakončič za ulje, Ivan Jenko za oljkovo olje in kmetija Simčič – Valentin in Dušan za ekstra deviško oljčno olje; srebrno priznanje je dobil Stanislav Bučinel s kmetije Bučinel ter bronasto kmetija Prinčič. Stanislav Bučinel je prejel tudi zlato priznanje za aromatizirano olje iz oljk in limone. Valentina Mavrič s kmetije Mavrič je za orehovo potico prejela bronasto priznanje.

Dobrote slovenskih kmetij je prireditev, ki že 27 let promovira slovensko hrano in odpira tržne poti malim predelovalcem na kmetijah. Znak kakovosti Dobrote slovenskih kmetij zagotavlja potrošniku kakovostna živila. Ti izdelki ohranjajo našo gastronomsko dediščino in pestrost podeželja.

Tekst in foto: Nuša Matuc Poletje 2016 / Briški časnik / 57

Dogodki

Briški turizem se je pričel v Snežatnem

30 let turizma pri Štekarjevih Briški turizem, ki je lani zabeležil čez osemindvajset tisoč nočitev, se je pričel v Snežatnem, majhni vasici v objemu vasic Kojsko in Hum. Eden prvih ponudnikov turističnih storitev je bila pred tremi desetletji Hiša Štekar, v kateri so okrogli jubilej počastili v soboto, 16. aprila. Na slavnostnem dogodku, ki ga je oblikovala, povezovala in režirala Pavla Jarc, so o začetkih turizma v Brdih spregovorili župan Franc Mužič, Roman Štekar in Ljubo Skrt, nadaljnje korake Hiše Štekar pa je napovedal Jure Štekar. Za kulturni program sta poskrbela Quercus Quintet in Klapa Adrion iz Makarske. spominja prve skupine turistov? »Takrat sem se domačim zlagal,« odgovarja. Namreč, ko so se odločili, da bodo začeli s turizmom, so se omejili na skupine do trideset gostov. »Pripeljal pa sem jih šestinpetdeset,« hudomušno dodaja. Tako je materi in soprogi takrat dejal le, da bo prišlo nekaj čez trideset gostov iz Italije, vendar naj pripravijo hrane za šestdeset, češ da Italijani pogosto pripeljejo s seboj še otroke in prijatelje. K temu dodaja, da so bili takratni turisti manj zahtevni. Sicer pa dobro ocenjuje razvoj briškega turizma. »Prav je, da se razvija počasi in da se nadgrajuje,« še pripomni.

Ponujajo devet etiket vina in sedem sob 30 let dolga pot

»Začel sem na osnovi že videnega na drugem koncu Slovenije, na Koroškem,« je povedal Roman Štekar, ki se je leta 1978, po štirih

letih dela v SGP-ju, odločil vrniti na kmetijo. Osem let kasneje, leta 1986, je pričel polniti prve steklenice vina z lastno etiketo. »V Brdih smo bili med prvimi kmečkimi turizmi,« še dodaja in takoj pripomni, da turizma takratnih časov ni mogoče primerjati z današnjim. »Ko smo mi začeli, ni bilo ne kreditov, ne denarja, ne interneta, ne telefona. Vse je potekalo povsem drugače.« Kako se

Zadnje čase večino promocijskih aktivnosti prevzema sin Jure. »Kot otrok se spominjam, da je število turistov mama preštevala preko zime, ko je bilo nekoliko manj dela na kmetiji.« Takrat je Hišo Štekar obiskalo štiri tisoč turistov letno. »Danes so se časi spremenili. Ni več pomembno, koliko turistov te obišče, temveč kdo te obišče,« opozarja Jure Štekar. »Največ je slovenskih turistov, sledijo jim Avstrijci in Nemci,« pravi in dodaja, da so jih že obiskali tudi turisti iz Južne Koreje, Avstralije, Brazilije, Južne Afrike in Združenih držav Amerike. Sicer pa v zadnjem času beležijo tudi veliko hrvaških turistov.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja

Nočnjak 2016

Briški oljkarji ponovno med najboljšimi Na 18. mednarodnem ocenjevanju oljčnih olj Nočnjak, ki je potekal v mestecu Bol na otoku Brač od 17. do 20. marca, so Brici dopolnili uspeh iz Splita. »Zelo smo zadovoljni. Nimamo velikih količin, vendar se lahko pohvalimo s kakovostjo. To nam priznavajo strokovnjaki na številnih mednarodnih ocenjevanjih,« ni skrival veselja Božidar Slivnjak, predsednik Društva oljkarjev Brda. V izbor najboljših so prišli tudi oljkarji, ki sicer v Splitu niso sodelovali. »To dokazuje, da so vsa briška olja visoke kakovosti,« še pravi Slivnjak in dodaja: »Tako v Splitu kot na tem ocenjevanju so bili nagrajeni vsi briški oljkarji, ki so poslali vzorce.« Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju Nočnjak je preko 30 certificiranih poznavalcev olj ocenjevalo preko 300 vzorcev oljčnega olja.

Nagrajena olja članov Društva oljkarjev Brda:

Zlata medalja – 7 olj KMETIJA BUČINEL, ALEŠ BUČINEL, Dobrovo: 2-krat zlata: belica + blend Poletje 2016 / Briški časnik / 58

KMETIJA DRNOVŠČEK – KOVAČEVI, Kojsko: črnica JADRAN JAKONČIČ, Kojsko: črnica MARJAN JERICIJO, Podsabotin: leccino SILVANA MIŠIGOJ, Dobrovo: blend DRUŽINA PRINČIČ, Višnjevik: belica Srebrna medalja – 1 olje MARJAN JERICIJO, Podsabotin: belica Bronasta medalja – 1 olje KMETIJA SIRK, IVAN SIRK, Dobrovo: blend

Nagrajeni proizvodi iz oljk članov Društva oljkarjev Brda:

Srebrna diploma za prehramben proizvod iz oljk – 1 liker KMETIJA DRNOVŠČEK – KOVAČEVI, Kojsko Erika Koncut

Občina Dogodki

25-letnica slovenske državnosti

Proslava v Gornjem Cerovem Tudi letos je na predvečer dneva državnosti, 24. junija, Mladinski klub Cerovo pripravil slovesnost v počastitev tega praznika, ob podpori in sodelovanju Občine Brda, ZTKMŠ Brda in OZVVS Brda.

S himno, ki jo je zapela sopranistka Nataša Jakopič, se je začel program proslave, zatem pa je Jana Štekar z Jazbin deklamirala Prešernovo Zdravljico. Prisrčen kulturni program so v celoti izvajali otroci, in sicer Otroški pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede, na klavirju jih je spremljala Martina Valentinčič, otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič in otroci plesnega kluba VIP pod mentorstvom Tanje Simčič.

Prisotne je v imenu občine nagovoril podžupan Žarko Kodermac.

Zahvalil se je cerovski mladini in prisotnim zaželel lepo praznovanje.

Dejal je, da smo tudi letos priče različnim pogledom na dogajanje izpred 25 let, vendar enotni v tem, da je bilo tisto dejanje potrebno.

Tudi Brici smo lahko ponosni na to, kar smo v tem času dosegli.

Ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej pa je v svojem nagovoru pozdravila veterane, prisotne in predvsem številne mlade. Poudarila je, da mnogi domovini koristijo s svojimi dosežki kot vrhunski

strokovnjaki na raznih področjih tako doma kot v številnih državah po Evropi in svetu. Biti moramo ponosni na svojo mlado državo in optimistično zreti v prihodnost, je še poudarila.

Prireditev je povezovala Tereza Peršolja, besedilo pa je pripravila Anja Nikolavčič.

Sledilo je druženje ob glasbi skupine Lisjaki.

Tekst in foto: Milena Beguš

Osnovna šola Dobrovo

Devetošolci v dar prejeli torto 15. junija je v prostorih Vinske kleti Goriška brda potekala valeta devetošolcev OŠ Dobrovo. Učence ter njihove starše je ob zaključku uradnega praznovanja presenetil prihod velike torte, ki so jo v dar skupaj s čestitkami dobili od Občine Brda. 96 učencev je tako lahko slavnostno in veselo zaključilo devetletno šolanje.

Torto so naslednji dan razdelili še drugim učencem OŠ Dobrovo, da so bili tudi oni deležni sladkega presenečenja.

Iskreno se zahvaljujejo Občini Brda, ki jim je namenila to lepo pozornost.

Devetošolci OŠ Dobrovo

Vrtec Dobrovo in Kojsko

Festival pesmi v Bovcu Otroci, ki obiskujejo pevski zborček v vrtcu Dobrovo in Kojsko ter plesne urice, so v sredo, 6. aprila, sodelovali na Festivalu pesmi v Bovcu. Prav tako so se s pesmijo predstavili na reviji pevskih zborov v Medani.

Poletje 2016 / Briški časnik / 59

Kultura

Jubilejni koncert Vokalne skupine Vinika

Rosno razigranih dvajset let Dvorana je bila nabito polna. Kot vedno na njihovem koncertu. Dvajset pomladi že prepevajo, tokrat so pele v Vili Vipolže. Od prvih začetkov, ko je nekaj pevk, ki so že pele v drugih zborih, predlagalo, da bi ustanovile ženski zbor, do letošnjega jubilejnega koncerta je Vinika prehodila uspešno pot do prepoznavnega, kakovostnega in priljubljenega vokalnega sestava.

Pevkam se pozna, da so za njimi številne ure vaj, mnogi nastopi, vmes kakšna solza, veliko smeha in vriska, predvsem pa ljubezen do petja in druženja. »Preprosto,« pove Karmen, »lepo nam je, ko smo skupaj.« Osemnajst jih je, deklet, žena, mater, babic, povečini Brik, žensk s sto in eno obveznostjo. Že šestnajsto leto jih vodi zanesljiva roka zborovodkinje Franke Žgavec. Lepo so se z njo ujele, a tudi brez podpore svojih moških ne bi zmogle. Nemara zato naslov jubilejnega koncerta V dvoje z Viniko. »Ja, res smo se imele lepo na našem koncertu.

Samo pojavile smo se in zapele – za vse drugo so poskrbeli naši dragi. V dvoje gre vse laže,« je ena od njih zapisala na

Tridimenzionalni mozaiki v Vili Vipolže

Nepravilne oblike V četrtek, 21. aprila, je bilo v Vili Vipolže odprtje razstave tridimenzionalnih mozaikov z naslovom Nepravilne oblike, ki so jo pripravili obrtniki iz združenja izdelovalcev mozaikov z območja Spilimberga, kraja v pokrajini Pordenone. Umetnost, ujeta v razgibano briško pokrajino, je bila na ogled v Vili Vipolže do 15. maja.

Mateja Drnovšček Poletje 2016 / Briški časnik / 60

spletu. »Ko smo po koncertu pohitele v klet, nismo vedele, kam dati roke, saj so vse obiskovalce pogostili že naši možje.« Koncert v Vili Vipolže se je zgodil 22. aprila, na predvečer svetovnega dneva knjige. Z odlomki iz knjige Potovanje male boginje izpod peresa mlade Kati Harej se je tudi Vinika poklonila dnevu, ki ga praznujejo vsi, ki imajo radi knjige. Seveda je bil glavni del večera njen, Vinikin. Na dvajseti rojstni dan se je predstavila z zgoščenko, za katero je Franka Žgavec s številnih nastopov in koncertov, nastalih skozi dvajsetletno pevsko popotovanje, izbrala najboljše posnetke. Prečistil in uredil jih je Niko Klanjšček, tehnik v Kulturnem centru Lojze Bratuž, grafično podobo je zgoščenki dodal Boris Srebrnič iz studia 123 Design, fotografije so pevke poiskale v lastnem arhivu. »Nismo hodile na snemanja v studio, ker vemo, kakšne smo in da bi težko spravile to skozi,« razloži Karmen. Štiriindvajset zvočnih zapisov za dvajset let ljubezni in zvestobe na enem samem okroglem srebrnem ploščku!

Oboje, ljubezen in zvestobo, so dokazale tudi na koncertu v Vili Vipolže. Zborovodkinja Franka Žgavec je za tisti pomladni večer izbrala najlepša zborovsko-instrumentalna dela, napisana posebej za Vinike. Pele so o čriešnjah; zapele vsem aleksandrinkam, materam dojiljam, ki so se bile primorane podati z ladjami čez morje v Egipt in služiti v Aleksandriji, da je primorska družina doma preživela; se prelevile v temperamentne ciganke, plešoče okoli ognja. Pele so o bolečini slovesa, o ladjici želja, o ptički bregarci; žalostne, igrive, vesele, poskočne, otožne viže na Zorzutova, Kosovelova, Lainščkova, Minattijeva in še kakšna druga besedila ali prirejene po ljudskih pesmih. V dvoje s Claro Bensa in njeno violino. V dvoje z Dejanom Vidovičem in njegovo harmoniko. Poslušalci so jim navdušeno ploskali, čestital jim je podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Žarele so od zadovoljstva, Vinike, minattijevsko »vihrave, kuštrave in visoke …, drzne, razigrane kot lastovke, ki jih je luč opila«, s svojim glasom in stasom gledljive, dopadljive in miloglasne.

Iva Sivec Foto: Andrej Colja

Kultura Občina

Hum, 15. maj 2016

Koncert na »brjaču« na Radikonovi domačiji

Letni koncert Letni koncert Moškega pevskega Quercus Quinteta zbora Srečko Kumar Dvorana na Humu se je na večer letnega koncerta domačega Moškega pevskega zbora Srečko Kumar napolnila do zadnjega kotička. Zbor, ki v našem okolju deluje že skoraj 40 let, še vedno navdušuje briške ljubitelje glasbe ter obenem dokazuje, da je pesem del vsakega obeležja, vsake posebne priložnosti ter navsezadnje tudi del vsakdana.

Poleg tega, da se pevci MPZ Srečko Kumar lahko v zadnjem času ponašajo z novimi člani, v letošnjo sezono vstopajo tudi z novim zborovodjo. Po uspešnem vodenju Alessandra Sluge je zborovodsko palico prevzel Bogdan Kralj, diplomant konservatorija v Vidmu ter aktualni ravnatelj Glasbene matice v Trstu. Poleg zborovskega dirigiranja je Kralj študiral tudi klavir ter v svoji glasbeni karieri vodil številne zbore, s katerimi je posegal po visokih rezultatih na raznih državnih tekmovanjih tako v Sloveniji kot v Italiji. Poleg tega je z nekaterimi zbori tudi večkrat snemal za tržaško radio-televizijo, Radio Koper ter RTV Slovenija.

MPZ Srečko Kumar se je pod novim vodstvom predstavil v dveh sklopih, ki sta zajemala pester izbor skladb, od ljudskih do liturgičnih pesmi. Za popestritev koncerta so poskrbeli gostje, Komorni zbor Grgar, Nova Gorica, ki so z osmimi pesmimi odlično predstavili lastno uspešno delo. Komorni zbor Grgar, Nova Gorica, ki ga že od začetka vodi Andrej Filipič, namreč združuje pevke iz širše Goriške in zamejstva in se uspešno udeležuje različnih predstavitev in tekmovanj, na katera se pogosto poda tudi v tujino.

Oba zbora sta s svojim nastopom pričarala izjemno ubrano petje in osupnila domače občinstvo. Zboru Srečko Kumar ob letnem koncertu iskreno čestitamo ter želimo še veliko tovrstnih skupnih srečanj, na katerih je vedno prijetno, tudi ko glasba z odra utihne in se preseli v izjemne občutke obiskovalcev.

Andreja Benedetič Foto: Andrej Colja

Quercus Quintet je s svojim že tradicionalnim letnim koncertom tudi letos poskrbel za pomladni večer, poln kakovostne glasbe, prijetnega druženja in briških dobrot. Prireditev pod geslom Koncert na »brjaču« so pripravili drugič, tokrat na domačiji Radikon na Gmajni v Kozani, njihova glavna želja pa je obiskovalcem predstaviti lepe in še nepoznane kotičke briških krajev in domačij.

V goste so letos povabili godalni kvartet Podokničarji, ki je s prikupnim repertoarjem poskrbel za obilo smeha. Radikonov »brjač« sta pesem in instrumentalna glasba napolnili z dobrim vzdušjem, prireditev pa je ob koncu še dodatno popestril umetniški vodja kverkusov Vladimir Čadež, ki se jim je pridružil na klavirju in jih spremljal zadnji dve pesmi. Po zaključenem programu je sledilo prijetno druženje do zgodnjih jutranjih ur. Quercus Quintet se zahvaljuje članom družine domačije Radikon, ki so z veseljem odstopili prostor in pomagali pri urejanju prizorišča.

Moderatorka večera je bila Sonja Erzetič.

Milena Beguš Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 61

Kultura

Krog umetnosti se je sklenil v Vili Vipolže

Promocija prostora, umetnosti in vina Bleščava je bila Vila tisti prvi junijski petek. Zunaj, pred njo, množica umetnikov in ljubiteljev umetnosti, znotraj umetnine, ustvarjene na kulturno-umetniških veleposlaništvih, razsejanih po Brdih in Vipavski dolini. Umetniško veleposlaništvo Poljske na domačiji Uroša in Nejke Klinec na Plešivem, Slovaške na posestvu Saksida v Zaloščah, Nemčije pri družini Ščurek, prav tako na Plešivem, Španije pri Urošu in Alešu Jakončiču (Iaquin) v Vipolžah, Japonske pri Aleksu in Simoni Klinec v Medani, Rusije pri Slavčku na domačiji Vodopivec v Dornberku. Na domačiji Kabaj Morel v Šlovrencu, kjer so kitajski umetniki ustvarjali že drugič zapovrstjo, pa naj bi umetniško veleposlaništvo odprli v bližnji prihodnosti. »Čeprav gre za umetniški projekt, vse poteka pod strogim nadzorom diplomatskih in konzularnih predstavništev, le da državniško posvečenih prostorov ne naseljujejo zdolgočaseni birokrati in živčni diplomati, marveč čisto pravi umetniki, ki pridejo enkrat ali dvakrat na leto v različnih zasedbah v Brda in na Vipavsko ustvarjat umetnine, povezane z vinom in vinsko kulturo, v sožitju z naravo in ljudmi,« zapišejo na spletno stran organizatorji projekta Krog umetnosti/Art circle.

Trajne umetniške zbirke, ki nastajajo v okviru projekta, so pomemben dejavnik za dvig in razumevanje kulture. In četudi kultura ne more pozdraviti vseh napetosti v družbi, pa lahko nekatere vsaj omili, pozitivno lahko navdihne novo ekonomijo, lahko spodbudi osebne stike, lahko je trdna podlaga za razumevanje in spoštovanje drugih kultur.

In ravno za sožitje in zlitje kultur gre. Doslej so organizatorji odprli že šest umetniških veleposlaništev, na katerih umetniki postajajo ambasadorji, ki sloves gostujoče dežele ponesejo daleč v svet, na katerih se rojevajo prijateljstva in uresničujejo zgodbe umetniškega ustvarjanja. Projekt Krog umetnosti/Art circle, ki si je ime nadel po krogu kot simbolu povezovanja, naj bi postal širše prepoznaven in bi tako pripomogel tudi k promociji prostora, vinarjev in umetnikov.

Projekt umetniških veleposlaništev Krog umetnosti/Art circle je rezultat različnih projektov s področja kulture, ki so jih organizatorji uresničevali v preteklih devetnajstih letih, je nasledek dveh festivalov, ki sta oba vzniknila na posestvu družine Klinec v Medani. Festivala poezije in vina ter festivala MMM art. Krog umetnosti/Art circle je njuna nadgradnja, je nov pristop, so nove vsebine. Ni več vezan le na likovno umetnost, ampak naj bi obsegal vsa področja umetnosti, od glasbe do gledališča, plesa, oblikovanja, arhitekture. Organizatorjem MMM arta, vinarju Aleksu Klincu, slikarju Etku Tutti, galeristu Draganu Abramu in Kulturno-umetniškemu društvu Opoka, so se v (logistično zahtevnem) projektu Krog umetnosti/Art circle ob podpori številnih sponzorjev pridružili še slikar Klemen Brun z društvom Manifest, Zavod za turizem,

Brez besed

Postavitev velikih platen

Japonski umetniki pri Klincu v Medani

Poletje 2016 / Briški časnik / 62

Kultura Občina

Krog umetnosti se je sklenil v Vili Vipolže

Pogled z balkona

Etko Tutta in Klemen Brun predstavljata projekt

kulturo, mladino in šport Brda, studio A-media in seveda vinarji, ki so umetniškim ambasadam gostoljubno odprli svoja vrata. Široko jih je tisti junijski večer odprla tudi Vila Vipolže. Po uvodnem programu, v katerem sta spregovorila ambasadorja Nemčije in Poljske, briški župan Franc Mužič, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec ter umetniška vodja projekta Etko Tutta in Klemen Brun, ko se je glasba prepojila z vinom, okusom po češnjah in zahajajočim soncem, so v notranjosti vile zasijala dela 42ih umetnikov iz Slovenije, Slovaške, Španije, Hrvaške, Poljske, Nemčije, Japonske in Rusije. Domiselna postavitev (na odsluženih paletah) je dodatno osmislila njihove stvaritve, nastale na letošnjem Krogu umetnosti. Skupaj z deli drugih umetnikov, ki so nastala na likovnih srečanjih preteklih let, bo skoraj sto eksponatov na platnu, papirju, kovini, glini in v lesu

do oktobra bogatilo Vilo Vipolže. In sodeč po odzivih, ki so jih umetniška dela spodbudila, je projekt uspel. To bo takrat, je napovedal eden od organizatorjev, ko ga bo pozitivni del briške kritične javnosti sprejel za svojega. Zagotovo pa se s predstavitvijo in postavitvijo razstave v Vili Vipolže začenja nov in velik kakovosten preskok v prepoznavnosti projekta.

Končno smo dobili prostor, ki daje vsem našim dejavnostim skupni imenovalec, pravijo zadovoljni organizatorji.

Na koncu pa je ostalo še drobno, a pomembno vprašanje, ki ga je domov grede premleval prenekateri domačin. Mar se v času, ko podpisujemo peticijo proti pretirani rabi angleščine v našem jezikovnem okolju, ne bi spodobilo pozdraviti in nekaj besed spregovoriti najprej v našem maternem jeziku? Saj to ne bi zatemnilo blišča večera. Prej obratno.

Iva Sivec Foto: Dušan Miška

Mednarodni dan voda – klic k ozaveščanju

Slikarska razstava Anice Blažič v grajski avli Čeprav je 22. marec, posvečen svetovnemu dnevu voda, za nami, ostaja ta življenjsko pomembna tekočina vseskozi aktualna.

Brez vode ni življenja, vendar se njenega vsestranskega pomena velikokrat ne zavedamo. Razstava briške slikarke Anice Blažič v Gradu Dobrovo je bila postavljena kot klic k ozaveščanju o pomenu vode in našega odnosa do nje. Skozi več let je Blažičeva iskala motive, od domačega Krčnika, kamnitega mostu nad koriti potoka Kožbanjšček, tolmunov v Kotlinah, ki jih je bil potok izoblikoval pri premagovanju visoke skalne stene, do skritih kotičkov ob Soči in v ločju piranskih solin. Prenekatera njena slika, naslikana z akrilom ali v tehniki akvarela, je poklicala k razmisleku in predvsem postanku. Tiho je govorila svojo zgodbo, in če je bil obiskovalec dovolj tenkočuten in se je zmogel potopiti v zeleno modrino, je morebiti celo zaznal plivkanje in prijeten hlad, ki je v prostorni grajski avli zavel iz slapa ali globokega tolmuna.

Dolga leta je v avtorici tlela neizpolnjena želja po slikanju. Rojenice so ji jo bile položile v zibel, a zaradi okoliščin se je lahko v polnosti izrazila šele pred petnajstimi leti, najprej v Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa v briškem likovnem društvu Dablo pod mentorskim vodstvom akademskih slikarjev Franca Goloba in Bojana Bense. Zanimajo jo vsi likovni izrazi, od slikanja po naravi do abstraktnega slikarstva. Blažičeva je svoj likovni talent predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in za svoje delo prejela več nagrad. Je redna

Anica Blažič, Odsev, akril na platno

udeleženka raznih likovnih srečanj in ena od ustanovnih članov likovnega društva briških ustvarjalcev, ki letos praznuje desetletnico obstoja in v svojih vrstah združuje ljudi različnih nazorov in poklicev, a s skupno vezjo – ljubeznijo do slikanja.

Iva Sivec Foto: Andrej Colja Poletje 2016 / Briški časnik / 63

Kultura

10 let Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Razstavljala člana Dabla Igor Zimic in Emilija Mask Društvo Dablo letos praznuje deseto obletnico obstoja. V ta namen bodo potekala številna dogajanja ter tako osebne kot skupinske razstave po celotnem območju Brd in okolice. Gostili bomo več likovnih društev. Osrednji dogodek je odprtje galerije v kleti župnišča v Šmartnem.

Utrinki Igorja Zimica

Ustvarjalna družina je navdihnila Igorja, ki je pomagal v delavnici nonota in očeta že v otroštvu. Oblikovali so izdelke iz betona in kovane predmete za cerkve, dvorce ali zasebnike. A življenjska pot ga je ponesla v druge sfere, ostal pa je zvest tako dletu kot kovanemu. Svoj pečat je pustil v gradu Kromberk, na Kapeli in drugje. Ves čas ga je navduševalo slikarstvo, za katero je največkrat zmanjkalo časa. Ne povsem, saj je obiskal kar nekaj izobraževanj in delavnic in se končno ustalil. V kraju, od koder prihaja mama, v Brdih, pri Dablu. Ima svoj prepoznaven slog, ki ga je nadgradil mentor Bojan Bensa, mu razširil barvito paleto in dodal nove svežine. Navdihuje ga vse, kar se dogaja v okolici, tudi odmevni politični dogodki, ki vnesejo zgodbo v nastala dela.

Maja je imel odmevno razstavo v občinski stavbi v Novi Gorici.

Umetnostna zgodovinarka Petra Paravan o njem pove tako: »Njegove stvaritve nakazujejo raziskovanje oblikovnih zakonitosti, ki so podprte z vsebinskimi poudarki. Ti ostanejo opazovalcu prikriti, saj jih je težko odkriti brez slikarjeve usmeritve z naslovom.

Tankočutno oko pa morda le zazna občutje umetnika, ki ga je prenesel na slikarsko platno. Igorju predstavlja slikanje preusmeritev čustvenih doživetij, kanalizacijo določenih psihičnih stanj.

Kot buden opazovalec družbenih, političnih in osebnih dogodkov se nanje odziva skozi barvito in sporočilno likovno govorico.«

gor Zimic

narka, je podala kritiko: »Emilijina dela nastajajo iz trenutnega občutja, doživetja, navdiha, s hitro, včasih celo nervozno potezo, ko se forma in kompozicija strneta v interpretativno harmonijo.

Brstje v jeseni Emilije Mask

Emilija Mask se je Dablu pridružila pred leti. Takrat, ko je Dablo stopalo čez mejo z razstavami, prezentacijami in prepričalo naše sosede o svoji zgodbi. Emilija ima svoj slog, ki so ga skozi čas oblikovali različni mentorji, kot so Silvester Komel, Franc Golob. Vztrajno slika in vedno išče nekaj novega, drugačnega. Tako se v nekem času posveča naravi, drugič ženski figuri, v zadnjem času pa so njena dela abstraktna, z odločnimi potezami, debelimi nanosi barv in živimi odtenki. Vedno več se odloča za rdečo in odtenke sive, ki jo redko dopolni z modro ali črno. V Frnaži v Novi Gorici se je predstavila junija s pregledno razstavo velikih platen, ki so nas očarala. Petra Paravan, umetnostna zgodovi-

Desno Emilija Mask

Nanosi barv se medsebojno prepletajo, izpodrivajo, prekrivajo in izrisujejo abstraktne kakor tudi abstrahirane oblike.« Emilija je redna udeleženka ekstempor Dabla, njena dela popestrijo marsikatero razstavo. Veseli in ponosni smo nate.

Alda Grudina

» Urejeno gospa, na pregled

k specialistu ste naročeni že naslednjo sredo. »

Oglasite se v naši pisarni ali nas pokličite!

AGENCIJA VENKO, Franc Vendramin Šmartno 92, Kojsko in Grajska c. 4, Dobrovo M: 041 574 001

Poletje 2016 / Briški časnik / 64

Kultura Občina

Tina Drnovšček iz Krasnega

Štirinajstletna Brika, ki poje v Moskvi Mednarodni festival otroške pesmi Veseli veter, ki je peto leto zapored potekal v Ljubljani, je kulturni dogodek, ki ima kot cilj povečati zanimanje za učenje ruskega jezika s pomočjo pesmi, saj otroci in mladostniki do sedemnajstega leta, ki na njem nastopajo, pojejo tudi v ruščini. Udeleženci festivala, teh je bilo kar sedemsto iz Slovenije, Rusije, Poljske, Češke in Hrvaške, so lahko uporabljali elemente različnih žanrov ter narodne in folklorne elemente. Festivala se je udeležila tudi štirinajstletna Tina Drnovšček, in sicer v kategoriji solo pevcev od dvanajstega do štirinajstega leta starosti v pop zvrsti, in prejela veliko nagrado žirije, ki ji je omogočila nastop na gala koncertu v Moskvi.

Tina Drnovšček

Tina pravi, da poje iz veselja, od kar pomni, a resneje se je s petjem začela ukvarjati lanskega septembra, ko je začela obiskovati ure petja v pevski šoli The best. Zase pravi, da se najbolje izrazi na odru, ko s svojim petjem razveseljuje druge. Pred vihro koncertov, ki so v zadnjih mesecih napolnili njen vsakdanjik, pa je Tina pela v šolskem zboru in na šolskih karaokah. Razmišljala je o tem, da bi s prijatelji ustanovila glasbeno zasedbo, a projekt ni stekel, tako da se sedaj popolnoma posveča solo petju.

Na petje vpliva njeno razpoloženje, saj pravi, da je težko doživeto peti vesele pesmi, ko se počutiš žalostno, in obratno. Občutke pa z izkušnjami vedno bolj obvlada, tako kot tremo, ki je je, kot pravi, vedno manj na nastopih.

Tina kot večina osnovnošolk rada posluša popularno glasbo, in čeprav pravi, da nima vzornice, ji je zelo pri srcu ameriška pevka Demi Lovato. Sedaj se s pomočjo učiteljice petja Lili Simčič spogleduje tudi s klasično glasbo, ki pripomore, kot nam razlaga, k razvoju večjega razpona glasilk.

Ure petja, ki jih obiskuje Tina, potekajo dvakrat do štirikrat na teden, odvisno od potrebe po pripravi na nastop ali tekmovanje.

Ure potekajo večinoma individualno, včasih tudi skupinsko, in sicer vse pod mentorstvom učiteljice Lili Simčič, ki je tudi ustanoviteljica šole petja. Z učiteljico, nadaljuje Tina, sta se odlično ujeli in sodelujeta pri izboru pesmi, tako da skupaj izbirata pesmi, ki so Tini všeč in hkrati ustrezajo njenemu glasu in strokovnim zahtevam. Tina poje v različnih jezikih, od slovenščine, hrvaščine, angleščine in italijanščine do ruščine in ukrajinščine.

Tako se je tudi aprila na mednarodnem festivalu otroške pesmi Veseli veter v Koncertni dvorani španskih borcev v Ljubljani udeležila tekmovanja s pesmijo v rusko-angleškem jeziku A million voices, ki jo je sicer pela ruska predstavnica na Evroviziji leta 2015 Polina Gagarina. Strokovna komisija, ki je pri tekmovalcih ocenjevala vokal, vokalno tehniko, izbor pesmi in originalnost izvedbe, je Tini dodelila največ točk izmed vseh sedemsto tekmovalcev iz petih držav, ki so tekmovali v solo izvedbi, duetu, zboru in skupinsko. Tako si je Tina prislužila veliko nagrado grand prix, ki jo je maja popeljala na peti mednarodni vokalni natečaj mladih izvajalcev Veseli veter Isaaka Dunajevskega v Moskvo.

Udeležba na tekmovanju je bila sicer brezplačna, a stroške poti in nastanitve so si morali tekmovalci plačati sami, tako da si je Tina s pomočjo domačih pridobila sponzorje, ki so delno pokrili

stroške. Tako je črno dolgo obleko, ki jo je nosila v Ljubljani, zamenjala za belo, kar so ji omogočili v Boutique Nevesta. Zato se jim Tina želi zahvaliti, prav tako tudi vinarstvu Movia, ki jo stalno podpira, pa še Vinski kleti Goriška brda, Občini Brda in krajevni skupnosti Višnjevik.

V Moskvo sta štirinajstletno Tino pospremila starejši brat Andraž in učiteljica petja. Tina pravi, da je bila posebna izkušnja, ki si jo bo zapomnila za vse življenje, saj je prvič nastopala na tako pomembnem dogodku in se tudi prvikrat peljala z letalom.

Nadaljuje, da zaradi tempa tekmovanja ni imela veliko časa za ogled Moskve, da pa jo je očaral Rdeči trg v središču mesta. Vse moči in koncentracijo je uprla, kot pravi, v predizbor, avdicijo za gala koncert, na katerem je nastopala s pesmijo Rise like a phoenix pevca Conchite. Število tekmovalcev se je vilo okrog tisoč, tako da je komisija s predizborom izbrala najboljše, ki so lahko nastopali na dvournem gala koncertu. Tini je uspelo in z velikim zadoščenjem se je zavedala, da spada med najboljše pevce na mednarodnem tekmovanju v petju, kar ni od muh. Sama pravi, da ji ne bi uspelo, če ne bi imela podpore družine in motivacije, da dokaže staršem, da so lahko ponosni nanjo.

Veselje ob Tininem uspehu je preplavilo njeno družino in širšo skupnost, tako da so ob njeni vrnitvi pripravili zabavo v dvorani v Višnjeviku. Tudi v šoli so jo lepo sprejeli in kar malo nerodno ji je bilo, nam je zaupala, ko ji je ravnateljica šole Vesna Filej čestitala po zvočniku. Tina je namreč sramežljivo dekle z mogočnim glasom, o katerem bomo najbrž še veliko slišali. Uspehi na tekmovanju so ji prinesli veliko lepega, kot pravi, saj jo sedaj pozna več ljudi in jo vabijo na številne dogodke. Zmagovalci tekmovanja Veseli veter imajo namreč do konca leta možnost sodelovati na različnih koncertnih programih v organizaciji Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani ter društva Slovenija-Rusija. Poleg tega Tino vabijo na koncerte znotraj občine Brda, pa tudi na različna prizorišča na Goriškem.

Tina nam je zaupala, da jo na petje in glasbo veže strast, ljubezen do petja, ki jo bo gojila še naprej, študij pa jo bo popeljal v druge vode, saj se želi vpisati v prometno šolo Šolskega centra Nova Gorica in nadaljevati v smeri za kriminologijo.

Ob velikih uspehih ji iz uredništva Briškega časnika čestitamo in si želimo, da bi se ji vsi zadani cilji uresničili.

Monika Prinčič Poletje 2016 / Briški časnik / 65

Kultura

Svirel, osmo mednarodno glasbeno tekmovanje

V znamenju glasbenih užitkov in druženja Sedemsto prijavljenih glasbenic in glasbenikov iz Slovenije in 22 tujih držav (celo iz Južne Koreje) kaže na priljubljenost in prepoznavnost prireditve, ki se uvršča med največja mednarodna glasbena tekmovanja v Sloveniji in enega največjih v tem delu Evrope. V organizaciji Kulturnega društva UPOL iz Ljubljane je prireditev kakor lani potekala v Gradu Dobrovo, letos pa še v elegantni Vili Vipolže. V Gradu Dobrovo so tekmovali solisti in komorne skupine brenkal in pihal, v Vili Vipolže solisti in komorne skupine godal, trobil in tolkal, tretji tekmovalni disciplini (harmonike, orgle in čembalo), ki je letošnja novost, pa so poslušalci prisluhnili v katedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Mednarodna strokovna žirija, v kateri so priznani glasbeni strokovnjaki z vsega sveta, je izbrala najboljše med najboljšimi in jim podelila nagrade iz nagradnega sklada, v katerega je finančna sredstva prispevalo šest primorskih občin, med njimi tudi briška, ter tako podprlo mlade in znanje ter vložilo v perspektivno prihodnost in kulturni razvoj.

Akademija NOVA, trobila

Glasbena večerja pri Kabaju

Mladi kitaristi pred tekmovanjem

Profesorski koncert, godala

Tradicionalno je glasbeno tekmovanje spremljal festival, namenjen predvsem mladim poustvarjalcem, na zanimivih prizoriščih po Brdih in Goriški pa so svoje umetniške spretnosti na tako imenovanih profesorskih koncertih predstavili tudi člani žirije. Večini koncertov so ljubitelji glasbe prisluhnili v Vili Vipolže in v Gradu Dobrovo, posebno doživetje pa sta bila otvoritveni Študentski koncert v cerkvi pri Svetem križu v Kojskem, kjer so navduševali kitarski duo Potočnik, violinski duo Amabile in kvartet saksofonov Patetiko, ter Družinski koncert, na katerem so v biljanski cerkvi svetega Mihaela po zamisli in pod glasbenim vodstvom Alessandra Sluge in Clare Bensa igrali Godalni orkester Glasbene šole Nova Gorica,

Otroški in mladinski godalni orkester Brda ter Šolski godalni orkester Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz italijanske Gorice.

Zvoki Svirela so se v Brdih slišali še v Hiši kulture v Šmartnem, kjer sta Muziko za dva groša ustvarjala Ansambel kitar iz Ljubljane in Mladinski pihalni orkester Brda pod dirigentskim vodstvom Martina Skubina, ter v Hotelu San Martin v Šmartnem, kjer je koncert požlahtnila degustacija vin, in na glasbeni večerji z ansamblom violončelov na Domačiji Kabaj v Šlovrencu.

Mednarodna glasbena prireditev Svirel, ki si je ime nadela po knjižnem imenu za piščal (iz svirati, igrati na glasbilo), je

Poletje 2016 / Briški časnik / 66

Kultura Občina

Svirel, osmo mednarodno glasbeno tekmovanje

Finalni koncert

Eva Faganelj

letos poleg tekmovalnega dela postregla z dvajsetimi glasbenimi dogodki in koncerti na desetih prizoriščih po Brdih, Goriški in v zamejstvu, strokovnim pogovorom o glasbi dolgo v noč, izbranimi prizorišči, večeri ob glasbi, vinu in domači kulinariki ter združila glasbenike, ljubitelje glasbe in turistične ponudnike. Udeležilo se je je tisoč dvesto nastopajočih, privabila je okoli pet tisoč obiskovalcev in v prvem tekmovalnem tednu zabeležila kar šeststo nočitev. Njen umetniški vodja Simon Perčič ni mogel skriti navdušenja nad izjemnim odzivom. »Šest let je Svirel domoval na Krasu, lani pa se je poskusno preselil na Goriško in v Brda in doživel lep sprejem. Zdi se, da je v goriški katedrali in v Brdih našel prijazen in zvočno primeren dom. Ne le v samem tekmovanju, temveč tudi v spremljevalnih dogodkih vidijo Brici turistič-

ni potencial,« pojasni Metka Sulič iz organizacije Upol. Pri izvedbi festivala so v Brdih kot soorganizatorji ali partnerji sodelovali Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Grad Dobrovo, vaški skupnosti in župniji Biljana in Kojsko, Hiša kulture Šmartno, Domačija Kabaj Šlovrenc in Hotel San Martin Šmartno. Tri tedne med 30. marcem in 17. aprilom je Svirel ponujal koncertne priložnosti tako najperspektivnejšim mladim kot uveljavljenim glasbenikom, nudil glasbene užitke številnim poslušalcem in vabil »na odkrivanje glasbe, domače kulinarike in neokrnjene narave«. Brda je ovil v tančico glasbe, gostoljubno sprejel tako mlade kot izkušene glasbenike in obiskovalce popeljal v zvočne svetove, v duhovno razsežnost onkraj vsakdana.

Iva Sivec

Ivan Skubin razstavlja v Hiši Marica

Zlitje ambienta, gline in barve

Tudi letos se avtor predstavlja z deli iz gline, tvarino, ki se ji je bil zapisal pred sedemnajstimi leti in jo izbral za sredstvo svojega izražanja. Nekaj let nabira znanje in veščine tudi v slikarskem mediju, in portreta, ki ju je izbral za tokratno razstavo, kažeta močan vpliv sedanjega mentorja, akademskega slikarja Bojana Bense, ki ljubi barve.

Skubin postavlja na ogled figure, pečene v tehniki terakota ali v tehniki raku, ter zidne objekte, prav tako pečene v tehniki raku, glazirane z glazurami po lastni recepturi in poslikane v njegovi prepoznavni minimalistični maniri. In seveda ne more mimo svojih ptic, tako zelo sporočilnih in njemu tako zelo lastnih.

O njih in o Skubinu, skromnem človeku, a bogatem ustvarjalcu, ki je letos okronal svoj uspeh z izborom za svetovno razstavo keramike v Barceloni, je umetnostna kritičarka Ana Marija Šajn zapisala:

Foto Damijan Simčič

Ob letu obsorej so v Hiši Marica ob prireditvi Brda in vino ponovno odprli razstavo Ivana Skubina – tokrat v prostoru, obnovljenem z velikim občutkom in spoštovanjem do dediščine. Odprtje je pospremila kitaristka Ema Marušič iz razreda glasbenega pedagoga Radovana Kokošarja, prijatelji in ljubitelji umetnosti so prisluhnili Mateji Mavrič, ki je avtorja predstavila, Hiša Marica pa je ponudila dobrote iz svoje kuhinje in kleti.

Prisrčen utrinek z odprtja razstave Ivana Skubina

Skubinova vodilna ideja je ptica, prispodoba svobode, poleta v višine, odlepljenosti od tal, snovi. Po njej sega človek v svoji majhnosti, minljivosti, nepopolnosti. Vse človekovo bitje in žitje je prežeto s hrepenenjem po seganju onkraj, čez, h krajinam duha onkraj časa in prostora.

Tudi ustvarjalčeva roka poskuša. Dotakniti se ptice v sebi, ji dati krila, poleteti z njo …

Razstava bo v Hiši Marica na ogled do jeseni.

Iva Sivec Poletje 2016 / Briški časnik / 67

Kultura

Pihalni orkester Brda

Strast do glasbe prenašamo na mlajše generacije Petek je. Kot običajno vsak petek že rahlo zamujam na vaje orkestra. Pripeljem se pred godbeniški dom, tam pa kopica prostih parkirnih mest, ki se kar ponujajo. Nemogoče, saj je parkiranje pred našim domom ob petkih zvečer kar zahteven projekt. Že tu lahko preštejem in ocenim, kakšna bo nocoj udeležba na vajah. Kje so vsi jekleni konjički naših članov? Kaj pa vedri obrazki naše mladine, ki me vedno pričakajo pred vhodom v dom in mi že na daleč mahajo v pozdrav? Vstopim. Pričaka me peterica že malo starejših, a nasmejanih obrazov. Istočasno trije pogledajo na uro in seveda, kot vsak petek, pade hudomušna opazka predsednici, da spet zamuja. Iz sosednjega prostora se prikaže še dirigent. Tudi on z nasmeškom na obrazu na tiho prešteva udeležbo. Prisotni se v en glas sprašujemo, le kje so vsi.

Poletje je pred vrati. Zadnji pomladni meseci so bili kar naporni. Po uradnem nastopu orkestra, nastopu na Prazniku češenj in po zaključnih izpitih naših najmanjših, ki obiskujejo Godbeniško šolo, smo si malo oddahnili. Številne obveznosti in skrbi so bile za vse v orkestru velik zalogaj. Sedaj pa, ko je vsega konec, lahko potegnemo črto in si z zadovoljstvom sežemo v roke, kajti za nami je še eno dobro izpeljano glasbeno leto, orkester pa se lahko pohvali še z enim odlično koncertom. In ja, počitek po vsem tem več kot pripada. Zato je odsotnost članov na zadnjih vajah upravičena. Godbeniki pa so se tokrat ognili »hudi uri« predsednice, ki med letom kdaj pa kdaj tudi strese orkestrske vrste.

Kljub zelo slabi vremenski napovedi so se Brda 1. maja navsezgodaj predramila ob budnici našega orkestra. Dež nam nikakor Poletje 2016 / Briški časnik / 68

ni pokvaril razpoloženja in vedrine, ki jo nosimo v srcih. 1. maj ni samo praznik dela, za naš orkester pomeni prelomnico ponovnega prebujenja in ohranjanja tradicije briškega godbeništva. Posebna zahvala predsednikom vaških skupnosti in vaščanom, ki nam vsako leto znova in znova pričarajo izjemen sprejem, nam namenijo nekaj nenaspanih in po dolgi noči utrujenih nasmehov ter nas pogrejejo s prošnjo, da jih naslednje leto spet obiščemo.

Nekaj dni kasneje je naša godba ponovno »zažigala«. In tokrat prav dobesedno. Beneške sobane briške lepotice so se v soboto, 7. maja, odele v nekoliko bolj divje ritme. Rock glasba in naši rock godbeniki so pričarali pravo rokersko vzdušje. Lansko pomlad smo za koncert izbrali skladbe s filmskih platen, letošnjega pa postavili na najbolj rokerski oder vse zgodovine briške muzike.

Zimzelene melodije kralja rokenrola Elvisa Presleyja do največjih uspešnic Beatlesov, vedno priljubljenih in zelo poslušanih Queenov, skladba It's my life legendarnega Bona Jovija in še in še. Bilo je nepozabno. Orkestrske vezi smo še bolj okrepili, kajti večji skupni projekti nam dajejo energije in volje za še večje podvige. Briški rokerji, kje so roke?

Maj je bil tudi v znamenju stresnih uric sedenja v klopeh ter pospešenega ponavljanja in utrjevanja glasbene snovi. Učenci Godbeniške šole pihalnega orkestra Brda so 20. maja na gradu na Dobrovem pred zelo zahtevnim in množičnim občinstvom staršev, sorodnikov in znancev svoje prstke še zadnjič javno popeljali po inštrumentih in s svojim igranjem pokazali, kako so pripravljeni na prihajajoče izpite. Le nekaj dni kasneje so se na Glasbeni šoli v Ajdovščini spoprijeli z izpitom iz nauka o glasbi, nato pa še z izpitom iz inštrumenta.

Isti konec tedna je naš orkester bogatil kulturni program na slovesnosti v Gornjem Cerovem, na kraju, kjer je bilo pred 72 leti v najhujši nemški ofenzivi na briškem območju ustreljenih 10 ljudi. Zaigrali smo tudi na slovesnosti pri Peternelu.

Prvi dnevi junija so bili odeti v rdeče in sladke češnje ter napojeni z dežnimi kapljami, a kljub temu obarvani v sončne ritme našega orkestra. Že v prvem vikendu največjega in najodmevnejšega briškega praznika, Praznika češenj, smo številnim kolesarskim navdušencem, kljub naporom zadnjih briških kilometrov, s svojo glasbo pričarali nasmeh na obrazu. Že dan kasneje, v nedeljo, 5. junija, pa smo zaigrali na humanitarni prireditvi Dobrodelno druženje ob češnjah s Petrom Prevcem. Družili smo se z znanimi športniki in estradniki, s svojo glasbo pa tudi slavnostno počastili prihod predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Seveda pa smo svoj delček prispevali tudi v osrednjem nedeljskem dogodku letošnjega Praznika češenj. Zakorakali smo v tradicionalni povorki. Skupaj z vaško skupnostjo Kojsko smo se popeljali skozi zgodovino briškega godbeništva in pokazali, da kljub slabemu vremenu na orkester sije sonce. Kopica mladih godbenic in godbenikov je strumno korakala proti cilju povorke, v daljavi pa se je v najlepših odtenkih prelivala mavrica.

Mateja Drnovšček, predsednica Foto: Andrej Colja

Kultura Občina

Viteška dvorana dobrovskega gradu

Klavirski recital Rok Marinič Podbršček iz Podsabotina je 19. maja že četrtič pripravil klavirski koncert v viteški dvorani, tokrat z gostjama Eleno Mariani in Barbaro Verhovnik. Oceno njihovega nastopa je pripravila prof. Hanna Nazarenka.

Koncert je začela najmlajša pianistka Elena Mariani, stara 11 let, učenka Hanne Nazarenke na glasbeni šoli Farra d'Isonzo. Zaigrala je Januar P. I. Čajkovskega in Rondo iz sonate, op. 88, št. 3 skladatelja F. Kuhlaua. V prvi skladbi je uspela predstaviti nianse, značilne za rusko glasbo, v drugi pa je uspešno predstavila živahen značaj.

Barbara Verhovnik, učenka Vladimirja Mlinarića na Akademiji za glasbo, se je predstavila z dvema slavnima skladbama iz klavirske literature: Fantazijo op. 49 skladatelja F. Chopina in 1. stavkom Beethovnove Sonate, op. 53. V Fantaziji je pokazala dobro tehniko in ekspresivnost, natančnost v tempu in čustvenost. V Beethovnovi Sonati je še enkrat pokazala svoje tehnične in interpretativne sposobnosti.

Večer je zaključil Rok Marinič Podbršček, učenec Hanne Nazarenke iz glasbene šole Glasbena matica v italijanski Gorici. Zaigral je pet skladb: Sonato K., 33 D. Scarlattija, 1. stavek Beethovnove Sonate, op. 31, št. 2, Etido, op. 10, št 4 F. Chopina, Transcedentalno etido št. 6 F. Liszta in Chopinovo Polonezo, op. 44 F. Vse skladbe je izvajal s posebnim navdihom in veliko pozornost namenil predsta-

vitvi karakterja vsake skladbe in razlikama med sonatama. V etidah je pokazal dobro razvito tehniko.

Vse tri mlade pianiste je občinstvo pospremilo z bučnim aplavzom.

V imenu nastopajočih se Rok iskreno zahvaljuje Občini Brda, profesorjem in vsem, ki so se koncerta udeležili.

Tekst in foto: Milena Beguš

Revija Naša pomlad

Uspešno sodelovanje otroškega in mladinskega pevskega zbora Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Dobrovo sta se s pestrim programom tudi letos udeležila revije goriških pevskih zborov Naša pomlad. Oba zbora sta pod vodstvom zborovodkinje Valentine Bevčar ter ob klavirski spremljavi pianistke Metke Colja Petelin in Orffove skupine navdušila. Mladinski zbor je bil izbran na zaključno revijo najboljših zborov Primorske, ki je bila 25. maja v Tolminu.

Bevkova domačija

Na potep v Zakojco V sredo, 20. aprila, smo se 6. razredi z avtobusom zapeljali do Hudajužne, od koder smo se povzpeli do Zakojce, Bevkove rojstne vasi. Med potjo nas je grelo toplo spomladansko sonce.

Pred Bevkovo domačijo nam je vodnica predstavila njegovo življenje in delo. Uvodu je sledil ogled notranjosti hiše ter spominske sobe, ki je urejena na podstrešju. Zanimivi so bili prevodi Bevkovih del v različne svetovne jezike. Našli pa smo tudi knjigo Kaplan Martin Čedermac, pod katero se je avtor podpisal s psevdonimom Pavle Sedmak. Obisk smo zaključili z reševanjem učnega lista in risanjem Bevkove domačije.

Po strmem pobočju smo se vrnili v grapo in tako občutili, koliko časa je France Bevk v otroštvu potreboval, da je prišel do šole in nazaj domov. Na avtobusu smo si krajšali čas s poslušanjem glasbe in petjem. V Brda smo se vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.

Poletje 2016 / Briški časnik / 69

Kultura

Novice iz Hiše kulture

Božo Repe, predstavitev knjig 12. marca je Hišo kulture obiskal dr. Božo Repe, redni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje na oddelku za zgodovino. Predstavil je svoji zadnji dve knjigi, S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 ter knjigo o prvem predsedniku Republike Slovenije Milan Kučan, prvi predsednik. Obe knjigi se ukvarjata z novejšo zgodovino Slovenije in temeljita predvsem na verodostojnih dokumentih in pričevanjih. Tako kot v svojih delih je tudi v predstavitvi poudaril, da se zgodovine ne da spreminjati in prilagajati trenutnim političnim potrebam, predvsem če za vsemi dejanji in dogodki stojijo dokumenti, ki jasno pričajo o poteku dogodkov. Zgodovine se ne more barvati samo črno-belo, vse strani so odgovorne za svoja dejanja, ki pa so pogojena z okoliščinami, v katerih so se zgodila. Dr. Božo Repe se je po predstavitvi zadržal še nekaj časa ob odprtem ognjišču v Hiši kulture, kjer je stekel spontan pogovor o nekdanjih in sedanjih časih.

Obletnica Tagorejevega rojstnega dne V počastitev 155. obletnice rojstva smo v sodelovanju z Veleposlaništvom Indije v Ljubljani in ob podpori Občine Brda odprli razstavo del vsestranskega umetnika in Nobelovega nagrajenca za literaturo Rabindranatha Tagoreja. Razstava je poklon umetniku in mojstru raznolikih umetnostnih zvrsti, kompleksni in celoviti osebnosti, enemu izmed največjih ambasadorjev indijske kulture, čigar ime je sinonim humanosti in harmonije med kulturami in narodi. Njegov koncept kreativnosti, filozofije, literature, umetnosti in družbe navdihuje svet še danes.

Rabindranath Tagore (1861–1941) je bil pesnik, esejist, novelist, dramatik, glasbenik, pedagog, filozof, vizionar, aktivist – vse v enem. Avtor mnogih knjig, bil je prvi Azijec, ki je prejel Nobelovo nagrado za svojo zbirko Gitanjali. Slikati je začel v jeseni svojega življenja, leta 1928, vendar ga je slikarska umetnost fascinirala vse življenje. Bil je pionir modernega slikarstva v Indiji. Ko je prijel čopič v roko, je to naredil z navdušenjem, slikal je ekspresivno, mistično, veselje do ustvarjanja je preseglo nepoznavanje tehnik.

Skozi barvo in linijo ter v enostavnih kompozicijah je moč začutiti izjemen naboj in energijo, ki še danes nagovarja gledalca.

Odprtja se je udeležil veleposlanik Indije v Ljubljani, nj. eks.

Sarva Chakravarti, ki je izrazil zadovoljstvo s kulturnimi vezmi, ki jih negujeta Veleposlaništvo Indije v Ljubljani in Občina Brda. Župan Franc Mužič je v svojem sporočilu izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem, ki se je pričelo še pred odprtjem doprsnega kipa Jawaharlalu Nehruju na Dobrovem maja 2013, ko smo sprejeli visok obisk na čelu s predsednico spodnjega doma indijskega parlamenta Lok Sabhe Meiro Kumar s parlamentarno delegacijo.

Mnogim nepoznana, a močna, pomembna in trajna vez med Brdi in Tagorejem je naš pesnik Alojz Gradnik.

Gradnik je v Tržaški knjigarni našel The Crescent Moon in leta 1917 smo Rastoči mesec že brali v slovenščini. Marji Boršnikovi je v pogovoru rekel: »Kako sem vzljubil tega čudovitega Indijca, vam priča že to, da sem zaporedoma poslovenil kar pet njegovih knjig. Vse te prevode mi je narekovala živa želja, da spoznajo Slovenci tega sijajnega poeta, filozofa in apostola miru in bratstva med narodi.« (Delo, 21. 4. 2014)

Aleksander Peca, Preobrazbe – nenehno prehajanje oblik

2. aprila smo odprli razstavo del akademskega slikarja Aleksandra Pece. Predstavil se je z deli novejšega datuma v tehniki fotorealizma, kot je za umetnika značilno že od začetkov njegovega ustvarjanja.

Poletje 2016 / Briški časnik / 70

Slike, tehnika olje na platnu, so specifične zaradi vpeljave neobičajnih motivov, fenomenov zahodne in vzhodne popkulture, subkulture in tabuiziranih tem. Slikarstvo se odvija na presečišču tradicionalnega in imaginarnega: inscenirani prizori ustvarjajo svet onkraj klasičnega bivanja, ki je nabit s teatraličnostjo, iracionalnim, fantastičnim, baročnim, bleščečim, obscenim in užitkom, hkrati pa so podobe formalno izbrušene.

Avtor združuje različne figurativne upodobitve, ki iztrgane iz primarnega konteksta ne utelešajo več istega pomena in delujejo v novih razmerjih sugestivno, tuje ali bizarno.

Odprtje razstave smo združili s predstavitvijo nove trgovine z izbrano italijansko modo in modnimi dodatki Alternative, ki jo najdete v Novi Gorici.

Kultura Občina

Novice iz Hiše kulture

DobriArtEventi 2016 – multimedijski umetniški festival v Šmartnem Kot edino slovensko prizorišče je 30. aprila Hiša kulture gostila dogodek v okviru mednarodnega multimedijskega umetniškega festivala »Dobiarteventi 2016 Multi Media Art Festival«. Festivalsko dogajanje je pričel pogovor z umetnikom Robertom Kusterlom iz Gorice, kjer še danes živi in ustvarja. Kompleksen in zanimiv sogovornik, ki je skozi čas in življenje izkristaliziral glavne teme svoje poetike: konti-

nuiteta med človeškim, živalskim in rastlinskim svetom, posredniška vloga telesa, negacija pogleda, konstantna uporaba ironije, dvopomenskosti in zamenjav, s katerimi sooblikuje idejo in povzroči zanimanje in refleksijo pri gledalcu.

Sledil je koncert Jazzkolektiv iz Berlina, analogne projekcije so bile delo Izland, Gašperja Milkoviča Biloslava in Marka Vivode.

Vrtec Dobrovo in Kojsko

Na Korado

Otroci starejših skupin vrtca Dobrovo in Kojsko smo v petek, 22. aprila, enega od pohodov za športni program Mali sonček opravili na Koradi. Pot smo pričeli na križišču pri spomeniku, vodila nas je mimo planinske do lovske koče, kjer nas je pričakal lovec Klavdij Simčič.

Ob nazorni predstavitvi smo spoznali živali, ki jih lovci opazijo na tem območju, ter delo, ki ga opravljajo ob skrbi za živali.

Lovca Klavdij in Zvonko sta nas pogostila s prav posebnim lovskim čajem.

Za nazorno predstavitev se lovcema lepo zahvaljujemo.

Tanja Mavrič Poletje 2016 / Briški časnik / 71

Gospodarstvo

Blagovna znamka Marinič postala Bose oil

Prestižni oljčni oskar na Ceglo Kmetija Marinič s Ceglega je v Veroni na novem tekmovanju za oljčna olja »Trofeo Oscar oil world records« prejelo 3. mesto za belico med olji z bolj blago sadežnostjo. Vabilo k tekmovanju so organizatorji AIPO (Associazione Interregionale Produttori Olivicoli) Verona poslali samo izbrancem, ki so v zadnjih treh letih osvojili prvo ali drugo mesto na tekmovanju AIPO d’ Argento.

Kaj jim to priznanje pomeni, smo povprašali Borisa Mariniča – Boseta, gospodarja kmetije. Sprejel me je v lično urejeni degustacijski sobi, ki lahko sprejme tudi avtobus obiskovalcev.

Povejte nam kaj več o vaši kmetiji, blagovni znamki Bose oil ...

Smo kmetija, ki se poleg vinarstva in sadjarstva ukvarja tudi z oljkarstvom. Pred 22 leti sem posadil prva oljčna drevesa. Sedaj imamo 320 dreves, kar 25 različnih sort na dveh mikrolokacijah na Ceglem in v Šmartnem. Sem oljkar z dušo, srcem in telesom.

Na naši kmetiji ne poznamo ne herbicidov ne pesticidov. Uporabljamo samo vabe za oljčno muho Tap-trap. Kupci iščejo zdrava in ekološko pridelana živila. In prav v takšni smeri vidim našo prihodnost. Najprej smo olje tržili pod blagovno znamko Marinič, a se to ime ni prijelo, ker so ga tujci težko prebrali, zato smo se odločili za spremembo v Bose oil. Bose je moj nadimek že več kot pol stoletja, podaril mi ga je oče v otroštvu. Nekateri so me Bose klicali slabšalno, zdaj pa je to uspešna in uveljavljena blagovna znamka.

Kako bi opisali olje Bose oil? Kako do vseh teh uspehov?

Naša olja so vrhunska in ekstra deviška oljčna olja zelenorumene barve, zelo intenzivnega okusa in vonja po sveže pokošeni travi, plodu oljke, artičoki in paradižniku. Olje odlikuje harmonična usklajenost, izrazita sadežnost, rafinirana grenkoba in pikantnost. Ker sem tudi sam degustator oljčnega olja (prvo usposabljanje sem opravil že leta 1998), sem se leta 2012 odločil, da damo tudi naše olje na ocenjevanje na Maslino v Split in v Novi Sad. Na obeh tekmovanjih smo prejeli zlato medaljo. Leta 2013 smo v Splitu prejeli za briško črnico plaketo za najboljše sortno olje ter v Veroni vicešampiona. Medalje so se iz leta v leto vrstile in letos smo na Maslini prejeli kar 5 zlatih medalj in plaketo top 10 za belico ter že omenjeno priznanje v Veroni. Zadnja nagrada nam je dala veliko prepoznavnost v Sloveniji in tujini. Izredno smo ponosni na vsako priznanje in medaljo, ne glede na barvo.

Kako pa olje tržite?

Polnimo ga samo v majhne steklenice (0,1 l; 0,25 l in 0,5 l).

Olje prodajamo večinoma v naši degustacijski sobi na domu in v nekaterih vinotekah po Sloveniji. Lahko bi rekli, da so bili pri nas že ljudje z vsega sveta. Kupcev nismo nikoli iskali, vedno so prišli sami do nas. In po tej odmevni nagradi jih je še več. Posebej smo počaščeni, da so naša olja na policah Mercatorja, v družbi izbranih izdelkov najvišje kakovosti. Naj naše olje najde pot tudi v vaše domove, saj nam med vsemi priznanji največ pomeni zadovoljstvo kupcev.

Bi želeli še kaj povedati?

Zahvalil bi se rad predsedniku oljkarskega društva za čestitke in dopis, ki ga je poslal članom, in vsem tistim, ki so nam čestitali.

Ljubezen do oljke, trdo delo in predana skrb cele družine se odražajo v kakovosti njihovih olj. To potrjujejo vrhunske ocene in številna priznanja za kakovost na eminentnih svetovnih sejmih.

Nuša Matuc Poletje 2016 / Briški časnik / 72

Občina Gospodarstvo

Združeni na kitajski trg

Podjetje Alps wine in Klet Brda sta se povezali

Sinergije ustvarjajo nove priložnosti za izvoz slovenskih vin Arja vas, Goriška brda, 2. junij 2016 Podjetje Alps wine, ki uspešno trži in izvaža slovenska vina v Kitajsko, ter največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin Klet Brda sta postali partnerici.

Ideja o povezovanju je nastala na podlagi večletnega sodelovanja na hitro rastočem trgu. Gospodarski razvoj Kitajske zaradi hitro rastočega srednjega sloja, kupne moči ter potrošnje vina in hrane evropskega porekla v Aziji omogoča poslovne priložnosti za slovenske vinarje. Prepričanje, da je uspeh mogoče doseči s sodelovanjem, je vodilo obeh partnerjev. Ob izvozu visokokakovostnih vin slovenskega porekla je cilj tudi povečati privlačnost Slovenije kot turistične destinacije v svetovnem merilu.

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je ob podpisu pogodbe o dokapitalizaciji poudaril: »Povabilo Alps wine dosedanjemu naj-

večjemu partnerju, Kleti Brda, v lastniško strukturo, izhaja iz prepričanja, da lahko skupaj sežemo stopničko višje. Tako utrjujemo osnovo za izvoz slovenskih vin različnih pridelovalcev, ki so do sedaj s podjetjem Alps wine že uspešno delali, in odpiramo vrata za vse, ki s sodelovanjem šele začenjajo.

Direktor podjetja Alps wine Martin Gobec je ob tem dodal: »Zaupanje Kleti Brda v naše poznavanje kitajskega trga in dosedanje delo potrjuje, da smo vzpostavili uspešno platformo za trženje slovenskih vin na tem perspektivnem trgu.

Verjamem, da bomo skupaj učinkovitejše krepili prepoznavnost Slovenije kot vinske in turistične dežele, predvsem pa prodali več slovenskega vina.

Marjana Simčič Humar Poletje 2016 / Briški časnik / 73

Gospodarstvo

21. srečanje gospodarstvenikov Primorske

Možnosti in priložnosti izboljšanja poslovnega okolja Območna gospodarska zbornica za severno Primorsko je v Novi Gorici organizirala že 21. srečanje gospodarstvenikov Primorske in v partnerstvu z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencijo Spirit Slovenija podelila priznanja za najboljše inovacije v regiji. Ob tej priložnosti so podelili šest zlatih in pet srebrnih priznanj najboljšim inovacijam v regiji, ki jo bodo na državnem tekmovanju zastopale inovacije podjetij Hidria AET, Kolektor Group in Mahle Letrika.

Prav o inovacijah kot regijski priložnosti za globalno prepoznavnost je tekla beseda na gospodarskem forumu, ki so ga organizirali v okviru srečanja in kjer so iskali možnosti za izboljšanje poslovnega okolja, ki bodo spodbujale razvojne in izvozne aktivnosti gospodarstva. Kot sta v razpravi izpostavila direktor družbe Mahle Letrika Bovec Mitja Gorenšček in direktor Radia Cerkno Ivan Seljak je odmaknjenost od centra po eni strani prednost – v regiji namreč ostajajo trdoživi ljudje, ki z razmišljanjem z lastno glavo pripomorejo k večji inovativnosti, po drugi pa velika pomanjkljivost. Največjo težavo zagotovo povzroča dotrajana prometna infrastruktura, država pa bi morala več narediti za to, da bi vsem gospodarstvenikom omogočila enake pogoje poslovanja.

Ti imajo pričakovanja tudi do lokalne skupnosti; po besedah Mitje Gorenščka bi bilo nujno sprejeti ukrepe za zmanjšanje odliva mladih iz regije v večje centre, urediti industrijske cone ter cestno in elektro infrastrukturo, obenem pa razbremeniti stroške dela.

V občini Ajdovščina si v iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti že nekaj časa prizadevajo ustvariti ugodno podporno okolje za nova podjetja. »Nekaj ukrepov smo na novo sprejeli lani, letos pa jih pospešeno izvajamo. Ena ključnih prednosti v tem trenutku so ukrepi, ki jih druga okolja v Sloveniji ne poznajo. Gre za subvencije in spodbude za stavbna zemljišča, ki jih dajemo tistim, ki pri nas odpirajo nova delovna mesta. Prav tako subvencioniramo prispevke delodajalcev pri odpiranju novih trajnih delovnih mest. V prihodnje želimo čim bolj razvijati nove industrijske in obrtne cone, ki jih polno komunalno opremljamo, že leta 2017 pa bomo v ta namen zagotovili 80.000 kvadratnih metrov novih površin. Seveda si želim, da bi uspeli privabiti tudi katerega od večjih vlagateljev, ki bi odprl večje naložbe z večjim številom delovnih mest,« pravi ajdovski župan Tadej Beočanin. Novogoriški župan Matej Arčon pa meni, da bi se občine v regiji končno morale dogovoriti o načinu privabljanja tujih investitorjev, pri čemer bi po njegovem mnenju veljalo preseči občinske meje in pripraviti skupno strategijo. »Ni pomembno, da ima podjetje sedež in dejavnost v določeni občini, pomembno je, da se tako ustvarjajo nova delovna mesta,« je prepričan.

Da je za dvig konkurenčnosti ključnega pomena povezovanje zunaj občinskih meja in na skupnih nastopih v tujini, meni tudi predsednik Hitove uprave mag. Dimitrij Piciga. Imeti ob pravem času pravilno izobražen kader je danes po njegovih besedah ena Poletje 2016 / Briški časnik / 74

največjih ovir, po drugi strani pa je pomanjkanje kadrov že pozitivni znak okrevanja gospodarstva, poudarja Piciga. Odvetnik Samo Sanzin, ki deluje na čezmejnem območju Goriške, je na forumu izpostavil preslabo čezmejno povezanost. Njegove stranke se sicer zanimajo za odpiranje podjetij na slovenski strani, vendar območje nima lokalne železniške povezave. Od tega jih odvračajo tudi dolgotrajni postopki ustanavljanja podjetij. »Fizične meje očitno še vedno obstajajo. Obe Gorici bi se zato morali bolj povezati ter poskrbeti za promocijo tega prostora,« razmišlja Sancin. Tomi Ilijaš, direktor podjetja Arctur, pa opozarja na čedalje večje zahteve države do gospodarstvenikov in na drugi strani prepočasno odzivnost državne uprave. »Vsako leto je težje biti podjetnik. Država namreč vsako leto dodaja nove stvari, ki jim moramo podjetniki slediti, še zlasti v srednjih, malih in v mikro podjetjih. Obenem pa lahko govorimo o dveh hitrostih v gospodarstvu in državni upravi, s katero imamo podjetniki opravka. Mi smo hitri, država pa dela z desetkratnikom počasneje. Včasih je prav nerazumljivo, ko moramo mi državni upravi razlagati osnovne stvari.« Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v tej luči v Novi Gorici napovedal boljše razmere, med ukrepi za spodbujanje gospodarskega razvoja pa je omenil ugodnejše davčne obremenitve, reformo prostorske zakonodaje, deregulacijo poklicev in prožnejšo delovno zakonodajo. Na srečanju gospodarstvenikov sta minister in predsednik GZS Marjan Mačkošek tudi podelila šest zlatih in pet srebrnih priznanj najboljšim inovacijam v regiji. Srebrna priznanja so si prislužili v podjetjih SAOP, Gostol-Gopan, Gostol TST, Lindab IMP Klima in Editor, zlata pa dr. Mojca Stubelj Ars, Hidria Rotomatika, Hidria AET, Kolektor Group in dve priznanji Mahle Letrika. Najboljše tri inovacije – gre za Hidria AETERNUS – low-voltage metalna čepna svečka II. generacije iz Hidrie AET, implementacijo okolju prijaznega in ekonomičnega plazemskega procesa napraševanja funkcionalnih prevlek v proizvodnjo komponent za elektro in avtomobilsko industrijo Kolektor Group in Heavy duty elektomagnetno stikalo za zaganjalnike s kontrolirano silo pri vklopu Mahle Letrika – se bodo udeležile državnega tekmovanja.

Mag. Nevenka Volk Rožič, direktorica GZS OZ za severno Primorsko

Gospodarstvo Občina

Gostilna Peternel v Hruševlju

Za njimi 30 let uspešne poti, pred njimi veliko načrtov Objeta z vinogradi, nedaleč od naravnega spomenika Krčnik in pod budnim očesom briškega očaka Korado nudi Gostilna Peternel prijeten oddih tako domačinom kot turistom. Je postojanka pohodnikom mednarodne pohodniške poti Alpe-Adria Trail, tukaj se pred vzponom okrepčajo kolesarji, domačini ob omamnem vonju kave ali preprosto kozarcu briške žlahtne kapljice pokramljajo o vsakodnevnih opravilih ... Ne nazadnje pa sveže pripravljene jedi z lokalnim pridihom vabijo goste tako iz bližnjih kot daljnih dežel. »Začetki niso bili lahki,« pojasnjuje Livjana Sirk, direktorica podjetja Gostilna Peternel, d. o. o. in hčerka do nedavno nosilke dejavnosti Viljane Sirk. Namreč z začetkom leta se je Okrepčevalnica Lipa preimenovala v Gostilno Peternel in preoblikovala v podjetje, v katerem imajo enakovreden delež vsi trije člani družine: Livjana, Viljana in Miloš. Ravno slednja sta pred tridesetimi leti naredila drzen korak v gostinstvo. V želji, da bi več časa preživela s hčerko (takrat je imela le tri leta), sta na pobudo Viljanine sošolke zapustila delo v Meblu in Vinski kleti ter se odločila voditi gostilno na Križadi – Okrepčevalnico Lipa.

Domačini so ju hitro vzljubili. Križada je bila, tudi zaradi njunega truda, družabna točka okoliških vasi. Konec devetdesetih, ko sta uspela obnoviti objekt v Hruševlju, sta pri Peternelu, kot domačini pravijo tukajšnjemu zaselku, odprla svoj lasten lokal. Najprej so goste krepčali le Viljana in Miloš skupaj s hčerko, nato so prišle prve dodatne pomoči v kuhinjo, nadalje še v strežbo. Gostilna se je močno preoblikovala od njenih začetkov. Prvim dvajsetim mizam se je pridružilo še petnajst, odprto verando so za potrebe gostov

pokrili in zasteklili, pred lokal so dodali klopi. Danes Gostilna Peternel nudi zaposlitev desetim osebam in štirim študentom. »Staršem želim pokazati, da njihov dolgoletni trud ni bil zaman. Da bo šla tradicija naprej,« poudarja Livjana in dodaja: »Želim obdržati družinsko dejavnost in jo uspešno voditi še naprej. Želimo prodreti na avstrijski trg in pokazati turistom, da 'smo' tudi spodnja Brda zelo lepa.« Gostinski ponudbi bodo dodali nastanitveno. V Kožbani, kjer je svoje otroštvo preživel oče Miloš, bodo na domačiji starih staršev uredili pet apartmajev, ki bodo nudili prenočišče do dvajsetim gostom. »Dodano vrednost Kožbane Brici šele odkrivamo, verjamem pa, da bodo naši apartmaji nudili tisti mir in oddih, ki ga gostje ob vsakodnevnem stresnem življenju resnično potrebujejo,« pravi Livjana, ki jo najbolj navdušujejo stik z ljudmi, njeni zaposleni in novi izzivi. Veliko pozornost daje podpori staršev. »Ko človek ve, koliko žuljev so starši pustili v lastni dejavnosti, enostavno ne smeš pustiti, da vse propade. Smo družina. V slabem ali dobrem vedno držimo skupaj. Prebili smo marsikatero težavo in vesela sem, da mi starši zaupajo ter stojijo ob strani pri vseh projektih. Občutek, da si uspel v nečem, da si pripeljal projekt do konca, ko vidiš, kako so ljudje in vsi, ki sodelujejo pri vsem tem, zadovoljni, in ko vidiš, da je nekdo nate ponosen, je neprecenljiv. Denar pride in gre, občutki ostanejo,« pravi direktorica podjetja, ki ne skriva ponosa na svoje starše in zaposlene. »Mi smo najboljša ekipa,« še zaključuje.

Erika Koncut

Vinar Matjaž Četrtič

Kritik Robert Parker ocenil rebulo kleti Ferdinand kot izjemno Najvplivnejši vinski kritik na svetu Robert Parker je rebulo vinske kleti Ferdinand iz Goriških brd ocenil kot izjemno. Parkerjeva ekipa ocenjevalcev je analizirala kar tri Ferdinandove rebule različnih slogov: sveža, klasična in v lesu šolana rebula Época sta bili ocenjeni z 88 in 89 točkami, macerirano rebulo Brutus pa so z 90 točkami uvrstili med »izjemna vina s kompleksnostjo in karakterjem«.

Robert Parker velja za najvplivnejšega vinskega kritika na svetu, saj s svojimi ocenami postavlja vinske trende. Visoke ocene za Ferdinandove rebule vinarju Matjažu Četrtiču odpirajo nove priložnosti tako doma kot v tujini: »Parkerjeve točke so potrditev, da delamo dobro in smo na pravi poti. Rebula ima osrednje mesto v naši kleti. Gre za sorto, ki je sinonim za Brda, zato je to pomembno za celoten okoliš.« Konec lanskega leta je tudi specializirana revija Wine Enthusiast izpostavila in priporočila rebulo Brutus med 6 vin naravnega stila na svetu.

Vinska klet Ferdinand je najbolj prepoznavna po svojih rebulah in v tem smislu deluje povezovalno. Matjaž Četrtič je s kolegom Robertom Prinčičem iz Collia na italijanski strani Brd, zasnoval skupen projekt penin Rebula – Sinefinis. Gre za edinstveno vino na svetu, ki izhaja iz dveh držav in enega terroirja – Goriških brd.

Vinarja sta bila med drugim leta 2013 pobudnika in organizatorja simpozija Rebolim – rebula skozi čas, ki je multidisciplinarno povezal zgodovino, etnologijo, vinarstvo in kulinariko.

Poletje 2016 / Briški časnik / 75

Kmetijski nasveti Pomen ohranjanja starih sort

Kaj so stare sorte vinske trte Stare sorte vinske trte ali včasih poimenovane tudi domače, lokalne sorte so tiste sorte vinske trte, ki so jih gojili že nekoč, pred mnogimi leti v vinogradih na območjih, kjer je rasla vinska trta, in so se ohranile do danes. Večina starih sort je zelo slabo poznanih, rastejo v kolekcijskih vinogradih ali v zelo omejenem obsegu in na majhnih površinah ter so znane le nekaterim vinogradnikom in posameznikom kot lokalna posebnost, s katero se popestri ponudbo vina določenega vinorodnega okoliša.

Le nekaj starih sort pridelujemo v večjem obsegu in vsi poznamo sorte refošk, rebula, malvazija in tudi zelen ter sorto pinela, ki so prav tako stare sorte. Opisal jih je že Matija Vertovec v prvi strokovni knjigi o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku z naslovom Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. V knjigi je natančneje opisal petintrideset belih in enajst rdečih sort, ki so jih gojili na Primorskem in do danes se jih je ohranilo enaindvajset, ki jih uspešno pridelujemo ali zgolj ohranjamo v kolekcijskih vinogradih.

Stare sorte niso isto kot stare trte. Stare trte so posamezne trte, ki so dočakale izjemno visoko starost sto in več let in običajno rastejo v bližini hiš in vrtov in so prav tako kot stare sorte zanimive in zaslužijo posebno pozornost.

Pomen ohranjanja starih sort

Zbiranje in ohranjanje različnih sort vinske trte je pomembna naloga, ki jo Mednarodni urad za vinsko trto in vino – O. I. V. nalaga svojim članicam po vsem svetu. V Sloveniji smo se je načrtno lotili že leta 1986. Med letoma 1986 in 1997 sta dr. Zora Korošec Koruza iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in mag. Boris Koruza iz Kmetijskega inštituta Slovenije poskrbela za ureditev kolekcijskih vinogradov s starimi sortami na treh lokacijah – v Ložah in Kromberku v Vipavski dolini in na Dobrovem v Goriških brdih. V Kromberku in na Dobrovem trte še rastejo, v Ložah pa je stara kolekcija že izkrčena.

Poleg ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter biotske raznovrstnosti gojenih rastlin stare sorte omogočajo nadaljnje žlahtniteljsko delo. Različne sorte so pomembne tako pri selekciji vinske trte, ko odbiramo in izbiramo tipe in klone posameznih sort vinske trte, kot tudi za vključevanja zanimivih starih sort za nadaljnja križanja in vzgojo novih sort.

Katere so in kje najdemo stare primorske sorte

Na Primorskem še vedno najdemo veliko starih sort. Rastejo kot posamezne trte ali pa v manjšem ali večjem številu v vinogradih. Največ se jih je ohranilo na Vipavskem in v slovenski Istri. Poleg omenjenih in poznanih sort rebula, refošk, malvazija, zelen in pinela se je ohranilo še veliko starih sort. Za njihovo ohranjanje so predvsem zaslužni posamezni vinogradniki, ki so poskrbeli, da niso izginile iz vinogradov in za njihovo razmnoževanje. Pomembno vlogo so v vseh letih imeli tudi trsničarji. Neprekinjena tradicija trsničarstva predvsem na Vipavskem je botrovala tudi ohranjanju starih sort.

V oddelku Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje Kmetijskogozdarskega zavoda Nova Gorica smo pred leti pridobili v najem zemljišče z domačim imenom Pouzelce med vasema Lože in Slap v Vipavski dolini. Po posvetovanju s sodelavci iz Kmetijskega inštituta in Biotehniške fakultete smo se odločili za ureditev novega vinograda in za sajenje nove kolekcije starih sort. Naredili smo vsa potrebna zemeljska dela in začeli saditi obsežno kolekcijo starih domačih, Poletje 2016 / Briški časnik / 76

lokalnih sort. Posadili smo dvajset trt vsake sorte oz. vsakega biotipa, saj nam bo takšno število omogočalo, da bomo narezali več cepičev in hitreje razmnožili posamezno sorto. Grozdje bomo lahko predelali v mikrovinifikacijski kleti in ocenili, primerjali in ovrednotili tudi vino starih sort. V letih od 2012 do 2016 smo v kolekcijo posadili približno sto različnih sort, akcesij in biotipov. Dejansko število je še večje, vendar že sedaj vemo, da se nekatere sorte podvajajo in da imajo nekatere sorte več različnih imen. Posadili smo tudi primerjalne sorte, ki so posajene v manjšem številu. Trenutno je skupno število 1800 trt, od tega je po sedanji oceni približno šestdeset starih primorskih sort. Že pred tem smo v letih 2010 in 2011 v sodelovanju s podjetjem Vinakoper v vinogradu na Pradah v bližini Kopra posadili štiriindvajset starih istrskih sort. Sodelavca Davor Mrzlić in Majda Brdnik sta v slovenski Istri poiskala več zanimivih starih vinogradov in nabrala cepiče skoraj izginulih sort.

Stare sorte lahko razvrstimo na različne načine: - na bolj poznane, glavne stare sorte in skoraj izginule ali pozabljene; - glede na geografsko razširjenost in prisotnost; - na tiste sorte, ki jih tudi predelajo v vino; - ali pa nekako enostavno na rdeče in bele sorte.

In tako jih predstavljamo tudi mi.

V skupini rdečih sort so: bontempa, cipro, črna borgonja, gnjet, maločrn, pokalca, sadki teran, sladkočrn.

Skupina belih sort je številčnejša: belina, beli muškat, beli refošk, beli teran, borgonja, cencukna, cohovka, cundra, čedajc, danijela, dišečka, dolga petlja, drenik, duranija, glera, briška glera, bela glera, guštana, istrska belina, izolana, kanarjola, klarnica, laščina, markaduška, pagadebiti, pergolin, pika, pikolit, planinka, pogrozdnica, pokov zelen, poljšakica, racuk, rečigla, rožica, sevka, sipa, sušc, števerjana, trevolina, tržarka, verdasa, virbina, vitovska grganja, volovnik, drenik, vrtovka, zelenika, zunek.

Skoraj vse naštete sorte so opisane in s fotografijami predstavljene v publikaciji, ki je izšla lani in katere avtorji smo Darja Marc, Davor Mrzlić in spodaj podpisana. Publikacijo je izdal Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, financirana pa je bila v sklopu projekta z naslovom »Ovrednotenje obmejnih potencialov trajnostnega vinogradništva v verigi od pridelovalca do potrošnika« z akronimom VISO, ki je bil razvit v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013. Projekt smo izvajali od oktobra 2012 do marca 2015, vanj pa je bilo vključenih sedem partnerjev: Inštitut za aplikativno genomiko, Univerza v Vidmu – Oddelek za kmetijske in okoljske znanosti, Bigot & Bigot – podjetje agronomov Giovannija in Lorenza Bigota, Konzorcij za zaščito porekla vin »Colli Orientali del Friuli« in »Ramandolo«, Univerza v Novi Gorici, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica in Konzorcij Brda – Zavod za trženje in promocijo Brd. Naša želja je, da bi se s pomočjo publikacije, prav tako pa tudi s tem prispevkom, razširilo znanje in poznavanje starih sort med vinogradniki in drugimi, ki jih zanimajo sorte vinske trte in vinogradništvo.

Andreja Škvarč KGZS Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Pokalca Golo brdo

Zeleni cilji Občina

Biološko-dinamično gospodarjenje

Biodinamično kmetovanje v Goriških brdih Sodobni problem človeštva je energijsko obubožana, praktično mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku tiste vitalne sile, ki jo potrebuje za življenje. Temelj biološko-dinamičnega kmetijstva je dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hrano. (Demeter Slovenija) Biodinamična metoda kmetovanja sloni na spoštovanju in doslednem upoštevanju naravnih zakonitosti ter na uporabi naravnih pripravkov – preparatov. Oče biodinamike, avstrijski znanstvenik in filozof Rudolf Steiner, je leta 1924 opozoril na posledice intenzivne industrializacije kmetijstva: uporabe mineralnih gnojil, gojenja monokultur, opuščanje kolobarja, tlačenje tal, nespoštljiv odnos do živali … Svoja opažanja in videnja je strnil v osem predavanj, ki so objavljena v knjigi Kmetijski tečaj.

Kaj je biodinamično ali biološko-dinamično gospodarjenje? Je moder način gospodarjenja z naravnimi viri, ki omogoča pridelavo tako kakovostne hrane, da nas ta ne le prehranjuje, ampak tudi zdravi. Biodinamično gospodarjenje ne obremenjuje narave s strupi, nerazgradljivimi snovmi ali z gensko spremenjenimi organizmi, pač pa zagotavlja rodovitnost zemlje, ohranja naravno ravnovesje in pestrost ter vitalnost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Biološko-dinamična metoda upošteva vse dejavnike, ki vplivajo na uravnoteženo sobivanje človeka z naravo.

V biodinamičnem kmetijstvu je za gnojenje, varstvo in nego rastlin dovoljena uporaba izključno naravnih sredstev. Za osnovno gnojenje uporabljajo biodinamiki zrel kompost, pripravljen z dodajanjem kompostnih preparatov, ki jih v društvih po posebnih postopkih izdelujejo iz zelišč in drugih naravnih materialov. Skupno izdelujejo biodinamiki običajno tudi druge pomembne preparate za oživljanje zemlje, dodatno gnojenje in dvigovanje vitalnosti rastlin ter take, s katerimi zavirajo pojav škodljivcev na rastlinskih kulturah.

Vsa opravila, setev, sajenje, presajanje, nega rastlin ter pobiranje pridelkov in njihova morebitna predelava, se opravljajo po napotkih Setvenega koledarja Marije Thun. V Sloveniji poskrbi za izdajo Setvenega koledarja Založba Ajda iz Vrzdenca.

Kmetija Mete Vrhunc na Vrzdencu je bila prva biodinamična kmetija v Sloveniji. Prav zato je postala tudi prva učilnica in svojevrsten laboratorij za vzgojo kmetovalcev, vrtičkarjev in čebelarjev, ki so se začeli v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja zavedati nujnosti sprememb v kmetijstvu in v odnosu do življenja nasploh.

Društvo Ajda Goriška sodi v skupino društev Ajda, ki so nastala iz delovnih skupnosti, delujočih v Društvu za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. Biodinamika je na Primorskem prisotna že od leta 1998, ko se je peščica posameznikov iz okolice Nove Gorice in Avč pri Kanalu na pobudo Franke Ozbič, univ. dipl. ing. agr., in Albina Testena pridružila Meti Vrhunc v Društvu Ajda Vrzdenec in v Avčah ustanovila delovno skupnost pod okriljem tega društva. Kot samostojno društvo deluje Ajda Goriška od leta 2001. Konec leta 2004 je bilo

članov z območja gornjega dela doline Soče že toliko, da so se odcepili od goriškega društva in ustanovili Društvo Ajda Posočje.

Zaradi povečane količine ozona v spodnji zračni plasti, kjer je škodljiv, in sončnega sevanja v poletnih mesecih ter industrijskega in urbanega onesnaževanje okolice se je v zadnjih letih povečala potreba po uporabi biodinamičnih pripravkov, ki nevtralizirajo te škodljive vplive in dvigujejo vitalnost ter odpornost rastlin. Zato so se v društvu Ajda Goriška odločili, da članom nekoliko olajšajo pripravljanje (mešanje) preparatov za škropljenje. V ta namen so organizirali posebne delovne centre. V njih po vnaprej objavljenem programu škropljenja mešajo – dinamizirajo ustrezne preparate. Tako so tudi v Brdih, točneje Brdicah pri Kožbani, leta 2014 ustanovili delovni center, ki povezuje vse briške člane.

Tržno usmerjeni biodinamični pridelovalci so združeni v svetovno organizacijo Demeter International s sedežem v Nemčiji, ki povezuje nacionalna združenja Demeter. Demeter International razpolaga z blagovno znamko Demeter, ki velja za kontrolirano, po biodinamični metodi pridelano hrano. Certifikat se izdaja za obdobje enega leta in vključuje zelo stroge standarde, saj je biodinamična pridelava več kot le nadgradnja ekološke pridelave. Pridelki in živila blagovne znamke Demeter se odlikujejo s kakovostjo, neoporečnimi hranilnimi snovmi in obiljem vitalne energije.

Kot kaže, bodo v prihodnje tudi Brda dobila prve certificirane Demeter pridelovalce.

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška

(Nadaljevanje s 76 str.)

Pokalca

Tržarka

Tržarka

Pika

Pokalca Poletje 2016 / Briški časnik / 77

Šport

Brici med vinskimi nogometaši

Vinska reprezentanca Slovenije osvojila naslov evropskih prvakov Vinska reprezentanca Slovenije, ki ji predseduje štajerski vinar Danilo Steyer, je na četrtem prvenstvu vinarjev v nogometu, ki je potekalo v nemškem Mainzu, že tretjič po letih 2011 in 2012 osvojila naslov evropskega prvaka.

Reprezentanca šteje štiriintrideset članov, večina jih je iz primorske in štajerske regije. Med vinske nogometaše štejemo kar deset Bricev. Na zadnjem prvenstvu pa jih je bilo prisotnih sedem, in sicer Jure Štekar, Anej Simčič, Matjaž Simčič, Tomaž Ščurek, Nejc Ščurek, Bojan Černe in Janez Skočaj.

Za laskavi naslov evropskega prvaka so se v štirih tekmah borili z ekipami iz Italije, Avstrije, Madžarske, Švice in Nemčije. Prav zadnjo je slovenska ekipa pred pettisočglavo množico premagala v finalu z rezultatom tri proti dva. »Zmago smo fantje proslavili kar v Nemčiji, sprejeli pa so nas tudi štajerski navijači,« nam je povedal član reprezentance Tomaž Ščurek.

Na vprašanje, ali so njegovi soigralci tudi sicer aktivni nogometaši ali zgolj nogometni navdušenci, nam je Tomaž odgovoril: »V ekipi je veliko dejavnih nogometašev, ki tudi sicer v prostem času igrajo nogomet, a imamo kot ekipa le redkokdaj treninge.

Sicer pa je prvenstvo amatersko, čeprav je organizacija tega vedno bolj na profesionalni ravni.« »Sodelovanje na tovrstnih dogodkih, ki potekajo na mednarodni ravni in so medijsko dobro podprti, zagotovo pripomore k prepoznavnosti Slovenije kot vinske in kulinarične destinacije ter na prepoznavnost slovenskih vin na tujih trgih,« nam je zaupal Tomaž. Nadaljeval je: »Prvenstvo omogoča tudi medsebojno spoznavanje vinarjev in sklepanje poslovnih vezi.« Zmaga na prvenstvu pa bo celotno dogajanje prenesla tudi v Slovenijo, in sicer maja 2018, ko bo peto evropsko prvenstvo vinarjev v nogometu potekalo v Sloveniji. Trajalo bo štiri dni, od tega bodo tri dni tekme, osrednje dogajanje bo v Goriških brdih, Ljubljani in Mariboru.

Tomaž pravi: »Potrudili se bomo organizirati prvenstvo, ki bo poleg nogometne izkušnje obiskovalcem in udeležencem tekmovanja približalo kulturo pitja vina ter tradicionalne kulinarične dobrote Slovenije.« Pri organizaciji dogodka in pridobivanju sponzorjev pa bodo sodelovali z Alešem Križnarjem, poznanim predvsem v funkciji namestnika generalnega sekretarja in poslovnega direktorja Košarkarske zveze Slovenije. Mi pa se že veselimo nogometnih doživetij, ki se bodo odvijala na nogometnem igrišču v Vipolžah čez dve leti.

Monika Prinčič

Planinsko društvo Brda

Tradicionalni pohod Peternel–Korada–Peternel Planinsko društvo vsako leto organizira pohod Peternel–Korada–Peternel v sklopu spominske slovesnosti, vezane na tragičen dogodek med 2. svetovno vojno. 22. maja 1944 so Nemci v hišo zaprli 22 ljudi in jih žive sežgali. To okrutno dejanje so Nemci naredili kot maščevanje za ubitega nemškega oficirja. Med nedolžnimi žrtvami so bili tudi otroci.

Pri Peternelu smo se zbrali ob 7. uri, pridružili so se nam tudi naši zamejci iz Števerjana, Sovodenj, Tržiča. Proti Koradi smo jo mahnili skozi Pristavo, mimo vinogradov smo zavili v gozd. Gozdna pot nas je vodila skoraj do vasi Nozno. Tu nas je na domačiji pričakal domačin Zmago in nas kot vedno lepo pogostil. Da je res gostoljuben, smo lahko razbrali iz zahvale turistov iz Štajerske. Čas nas je preganjal, naredili smo eno gasilsko in se podali proti Poletje 2016 / Briški časnik / 78

Koradi. Pot je delno potekala po cesti, delno po gozdu. Med potjo se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov, tako da nas je bilo skupaj 35. Med potjo nam je pogled segal na Brda, Furlanijo, pa vse tja do morja. Zelo lep pogled je bil na nepokošene gmajne s čudovitim travniškim cvetjem. In že smo bili na Koradi. V prijetni senci smo se odpočili, nekaj pojedli in popili in že je bil čas odhoda. Hitro pod kočo smo se razkropili po gmajni in nabirali solzice za izdelavo venčka. Bilo nas je veliko, zato smo jih kar hitro nabrali. Pohiteli smo do cerkvice na Vrhovlju pri Kožbani, kjer sta Gracijela in Ivanka s pomočjo drugih spletli zelo lep venček.

Vsak pohodnik si je na nahrbtnik pripel šopek solzic. Sledila je še ena gasilska in odkorakali smo proti Peternelu. Vmes smo se ustavili še pri Renatu, kjer smo bili kot vedno dobrodošli. Šopek solzic smo nabrali tudi za Renatovo mamo, 98-letno Slavko. Bližala se je ura začetka komemoracije in podali smo se proti Peternelu, kjer smo venček položili k spomeniku. Šopek solzic smo podarili tudi slavnostni govornici. Po zaključku programa smo še malo poklepetali in se počasi odpravili proti domu.

Iva Šibav

Šport Občina

Nogometni klub BRDA

Prvaki tretje državne lige zahod in petič zapored pokalni zmagovalci MNZ Nova Gorica Foto: Andrej Colja

Foto: SNPortal.si/Jure Banfi

Po dolgih letih smo v Brdih doživeli pravo nogometno evforijo ob uspehih nogometašev, ki so v spomladanskem delu z nepozabno serijo osmih zmag in z razliko 31 proti 0 nadoknadili sorazmerno velik zaostanek devetih točk za vodilno ekipo ND ŠKOU Ajdovščina, ki so jo prehiteli v zadnjem kolu.

Ne samo da so zmagovali, ampak so zmagovali z lepo, borbeno in kolektivno igro, ki je navduševala vse, ne glede na to, kje so igrali, doma ali v gosteh.

Po osvojenem prvenstvu je NK Brda prejemal čestitke tako od mnogih nogometnih navdušencev iz vse Primorske kakor tudi od konkurenčnih klubov, saj so vsi priznali, da so briški igralci najbolj napredovali in so si zasluženo priborili naslov prvaka tretje državne lige zahod in s tem tudi kvalifikacije za drugo državno ligo. V žrebu prvakov tretjih državnih lig so v kvalifikacijah za drugo ligo dobili za nasprotnika prvaka tretje lige vzhod ND LUŠT Beltinci.

Prvo srečanje so Brici odigrali v Vipolžah pred velikim številom gledalcev, med katerimi je bilo precej navijačev gostujoče ekipe iz Prekmurja. Videli smo, da se ekipi nista poznali, zato sta igrali zadržano, zavedajoč se pomembnosti povratne tekme, kjer se bo

Foto: Andrej Colja

vse odločalo. Čeprav so domačini zadnjo tretjino tekme odigrali z igralcem manj, se je prvo srečanje končalo brez zadetkov.

Na povratnem srečanju v Beltincih pa so igralci Brd pred polno tribuno na stadionu, ki sprejme okrog dva tisoč navijačev, prikazali svojo značilno igro iz prvenstva in zasluženo zmagali z rezultatom 1 proti 2 ter se uvrstili v 2. državno ligo. Gostoljubni domačini so igralce Brd z aplavzom pospremili z igrišča. Še pred kvalifikacijskima tekmama je bila odigrana tekma finala pokala MNZ Nova Gorica z drugo ligaško ekipo NK Tolmin, ki se je odigrala na mestnem stadionu v Ajdovščini. Brici so po veliko boljši igri zmagali z rezultatom 4 proti 0 ter tako že petič zapored osvojili pokal MNZ Nova Gorica.

Veliko je zaslužnih za te uspehe, vendar je tokrat prav, da pohvalimo tiste, ki so neposredno na in ob igrišču vložili največ truda.

To so igralci Matej Mavrič, Matija Blažič, Luka Prinčič, Tomaž Filej, Matic Ferjančič, Denis Jazbar, Rok Grudina, Jani Rijavec, Patrik Tribušon, Patrik Simčič, Jan Miha Zuljan, Leon Kodermac, Domen Ribolica, Jani Batič, Quendrim Krasniqi, Jan Fortunat, Grega Debenjak, Kris Lazar, Goran Terziev, Luka Žižmond; trener Mitja Kristančič, tvorec ekipe; predstavniki kluba Sandi Lazar, Sebastjan Lozej, Silvan Grudina, Igor Ribolica.

Prav je tudi, da poudarimo še pomembno vlogo klubskega zdravnika Damjana Birtiča, Srečka Sosoliča za oskrbo igralnih površin ter veterane za pomoč pri organizaciji tekem.

Vse pohvale si zaslužijo tudi vodstvo kluba, sponzorji in zvesti navijači.

Zvonimir Kristančič Poletje 2016 / Briški časnik / 79

Šport Mlajše selekcije NK Brda

Zaključila se je sezona 2015/16 Še ena sezona je za nami. Čas je za analizo dela v klubu v tej sezoni ter za načrtovanje nove sezone.

Ekipa U19 je pod vodstvom Valterja Besednjaka v 2. slovenski mladinski ligi zahod osvojila 6. mesto. Ekipa U17 pod vodstvom Damirja Likarja je prav tako osvojila 6. mesto. Na skupni lestvici teh dveh ekip pa je naša ekipa zasedla odlično 5. mesto. Tudi letos je osnovni cilj dosežen, to je obstanek v 2. slovenski kadetski in mladinski ligi zahod, ki je vsekakor zahtevna in kakovostna liga.

Letos je bilo še toliko težje, ker je izpadlo več ekip, saj bo drugo leto liga iz 14 ekip prešla na samo 10 ekip in bo torej še kakovostnejša. Ekipi sta sestavljeni iz domačih nogometašev, vzgojenih v Vipolžah. Tem pomagajo tudi posojeni igralci iz ND Gorica, s katerimi uspešno sodelujemo.

Velik uspeh je dosegla tudi ekipa U15, ki je pod vodstvom trenerja Janija Šturma dosegla v prvenstvu MNZ U15 1. mesto in si tako priigrala dodatne kvalifikacije za nastop v prvi slovenski ligi U15 zahod.

Pomerili se bodo z vrstniki iz Divače.

Pod vodstvom Boruta Markočiča je ekipa U13 v tej sezoni v svoji selekciji končala nekoliko niže na lestvici, vendar je rezultat pričakovan, saj je bila ekipa sestavljena iz pretežno mlajših igralcev, ki pa so pokazali, da lahko v naslednji sezoni, ko bodo leto starejši, resno konkurirajo za višja mesta.

Selekciji U11 pod vodstvom trenerja Dimitrija Mavriča in U9 pod vodstvom Mateja Debenjaka sta prav tako uspešno nastopali na prvenstvih in turnirjih v Sloveniji in Italiji. Pri teh dveh selekcijah se lestvic ne beleži, saj rezultati nisi v ospredju. Pomembnejši so učenje nogometne igre, prijateljevanje, zabava in osvajanje čim širšega nogometnega znanja.

Pozitivno pa je, da se je v letošnji sezoni v selekcijo U7, ki je začetna selekcija, vpisalo kar 20 novih fantov in punc. Tudi to selekcijo trenira Matej Debenjak.

Izpostaviti pa je treba še napredek vratarjev v našem klubu, ki so v letošnjem letu pod vodstvom trenerjev Luke Prinčiča in Igorja Zoretiča naredili lep korak naprej.

NK Brda Poletje 2016 / Briški časnik / 80

Selekcija U17

Selekcija U19

Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu

Prvakinja Ivanka Škerlj

V Pesnici pri Mariboru je 22. maja potekalo državno prvenstvo v kategorijah amaterji, masters in ženske. Med ženskami C je državna prvakinja Ivanka Škerlj, naša knjižničarka. Letos ji je ta naslov uspelo osvojiti že četrto leto zapored.

MCP

Šport Občina BK Goriška brda

Mladi balinarji BK Goriška brda

Na dnevu slovenskega balinanja upravičili povabilo Mladi balinarji BK Goriška brda so na prireditvi Dan slovenskega balinanja branili barve reprezentanc zahoda. Za ekipo Zahod U14 sta nastopala Matjaž Zalatel in Tomaž Kristančič. Igralca sta pokazala, iz kakšnega testa sta. V igri dvojic sta premagala dvojico reprezentance vzhoda, in to prepričljivo s 13 proti 1. Matjaž je suvereno opravil tudi z nasprotnikom še v hitrostnem zbijanju, saj je v štirih minutah zadel 22 krogel. Rezultat, ki se še izboljšuje, pa daje vedeti, da bo v letošnji sezoni Matjaža težko premagati. Poudariti je treba, da je reprezentanco zahoda imel čast voditi Lučko Kocina.

Za reprezentanco zahoda sta v kategoriji U18 nastopila tudi Žan Kocina in Kristjan Zalatel. Naj omenimo, da so za reprezentanco vzhoda nastopali štirje aktualni člani reprezentance, a kljub temu so jim naši fantje ponudili močan odpor, saj so iztržili remi, z malo več sreče pa bi lahko tudi zmagali.

Pričela so se ligaška tekmovanja za mlade kategorije U14 in U18.

V letošnji sezoni pričakujemo od naših fantov v kategoriji U14 visoko uvrstitev v ligaškem tekmovanju, kjer tekmuje 10 ekip. Do 1. maja so odigrali dve tekmi, in sicer z ekipama iz Kort (Korte nastopajo v ligi z dvema ekipama). V obeh tekmah so nasprotnike suvereno premagali. V prvi z rezultatom 14 proti 0, v drugi z rezultatom 14 proti 2. Glede na formo naših fantov, ki se še stopnjuje, smo lahko optimisti tudi za nastope na državnih prvenstvih, predvsem v tehničnih disciplinah: hitrostno, štafetno in precizno zbijanje. V kategoriji U18 pa je situacija nekoliko drugačna. V ligi tekmuje 6 klubov, naš cilj pa je uvrstitev med prve 4. Tu prednjačita Postojna in Sežana. Prvo tekmo v ligi proti ekipi iz Kort so naši fantje pričeli z zmago 11 proti 3. Tudi na državnih prvenstvih bomo vsekakor iskali svoje priložnosti, čeprav je konkurenca huda, treba se bo pač spopasti z najboljšimi. Nekateri naši mladinci pa bodo pričeli s tekmovanji tudi za našo člansko ekipo, tako da nas čaka nadvse pestra balinarska sezona.

Na državnih tekmovanjih je naš Matjaž Zalatel veljal za favorita v hitrostnem zbijanju v kategoriji dečki U14. Tekmovanje je bilo v Kortah nad Izolo. Matjaž je v prvi seriji začel dobro, v drugi seriji

je bil nekoliko slabši, a še vedno dovolj dober, da se je uvrstil med štiri. V tretji seriji pa ni ulovil pravega ritma, tako se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Med osem najboljših se je uvrstil tudi Tomaž Kristančič, kar je po svoje uspeh, saj to ni njegova disciplina. Na državnem prvenstvu v preciznem zbijanju, ki je bilo v Rogaški Slatini, je 4. mesto osvojil Tomaž Kristančič. Med osem najboljših se je uvrstil tudi Matjaž Zalatel, ki pa mu žal ni šlo najbolje, saj je branil lanski naslov državnega prvaka. V kategoriji mladincev U18 se je med osem najboljših uvrstil Žan Kocina, ki bi z nekoliko več sreče lahko prišel v finale. Treba je poudariti, da je gre za disciplino, ki je zelo odvisna od športne sreče, večkrat odigrajo pomembno vlogo milimetri, zato se tudi imenuje precizno zbijanje. Ligaška tekmovanja pa so v obeh kategorijah pričeli odlično, U14 imajo že tri zmage, in to z visokimi rezultati, kar kaže na to, da letos upravičeno razmišljamo o uvrstitvi med 4 najboljše in boj za naslov državnega prvaka. V kategoriji U18 bomo veseli uvrstitve med 4 najboljše, saj je konkurenca močnejša.

Zarjan Kocina

Dirkalniki v Vedrijanu

Ujemi svoje sanje 8. maja je bila že peto leto zapovrstjo v Vedrijanu prireditev Ujemi svoje sanje, na kateri so se predstavila dirkalna vozila.

Poleg nekdanjih voznikov Marjana Smrdelja, Sanje Smrdelj, Igorja Žbogarja, Slavka Komela in drugih se je letos predstavil tudi Andrej Jereb. Kot novost so se predstavila tudi starodobna vozila.

Za popestritev programa smo letos povabili še igralca Milana Vodopivca, bolj znanega kot Bonifacija iz Ene žlahtne štorije.

Posebna zahvala gre prvemu pobudniku dogodka Milanu Mariniču, soorganizatorjem Davorinu Peliconu, Ljubu Mariniču, Lojzetu Kumarju, vsem vaščanom Vedrijana, ki so pripomogli k organizaciji dogodka, Občini Brda in drugim sponzorjem.

Za naslednje leto načrtujemo še večjo udeležbo profesionalnih voznikov.

Pia Pelicon Poletje 2016 / Briški časnik / 81

Šport Kranj, 23. in 24. aprila

16. državno prvenstvo v twirlingu Twirling-mažoretni klub Brda se je z 21 tekmovalkami pomeril na državnem tekmovanju Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je za twirlerice najpomembnejši nastop v sezoni ter obenem odskočna deska za nadaljnja mednarodna tekmovanja.

Tekmovanje je letos potekalo v Kranju. V soboto, 23. aprila, so se v nižjih kategorijah pomerila mlajša dekleta.

Mlajša skupina, v kateri so nastopile Rubi Mavrič, Nika Marinič, Neža Markovič, Sara Rusjan, Tina Zidarič, Lilija Ferraiolo in Ivana Bregantič, je v kategoriji nižji nivo team kadet s koreografijo na Corps Bride osvojila 5. mesto. V isti kategoriji so juniorke Gaja Hlede, Maša Reja, Neža Prinčič, Lea Velišček in Mineja Podgornik Pulec s koreografijo na Cats zasedle odlično 2. mesto. Tekmovalke iz višjih nivojev so se med seboj pomerile na nedeljo, 24. aprila.

V kategoriji solo dve palici je Špela Rozman osvojila 4. mesto, v kategoriji freestyle elite senior pa je Sonja Sekirnik Cergonja zasedla 3. mesto. Z izjemno koreografijo so se starejša dekleta v sestavi Sara Mavrič, Špela Mavrič, Arijana Kristančič, Gaja Peršolja, Sonja Sekirnik Cergonja in Špela Rozman pomerila v disciplini višji nivo team elite in osvojila bronasto medaljo.

Poleg tega so se združena srednja in starejša skupina ter Veronika Pipan in Tina Konjedic letos predstavile s skupno koreografijo v kategoriji višji nivo group.

Zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalnih skupin so bila dekleta v tem delu samo ocenjena. Nastop pa je kljub temu tekmovalkam prinesel dovolj visoko oceno, da so si pridobile možnost za nastop na mednarodnem tekmovanju oz. evropskem pokalu, ki bo v poletnih mesecih potekal v Franciji. Žal pa se ga dekleta zaradi maturitetnih izpitov in drugih univerzitetnih obveznosti ne bodo uspela udeležiti. So pa po letošnjem uspešnem tekmovanju že v pripravljenosti na novo sezono, ki obeta številna mednarodna tekmovanja v bližnjih krajih.

Prva naslednja preizkušnja bo doletela najmlajše. V začetku junija se bodo namreč predstavile na Norminem pokalu v Novi Gorici. Kasneje bomo briške twirlerice lahko videli še na številnih nastopih ob priložnostnih praznovanjih, v poletnih mesecih pa si bodo vzele čas za poletne priprave na novo tekmovalno sezono.

Dekleta s pomočjo starejših tekmovalk uspešno vodi Andreja Rijavec.

Vsem tekmovalkam in trenerki čestitamo za dosežene rezultate ter želimo veliko prijetnih nastopov ter predvsem uspešnih predstavitev na tekmovanjih.

Andreja Benedetič Poletje 2016 / Briški časnik / 82

Zagreb

Dosegle prvo mesto Članice starejše skupine plesnega kluba ADC Ajdovščina smo se 7. maja iz Goriških brd odpravile v Zagreb na plesno tekmovanje. V naši kategoriji sta tekmovala še plesna kluba iz Nove Gorice in Madžarske. Pred sodniki smo dale vse od sebe in dosegle 1. mesto.

Tinkara Prinčič

Šport Občina Brda cup 2016

Mednarodni športni praznik Tudi letos je na Dobrovem potekal Mednarodni športni praznik Brda Cup, ki ga je organiziralo podjetje DeKriMa, d. o. o. Od 27. do 29. maja so si športni navdušenci ogledali tekme turnirja v malem nogometu, ki so se ga poleg briške in italijanske ekipe udeležile tudi številne ekipe iz vse Slovenije. Nedeljsko dogajanje je bilo v znamenju otrok in Žogarije.

Na delu smo lahko videli znana slovenska malonogometna imena – tako nekdanje kot tudi sedanje člane reprezentance v malem nogometu. Lahko trdimo, da se je Brda Cupa prijel sloves enega najboljših turnirjev v Sloveniji, na katerem bi želeli videli več briških ekip. Letos je zmagala ekipa Konteso Koper, drugi so bili igralci ekipe Victory, tretja pa ekipa Šola vožnje Pob. Seveda Brda Cup ni samo mali nogomet. Organizirali smo tudi turnir v košarki Briška trojka, na katerega se je prijavilo premalo ekip. V sodelovanju z OŠ Dobrovo smo se letos odločili tudi za sobotno Dobrodelno tekmo zvezd, s pomočjo katere smo zbirali sredstva za briško družino, potrebno finančne pomoči. Na zelo zanimivi tekmi sta nastopali ekipi Franc Mužič & friends proti ekipi Gušto & friends. Igrali so Franc Mužič in Primož Forte (Gušto) ter Tina Novak Samec, Ana Bucik, Anita Manfreda, Črtomir Špacapan, Danilo Kotnik, Boris Klanjšček, Miran Srebrnič, Florjan Debenjak, Jaka Šabec, Jani Šturm in Mitja Kristančič. Komentator tekme je bil Egon Ivančič. Vsem udeležencem dobrodelne tekme in vsem, ki ste prispevali k zbiranju sredstev za omenjeno družino, se iz srca zahvaljujemo.

Po podelitvi nagrad zmagovalcem turnirja ter po ogledu finala lige prvakov sta sledila še koncert polbriške glasbene skupine Kriza'n'tema ter zabava z DJ Torto.

V nedeljo so prišli na račun otroci, saj smo v sodelovanju z OŠ Dobrovo organizirali Žogarijo (snemal je RTV Slovenija) ter Preventivno akcijo, v kateri so se predstavili gasilci in policisti. Žogarije so se udeležile tri briške ekipe in ekipa iz Mirna-Renč.

Zadnja je tudi zmagala in napredovala v finalne boje, kjer se bo srečala z drugimi slovenskimi ekipami. Zahvaljujemo se ravnateljici OŠ Dobrovo Vesni Filej za vso pomoč in pogostitev otrok ter direktorici Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tini Novak Samec, ki je podprla nedeljsko prireditev za otroke.

Brda potrebujejo dogodke, ki spodbujajo občane k zdravem gibanju in športu ter vabijo otroke na druženje s sovrstniki. Žal ugotavljamo, da se Brici zelo težko ločimo od vsakdanjih obveznosti, zato je bil obisk dogodka kljub zanimivemu programu razmeroma slab.

Iskrena hvala vsem, ki ste omogočili izvedbo prireditve.

Peter Marinič, soorganizator Brda Cup 2016 Poletje 2016 / Briški časnik / 83

Šola Občina

Projekt E-twinning

Neznano nas je mikalo, zato smo se podali …

Ure minevajo, dnevi in meseci in nikoli se ne vrne čas, ki je minil ali ostal v naših srcih.

4. aprila, na megleno jutro, je skupina učencev devetega razreda poletela iz beneškega Marca Pola v deževno, a najsrečnejšo državo, natančneje na Dansko.

Po pristanku v Billundu nas je čakala enourna vožnja do naše nastanitve. Na šolskem igrišču ulice Sdr. Vium so nas sprejeli z nasmehom obdani ljudje in nas peljali v tople domove. Tam smo se pobliže spoznali in za trenutek zatisnili oči, ko nas je v megleno jutro prebudil nežen glas: »Good morning, it’s time to wake up.« Sprva nekoliko utrujeni, a v naslednjem trenutku polni pričakovanj smo se podali v nov dan.

Sodelujemo z zasebno šolo, ki ima okoli 50 učencev in 7 učiteljev, njihove navade so nekoliko drugačne. Zjutraj se učenci razvedrijo z raznimi aktivnostmi, tj. petje, ples in drugi športi. V učilnicah imajo prostor, kjer so udobni sedeži, miza za namizni tenis, namizni nogomet ... To nas je seveda najbolj presenetilo, zelo zanimivo pa je, da se učenci z učitelji tikajo, skratka, zelo so si blizu.

Toda tisto, kar nas je res zanimalo, se je odvijalo po aktivnostih. Sledilo je spoznavanje države in druženje z Danci.

Drugi dan smo dopoldne izkoristili za obisk Vatenskega morja, kjer smo v ribiških opravah spoznavali življenje v njem. Popoldne pa smo se sprehajali po najstarejšem mestu Ribe.

Dan za tem je sledil obisk protestantske cerkve ter danski način pouka biologije in opravljanje poizkusa. Med zavzetim sodelovanjem smo imeli nekaj odmorov ali čas, ki mu Danci pravijo Hygge. Četrti dan je bil na vrsti muzej, posvečen Kaju Monku, in sprehajanje po sipinah, ki ločujejo fjord od Severnega morja, za vrhunec dneva je sledil obisk najstarejšega svetilnika. Po mrzlem, deževnem, a v naših srcih sončnem dnevu smo se odpravili domov, na topel čaj.

Trudili smo se, da bi se spočili in pripravili za naslednji dan, ki je bil namenjen obisku vikinške vasice in skupni večerji ...

Bili smo polni adrenalina, znanja in zadovoljstva.

Tako je po načrtih minil še zadnji dan bivanja z družinami ob polni mizi jedi, ki smo jih sami pripravili. Vsekakor ni manjkala (po domače rečeno) frtaja. Na sobotno jutro, 10. aprila, smo se od Dancev za »hip«

poslovili, čakal nas je obisk Legolanda, nato pa pot domov.

Dni nismo mogli zadržati, lahko pa smo jih izkoristili in uživali v njih. Gledali smo, da bi videli, iskali smo, da bi bili najdeni, in na koncu, na koncu smo obogateli v srcih, znanju.

Mesec kasneje ...

Sledil je prihod Dancev v Slovenijo. Trudili smo se, da bi jim nudili, kar smo sami iskali na Danskem. Utrujene smo peljali v naše domove, kjer so se spočili, da bi bili pripravljeni. Naslednji dan sta jih sprejela ravnateljica in podžupan Kodermac. Po slavnostnem sprejemu je sledil lov na zaklad po Gradnikovi učni poti ter obisk Sabotina in stolpa v Gonjačah.

Dan kasneje smo obiskali dolino reke Soče, Bled ter prestolnico Ljubljano, kjer smo se povzpeli povsem do vrha, do gradu in uživali v razgledu.

Dopoldne četrtega dne je bilo posvečeno opravljanju poskusov pri kemiji ter obisku vinske kleti. V popoldanskem času pa smo se zvedavo potepali po italijanski Gorici in Novi Gorici. Nazadnje smo se ustavili še v Šmartnem na degustaciji olja.

Zadnji dan smo izkoristili za celodnevni izlet v Postojnsko jamo in piknik s starši oziroma za slovo. Tudi ta dan je minil svetlobno hitro.

Vse to je bila pravljica, ali pravljica je končana ... V naših srcih pa so nepozabni spomini.

Zdi se mi, da sem ob teh ljudeh spoznala, kaj je prava sreča, kaj so biserčki, ki ti zapolnijo življenje. Mogoče se bomo še kdaj srečali, morda po naključju, morda nalašč.

Prepričana pa sem, da nam bodo zvezde naklonjene kot takrat.

Sami seveda tega ne bi zmogli, zato se zahvaljujemo ravnateljici, ki nas je vsestransko podpirala, hotelu Venko, ki je danskim učiteljem ter staršem nudil nastanitev. Velika zahvala gre našim staršem, ki nas pri vsem tem spodbujajo, nas podpirajo in so nam v veliko oporo. Posebna zahvala je namenjena prav vam, dragi učitelji, učiteljici Tanji, učiteljici Tamari ter učitelju Damijanu! Hvala vam za potrpežljivost, prijaznost in daleeeeč največjo podporo. Vsem nam je v čast, da smo lahko z vami potovali in širili naša obzorja. Hvala vam.

Ana Lesica, 9. b

Vrtec

Bombončki sami naredili testenine V skupini Bombončki smo spoznavali lastnosti testenin: obliko, barvo, način in čas kuhanja, trdost, debelino.

Sami smo testenine pripravili, jih skuhali in pojedli.

Otroci so bili navdušeni.

Alenka Prinčič Simčič Poletje 2016 / Briški časnik / 85

Šola OŠ Dobrovo

Odlični rezultati na tekmovanjih Učenci OŠ Dobrovo so se v šolskem letu 2015/16 udeležili tekmovanj na različnih področjih in dosegli odlične rezultate.

Najbolj ponosni smo na Matevža Prinčiča, učenca 9. b razreda, ki je osvojil kar tri zlata priznanja, in sicer zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike, zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleškega jezika ter zlato priznanje na državnem tekmovanju iz vesele šole, na katerem je Matevž osvojil 1. mesto. Poleg tega je Matevž prejel še šest srebrnih priznanj: srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja biologije, srebrno Preglovo priznanje iz znanja kemije, srebrno Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike, srebrno Dominkovo priznanje iz astronomije, srebrno priznanje na tekmovanju iz računalniškega razmišljanja Bober ter srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz italijanščine.

Srebrna priznanja na naravoslovnem in družboslovnem področju so prejeli še številni drugi učenci. Rok Vuga iz 9. a je prejel srebrno Proteusovo priznanje iz bi-

Matevž Prinčič

OŠ Dobrovo

Atletsko tekmovanje V ponedeljek, 9. maja, smo se z učenci OŠ Dobrovo udeležili področnega posamičnega atletskega prvenstva v Novi Gorici. Od 10 udeležencev se jih je kar 5 odlično uvrstilo. Na 5. mesto je pri skoku v višino skočila šestošolka Vita Benedetič, 3. mesto si je na 300 metrov pritekel devetošolec Matija Maj Štekar. Naša »daljinaša« Jan Brecelj in Kristi Mikulin sta pri skoku v daljino odnesla domov vsak svojo srebrno kolajno. Presenetljivo pa je pri metu vorteksa z dolgimi 42 metri zmagala šestošolka Ula Jelina.

Tudi drugi atleti so se zelo dobro odrezali, zato vsem prav iskrene čestitke.

NNN

Osmošolci v Trstu

Naporna ekskurzija V sredo, 20. aprila, smo se učenci 8. razreda odpeljali na ekskurzijo v Trst. Tam nas je pričakal vodnik in nam za začetek pokazal katedralo sv. Justa. Nato smo se sprehodili po mestu in se z avtobusom peljali do taborišča Rižarna. Sledila sta še ogled gradu Miramar in malica ob morju. Dan se je zaključil s pohodom po Rilkejevi poti. Kljub naporni ekskurziji smo vsi uživali, saj nam je dan polepšalo tudi sonce.

Enia in Liza, 8. b

Poletje 2016 / Briški časnik / 86

ologije in srebrno priznanje iz angleščine.

Dve srebrni priznanji je osvojil tudi Žak Pušnar iz 9. b, in sicer srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in srebrno Proteusovo priznanje iz biologije. Neja Prinčič iz 8. b pa je prejela srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in srebrno Preglovo priznanje iz kemije.

Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike so prejeli še Tjan Gabrovec Kristančič (5. a), Tijana Valentinčič (5. b) in Sara Ambrož (9. b). Žiga Fon (8. a) je osvojil srebrno Stefanovo priznanje iz fizike, Taja Fabricijo (8. b) pa srebrno Preglovo priznanje iz kemije. Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz italijanščine je osvojil Matias Kocijančič (9. a), srebrno priznanje iz angleščine pa še Pija Drnovšček (9. a). Nino Štekar iz 6. a pa je prejel srebrno priznanje na tekmovanju iz računalniškega razmišljanja Bober.

Vsem učencem, tudi tistim, ki so prejeli bronasta priznanja, iskreno čestitamo in jim želimo, da bi Osnovno šolo Dobrovo še naprej ponosno zastopali in posegali po najvišjih priznanjih.

M. C. P.

Šola Občina Natečaj OVE in URE

Solarni kuhalnik vzbudil radovednost V petek, 27. maja, je Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) izvedla natečaj OVE (Obnovljivi viri energije) in URE (Učinkovita rabe energije) in tako angažirala učence primorskih šol, da so se posvetili obnovljivim virom energije in energetski učinkovitosti. Dogodka se je udeležilo več kot 200 otrok, pridružili smo se tudi učenci OŠ Dobrovo.

Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah; treba je bilo predstaviti izdelek s poudarkom na sončni energiji in se tudi izkazati v energetski pismenosti v obliki kviza.

Naši devetošolci Rok, Nejc, Matevž, Taras, Luka, Tilen in Anej so se predstavili s solarnim kuhalnikom in vzbudili veliko radovednosti. Predvsem pa so se izkazali v kvizu in dosegli 3. mesto.

Dogodek je bil v mestnem parku Borov gozdiček v Novi Gorici.

DM

Bralna značka

Nepozaben zaključek 14. aprila smo imeli na naši šoli prireditev ob zaključku Gradnikove bralne značke. V goste smo povabili mag. Igorja Plohla, prof. geografije in sociologije.

Učencem 1. triade je predstavil knjigo Lev Rogi, učencem 2. in 3. triade avtobiografsko knjigo Ne domišljaj si!, učencem POŠ Kojsko pa knjigo Lev Rogi najde srečo.

Srečanje je bilo nepozabno, čustveno in ganljivo.

Nekaj misli naših učencev: Da ti misliti, da ni vse v tem, ali imaš vse, in še več, edino, kar potrebuješ, je volja. (Peter Mihael, 9. b) Bilo je zelo čustveno in ganljivo. (Rok, 7. a) Bilo je zelo čustveno in poučno. (Marjana, 7. a) Všeč mi je bilo, kako je prikazal, kako živi. (Zala, 6. a) Všeč mi je bilo, kako je prikazal, kako vozi avtomobil. (Jan, 6. a) Bilo mi je zelo všeč, da lahko še vedno živiš življenje in se ukvarjaš s športom, tudi če si invalid. (Ula, 6. a) Da se je sprijaznil s poškodbo in da se še vedno trudi, da bi shodil. (Vita, 6. a) Tretješolci so zapisali: Obiskal nas je Igor Plohl. Igor je poseben v tem, da je invalid in da ne more uporabljati nog. Povedal nam je, da lahko igra različne športe, najraje pa kolesari. Tudi vsa gospodinjska dela opravlja sam.

Svojo življenjsko zgodbo je opisal v knjigi Lev Rogi. Ilustrirali so jo njegovi učenci. Poučuje v bolnišnici, rad pa obiskuje tudi otroke v šolah in vrtcih. Sporoča nam, da tudi invalidi lahko počnejo vse tisto, kar počnemo mi.

Tina Nabergoj, 3. b Je zelo prijazen, dobrosrčen, spoštljiv, zelo rad nam je odgovarjal na naša vprašanja. Mi mu nismo vpadali v besedo.

Ko sem izvedela, da je na invalidskem vozičku, me je prijela žalost in solze so mi tekle iz oči. Vesela sem, da sem spoznala Igorja.

Rubi Mavrič, 3. b

Pripovedoval nam je o svojem življenju in o svoji nesreči. Doživela sem čudovit dan.

Nika Marinič, 3. b Ko je prišel, je bil zelo vesel. Otroci smo ga radi poslušali.

Nika Purgar, 3. b Hvaležni smo mu, ker je svojo zgodbo delil z nami, nam pokazal, da ima veliko življenjske energije, optimizma, poguma in da poudarja pomen življenjskih vrednot. V vseh nas je prižgal srčno luč. »V življenju je zares pomembno le eno – biti dober človek. Ker biti dober osrečuje. Bogastvo, ki ga bomo na koncu poti odnesli na drugo stran, je skrito v naših srcih. Tja ne gre niti zrno zlata. Tam so naši spomini. Ljubezen, ki so nam jo dali starši. Ljubezen, ki smo jo podarili bližnjim. Pomoč, ki smo jo prejeli in dali. Bolečine, ki smo jih utrpeli v telesni lupini. Tam je bistvo, zaradi katerega smo živeli in prehodili usojeno življenjsko pot.« (Igor Plohl, Ne domišljaj si!)

Šestošolci v Postojni

Obisk Postojnske jame skupaj z Danci V petek, 20. maja, smo se učenci 6. razredov z avtobusom odpeljali proti Postojni. Z nami so šli tudi nekateri devetošolci in gostje iz Danske, ki so ravno takrat gostovali na naši šoli v okviru projekta e-Twinning. Skupaj smo obiskali Predjamski grad.

Nato smo si ogledali Postojnsko jamo, v katero smo se zapeljali z

vlakcem. Slišali smo veliko zanimivih zgodb in videli veliko znamenitosti. Zamudili pa nismo niti nakupovanja spominkov ter skupnega druženja. Imeli smo se zelo lepo, saj je bila ekskurzija zanimiva, poučna in zabavna.

Manca Miljavec, 6. b Poletje 2016 / Briški časnik / 87

Čestitke Občina Marta in Tone Erzetič ter Danica in Branko Erzetič

Dve biserni poroki »… in obljubim, da ti bom ostal/-a zvest/-a v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil/-a in spoštoval/-a vse dni svojega življenja.« S temi besedami so Marta in Tone Erzetič ter Danica in Branko Erzetič pred šestdesetimi leti začeli skupno življenjsko pot.

Pisalo se je leto 1956. 3. marca sta se oba para s pričami peš odpravila iz Višnjevika na občino na Dobrovo, kjer so se civilno poročili. Sestrama Marti in Danici je bil poročna priča brat Joško Kristančič, bratoma Tonetu in Branku pa brat Lojze Erzetič.

Tisti dan je sijalo sonce. Polni veselja in radosti so se po obredu odpravili proti domu. Lojze se je na poti domov večkrat pošalil: »Dol gospodične, gor gospe!« Še danes se nevesti in ženina z veseljem v očeh spominjajo tega dne.

Takrat so se pari civilno poročali prej, da so pridobili dokumente, na podlagi katerih jih je duhovnik smel poročiti še cerkveno.

Seveda pa je bilo treba prej tudi po balo. Tone se je od Martinovih do Prežjevih odpravil na četrtek pred poroko, in sicer s kar dvema voloma. Martina teta Francka je balo blagoslovila.

Branko se je moral bali odpovedati, saj je takrat že živel na drugi strani meje in je bila težava balo peljati čez mejo. Gotovo pa so stvari uredili tako, da je Tone pobral dovolj bale za oba.

In že je bil tu petek, čas za prton. Fantje iz Višnjevika so obema paroma naredili skupen prton pred potjo v Gradno.

Tako so se naslednji dan, 14. aprila, oba para in svatje skozi

prton peš odpravili proti Gradnemu. Tedaj sta s strani ženinov nevesti, oblečeni v enaki poročni obleki, prejeli poročna šopka. Tistega dne je bil dež, ki pa ni pokvaril dobre volje in nepozabnih spominov. Poročil jih je župnik Efrem Mozetič.

Poročna zabava je trajala kar dva dneva. V soboto so se po poroki vsi zbrali pri Prežjevih. Družili so se in nazdravljali pozno v noč. Naslednji dan so skupaj s svati odšli k sveti maši in imeli pojedino pri Martinovih. Vsem so se ti dnevi slavja vtisnili v lep spomin in z veseljem se jih spominjajo še danes.

Po 60 letih sta oba para še vedno skupaj. V skupnem življenju sta veliko ustvarila, uspešno obdelovala kmetijo, imela otroke in danes tudi vnuke in pravnuke. 23. aprila so jih vsi spremljali pri sveti maši v Gradnem, kjer se je pred šestdesetimi leti začela njihova zgodba. Vsi njihovi jim želimo, da bi z medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem še dolgo pisali svojo zgodbo. Radi vas imamo.

Teja Erzetič

90-letnica Cvetka Gabrijelčič

Rojena na dan delavskega praznika Pri Primožičevih v Podsabotinu sta 1. maja 1926 Jožef Terpin in Alojzija (roj. Prinčič, iz Cerovega) dočakala rojstvo prvorojenke. »Porod je potekal v goriški bolnišnici, ker je imela mama neke težave,« je povedala Cvetka. »Takrat so žene praviloma rojevale doma ob pomoči babice.« Otroška in mladostna leta je preživljala doma, pomagala staršem in bila varuška dvema mlajšima bratoma. Ena sestra je umrla v drugem letu starosti.

Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v Podsabotinu in dokončala pet razredov.

Med 2. svetovno vojno se je vključila v delo mladine kot kurirka in obveščevalka. Po vojni pa se je redno udeleževala manifestacij za priključitev Primorske k matični domovini, največkrat v Gorici, enkrat tudi v Trstu.

Leta 1954 se je poročila s sovaščanom Stanislavom Gabrijelčičem, ki je bil šofer. Stanovala sta v Kojskem. Leta 1994 je umrl in ostala je sama, saj otrok ni bilo. Skrb zanjo je prevzel nečak iz Podsabotina.

Cvetka Gabrijelčič Zaradi zdravstvenih težav se je Cvetka nastanila v domu upokojencev v Podsabotinu. Pravi, da je z oskrbo zadovoljna.

Iz uredništva Briškega časnika Cvetki iskreno čestitamo za visoki jubilej in ji voščimo vse dobro, predvsem čim boljšega zdravja in prijetnega počutja.

Tekst in foto: Milena Beguš Poletje 2016 / Briški časnik / 89

Čestitke 100-letnica Marija Prinčič

100 pomladi živahne Brike Konec marca smo se še posebej razveselili slavnostnega dogodka v Šmartnem. 26. marca je Marija Prinčič praznovala stoti rojstni dan! »Simpatično, prisrčno, krasno in izredno lepo,« je počastitev Marije Prinčič, Brike, ki je praznovala stoto pomlad, opisal podžupan Žarko Kodermac. Marici, kot jo radi kličejo bližnji sorodniki, so poleg predstavnikov Občine Brda čestitali tudi predstavniki Vaške skupnosti Vipolže, Društva upokojencev Dobrovo in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Sodeč po veselem vzdušju na praznični dan v hotelu San Martin v Šmartnem, Marici častitljive starosti ne bi pripisali. To potrjujejo tudi podžupanove besede: »Gospa je zelo živahna, samostojna, vesela. V sebi ima izredno energijo!« Gospe Marici iskreno čestitamo in želimo še veliko živahnih in zdravih dni.

Erika Koncut Foto Andrej Colja

90 let Davorine Golob Bizjak

Skromna in bistra se je kot vedno veselila vseh 1. marca smo v krogu družine, sorodnikov in prijateljev iz Brd in Ceste pri Ajdovščini praznovali 90. rojstni dan naše tete Davorine Golob Bizjak iz Šmartnega 84.

1. marca 1926 se je Davorina rodila mami Matildi in očetu Jožefu kot druga hčerka od petih otrok v družini, ki je živela v skromni hiši št. 22 nasproti cerkve v Šmartnem.

Na močno zvonjenje treh zvonov, ki so bíli tik nad glavami, se je privadila že kot otrok. Hudo pa je bilo njej in vaščanom, ko so leta 1943 Italijani sneli in odpeljali največji zvon iz zvonika v Šmartnem. Že kot otrok je delala na majhni kmetiji svojih staršev. Po vojni pa je delala v obdelovalni zadrugi in Slovenija sadju v skladišču v Plavah, kamor je s sestro Vilmo in še drugimi dekleti peš hodila vsak dan.

S prvo trgovino po vojni v Biljani je v Brda prišel postaven fant Vojko iz Ajdovščine, ki je mlado in lepo dekle iz Šmartnega zasnubil in tudi poročil. Vesela in hkrati žalostna mu je sledila in se preselila na Vojkov dom na Cesti pri Ajdovščini. Še vedno nam pravi, da je šla iz dežja pod kap.

Prišla je v kmečko družino, ker je bilo življenje še težje kot pri starših v Šmartnem.

Vse moje sestrične in bratrance sta teta Davorina in stric Vojko vsako leto za počitnice po en teden razvajala z dnevno svežim in še toplim kruhom izpod rok peka Vojka in tetino marmelado.

Nepozabno.

Kmalu po moževi smrti se je preselila v Šmartno k svojemu bratu Ivanu in njegovi družini v Klanc Golobov, kot se po domače pravi Golobovi domačiji.

Poletje 2016 / Briški časnik / 90

Na solkanski Primuli je slavje trajalo od popoldneva do pozno v noč. Skromna in bistra se je kot vedno veselila vseh, ki so ji prišli voščit zdravja in na mnoga leta. Prav posebej pa je bila vesela obiska in darila našega župana Franca Mužiča.

Draga teta Davorinca, veliko zdravja in na mnoga leta vam kličemo!

Vnuk Boris Gašparin

Križanka Občina

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

VAS PRI ČRNEM KALU

SAŠA PAVČEK NEKDANJI LJUBLJANSKI ŽUPAN

S

P

MESTECE NA DANSKEM, JUŽNO OD SILKEBORGA (NI NIN)

KRAVICA, TELICA

NEKDANJI MARIBORSKI TEDNIK (NI MAJ)

POSODA ZA BRUSNI KAMEN ZA KOŠNJO, OSELNIK

O

S

L

E

N

I

K

ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA

S

T

O

T

I

C

A

PRAZNIK DELA

P

R

V

I

M

A

J

VENČESLAV MARTHAL – IZDELOVALEC ORGEL

DEDNI NOSILEC

G

E

N

SLABŠALNI IZRAZ ZA PESNIKA

INDIJSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER

ČAROVNIJA, ČAROVNO DEJANJE

MESTNO PRISTANIŠČE ZA ČOLNE

M

A

N

D

R

A

Č

LASTNOST KRIVE ČRTE, NERAVNOST

K

R

I

V

I

N

A

UKVE – KRAJ V KANALSKI DOLINI

GLEDALIŠKA IGRA, DRAMA

J

A

M

A

R

OBALNA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI

G

V

A

J

A

N

A

KEMIJSKA OZNAKA ZA LITIJ

L

I

S

R

D

EFA – STRUPENA AFRIŠKA KAČA

SLOVENSKO IME KRAJA V KANALSKI DOLINI (UGOVIZZA)

U

K

V

E

ZA POLTON ZVIŠAN TON H

IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO

OBRAZNA MASKA, NI HARFA

NEKDANJI SLOVENSKI IZDELOVALEC ORGEL (VENČESLAV)

M

A

R

T

H

A

L

BRŠLJANU PODOBNA SOBNA RASTLINA

A

R

A

L

I

J

A

NIM – MESTO NA DANSKEM

VAS PRI SVETOZAREVU V SRBIJI, NI BREZJE

IZDELOVALEC OSTREŠIJ KONFIGURACIJA POVRŠJA

T

E

S

A

R

BLIŽNJI SORODNIK

B

R

A

T

N

F

ZADNJI DEL LETALA

R

E

P

P

T

A

NOGOMETAŠ OLIMPIJE, BLESSING

E

L

E

K

E

IME BRITANSKEGA PEVCA COCKERJA

BISTVO V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI (NI EKS)

KAČJE OGLAŠANJE

S

I

K

A

N

J

E

JELKA (NI ZEL)

J

E

L

BEOTIJEC, AONEC

A

O

N

ZELO STRUPENA AFRIŠKA KAČA (NI EMA)

E

F

A

PRODUKT GOZDOV

L

E

S

MARJAN KRALJ

RAZISKOVALEC JAM ŠKOFOV NAMESTNIK

HUDA JEZA KIP AUGUSTA RODINA

NECA FALK

Naslov:

EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO KONRAD ADENAUER

KAZENSKI STREL PRI NOGOMETU

Pravilna gesla nagradne križanke 82. številke Briškega časnika so: ČD, SIEVERT, EKSAMEN, KATJUŠA, TRIS, IL, TESLO, PEKTIN, OGELNIK, ROZE, AR, STATIVA, CR, STA, HIP, KOL, EPOHA, ŽALEC, GNILOBA, LANA, ER, ULJ, ENS, MUK, AST, ANA, DREV, ČO, CLEO. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali JORDANO BUŽINEL, Vipolže, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Gostilna Peternel, d. o. o. podarja okusno večerjo za dve osebi. Za večerjo bodo postregli z glavno jedjo in sladico. Pijača ni del nagrade. Za nagrado naj nagrajenka pokliče v Gostilno Peternel, d. o. o. Lastniki Gostilne Peternel, d. o. o. že 30 let razvajajo goste s sveže pripravljenimi jedmi, ki imajo lokalni pridih.

Več o Gostilni Peternel si lahko preberete v tej številki Briškega časnika.

V uredništvu smo vam pripravili novo, poletno križanko, ki jo lahko rešujete na poletnih počitnicah, skupaj z gesli pa nam lahko pošljete tudi kakšen poletni pozdrav.

Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 15. septembra 2016. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Oidij

V razmislek Kaj počneš z Zemljo, človek?

(Jose Luis Urbaitel, z mednarodne razstave fotografij Ekološka resnica v Novi Gorici) Poletje 2016 / Briški časnik / 91

Misel Morda pa je kje ljubezen tudi zanjo …

Državo, ob letošnjem 25. juniju in njeni 25-letnici Ko govorimo o »njeni« in ne o »naši« obletnici, povemo, da se postavljamo na dovolj oddaljeno stališče, na katerem se ne čutimo ljubeče povezani z državo, njenimi delavniki, slavji, zadregami, uspehi, porazi, neumnostmi, ki si jih je nabrala do srebrnega jubileja.

Okrog tega objavljajo svoja jubilejna razmišljanja bolj ali manj javne osebnosti, predvsem srednje in starejše generacije.

Med pisci so, saj drugače ne more biti, bolj ali manj zaslužni za doseženo državnost naše domovine. Enotni so si v tem, da Slovenci o svoji državi vemo zelo malo, še manj o tem, kako sodobna država sploh deluje, ne glede na to, ali je ozemeljsko majhna ali velika in koliko je stara.

V glavnem so si edini tudi v tem, da se ob 25-letnici ne moremo otročje izgovarjati, da so za njene neuspehe krivi drugi ali prejšnji časi ter nakladati svoja državljanska razočaranja in jezo na notranje in zunanje sovražnike, kot so nam govoričili v prejšnji državi.

Demokracija je namreč sistem, ki omogoča izgradnjo poštene, razumljive, pregledne, pravične, prijazne države. Časa smo imeli 25 let!

Imeli smo ga volilci in nevolilci, ki oboji menimo o sebi, da smo dobri, pametni, odgovorni in relativno razgledani.

Državo, ki jo imamo, gradimo, razdiramo, dvigamo, blokiramo, proslavljamo, zanjo občasno molimo – 25 let.

Priznajmo, naša ljubezen do domovine ni vselej iskrena, pogosto gojimo tekmovalnost, kdo se bo znotraj države na račun naivnih ljudi bolje opremil z vzvodi oblasti, začenši z onimi, ki se prepletajo v temnih labirintih bank in finančnih oaz, zamolčevanj in skrivalnic pod gesli pravne in socialne države z medlim sklepom Pustimo to, glejmo na prihodnost.

Na polju države, kar pomeni, na polju javnega dobrega, ki pripada ljudstvu več kot dve desetletji, pasemo sebičnost, nespamet in četo zajedalcev.

Pa ljubezen? Prva sestavina ljubezni je nekoga opaziti.

Državo opaziti in biti od nje opažen! Vrsta Slovencev v 25 letih svoje države še ni opazila. Na primer nevolilci. Na dan volitev imajo pomembnejše opravke, osebne, recimo rekreacijske, spremljanje nadaljevank, počitek, utrujenost … v preziru države in njenih demokratičnih možnosti, ki jih dolgoročno nudijo volitve.

Pred 70 leti, takrat ni bilo TV in elektronskih medijev, je moja generacija poslušala polglasne zaupne, previdne in takrat nevarne izjave starejših, da se za »to«, kar je tedaj nastalo, niso borili, zlasti ne za »to«, da bi se prebivalci Slovenije delili med prave in neprave, naše in nenaše, niti za »to«, da bi kdo strahoval in omejeval v osebnih svoboščinah.

Danes govorimo glasno in javno, da se pred 25 leti nismo zavzemali, mnogi tudi borili, za »tako« državo, kakršno doživlja povprečen državljan brez privilegijev: notranje razklano, skregano, ščuvano, obremenjeno s krivicami, sebičnostjo in dolgovi. Tudi ne za zatohlo ozračje cinizma, ki se javno posmehuje vsem in vsemu, ki ima kakršno koli utemeljitev na skupnih družbenih vrednotah in na izročilu, na primer krščanstva!

Nekateri zato poudarjajo, da »ta« država še ni zgrajena, ker Poletje 2016 / Briški časnik / 92

da nima korenin in cilja, ki bi bil demokratično dogovorjen, sprejet, 25 let v gradnji.

Ne moremo se umikati in se razvezati od države, češ to me ne briga. Umik ni pošten do naših otrok, na katere se spomnimo, ko nam zmanjkuje ljubezeni do države.

VOŠČILO

Prvo.

Državi za njeno 25-letnico voščimo, da bi mi, njeni državljani, izstopili iz brezbrižnosti in se začeli zanjo zavzemati, čeprav njeni administratorji, izvoljeni in imenovani, komentatorji in zagovorniki, ki se imajo za vodilne, ne prekipevajo v ljubezni do nje.

Drugo voščilo je fatimsko.

V Brdih bomo 21. julija gostili kip fatimske Marije. Obisk pokriva 99-letnico dogajanj v Fatimi med 13. majem in 13. oktobrom 1917, sredi strahot prve svetovne vojne.

Marija se je prikazovala kot Kraljica miru trem fatimskih pastirjem Luciji, Frančišku in Jacinti ter jim napovedala dogodke, v katere smo vpleteni še danes. Državljani, se zdi, tega še ne vemo! Država še manj.

Marija je namreč spregovorila v času, ko so stopali na prizorišče Evrope in sveta zatiralski sistemi, ki so bili vsi trije usmerjeni naravnost proti Bogu, ščuvali so v spopad s krščanstvom, tlačili svobodo in dostojanstvo ljudi, podžigali medesebojno sovraštvo, opredeljevali notranje sovražnike ...

V Rusiji in drugih deželah je pred sto leti zavladal komunizem; par let za tem, z žariščem v Italiji, fašizem; deset let za fašizmom pa še nacizem.

Posamezne silnice teh treh sistemov so se razlezle po skoraj vsem svetu. V različnih gibanjih in okoljih živijo še danes in so še vedno grožnja svobodi in demokratičnim prvinam sodobne države.

Medtem je zavladalo potrošništvo, ki nas melje noč in dan v potrošnike in ziblje v prepričanju, da za problematičnost, ki se dogaja, mi nismo odgovorni, niti osebno, niti kolektivno.

Marija je fatimskim vidcem ponavljala, naj posredujejo vsem ljudem vabilo k razmisleku in molitvi, v prvi vrsti za svojo Domovino in Državo.

Ko prisluhnemo času in njegovim odmevom v življenju večine, začutimo ranljivost, neskladje, zamračenost ter usmerjenost v osebno lagodje namesto zazrtja k osebnim in skupnim blagrom, kjer so cilji.

Jubilej kliče hvaležnost in prošnjo za Domovino, hvala Bogu, da jo danes ureja Država, evropska in samostojna, ki pa še čaka na našo ljubezen.

Bog, blagoslovi Slovenijo! Državljane pa naj opogumlja, da jo bomo imeli radi.

Gašper Rudolf