Briški časnik številka 81, zima 2015

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

ŠTEVILKA 81 • LETNIK 20 • ZIMA 2015

Občina

20 let Briškega časnika Decembra smo praznovali 20 let Briškega časnika. Ob tej priložnosti smo vas povabili v vilo Vipolže, kjer smo preživeli prijeten večer. V tej številki pa vam podrobneje predstavljamo naš trimesečnik. Uvrščamo se med najstarejše lokalne časopise v Sloveniji in zapisali smo 20-letno kronologijo življenja v Brdih. Od prve številke, ko je bilo objavljenih okoli 20 člankov, pa do danes, ko objavljamo več kot 100 različnih člankov, lahko vidimo, da se Brda gospodarsko, turistično in kulturno razvijajo. V tem času smo predstavili že skoraj vsakega Brica in Briko. Poskrbeli smo, da prihajamo k vam v barvah, z lepo knjižno besedo, kar je v današnjih medijih že redkost. Upam, da nas boste še naprej radi brali, saj verjamemo, da nam najbolj seže v srce medij, ki poroča iz okolja, kjer živimo, in pripoveduje zgodbe ljudi, ki jih poznamo. Obljubljamo vam, da vas bomo še naprej o vsem obveščali, včasih tudi kritizirali, kajti dogodki, ki niso dokumentirani, se pozabijo, mi pa si želimo še naprej pisati briško zgodovino. Na naslovnici se je pred fotografski objektiv postavil uredniški odbor Briškega časnika z nastopajočimi in gosti.

Ob zaključku redakcije so v okviru Evropskega dneva turizma v Bruslju svečano podelili priznanje evropskim destinacijam odličnosti 2015, med njimi tudi slovenski destinaciji Brda. Več o tem v naslednji številki Briškega časnika.

Preden je šel Briški časnik v tisk, nas je nepričakovano zapustil dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Dobrovo, nekdanji svetnik v občinskem svetu, zgodovinar, publicist in naš dolgoletni sodelavec Peter Stres. Ohranili ga bomo v toplem spominu, v Briškem časniku bodo manjkali njegovi članki.

Pred nami so prazniki, preživite jih v dobri družbi. Leto 2016 naj vas obdari s srečo, zdravjem, umirjenostjo, sproščenostjo, srečo, modrostjo in iskrenimi prijatelji.

Vaša odgovorna urednica, Lucija Prinčič Terpin

Čestitka župana

Spoštovane občanke, spoštovani občani Brd, draga mladina!

Izteka se leto 2015. Ob takšni priložnosti se ljudje radi ozremo nazaj in ocenimo svoje aktivnosti in dogodke, ki so potekali v iztekajočem se letu. Kljub vse večjemu krčenju finančnih sredstev smo v proračunu izpeljali vse zastavljene cilje.

Ne bi vas moril s številkami in konkretnimi postavkami, izpostavil bi le tri dejstva, za katera osebno menim, da so za Brda dolgoročno zelo pomembna: • tudi letos nam je uspelo obnoviti dobrih 9 km primarnega oz. sekundarnega vodovodnega omrežja, in to kar na devetih lokacijah v Brdih. Pri izpeljavi teh del smo poskrbeli tudi za obnovo asfalta, podporne zidove in odvodnjavanje; • v tem letu smo uspeli prek Ministrstva za kulturo dokončati obnovo gradu Vipolže. Objekt je dobil potrebno opremo in tudi okolico so lepo uredili; • v največjo čast in zadovoljstvo pa si štejem, da so občina in posamezniki dobili kar nekaj laskavih državnih in mednarodnih priznanj na različnih področjih delovanja, in prav vsa pripomorejo k še večji prepoznavnosti Brd. B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen Kumar s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Kako v leto 2016?

Kljub kriznim časom in še vedno prisotni recesiji sem prepričan, da bomo z našo briško vztrajnostjo in pozitivno trmo uspešni tudi v letu 2016. Veliko prednost imamo, da živimo v čudoviti deželi, ki smo ji dodali slogan »Brda, dežela opojnih trenutkov«. Izkoristimo to danost, ki nam jo priznava vsak obiskovalec Brd. Izkoristimo naravno lepoto, te čudovite poglede z naših zelenih in sončnih gričkov, naravno in kulturno dediščino, predvsem pa naše briške lastnosti: delavnost, iznajdljivost, marljivost in poštenost. Za naše goste pa sta še kako pomembni naši prijaznost in pozitivnost.

Smo v prazničnem obdobju, zato naj mi bo dovoljeno, da vam zaželim vesel božič, čestitam ob državnem prazniku, v letu 2016 pa voščim obilo sreče, uspehov, optimizma, predvsem pa veliko zdravja.

Našemu Briškemu časniku in uredniškemu odboru čestitam za 20 let nadvse uspešnega, vestnega in korektnega obveščanja. S takšnim zagonom še v naslednjih 20 let! Župan Franc Mužič Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2700 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Zima 2015 / Briški časnik / 1

Občina

Vipolže

Župan Franc Mužič prejel zlato plaketo slovenskega združenja turističnih novinarjev

Briška pokrajina očarala predsednika FIJET World Briški župan Franc Mužič je svojemu naboru priznanj nedavno dodal novo. Društvo FIJET Slovenija, ki združuje turistične novinarje, mu je ob 50. obletnici delovanja podelilo zlato plaketo za razvoj in promocijo briškega turizma. Slovesnost je potekala v torek, 1. decembra, na Ljubljanskem gradu.

Dan po slovesnosti so si Brda ogledali predsednik slovenskega združenja FIJET Drago Bulc, podpredsednica hrvaškega združenja Karin Mimica, svoj peti obisk Slovenije pa je v Brdih sklenil tudi predsednik svetovnega združenja FIJET Tijani Haddad. »Iz Brd, ki so bila nekoč zapostavljena in nerazvita, je Mužič ustvaril resnično eno najbolj razvitih slovenskih regij.

Obenem pa je poskrbel tudi za dva zgodovinska objekta – Grad Dobrovo in Vilo Vipolže, pa tudi zato, ker je bil vedno prijazen do nas turističnih novinarjev,« je Drago Bulc, predsednik združenja FIJET Slovenija, nanizal razloge, zakaj si je briški župan prislužil zlato plaketo. Župan je visoke predstavnike združenja FIJET skupaj z direktorico občinske uprave Anito Manfreda in direktorico ZTKMŠ Brda Tino Novak Samec pričakal v vili Vipolže. Gostje so si z zanimanjem ogledali nedavno prenovljen renesančni dvorec, Drago Bulc pa je obenem že navrgel zamisli o srečanjih turističnih novinarjev v vili, pogovori pa so obenem stekli tudi o prenosu sedeža združenja FIJET v Brda. Zamisel naj bi konkretizirali v naslednjem letu ob podelitvi zlatega jabolka, najprestižnejše nagrade združenja turističnih novinarjev, mestu Ljubljana. »Briška pokrajina in narava sta fantastični. Ogledali smo si prenovljeno vilo Vipolže. Menim, da je zelo dober projekt, ker ohranja del slovenske kulturne dediščine. Zelo sem presunjen z delom, ki je bilo opravljeno. Nisem presenečen nad obnovo, saj sem bil seznanjen s trudom, ki ga Slovenija vlaga v ohranjanje kulturne dediščine, presenetila pa me je lepota briške pokrajine.

Pa tudi zrak in podnebje. Brda so mi zelo všeč,« je po ogledu vile povedal predsednik svetovnega združenja FIJET Tijani Haddad, ki je namignil, da bi Brda z veseljem ponovno obiskal. Dodal je: »Slovenija je zelo majhna država, vendar polna energije in človeških virov.« To pa je bil že drugi obisk Brd za podpredsednico združenja FIJET Hrvaška Karin Mimico: »Že pred skoraj osmimi leti so mi Brda ostala v zelo lepem spominu. Vaši proizvodi pa so na Hrvaškem zelo cenjeni.« Gostje so po ogledu vile obiskali tudi kmečki turizem Belica v Medani, druženje pa so sklenili v Vinski kleti Goriška brda. »Brda bodo s svojo pestro lokalno ponudbo pritegnila še veliko obiskovalcev. Veseli smo, da bomo k temu pripomogli tudi v združenju turističnih novinarjev,« je še zaključil Drago Bulc.

Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 2

Občina

10. seja Občine Brda

Prihaja nov izvajalec pomoči na domu Na desetem rednem srečanju briških svetnikov so govorili o ponovnem rebalansu proračuna in porabi presežka, ki ga je ustvaril javni zavod Ljudska univerza Nova Gorica, o iskanju novega izvajalca storitve socialnovarstvene storitve pomoči na domu, pa tudi o reorganizaciji goriškega Javnega sklada za malo gospodarstvo.

Kot je na seji pojasnila vršilka dolžnosti direktorice javnega sklada Tatjana Gregorčič, je reorganizacijo treba izvesti zaradi uskladitve delovanja sklada z veljavno zakonodajo. Mestna občina Nova Gorica namreč predlaga, da se skupaj z uskladitvijo zakona izvede profesionalizacijo javnega sklada. Delavci bi sicer ostali isti kot doslej, objavljen pa bi bil javni razpis za mesto direktorja, ki bi za sklad pripravil ustrezen poslovni načrt. Dejavnost sklada kljub spremembam statusa ostaja enaka: dodeljevanje ugodnih brezobrestnih posojil, izdajanje garancij, subvencioniranje obrestne mere za bančne kredite ter omogočanje spodbud v obliki nepovratnih sredstev.

Predlog je obravnavala tudi statutarno-pravna komisija. Predsednik komisije Oskar Kristančič je v imenu komisije podal pozitivno mnenje, obenem pa izrazil bojazen, da bi se v prihodnje namenjalo veliko preveč sredstev za samo delovanje sklada, manj pa za sofinanciranje malega gospodarstva. Zato je apeliral, naj pozornost namenjajo predvsem podjetnikom in obrtnikom.

Sklad malega gospodarstva mora postati nekaj več To je potrdil tudi župan Franc Mužič, ki je opozoril, da bi moral sklad odigrati širšo vlogo. »Pred nekaj leti nam je marsikaj zbežalo iz rok. MIP, A+A, Jogi, Primorje Ajdovščina so le nekateri,« je pri tem poudaril. Kot pravi, bi moral sklad pomagati pri reševanju utapljajočih se podjetij oziroma pri spodbujanju podjetij, da ustvarijo več. »Sklad mora postati nekaj več. Gotovo bo v prihodnosti to največji izziv,« je še zaključil. Ob tem

je svetnik Silvan Peršolja opozoril, da je občina še vedno brez Komisije za gospodarstvo, s katero bi tudi pripomogli k razvijanju novih delovnih mest v občini. Svetniki so nazadnje sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške.

Ravno tako je bila sprejeta ukinitev zaznambe javne infrastrukture na področju kulture pri nepremičnini Hiša kulture v Šmartnem. Kot je pojasnil vodja Oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije Dejan Rusjan je bil celoten objekt Hiše kulture, na parc. št. 1170, 1171 in 1172, vse k. o. Šmartno, v letu 2013 s Sklepom o določitvi javne infrastrukture na področju kulture št. 622-03/2013-02 z dne 24. september 2013 razglašen za javno infrastrukturo na področju kulture, kar je bil pogoj za sodelovanje v projektu »Javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo (JR-ESRR-2013)«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo. Ker do realizacije projekta ni prišlo, ni bilo več razloga, da ne bi omenjene zaznambe umaknili in tako realizirali dolgoletno željo tako prejšnjega kakor tudi sedanjega sestava Vaške skupnosti Šmartno o zamenjavi dela Hiše kulture s Slikarsko hišo.

Sledila je obravnava drugega rebalansa proračuna Občine Brda. Direktorica občinske uprave Anita Manfreda je svetnikom obrazložila, da je na predhodni javni dražbi nepremičnin v občinski lasti občini uspelo prodati le en solastniški delež. Nepremičnino so sicer prodali po skoraj dvojni ceni od izhodiščne. Oglaševali so na več spletnih portalih in medijih, vendar kljub temu ni bilo večjega povpraševanja. Interes pa je bil izražen glede nepremičnine na Vrhovlju pri Kožbani, kjer občina vidi potencialno možnost prodaje. Zato je občinska uprava predlagala sklep o znižanju sklicne cene za 15 odstotkov, ki so ga svetniki sprejeli, kot tudi drugi rebalans v letošnjem letu.

Center za socialno delo prekinil sodelovanje S prvim januarjem pa bo občina izbrala novega izvajalca socialnovarstvene storitve pomoči na domu. Občina Brda je sicer v letu 2009 s Centrom za socialno delo Nova Gorica sklenila pogodbo o

izvajanju in financiranju storitev pomoči družini na domu ter delovanju Centra za pomoč na domu Klas. Za koordinacijo in izvajanje pomoči na domu je bil zadolžen Center za socialno delo Nova Gorica, ki pa je letos spomladi briško občino z dopisom obvestil, da bo s 1. januarjem 2016 prenehal z izvajanjem socialnovarstvene storitve pomoči na domu, saj zaradi omejitev na zakonodajnem področju ne zmorejo več uspešno zagotavljati takega razvoja pomoči na domu, ki bi sledil potrebam na terenu, poleg tega pa storitve v celoti ne izvajajo redno zaposleni, pač pa tudi zaposleni za določen čas preko programa javnih del, kar povzroča nestalnost, nestabilnost in slabšo kakovost storitev zaradi stalnih prekinitev, menjav neposrednih izvajalcev na domovih uporabnikov zaposlenih, kar veča tudi stroške storitve. Z novim odlokom tako želi občina skladno z novo zakonodajo definirati organiziranost izvajanja javne službe socialnovarstvene storitve pomoči na domu, obliko izvajanja javne službe, upravičence, obseg in vrste storitev, način uveljavljanja pravice do pomoči na domu, določitev cene storitev ter oprostitve plačil storitve, vse na način, da se tudi po 1. januarju 2016 zagotovi kakovostno in strokovno izvajanje programa.

Predlog je obravnavala tudi Komisija za socialna vprašanja. Predsednica komisije Nadja Šfiligoj je svetnikom podala pozitivno mnenje, da predlog sledi potrebam uporabnikov in rednemu izvajanju storitve. Hkrati zagotavlja tudi strokovno izvajanje, vpogled v dokumentacijo in pa dopolnjevanje storitve. Ravno tako je pozitivno mnenje v imenu statutarno-pravne komisije izrazil Oskar Kristančič. Ob tem je svetnica Romana Velišček želela več informacij glede nakupa dveh avtomobilov za potrebe briških uporabnikov.

Vodja oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti Beti Kumar je pojasnila, da je občina namenila pet tisoč evrov za nakup enega avtomobila, drugega bi center za socialno delo zagotovil iz naslova presežka. Oba avtomobila bosta na voljo novemu izvajalcu. Do sklica seje sta zanimanje za izvajanje storitve izrazila dva zavoda.

Svetniki so nazadnje sprejeli načrt porabe presežka Javnega zavoda Ljudska univerza Nova Gorica. V študijskem letu 2015/2016 ga bodo skladno z zakonom namenili za materialne in vzdrževalne stroške univerze.

Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 3

Občina

Župan na obisku v Celovcu

Za poglabljanje sodelovanja v našem in avstrijskem prostoru Župan Občine Brda Franc Mužič se je konec novembra skupaj z županom Mestne občine Nova Gorica Matejem Arčonom in direktorjem Regijske razvojne agencije severne Primorske Črtomirjem Špacapanom mudil na obisku na avstrijskem Koroškem, kjer se je srečal s predstavniki Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje, predstavniki deželne vlade, županom Občine Beljak, konzulom RS v Celovcu in županjo Občine Celovec.

Namen obiska sta bila krepitev in iskanje novih priložnosti za sodelovanje, predvsem v luči nove evropske finančne perspektive in sredstev, ki jih bo Evropa v tem programskem obdobju namenila projektom med Slovenijo in Avstrijo. Člani slovenske delegacije so v okviru obiska izpostavili tako priložnosti za sodelovanje na področju spodbujanja in vzpostavljanja povezav med podjetji, razvojnimi in raziskovalnimi centri ter visokošolskim izobraževanjem kot tudi na področju varstva,

spodbujanja in razvoja kulturne in naravne dediščine ter varstva okolja in učinkovite rabe virov.

Srečanje s predstavniki posameznih institucij na avstrijskem Koroškem je bila tudi priložnost za utrjevanje starih in iskanje novih partnerstev, za črpanje evropskih sredstev in poglabljanje sodelovanja med institucijami ter posamezniki v našem in avstrijskem prostoru.

E. K.

11. seja Občine Brda

Proračun za leto 2016 najnižji v zadnjih letih Občinski svetniki so konec novembra na 11. redni seji obravnavali osnutek odloka o proračunu za naslednje leto. Ta je za skoraj dva milijona evrov nižji od predhodnega. Dan pred sejo so potekala tudi usklajevanja s posameznimi strankami, ki so poskrbele za tri dopolnitve. Zagotovili so deset tisoč evrov za subvencije stanovanjskih kreditov, nekaj čez 130 tisoč evrov bo namenjenih odkupu stanovanja v podružnični šoli Kojsko, sprejet pa je bil tudi predlog, da se sredstva, ki jih vaške skupnosti ne porabijo v tekočem letu, prenesejo v naslednje.

Zima 2015 / Briški časnik / 4

Kot je pojasnila vodja oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti Beti Kumar, gre znatno zmanjšanje proračunskih sredstev pripisati predvsem znižanju povprečnine, slabši kupni moči, zaradi katere se ljudje težje odločijo za nakup občinskega premoženja, pa tudi nedorečenosti o objavi razpisov za finančno perspektivno obdobje 2014–2020.

Sicer pa so nekatere posamezne postavke prerazporedili. Manj bo tudi denarja, namenjenega regresiranju prevoza v šolo.

V kratkem bo namreč pogodba s trenutnim izvajalcem potekla, zato bodo stekli pogovori o nižji ceni prevozov. Novosti proračuna za leto 2016 so sredstva, ki so namenjena delovanju Civilne zaščite in projektu kandidature za vpis Brd na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. Kot je na seji pojasnila direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, bodo sredstva namenjena raziskovanju, kaj se lahko zaščiti pod Unescovo okrilje. Začeli bodo z delovanjem in lobiranjem, da se Brda vpiše na seznam svetovne dediščine. »Pobuda je prišla z italijanske strani, zato smo v prednosti, saj imamo podporo iz Italije,« je pripomnil župan Franc Mužič. Bo pa računovodstvo ZTKMŠ vodil občinski uslužbenec. »Stroški zaposlitve so nižji, kot če računovodstvo vodi zunanji računovodski servis,« je pojasnil član

sveta ZTKMŠ, svetnik Kostja Jelinčič. Sicer pa so pozornost svetnikov prevzela povečana sredstva, namenjena delovanju ZTKMŠ. Direktorica je svetnikom pojasnila, da gre povečanje pripisati predvsem vzdrževanju in trženju Vile Vipolže. Najemnine ZTKMŠ ministrstvu ne plačuje, temveč odvede delež od prodanih storitev.

Na vprašanje svetnice Romane Velišček, kakšno je zanimanje za najem prostorov vile, je Tina Novak Samec odvrnila, da so oktobra, novembra in decembra v vili organizirani eno do dve prireditvi na teden, kar je nad pričakovanji. Ravno tako je veliko zanimanja za poročne obrede, kar pove podatek, da so za prihodnje leto že prejeli povpraševanja za vse sobote od maja do julija.

Svetniki so nazadnje potrdili seznam predlaganih sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča Nova Gorica. Proporcionalni delež sodnikov porotnikov, ki odpade na Občino Brda, je pet sodnikov porotnikov. Na podlagi prejetih predlogov društev in združenj je občina v okviru Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in nato občinskega sveta izdelala predlog kandidatur za sodišče, ki ga bo sodišče upoštevalo kot predlog občine.

Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in imenovanje se lahko ponovi.

Erika Koncut

Občina

Škofja Loka

18. srečanje z vinarji

Brici prisotni na vseh srečanjih Konec novembra se je župan Franc Mužič z nekaterimi vinarji in kraljico rebule in češenj odpravil v Škofjo Loko. Udeležili so se tradicionalnega srečanja z vinarji v središču Škofje Loke, na katerem Brici sodelujejo že vsa leta. Župan Franc Mužič se še vedno spominja prvega srečanja. V nagovoru je povedal, da so Brici takrat občutili pravo gorenjsko zimo. Ob letošnjem sončnem srečanju, ki ga je označil za polnoletnega, se je zahvalil organizatorjem, turističnemu društvu, Občini Škofja Loka in radiu Sora za neprekinjeno tradicijo srečevanja v tem lepem starem mestu. K prvemu druženju ga je pred leti povabil Rudi Zevnik z radia Sora, tudi član turističnega društva. Odtlej je bilo srečanje vsako leto, briškim vinarjem pa so se pridružili tudi vinarjih iz drugih slovenskih vinogradniških pokrajin.

L. P. T.

Vipolže

Državni svetniki v vili Vipolže

Prihajajo protokolarni dogodki V torek, 9. decembra, so si vilo Vipolže ogledali državni svetniki. Z obiskom vile so zaključili terensko sejo, na kateri so zasedali v šempetrskem Coroninijevem dvorcu.

Goste so pozdravili podžupan občine Brda Žarko Kodermac, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, ki je svetnikom tudi razkazala prenovljene prostore renesančnega dvorca. »Pred dvajsetimi leti smo se lokalno organizirali in ohranili Brda v skupni enotni občini, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Usmerili smo se v kmetijstvo in sadjarstvo, kasneje temu dodali še oljkarstvo in zaokrožili s turizmom. Dvajsetletni trud je vsekakor viden. V letošnjem letu še je zgodil še ta čudež – vila Vipolže. Obnova je trajala kar dve desetletji, dokazuje pa, da velja vztrajati in biti nadležen,« je svetnike pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Zaključil je z besedami: »Veseli smo slehernega gosta, še posebej teh, ki se vračate.« Temu je direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec dodala: »Vila je objekt, ki ga vsi Brici čutimo za svojega. Ne samo čutimo, tudi res je tako. Objekt uspešno upravljamo in mu dajemo dušo.« V dvorcu so se namreč od poletja zvrstili že številni dogodki, izpostavila pa je podelitev priznanj ob 20. obletnici Slovenske turistične organizacije, teden odprtih vrat z odprtjem vile, mednarodni simpozij o azbestnih boleznih, Gradnikove večere, obenem pa je Vila gostila tudi Urad za kohezijsko politiko. »Gre za veliko pridobitev, ne samo za Brda, ampak za širši regijski prostor,« je poudarila direktorica ZTKMŠ.

Državni svetniki so Vilo obiskali na pobudo primorskega kolega Tomaža Horvata. Državni svet ima letno namreč dve terenski seji, tokrat pa so se odločili obiskati šempetrsko občino, kjer so imeli sejo državnega sveta. Obisk so se odločili zaključiti z ogledom pridobitve za celotno Goriško, vile Vipolže. »Gre za izjemen projekt obnove s pomočjo evropskih sredstev, hkrati je tudi primer dobre prakse, po katerem se lahko zgledujemo v novi finančni perspektivi. Morebiti bo še kdo poprijel za podoben projekt in

dosegel primerno uspešen rezultat. Vila je v ponos tako Bricem kot Goričanom in širši Goriški,« je po ogledu dvorca povedal goriški svetnik Tomaž Horvat. »Želeli smo si ogledati prenovo vile, ki je čudovita in enkratna.

V svojem mandatu sem jo že večkrat obiskal, tako da sem obnovi sledil v različnih fazah, danes sem si jo lahko ogledal v zadnji fazi in dokončni podobi,« je pojasnil predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. »Vila me je zelo navdušila. Ko slediš celotni obnovi, opaziš, koliko dela in truda je potrebnih za takšno celovito obnovo. Veseli me, da se ta prostor polni z vsebino. Mislim, da je na tem področju treba še veliko narediti, vendar zasnove so že zelo dobre.« Glede možnosti protokolarnih dogodkov pa je dodal: »Povezati se je treba z Državnim protokolom, z Ministrstvom za kulturo in drugimi ministrstvi ter poskusiti na dolgi rok pripraviti protokolarne dogodke. V prid občini Brda je, da se nahaja na tromeji, ki omogoča bližino drugih držav in dežel.« Kot je še namignil, bodo državni svetniki v vili lahko zasedali že leta 2017.

Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 5

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ Brda

Januarja se snemanje Štorije nadaljuje Brda kmalu tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine V sklopu projekta La Fabbrica nel Paesaggio, ki so ga razpisali klubi Unesco iz Italije, se je letos za laskavi naslov najlepšega obnovljenega objekta potegovala dvajseterica najlepših zgradb iz vse Italije. Klub Unesco iz Vidma je kot največji potencial v ožji okolici predlagal Vilo Vipolže, ki se sicer ne nahaja na italijanskem ozemlju, temveč na samem obrobju slovenskih Brd. Unescova komisija v sestavi predsednice Evropskega združenja klubov Unesco Daniele Popescu in predsednice italijanskega združenja klubov Unesco Marie Paole Azzario je briški lepotici podelila mednarodno priznanje za najlepši obnovljeni kulturni spomenik, ki je bil dlje časa zapuščen, neuporaben in v zelo slabem stanju, sedaj pa žari v vsej svoji lepoti. Odgovorni konzervator pri obnovitvenih delih kulturnega spomenika Vila Vipolže je bil arhitekt Mitja Mozetič.

Brda in Vila Vipolže so se v italijanskem mestu Foligno v soboto, 24. oktobra, vpisali v Unescovo knjigo lepot, na kar smo Brici zelo ponosni.

V sklopu zahvalnega dne ob prazniku sv. Martina, ki ga organizira občina Dolegna del Collio (Italija), je bila v torek, 11. novembra, tudi podelitev nagrad »Foglia d'oro«. Letos jo je prejela Občina Brda skupaj z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Uradom za Unesco. S tem priznanjem so se naša občina in pristojne slovenske institucije, ki bdijo nad Unescovo dediščino, dodatno zavezale, da bodo skupaj z drugimi petimi italijanskimi občinami Collia in pristojnimi italijanskimi institucijami briško pokrajino pripeljale do nominacije kot območja izjemne univerzalne vrednosti, celovitosti in avtentičnosti in s tem do vpisa na Seznam svetovne dediščine Unesca. Pot je vsekakor še zelo dolga, vendar nam briške trme in vztrajnosti nikakor ne primanjkuje, ker v projekt srčno verjamemo.

Druga seja Odbora za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike

Na svoji drugi redni seji se je v torek, 10. novembra, v Vili Vipolže sestal 100-članski Odbor za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Člani odbora so se seznanili z normativnim okvirjem za dejanski Zima 2015 / Briški časnik / 6

začetek izvajanja programskega obdobja 2014–2020 in z objavo prvih razpisov ter podrobnostmi na sistemski ravni. Predstavljeni so bili aktivnosti na področju predhodnih pogojenosti, slovenske strategije pametne specializacije ter potrjen načrt vrednotenja izvajanja Operativnega programa evropske kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2014–2020. Članom so bile predstavljene tudi aktivnosti na področju komuniciranja, makroregijske strategije EU in teritorialnega sodelovanja. Prisotni na seji so se seznanili tudi z nekaterimi projekti s področja socialnih inovacij za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela, ki so bili sofinancirani iz sredstev Evropskega socialnega sklada v obdobju 2007–2013.

Naša briška lepotica postaja vedno bolj priljubljena in seveda tudi zanimiva za srečanja in obiske višjih funkcionarjev na nacionalni ravni. Brezhibno tehnično opremljena konferenčna dvorana, čarobnost in mogočnost beneških soban v kombinaciji s prečudovito briško kuliso ne pusti ravnodušnih niti še tako zahtevnih gostov. Po zaključku seje so si prisotni ogledali celoten objekt in bili nad njim več kot navdušeni.

Občina

Zabava ob zaključku snemanja druge sezone nanizanke Ena žlahtna štorija

V Vili Vipolže je v nedeljo, 15. novembra, Planet TV priredil zabavo ob zaključku snemanja druge sezone serije Ena žlahtna štorija. Na še eno zelo uspešno sezono te slovenske romantične komedije so v kleti Vile Vipolže nazdravili tako igralci in celotna produkcijska ekipa kot tudi vsi Brici, ki so kakor koli pripomogli pri snemanju. Pri uspešnem razpletu te naše »štorije« pa ima vmes prste tudi briški župan, ki je simpatične igralce že nekoliko posvojil, neutrudljivo ekipo pa

tudi bodri in jo podpira. Še kako dobro se zaveda promocije naše deželice, ki jo priljubljena nanizanka doprinaša že drugo sezono. Župan Franc Mužič je skupaj s predstavniki občine Brda in ZTKMŠ Brda ter igralci zarezal v sladko torto, ob tem pa so se že pojavljale nove hudomušne zamisli za nepredvidljive štorije v novi sezoni. Po krajšem oddihu se ekipa Ene žlahtne štorije januarja spet vrača v Brda, ko bodo pričeli s snemanjem tretje sezone.

Fotografski tečaj v Vili Vipolže V soboto, 28. novembra, je Rotary klub Nova Gorica v Vili Vipolže priredil celodnevni fotografski natečaj in delavnico »Foto for friendship« pod mentorstvom priznanega fotografa Valentina Casarse. Udeleženci so šklocali na temo vrednot prijateljstva in pomoči, najboljše slike, ki so bile izbrane, pa se bodo tržile na spletnem portalu iStock. Izkupiček bo Rotary klub Nova Gorica namenil skladu PolioPlus za reševanje problema neozdravljive bolezni poliomielitis. Dogodek je vilo promocijsko povzpel v mednarodni vrtinec, kajti zelo glasna vsebina dogodka kot tudi kraj dogodka sta bila predstavljena v raznih medijih, na socialnih omrežjih Rotary kluba, omrežjih drugih sodelujočih sponzorjev, Rotary zvezi Slovenije in Rotary International.

Mateja Drnovšček Foto Andrej Colja Zima 2015 / Briški časnik / 7

Občina

Vipolže

Poročilo o delovanju vile

Od julija do danes Občina Brda ter Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda sta 17. julija podpisala pogodbo o upravljanju Vile Vipolže. Od tedaj smo začeli intenzivno sodelovati z najvišjimi državnimi predstavniki in posameznimi institucijami z vidika pozicioniranja tega pomembnega središča v slovenskem prostoru. Med najpomembnejšimi bi izpostavili sodelovanje z Ministrstvom za kulturo, Uradom vlade za Slovence v zamejstvu ter Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Prve dogodke smo v vili gostili v drugi polovici avgusta, nekaj se jih je zvrstilo septembra, kar osem večjih in odmevnejših pa smo organizirali v oktobru. Vila Vipolže je kot uradni objekt za sklepanje zakonskih zvez oktobra in novembra gostila tudi poročne pare. V Gradnikovi sobi, ki je tudi namenjen sklepanju zakonskih zvez, se je poročilo že pet parov. V vili smo v otvoritvenem tednu odprli tudi dve razstavi, in sicer stalno razstavo o zgodovini vile »Vila Vipolže od prve omembe do danes« ter začasno razstavo o aleksandrinkah »Zgodbe iz baula«.

Od uradnega odprtja objekta, ki je bilo 22. oktobra, smo vrata vile na stežaj odprli širši javnosti. Vilo in obe razstavi si lahko obiskovalci ogledajo vsak dan v tednu, razen 1. novembra, 25. decembra in 1. januarja.

Do konca novembra smo v Vili Vipolže zabeležili 27 aktivnosti, in sicer pet civilnoporočnih obredov, eno poročno slavje, en otroški program (predstava Maček Muri), sedem kulturnih dogodkov (Jazz & Wine festival, Upol Solo Camp, koncerti, gledališke predstave), en izobraževalni dogodek (tečaj fotografije – Rotary klub Nova Gorica), en »team building« dogodek (Teambuilding lab), šest zabavnih dogodkov (Lesizza, Nova KBM, Hofer, Planet TV, STO, otvoritveni dogodki) ter pet konferenc/ simpozijev (NIJZ, ZVKDS, Pfizer, Urad Vlade za kohezijsko politiko, Sv. križ). V tem obdobju smo v vili zabeležili tudi precejšnje število sestankov manjših zasedb.

Na omenjenih dogodkih smo v Vili Vipolže zabeležili okrog štiri tisoč obiskovalcev, med uradnimi urami pa si jo je ogledalo še okrog tisoč ljudi. Tako smo v Vili Vipolže v obdobju od avgusta do konca novembra zabeležili skupno skoraj pet tisoč obiskovalcev.

Decembra smo imeli na programu kar 13 dogodkov, in sicer:

Vipolže

Snemanje oddaje Z vrta na mizo

Kulinarične dobrote s pridihom Brd V sredo, 2. decembra, je pred Vilo Vipolže pozornost mimoidočih prevzela trojica fantov medijske hiše RTV Slovenija, ki pripravlja oddajo Z vrta na mizo. Katere dobrote je tokrat pripravil Primož Dolničar, smo lahko na malih ekranih spremljali v soboto, 12. decembra.

Tekst in foto Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 8

sestanek (GIZ, RRA), poročni obred, tri konference (Združenje slovenskih stečajnih upraviteljev, Združenje dermatovenerologov), tri kulturne dogodke (premiera filma Terra Magica, koncert Pihalnega orkestra, gledališka skupina IDAS), štiri zabavne dogodke (novoletne zabave, silvestrovanje), eno sejo in tri oglede večjih skupin. Obiskalo nas je okoli 1500 ljudi.

Tudi za leto 2016 imamo v Vili Vipolže nekaj napovedanih dogodkov. Opaziti je precejšnje zanimanje za poročne obrede in poročna slavja. Prvi poročni obred se bo zgodil že 16. januarja. Februarja gostimo razstavo Tomaža Perka, operni koncert, valentinov koncert, dogodek Kultura brez meja. Marca in aprila bo v vili potekalo mednarodno tekmovanje Svirel. Prav tako se nam obeta nekaj večjih srečanj in konferenc v spomladanskem času. Čez leto pa bomo v vili zagotovili tudi pester kulturni program.

Za Brda in Vilo Vipolže pa je leto 2015 pomembno tudi zaradi prejetega priznanja v sklopu projekta La Fabbrica nel Paesaggio, ki so ga razpisali klubi Unesco iz Italije. Letos se je za laskavi naslov najlepšega obnovljenega objekta potegovala dvajseterica najlepših zgradb iz vse Italije. Kluba Unesco iz Gorice in Vidma sta kot največji potencial v ožji okolici predlagala Vilo Vipolže, ki se sicer ne nahaja na italijanskem ozemlju, temveč na samem obrobju slovenskih Brd. Unescova komisija v sestavi predsednice Evropskega združenja klubov Unesco Daniele Popescu in predsednice italijanskega združenja klubov Unesco Marie Paole Azzario je briški lepotici podelila mednarodno priznanje za najlepši obnovljeni kulturni spomenik, ki je bil dlje časa zapuščen, neuporaben in v zelo slabem stanju, sedaj pa žari v vsej svoji lepoti.

Aljaž Filej

Občina

Pogovor

Tomaž Grubar, ustvarjalec Ene žlahtne štorije

Od Bricev se učimo Katera »žlahta« ni po svoje že doživela zapletov iz romantične komedije Ena žlahtna štorija?

Zavist, pohlep, pa tudi ljubezen in pomoč v sili.

Vsa ta čustva privrejo na dan v zgodbi, ki se dogaja prav v Brdih in zaradi katere je pokrajina postala še bolj priljubljena in prepoznavna.

Serija je osvojila srca Slovencev, saj si je najbolj gledano epizodo ogledalo kar 85 tisoč ljudi.

Ob koncu snemanja druge in v pričakovanju tretje sezone smo se pogovarjali s Tomažem Grubarjem iz Produkcijske hiše Mangart, enim od ustvarjalcev Ene žlahtne štorije.

Ena žlahtna štorija je zgodba o dedovanju. Prva sezona se je pričela s smrtjo mame Tonke Špacapan, ki je bogato posest (Gredič in vinograde) v oporoki obljubila tisti od štirih hčera, ki se bo prva poročila – po možnosti z domačinom, ki bo voljan prevzeti priimek njene hčere. V nasprotnem primeru posestvo po smrti očeta Berta pripade cerkvi. Zaplet je ponudil nešteto iztočnic za hudomušen, kdaj pa tudi dramatičen razplet, kar je gledalce vseh starosti naravnost prikovalo na ekrane, saj serija dosega kar 23-odstotno gledanost v starostni skupini od 18 do 54 let. Na sporedu je trikrat na teden po 45 minut, zato jo mnogi imenujejo kar slovenska telenovela.

Gre za markanten produkcijski projekt, saj jo ustvarjajo trije avtorji, trije scenaristi, trije režiserji, trije pisci dialogov. Ko ne snemajo v Brdih, delajo v največjem slovenskem filmskem studiu na več kot 1400 kvadratnih metrih, ki je opremljen z vinsko kletjo, jedilnico, kuhinjo, spalnicami, spovednico in celo edino premično mrliško vežico pri nas. Več kot 90 ljudi dela pri zgodbi o vdovcu Bertu, ki se po smrti žene Tonke ukvarja z njeno oporoko in svojimi štirimi hčerami ter njihovimi potencialnimi zeti in lokalnim župnikom.

Od prve napisane črke do prvega predvajanja je minilo manj kot štiri mesece. Od podobnih dosedanjih produkcij ta izstopa tudi po tem, da gre v celoti za slovensko zasnovo. So ob odlični avtorski, igralski in produkcijski ekipi morda tudi Brda in Brici odigrali vlogo pri uspehu serije? Tomaža Grubarja, enega od ustvarjalcev, smo vprašali, kakšno.

Zakaj ste se odločili za snemanje v Brdih?

Bilo je več razlogov. Prvi je bil gotovo tudi ta, da smo snemanja začeli sredi zime in zato zgodbe nismo hoteli postaviti v kraje, kjer je lahko ogromno snega. Iz tega naslova so nam ostale tri ali štiri regije. Vipavska dolina, Kras, slovenska Istra in Brda. Po oddaljenosti od Ljubljane, od koder je večina kadra, bi bila najboljša Vipavska dolina, a tam smo se bali premočne burje. Kras je odpadel iz enakega razloga. V tekmovanju med Brdi in Primorjem pa smo izbrali Brda zaradi manjše izpostavljenosti – predvsem v poletnih mesecih – in zaradi svoje pravljičnosti v naravi in ljudeh. In odločili smo se še kako prav.

Kako doživljate Brda? Ste mogoče tudi v Brdih dobili kdaj navdih za kakšen zaplet? Predvidevam da ste, zato me zanima, kakšen?

Brda z ravnokar omenjeno pravljičnostjo predstavljajo velik navdih. Pa govorica, melodija govorice, lingvistika tega bisera Slovenije nam znova in znova vsiljujejo šegavost, odprtost, začinjenost

Tomaž Grubar

zgodbe in dogajanja med akterji. Sam osebno Brda razumem kot resno in urejeno družbo in zemljo, ki pa ne dovoli novim časom, da popolnoma vstopijo vanjo. Ohranja svoj pridih nekdanjih časov, ko so ljudje še imeli čas za svoj mir, čas za soljudi, čas za užitek po napornem in dobro opravljenem delu.

Kako doživljate Brice, kako bi opisali Brice skozi oči Štorije?

Brici so prijetna mešanica morja na obzorju, ravnic, gričev in visokih gora v ozadju. Vsega imajo po malem. V čustvenem aspektu pa so ponosni, nabriti, šegavi in samosvoji ljudje. Zelo dobro bi bilo, ko bi to držo, ta kulturni kontekst, osvojila tudi preostala Slovenija. Ne vem, če sem dobro razložil, ampak Brice cenim, ker se ob kakovostno pridelanem vinu ne nalivajo, ampak uživajo v svojem pridelku. Ker zapojejo raje ubrano kot preglasno ... Neka naravna Aristotelova sredinskost veje iz njih. Ne da bi se je zavedali.

V Štoriji so igrali tudi nekateri Brici, kakšni igralci so?

Nam so zelo dragoceni. Veste, zgodba bi bila verjetno najbolj avtohtona, ko bi res vse vloge odigrali domačini. A to žal ne gre. Tistih nekaj, ki so izrazili željo po sodelovanju z manjšimi vlogami, pa smo res z veseljem sprejeli medse. In tako bo tudi v prihodnje. Saj vsak še globlji stik z domačini pravzaprav predstavlja ustvarjalcem in igralcem, vsem, ki sodelujemo, šolanje in dodatno izobraževanje. Ko smo bili na prvem sestanku v Brdih, sem rekel, da smo prišli v Brda zato, da se mi učimo od Bricev. In nikakor, da pridrvimo tja kot ošabni Ljubljančani in se šopirimo s svojo ljubljanščino in »presranostjo«. Velik uspeh Štorije je gotovo skrit tudi v ponižnem spoštovanju teh krajev, domačih ljudi in njihovih navad s strani vse ekipe. Mi smo se v Brda prišli učit in se čudit tej prekrasni pokrajini in njenim ljudem.

Nam lahko kaj namignete, kakšni so načrti za naslednjo sezono?

Ostati dobri in postati še boljši. In predvsem še naprej dokazovati Sloveniji in svetu, da je domača in avtohtona zgodba vedno tisočkrat več vredna kot tuja, kupljena, adaptirana ali celo na silo vsiljena.

Marjana Simčič Humar Zima 2015 / Briški časnik / 9

Občina

Barban, Hrvaška

Briška delegacija na slavnostni seji občine Barban

Brici utrjujejo prijateljske vezi s Hrvati V petek, 4. decembra, so se podžupan Žarko Kodermac, občinska svetnica Lilijana Kastelic in direktorica občinske uprave Anita Manfreda v imenu Občine Brda udeležili slavnostne seje hrvaške občine Barban in prenesli čestitke.

Dolgoletne prijateljske vezi med občinama so bile dodatno utrjene 11. maja 2013, ko sta briški župan Franc Mužič in župan občine Barban Denis Kontošić podpisala Listino o pobratenju. Boter pobratenja je bil župan občine Matulji Mario Ćiković.

O občini Barban Občina Barban se s skoraj 2.800 prebivalci nahaja na jugovzhodu istrskega polotoka. Razprostira se na 94,1 km2 in zajema 73 vasi in zaselkov. Ustanovljena je bila v začetku leta 1993, do tedaj pa je bila del občine Pulj. Občinski praznik obeležuje na dan svetega Nikolaja (6. decembra).

Podobno kot občina Brda se lahko pohvali z naravno in kulturno dediščino, s katero privablja številne turiste. Zadnje desetletje je veliko vložila v razvoj turizma. V skoraj sleherni vasi so obnovili ali zgradili turistične kapacitete. V nekaterih naseljih število postelj že presega število domačinov.

Erika Koncut Foto Anita Manfreda

Dobrovo

Ločevanje embalaže za vinarje

Dodatni zabojniki za zbiranje večjih kosov embalaže Na Dobrovem (pod gostilno) že vrsto let obratuje zbirni center, ki je v celoti namenjen občanom in nekaterim pravnim osebam. Ti lahko brezplačno oddajajo različno embalažo. V naslednjem mesecu bomo nastavili dodatne zabojnike za ločevanje večjih kosov embalaže, ki nastaja zaradi opravljanja dejavnosti vinarstva.

Poleg že obstoječih zabojnikov za odpadno embalažo bomo dodatno nastavili še večje posode za zbiranje: • papirne in kartonske embalaže (kartoni, papir, kartonske škatle ...), • plastične embalaže (plastični sodi, folija, gajbice …), • steklene embalaže (steklenice, posode …).

Strogo prepovedano je kurjenje tovrstnih odpadkov, ki zaradi nepravilnega izgorevanja povzročajo emisije strupenih plinov v ozračje. Prepovedano je odlaganje v naravi, ker s tem prihaja do onesnaženja vodotokov, podtalnic in zemljine na mestu odlaganja.

Oddaja odpadkov je mogoča le v času delovanja zbirnega centra.

Prepovedano je odlaganje ob ograji zunaj zbirnega centra. Zbirni center je odprt ob torkih od 10. do 12. ure, ob četrtkih od 14.30 Zima 2015 / Briški časnik / 10

do 18. ure ter ob sobotah od 7. do 10. ure (ob praznikih in nedeljah je zbirni center zaprt).

Komunala Nova Gorica

Občina

Koledar dogodkov

Občina Brda

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Informacije zbrala: Mateja Mavrič Sobota, 26. 12., ob 18. uri Viteška dvorana, Grad Dobrovo

Božično-novoletni koncert: Kvintet Kvartin z gostjami – Kvintetom Anike Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel.: 031 544 474

Nedelja, 27. 12., ob 17. uri Šmartno

Božično-novoletni koncert: Quercus Quintet z gosti Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel.: 031 544 474

Nedelja, 3. 1. 2016, ob 17. uri Kozana

Božično-novoletni koncert: Nonet Brda in Vokalna skupina Vinika z gosti Informacije: ZKD Brda, Nataša Jakopič, tel.: 031 544 474

Nedelja, 10. 1. 2016

Pohod v Dražgoše Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sreda, 13. 1. 2016, ob 19. uri Kulturni dom Nova Gorica

Dobrodelna predstava: Po babje Informacije: Lions Klub Dobrovo, Hedvika Jelinčič, tel.: 041 664 204, e-naslov: hedvika.jelincic@siol.net

Sobota, 30. 1. 2016, ob 19. uri Viteška dvorana, Grad Dobrovo

Nastop učencev Godbeniške šole pihalnega orkestra Brda in Mladinskega pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel.: 041 840 993, www.po-brda.si

Nedelja, 24. 1. 2016

12. pohod Vrhovlje–Plave–Korada Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Ponedeljek, 8. 2. 2016

Zimski pohod na Čaven Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 27. 2. 2016 Vila Vipolže

Kultura brez meja Informacije: ZTKMŠ Brda, tel.: 05 395 95 95

Nedelja, 28. 2. 2016

Pohod na Poldanovec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 6. 3. 2016

100 žensk na Planik Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 13. 3. 2016

Pohod na Trstelj Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Ponedeljek, 28. 3. 2016

Pohod Čarni varh – Benečija Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

30. 3.–10. 4. 2016 različne lokacije

Festival Svirel – 8. mednarodno glasbeno tekmovanje Informacije: ZTKMŠ Brda, tel.: 05 395 95 95

Sobota, 2. 4. 2016

Pohod Valentina Staniča Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si Spremljajte tudi informacije na plakatih ter na www.brda.si.

Izpostava Dobrovo Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo; ☎: 05/395 95 30, 7: 05/395 95 31

☎

e-pošta

Marta Srebrnič, dipl. inž. agr. in hort. vodja izpostave

041/772 475 05/395 95 30

marta.srebrnic@go.kgzs.si

Matjaž Prinčič, dipl. inž. agr. in hort.

05/395 95 31

matjaz.princic@go.kgzs.si

Svetovalec/ka

Oddelek za kmetijsko svetovanje KGZS – izpostava Dobrovo Torek, 19. januarja 2016, ob 8. uri, Dobrovo, dvorana Vinske Kleti Goriška brda Mojca Mavrič Štrukelj: Zakaj moramo gnojiti vinograde Dr. Ivan Žežlina: Varstvo vinske trte Četrtek, 21. januarja 2016, ob 8. uri, Dobrovo, dvorana Vinske Kleti Goriška brda Dr. Nikita Fajt, Erika Komel: Novosti v sortimentu koščičarjev Dr. Ivan Žežlina, Mojca Rot: Varstvo sadnega drevja Četrtek, 11. februarja 2016, ob 13. uri, Šmartno, Hiša kulture Irena Vrhovnik: Ukrepi za večji in kakovostnejši pridelek oljk Torek, 15. marca 2016, ob 10. uri, Kozana – Martinjak, zbirališče pri Agrariji Dobrovo Irena Vrhovnik: Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj – prikaz rezi oljk Zbiramo prijave za izvedbo delavnice »Predstavitev razpisov iz PRP 2014–2020«. Izvedba bo predvidoma konec februarja oz. marca 2016.

Tel. za prijavo je 05 39 59 531.

Zima 2015 / Briški časnik / 11

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

20 let Briškega časnika

20 let Briškega časnika

Pogovor z županom

Kako in zakaj je nastal Briški časnik

V uredniškem odboru se kažeta briška vztrajnost in trma

Trimesečnik/

Ob 20. obletnici izhajanja Briškega časnika smo se pogovarjali s takratnim in aktualnim županom Občine Brda Francem Mužičem.

Kako se spominjate nastanka Briškega časnika? Kdo je bil tisti, ki je prvi dal pobudo zanj?

Pobuda je prišla z moje strani, saj se mi je zdelo potrebno in smiselno, da so vsi občani seznanjeni s programi in idejami Občine Brda. Zagotovo smo imeli že na samem začetku srečno roko pri sestavi uredniškega odbora, ki je sprejel to odgovorno nalogo, da bo vsake tri mesece pripravil in uredil briško glasilo. Obenem pa so ljudje to dobro predstavljeno vsebino zelo lepo sprejeli. Danes ima malokatera občina tako dobro zasnovan in pripravljen časopis. Čeprav je občina ustanovitelj, poudarjam, da časopis ne sme biti neko »trobilo« občinske uprave, temveč objektiven, strokoven informator, ki poroča o aktivnostih občine in občanov.

Ste se že na samem začetku odločili za takšno izdajo časopisa, kot jo imamo še danes?

Sprva smo razmišljali, da bi časopis izhajal v klasični obliki, ki bi bila tudi cenejša. Kmalu pa smo se raje odločili za obliko, ki jo ima časopis še danes, in verjamem, da je ta za branje veliko prijetnejša in bolj smiselna. Odločili smo se tudi, da bo časopis izhajal vsake tri mesece. Pojavili so se sicer predlogi o mesečni izdaji, vendar bi bila ta predraga in predvsem preobremenjujoča za novinarje in uredniški odbor. So pa zato številke kar obsežne, saj je dogajanja veliko. Želeli smo se omejiti na 40 strani časopisa ob vsaki izdaji, vendar se je vsebina zaradi številnih dogodkov, ki jih je treba zabeležiti, kar obsežno povečala. Takoj na začetku smo se tudi odločili, da mora Briški časnik brezplačno dobiti vsako gospodinjstvo.

Bilo je pozno jeseni, novembra leta 1995, ko je v poštne nabiralnike vsakega gospodinjstva v Brdih prispela prva številka časopisa, ki ga v tem trenutku držite v rokah in prebirate.

Zanimivo je, da izbira imena – v nasprotju s splošno znanim dejstvom, da so najpreprostejše stvari vedno najzahtevnejše – sploh ni bila nobena težava. Idejo za ime Briški časnik je predlagal Zmago Šfiligoj, vendar je bila v ta proces vključena tudi briška javnost. Na uredništvo je iz OŠ Dobrovo prišel 101 listek s predlogi in kar 10 % vseh je ime Briški časnik potrjevalo.

Briški časnik je bil že na začetku osnovan kot trimesečnik/četrtletnik, ki naj bi izhajal enkrat v vsakem letnem času. Župan Franc Mužič in tedanji občinski svet so se že na začetku ustanovitve Občine Brda z veliko mero odgovornosti zavedali pomena zapisovanja informacij o vsem, kar se dogaja v občinski upravi in v Brdih. Zasnovan je bil kot informativno glasilo, v katerem bodo občani našli izčrpne informacije o delu občinskega sveta in uprave, o najpomembnejših pobudah, odlokih in sklepih ter spremljali najrazličnejše dogodke, razvoj gospodarstva in kulturo. Vizija Briškega časnika je bila postati ogledalo občine in življenja v Brdih, vse zapisano pa bi ostalo v občinskih arhivih zanamcem, po čemer bodo prav gotovo posegali tudi marsikateri zgodovinarji, šolarji in drugi.

Briški časnik prispe v vsako briško gospodinjstvo. Gre tudi dlje? Že ob ustanovitvi smo se odločili, da mora Briški časnik dobiti vsako gospodinjstvo v občini. Kar hitro pa se nam je zdelo smiselno, da ga dobijo tudi vsi drugi Brici, ki živijo zunaj Brd in Slovenije. Tako je danes dostopen vsem izseljencem in ga prebirajo celo v Južni in Severni Ameriki, Avstraliji in še kje. S terena pogosto dobivam informacije, da je časopis zelo dobro sprejet, in ni ga zdomca, ki ga ne bi bral in ki ne bi bil nad njim navdušen. Ob tem moram poudariti, da je uredniški odbor vedno izbiral zelo dobre tematike trimesečja. Čar tega časopisa je tudi, da v strnjenih člankih in prispevkih združuje različne tematike in s tem pokriva vsa področja briškega življenja in dogajanja. Poleg tega poroča tudi o vseh občinskih aktivnostih v tujini, ki jih izpeljujemo s prijateljskimi in pobratenimi občinami. Prav je, da so Brici seznanjeni s temi pomembnimi detajli.

Časnik se je razvijal vzporedno z občino

Kakšne želje izrekate Briškemu časniku ob njegovem jubileju?

Mislim, da je smiselno nadaljevati v tem slogu. Uredniški odbor in novinarji se trudijo za uspešno in korektno poročanje. Tudi oblikovanje in kakovost papirja sta dosegla svoj nivo, ki nam ga priznavajo celo strokovnjaki. Smo ena od občin, ki brez prekinitve izdaja svoj časopis, in na to sem zelo ponosen. V uredniškem odboru se kažeta briška vztrajnost in trma in verjamem, da bo tudi v prihodnje nadaljeval s tem pozitivnim poslanstvom. Kot rad rečem, smelo in korajžno naprej!

Andreja Benedetič

Razvoj Briškega časnika je bil v dvajsetih letih obstoja zelo zanimiv in razgiban. Lahko rečemo, da se je razvijal in oblikoval vzporedno z občino. Tako kot novonastala občina, ki se je na začetku spopadala z izzivi, je bil v svojih začetkih skromen v črno-belem formatu in droben na štiriindvajsetih straneh, sčasoma pa se je razvil v enega najbolj dodelanih občinskih glasil v Sloveniji.

Danes ga odlikujejo raznolika in pestra vsebina na skoraj osemdesetih barvnih straneh, moderna zasnova in visoko kakovosten papir. V svoji 20-letni zgodovini je imel le dva odgovorna urednika – Mitjo Blažiča in Lucijo Prinčič Terpin (od maja 1998), ki je na tem položaju še danes. Ekipa, ki ustvarja Briški časnik,

Zima 2015 / Briški časnik / 12

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

ter kaj je dosegel

četrtletnik, ki razveseljuje

je bila vedno zelo raznolika. Ustvarjamo ga ljudje različnih profilov in zanimanj, tako da vsak od nas da v vsebino del sebe.

Trenutno ekipa šteje približno 20 stalnih ustvarjalcev. Vse članke jezikovno pregleda budno oko lektorice Petre Koršič.

Skrbno izbrane rubrike Časnik je bil v prvi številki, ki je izšla pozimi 1995, razdeljen na 13 rubrik – začel se je z županovim pozdravom, sledili so uvodnik, novice iz občine, kjer sta bila predstavljena delovanje občinskega sveta ter prostorski načrt Brda 1995, sledile so rubrike Dogodki, Gospodarstvo, Vrtec in Šola, Preteklost, Kultura, Mnenja, Šport, Busklce, Nasveti in za zaključek božično voščilo. Sčasoma so bile uvedene nove rubrike, kot jih poznamo še danes, nekatere so se pojavljale občasno, nekatere pa so žal utonile v pozabo. Tako je bila v 3. številki uvedena Tema trimesečja, na katero je vedno vsebinsko vezana fotografija na naslovnici časnika, ki jo skrbno izbere tehnična urednica Vanda Colja, posname pa fotograf Andrej Colja. V 11. številki sta bili uvedeni rubriki Nekoč in danes ter Oidij (zabavne slike iz vsakdanjega življenja), ki se je kasneje preimenoval v Briške cvetke, v 16. številki pa Slovenija in Evropska unija (EU), ki se ni ohranila, saj je izpolnila svoj namen, ko je Slovenija vstopila v EU. 18. številka je prinesla novo rubriko Kmetijski nasveti, ki se je kasneje preimenovala v Kmetijstvo. Nekaj časa je izhajala rubrika Naša vas, v kateri smo opisovali briške vasi.

Dopolnili smo jo z zgodbo v narečju ozi-

roma vaški domači govorici v fonetičnem zapisu, za katerega je poskrbela dr. Danila Zuljan Kumar, kar je redkost v lokalnih časopisih. Rubrika Občina se je sčasoma vsebinsko bogatila in širila, predvsem pa se je v zadnjih 10 letih dokončno izoblikovala – poročanja s sej občinskega sveta so bila vedno bolj obširna in vsebinsko raznolika, uvedeni so bili novi sklopi, kot so Investicije v občini, razni dogodki, svoj prostor za informiranje pa je dobil tudi Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda. Zadnjih pet let rubrika Občina malodane »poka po šivih«, saj je občina izpeljala veliko uspešnih projektov, ki so terjali oz. še terjajo posebno pozornost. Ohranile so se rubrike Dogodki, Šola in vrtec, Šport, Gospodarstvo (kjer je dobila prostor tudi Vinska klet), Kultura/Busklce, Nagradna križanka in Misel, naštetim pa se je pridružila še rubrika Čestitke, ki predstavlja 90-letne Brice.

Kar nekaj decembrskih številk je bilo dopolnjenih s stenskim koledarjem v velikosti formata A3 kot novoletno darilo občanom.

Briški časnik v številkah V dvajsetih letih se je v Brdih marsikaj pripetilo in ustvarjalci Briškega časnika so zelo podrobno spremljali vse to. Prav obseg strani kaže, da se je občina Brda v 20 letih zelo razvila, saj je bilo dogodkov in zanimivosti iz številke v številko več. Prva številka je izšla na 24 straneh, prejšnja pa obsega kar 76 strani. V dvajsetih letih smo ustvarili približno 5900 člankov.

V dveh desetletjih smo v rubriki Občina poročali o 172 sejah občinskega sveta, poleg tega napisali še 831 člankov, katerih vsebina je zajemala občinske dogodke in investicije, sodelovanje s pobratenimi občinami iz tujine, čezmejno sodelovanje, predstavljali smo občinske svetnike, kandidate za župana in uslužbence na občinski upravi, v TIC in na ZTKMŠ Brda. V okviru te rubrike smo izdelali tudi podrobnejše analize lokalnih volitev. Skoraj vse številke zadnjih let vsebujejo še druge razpise. Nekatere odmevnejše in pomembnejše investicije so na kratko opisane v nadaljevanju.

V obdobju vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo temu procesu posvetili rubriko Slovenija in Evropska unija, v kateri smo v 22 člankih predstavili teme v zvezi s tem področjem.

Obdelali smo 77 tem trimesečja in znotraj njih napisali 550 člankov, ki so obsegali predstavitev teme, intervjuje z osebami, ki se ukvarjajo s področji, ki jih je zajemala tema, ankete in druge zanimivosti v tem okviru. Med drugim smo se spomnili Mirka Brezavščka, Rada Simonitija, Zorana Mušiča, Alojza Gradnika, 10 let Slovenije, teme pa posvetili tudi češnji, oljkam, mladini, Brikam, čebelam, briški borbi s Telekomom za povezavo ADSL, smetem, briškim običajem, priključitvi Primorske in 10. obletnici Občine Brda. Žal sem zaradi prostorske stiske omenila samo nekatere.

Vestno smo spremljali dogajanje v občini in tako popisali kar 1669 dogodkov.

Znotraj rubrike smo predstavili tudi osebnosti, ki so s svojim delom pustile določen pečat, bili prisotni ob zanimivih obiskih v (Nadaljevanje na 14. str.)

Zima 2015 / Briški časnik / 13

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

20 let Briškega časnika

Kako in zakaj je nastal Briški časnik ter kaj je dosegel

(Nadaljevanje s 13. str.)

Brdih (npr. monaški knez Albert, švedski kraljevi par, predstavniki ambasade Ruske federacije, predsednik Republike Slovenije Danilo Türk in mnogi drugi), obeležili smo vse okrogle obletnice (40 let OŠ Dobrovo, 100 let OŠ Kojsko, 500 let oltarja na Svetem križu v Kojskem, 40 let Praznika češenj, 10 let Praznika rebule in oljčnega olja, 50 let peneče rebule, 100 let od rojstva Rada Simonitija, 40 let Pihalnega orkestra Brda ...).

Ušel nam ni noben dogodek Poročali smo o vremenskih ujmah (žled, poplave, potres, burja, sneg) in o aktivnostih v briških vaseh (gradnje zidov, asfaltacija cest, pustovanja, vaški prazniki, obletnice – npr. 800 let prve omembe Biljane in Cerovega ter 150 let biljanskega tabora).

Poslovili smo se od policijske postaje in mnogih vaških trgovin, dobili pa nov bencinski servis v Štalonih, Agrarijo, vinoteko, širokopasovno povezavo, »cipreso« na Balešnem, širše ovinke, nov vodovod, boljšo vodo, kolesarske in pohodne poti, ki nosijo imena češenj, Alpe-Adria trail, nove oljčne nasade, več nočitvenih zmogljivosti, med njimi tudi visokega cenovnega razreda, nov zdravstveni dom, dom upokojencev ter prenovljene trgovine, lekarno in gasilski dom.

V 20 letih je potekalo tudi veliko odmevnih akcij – očistimo Slovenijo v enem dnevu, nakup in namestitev defibrilatorjev sta le dve od vseh.

Brda so se izkazala tudi kot odlična kulisa za snemanje filmov, resničnostnih šovov in nanizank. Zagotovo je eno izmed najodmevnejših prav snemanje nanizanke Ena žlahtna štorija, ki se je izkazala tudi kot odličen tržni potencial, ne smemo pa pozaZima 2015 / Briški časnik / 14

biti niti na film Črni bratje in resničnostni šov Ljubezen na deželi.

Veliko pozornosti pa namenjamo tudi dogodkom v zvezi z zdravjem – predvsem boju proti drogam, problematikam avtizma, azbesta in aktivnosti SABS ter projektom Več zdravja v Občini Brda.

V časniku so dobili svoj prostor tudi upokojenci. Spremljamo aktivnosti v domu upokojencev v Podsabotinu, razvoj projekta Starejši za boljšo kakovost življenja doma, kjer prostovoljci (mlajši upokojenci) lepšajo jesen življenja starejšim z obiski na domu in drugimi aktivnostmi. Člani vseh treh briških društev – Kojsko, Medana in Dobrovo – nam tudi redno »mahajo« z izletov in potovanj.

Kultura in gospodarstvo sta v Brdih izredno pestri Briški časnik veliko pozornosti posveča tudi kulturi. Predstavili smo 68 kulturnikov, društev in skupin ter popisali 749 kulturnih dogodkov. Objavljamo novice iz hiše kulture v Šmartnem. Posebej je treba omeniti tudi predstavitev 29 briških vasi in njihovih narečij. Znotraj rubrike smo posvečali posebno pozornost briški zgodovini – objavljali smo stare briške razglednice, opisovali običaje, predstavljali obrti, pošte, partizanske bolnišnice, taborsko gibanje, lekarniško dejavnost itd.

V Briškem časniku imajo svoj prostor tudi zamejci, saj smo objavili okoli 26 člankov v zvezi z zamejstvom ter predstavili sedem zamejskih osnovnih in srednjih šol.

V rubriki Gospodarstvo smo v 604 člankih predstavili 65 briških podjetnikov in gospodarskih družb ter pospremili 36 odprtij lokalov, gostiln in kmetij. V

18. številki je bila uvedena tudi rubrika Kmetijski nasveti, ki se je kasneje preimenovala v Kmetijstvo, v okviru katere smo predstavili 55 kmetijskih tem.

Predvsem v zadnjih desetih letih so Brda doživela gospodarski razcvet, saj skoraj ni bilo številke Briškega časnika, v kateri ne bi poročali o novih dejavnostih podjetnih Bricev. Med njimi je veliko takih, ki so svoj hobi spremenili v dobičkonosen posel. K razcvetu gospodarstva sta veliko pripomogli tudi blagovni znamki Brda – dežela opojnih trenutkov (1999) in Brda – dežela doživetij, ki s promocijo na sejmih kmetijstvo uspešno prepletata z razvojem turizma in gospodarstva.

Kar se nam je v zadnjih letih prejšnjega stoletja, ko je nastala Občina Brda, zdelo skoraj utopija, je sedaj realnost. V Brda prihaja vedno več gostov, željnih doživetij, odlične kulinarike in počitka. Brda so tako dobila svoj prostor na turističnem zemljevidu, v letu 2014 pa so zabeležila že preko 25 tisoč nočitev. Vse to pa je plod dolgoletnih prizadevanj, odrekanj in prave razvojne strategije, ki je bila zasnovana že ob nastanku občine, dokončno pa se je oblikovala v zadnjih letih z ustanovitvijo TIC in ZTKMŠ Brda.

Brez kmetijstva ni Brd Veliko pozornosti se poleg sadjarstva, vinogradništva in vinarstva posveča tudi oljkarstvu, ki se je v teh letih razvilo v eno izmed paradnih kmetijskih panog v Brdih. Zaslužen za ta razcvet je zagotovo Bruno Podveršič, ki je v obuditev oljkarstva vložil veliko truda. Sčasoma je oljka ponovno zavzela mesto, ki ji je pripadalo že pred usodnim letom 1929, ko je zmrzal uničila večino nasadov. Prelomnico

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

20 let Briškega časnika

Kako in zakaj je nastal Briški časnik ter kaj je dosegel

v razvoju je zagotovo pomenil nakup torklje leta 2005, ki je briškim oljkarjem olajšala stiskanje in pridobivanje olja. Ustanovljeno je bilo tudi društvo oljkarjev, ki je organiziralo marsikatero izobraževanje za vse, ki jih je ta dejavnost zanimala, ter pomagalo z nasveti. Izpeljani so bili številni projekti (npr. Uelje I in II.), ki so pripomogli k uspehom. Briški oljkarji danes kot za stavo pobirajo zlata odličja na raznih tekmovanjih, pridelek pa se meri že v tonah.

Posebne pozornosti so deležni tudi čebelarji, ki so prav tako uspešni na tekmovanjih. Dobili so tudi čebelarski dom v Neblem.

Vinska klet Goriška brda redno obvešča bralce o dogodkih in novih proizvodih.

V zadnjih letih so zasnovali veliko uspešnih novih blagovnih znamk, npr. aperitiv Fritzz, grozdni sok, vina Štorija, Motnik in de Profundis, ki zori v globinah Krčnika.

Odličnost Kleti poleg drugih dobro znanih vrhunskih vin predstavljata tudi Zlata rebula, ki je leta 2012 praznovala prvega abrahama, in chardonnay Bagueri, ki je bil proglašen za svetovnega šampiona. Ob tem lahko spomnimo še na zgodbo o tokaju, ki je po letu 2004, ko je ime »tokaj« zaščitila Madžarska, moral spremeniti ime najprej v točaj, nato v sauvignonasse, nazadnje pa v jakot.

Pozornost namenjamo tudi uspehom drugih vinarjev iz Brd in njihovi dejavnosti, saj so bili v dveh desetletjih zelo uspešni in dobili številne prestižne nagrade. Penina Bjana se je uvrstila v svetovno enciklopedijo šampanjcev in penečih vin, Movia in Kabaj sta dobila mesto med najboljšimi vini na svetu (objavljena v reviji Wine and Spirits), Marjan Simčič pa je z vinom Leonardo zmagal v Londonu.

Uspehov je še veliko, a zaradi prostorske stiske žal ne moremo omeniti vseh.

V Brdih je doma tudi šport Pri Briškem časniku se že od začetka zavedamo, da sta šport in rekreacija zelo pomembni dejavnosti, če želimo ohranjati zdrav duh v zdravem telesu. Prav zato tudi spodbujamo naše športnike, športne delavce in spremljamo številne športne dogodke. V vseh letih izhajanja časnika smo jih zabeležili kar 362. Predstavili smo tudi 55 uspešnih briških športnikov, ki so s svojimi uspehi ponesli ime Goriška brda v svet in dobili številna odličja. Že od vsega začetka so v ospredju predvsem nogometaši iz NK Brda, zadnja leta pa so se uveljavili tudi uspešni balinarji, strelci glinastih golobov in mažoretke, ki pobirajo najvišja odličja na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Spremljamo tudi izlete planinskega društva ter dejavnost športnikov, ki so svoj hobi spremenili v posel.

Gostili smo številne znane športnike – Tino Maze, Žana Koširja, Petra Prevca, Lucijo Mlinarič in še mnoge druge, že 20 let pa lahko vsako prvo junijsko soboto pospremimo kolesarski maraton češenj, ki podira rekorde, ter se srečamo na dobrodelnem druženju ob nogometni žogi, ki ga vsako leto prireja fundacija Vrabček upanja. Brda je v letu 1999 obiskal tudi Giro d'Italia, ki je veljal za pravo atrakcijo, in čudovito je bilo videti Gonjače iz ptičje perspektive v neposrednem prenosu na TV-zaslonu.

Učenci kot novinarji Posebej rezerviran prostor imata v Briškem časniku tudi vrtec in šola. Strokovni delavci šole in vrtca so prispevali 300 člankov. V 20 letih je v naše uredni-

štvo prispelo tudi 148 prispevkov učencev, ki nas skoraj v vsaki številki razveselijo s pesmicami in kratkimi besedili, v katerih opisujejo svoje dogodivščine na izletih, v šoli v naravi, doma in v šoli. Posebno pozornost šola in vrtec posvečata zdravemu načinu življenja in ekologiji.

Tako sta vrtca v Kojskem in na Dobrovem leta 2008 postala ekovrtca, 2009 pa jima je sledila tudi šola. Ta sodeluje pri številnih projektih – E-twinning (spodbuja sodelovanje evropskih šol s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tako da nudi podporo, orodja in storitve, ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih partnerstev na katerem koli predmetnem področju), medgeneracijsko sodelovanje pri gibanju, zeleni nahrbtnik in mnogi drugi.

V uredništvu nikoli ne pozabimo tistih, ki praznujejo visoke jubileje ali so dosegli poseben življenjski uspeh. Do sedaj smo čestitali 326 Bricem in Brikam (visok jubileji, rojstva otrok, doktorati, zlatomašniki, železnomašnik, bisernomašnik). Spomnimo se tudi preminulih in jim posvetimo misel ali dve. Objavili smo tudi 78 nagradnih križank, 35 (zabavnih) fotografij v rubrikah Oidij/Briške cvetke, 41 pisem bralcev, ob novem letu smo podarjali koledarje, časopis pa zaključili z rubriko Misel s 103 prispevki duhovne narave.

Briški časnik nismo samo člani uredništva, Briški časnik sooblikujemo vsi Brici in Brike, ki si prizadevamo, da v Brdih ni nikoli dolgčas. Naj bo tako tudi v prihodnje!

Nataša Vuga Zima 2015 / Briški časnik / 15

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

Osrednji projekti Občine Brda

Vsakdan Bricev je odslej kakovostnejši Ob 20. obletnici smo se zazrli tudi v rubriko Občina in ugotovili, da je bilo v teh letih zasnovanih in realiziranih veliko projektov, ki so pripomogli k razvoju.

Ko se peljemo med briškimi griči po urejenih in na novo asfaltiranih cestah in se lahko sprehajamo po pohodnih poteh, ne smemo pozabiti, da tod poteka tudi pot Alpe-Adria. Imamo še čistilne naprave, prenovljene zidove in ovinke, ki pričajo o razcvetu v Brdih. Zaradi prostorske stiske bomo na kratko povzeli le nekatere najbolj vidne projekte, ki so jih v občini uresničili.

Mrzlek in obnova vodovoda Začetki tega projekta segajo v leto 2005. 16. novembra 2005 je bil podpisan dokument za izpeljavo projekta, za briške razmere gotovo zelo zajetnega – investicija je zajemala več kot 37 milijonov evrov.

Razvil se je iz ideje o gradnji čistilne naprave v Prelesju, prerasel pa v medobčinski projekt. Pri njem so sodelovale štiri občine (MO Nova Gorica, Ajdovščina, Renče-Vogrsko in Brda), trajal pa je približno pet let. Zajemal je tudi ureditev kolesarske steze med Novo Gorico in Kanalom, Občina Brda pa je vzporedno z njim obnovila tudi primarni in sekundarni vodovod, kar je bistveno prispevalo k izboljšanju kakovosti vode in zmanjšanju izgub, saj so bile cevi marsikje dotrajane in so puščale. Sredstva za izvedbo projekta so pridobili iz evropskih kohezijskih skladov in državnega proračuna (90 %), ostalo pa so prispevale občine. Koordinator izvedbe je bilo podjetje Vodovodi in kanalizacija.

Eden izmed prvih korakov je bila napeljava cevi do Prilesja in nato do Brd. Začetek gradnje se je zaradi pritožb neizbranih izvajalcev sicer nekoliko zavlekel, vendar se je gradnja poleti 2009 le začela. Izvajalec (Primorje, d. d.) je moral najprej urediti približno dva kilometra dolgo traso cevovoda do Mrzleka. Trasa poteka od Prelesja do Galerij pod železniško progo, od Galerij do jezu HE Solkan pa nad njo, vsekakor pa nad višino poplavnih voda umetnega jezera solkanske elektrarne. Cevovod prečka Sočo po jezu elektrarne. Zaradi splošne svetovne finančne krize se je realizacija projekta nekoliko prestavila, saj je država zamujala z dodeljevanjem sredstev, težave pa je povzročalo tudi dejstvo, da se je znesek DDV zvišal in prenesel na občinski proračun. Kljub vsem zapletom so izvajalci dela opravili v rokih in poleti 2010 smo Brici lahko že nazdravili s kozarcem čiste, neoporečne vode.

V zadnjih dveh letih je bilo dodatno obnovljenih še osem kilometrov briškega vodovodnega omrežja.

Širokopasovno omrežje Prav gotovo se marsikateri Bric spomni malodane »vesoljskih« zvokov, ki so prihajali iz modema ob prizadevanju vzpostavitve internetne povezave, pa tudi, kaj vse je lahko medtem, ko je prenašal datoteke s spleta ali pošiljal nekaj MB veliko elektronsko pošto, postoril po hiši (npr. nahranil mačko ali si skuhal kavo).

Prizadevanja za pridobitev širokopasovne povezave zagotovo segajo že v leto 2002, ko sem tudi sama skoraj vsak mesec poslušala izgovore v smislu, da v Brdih ni dovolj interesentov za investicijo v širokopasovno omrežje in da je velika ovira bližina meje z Italijo. Velik korak k pridobitvi te pomembne dobrine je bil storjen v februarju 2006, ko smo po vasi samoiniciativno začeli zbirati podpise in tako izpodbili izmikanje, da v Brdih ni interesa za nadgradnjo omrežja. Ker sem bila del te pobude tudi sama, lahko povem, da je bilo samo v vasi Gonjače, ki spada v centralo Šmartno (številka 05 30–41***), približno 25 gospodinjstev, ki so izjavo podpisala takoj. Kmalu so se pobudi pridružile tudi druge vasi – Šmartno, Imenje, Kojsko, Hum, Cerovo itd., saj se je med ljudmi hitro razširilo, da v Gonjačah in Šmartnem »zbirajo podpise za ADSL«. Naša vztrajnost je obrodila sadove jeseni 2006, ko je Telekom najprej »razvezal« ISDN in ADSL ter ponudil prve priključke. Spomladi 2007 je Telekom z naložbo v nov SDH-radijski Zima 2015 / Briški časnik / 16

sistem podvojil prenosne zmogljivosti na telefonskih centralah Šmartno in Dobrovo, kar je vključevalo tudi vozlišči IP-BAN. Naložba je omogočila IP-televizijo ter širitev zmogljivosti omrežja ter nadgradnjo posameznih central po Brdih, Telekom pa je pričel tudi z izgradnjo optičnega omrežja. V letu 2007 je bil na Dobrovem na občinski stavbi nameščen oddajnik za e-točko ter tako je bila vzpostavljena prva brezžična povezava, ki pokriva Dobrovo z okolico, z namestitvijo oddajnika v Brdicah pri Neblem pa se je pokrilo tudi okolico Brdic. Sčasoma so dostop do širokopasovnega interneta dobila cela Brda.

Vila Vipolže Želja po revitalizaciji tega objekta sovpada z ustanovitvijo Občine Brda v letu 1995, ideje glede vsebine objekta pa so se skozi čas nadgrajevale in razvijale, narejenih in izpeljanih je bilo veliko aktivnosti in študij. Nov elan je projekt dobil po vstopu Slovenije v EU v letu 2004, leto 2007 pa pomeni v zgodovini projekta novo prelomnico, ko je vlada, ki je sicer lastnica objekta, pristala na to, da objekt obnovi z evropskimi sredstvi, Občina Brda pa je kot prihodnja upravljavka dobila nalogo, da objektu določi vsebino ter dobi projektanta, ki bo izdelal načrt obnove. V zvezi s tem je bil ustanovljen odbor, na katerega so bile povabljene vse institucije in podjetja iz Goriške, ki izvajajo dejavnost na področju gospodarstva, izobraževanja in kulture. Obnova se je začela z izvajanjem zahtevnih konzervatorskih del, aprila 2013 so sledili gradbena, obrtniška in instalacijska dela in nabava opreme. Dobre tri mesece po podpisu pogodbe o upravljanju in predaji ključev je 22. oktobra 2015 tudi uradno odprla svoja vrata.

Zelo pomembno pri projektu je bilo, da je pri pridobitvi gradbenega dovoljenja komunikacija z lastniki sosednjih parcel potekala dobro in tako tudi ni bilo z njihove strani nikakršnega nasprotovanja, ki bi podaljševalo čas do izdaje dovoljenja.

Dom upokojencev Podsabotin Gradnjo tega objekta je narekovalo predvsem pomanjkanje zmogljivosti za varstvo starejših na Goriškem. Celotna investicija je znašala 4 milijone evrov, gradnja se je začela v letu 2007 in je trajala približno eno leto, uradno odprtje pa je bilo 12. septembra 2008. Projekt ni pomemben samo zaradi novih nastanitvenih zmogljivosti za starejše občane, temveč tudi zaradi novih zaposlitev.

V domu se je namreč zaposlilo 32 ljudi, pretežno Bricev.

Obnova Šmartnega Vas Šmartno, ki ohranja videz utrdbe na griču, je zaradi svoje edinstvene lege v geografskem središču Brd ena izmed najpomembnejših turističnih zanimivosti v zahodni Sloveniji.

Projekt obnove infrastrukture sega v leto 2010, vrednost pa je bila približno en milijon evrov. Občina je od države za naložbo dobila kar 803.633 evrov. Investicija je zajemala ureditev vhodnega trga z avtobusnim postajališčem in razgledno ploščadjo, ureditev notranjih trgov in tlakovanje povezovalnih ulic. Prenovo je (Nadaljevanje na 19. str.)

Občina

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

Osrednji projekti Občine Brda (Nadaljevanje s 16. str.)

Namen 640 tisoč evrov vredne investicije je bil, da se zagotovi primerne pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti v skladu s sodobnimi usmeritvami, nove ambulante, primerne prostore za fizioterapijo, patronažno službo in izvajanje zdravstvene nege.

Zdravstveni dom je svoja vrata odprl 12. junija 2015.

Nov energetski koncept rabe energije in energetska obnova stavb Občina Brda je spomladi 2009 v sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo (GOLEA) začela z izdelovanjem Lokalnega energetskega koncepta ter k sodelovanju povabila tudi občane.

Glavna vodila tega projekta so bili izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev, krepitev razvojnih možnosti lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest ter predvsem zmanjšanje emisij škodljivih plinov, čistejše okolje, ustvarjanje prihrankov in nove možnosti za subvencioniranje različnih projektov s strani države in EU na področju energetike.

Najpomembnejše investicije, ki so bile do sedaj realizirane, so energetske sanacije stavb (OŠ Dobrovo, občinska stavba, vrtec v Kojskem), nova kotlovnica šole v Kojskem, namestitev sončne elektrarne na streho OŠ Dobrovo in prenova javne razsvetljave. Da je projekt uspešen, potrjuje dejstvo, da je Občina Brda absolutna zmagovalka tekmovanja za najbolj energetsko odmevno občino v kategoriji male občine, ki ga je izpeljala medijsko-založniška hiša Energetika.net.

Občina je v naslednjih letih oblikovala strategijo, ki se je izkazala za pravo – natančna opredelitev proizvoda (vinarstvo, kasneje tudi kulinarika in narava), spodbujanje občanov pri razvoju dejavnosti, ustanovitev TIC (2000) in ZTKMŠ (2009), povezovanje z občinami doma in v tujini ter iskanje potencialnih kupcev s promocijo na sejmih, oblikovanje blagovnih znamk ter njihovo trženje – Brda, dežela opojnih trenutkov (1999) in Brda – spoznaj, okušaj, doživi (2008), odprtje/prenova spletnih strani www.brda.si ter www. obcina-brda.si. Tako smo privabili goste in sčasoma povečali nočitvene zmogljivosti z odpiranjem novih hotelov (Hotel Kozana, Hotel San Martin, Hotel in casino Venko, Garni hotel Dvor, Gredič, Vila Vipolže ...), turističnih kmetij in drugih namestitvenih kapacitet. Rezultat? V letu 2014 je v Brdih prenočilo že več kot 25 tisoč domačih in tujih gostov. Velik potencial se kaže tudi v razvoju kongresnega turizma, zlasti po odprtju Vile Vipolže. Ponudbo hrane in vina smo spravili na višjo raven, strategija razvoja pa je zajela tudi trženje naravnih danosti – oblikovanje pohodnih in kolesarskih poti, ureditev kulturne krajine, namestitev informacijskih tabel in kažipotov, ponudba električnih koles in skuterjev ipd. Zelo pomembno mesto pri ponudbi vsekakor zavzemajo praznik češenj z briško poroko in kolesarskim maratonom, praznik rebule in oljčnega olja, festival kulinarike in vina, martinovanje in dnevi odprtih kleti. Omeniti moramo tudi dejstvo, da se je snemanje nadaljevanke Ena žlahtna štorija izkazalo za veliko priložnost za povečanje obiska zlasti zato, ker je bila nadaljevanka med Slovenci zelo dobro sprejeta in marsikdo želi obiskati kraje, kjer se štorija dogaja. Listanje številk Briškega časnika iz obdobja zadnjih petih let nam da vedeti, da so Brda turistično dobesedno eksplodirala in dobila pomembno mesto na turističnem zemljevidu Evrope.

Razvoj turizma

Terme Brda

zaokrožil projekt namestitve informacijskih tabel in izdelave brošur, vreden 23.700 evrov.

Zdravstveni dom

Občina Brda se je že ob svoji ustanovitvi zavedala, da je turizem panoga, ki ima v Brdih velik potencial zaradi lege in ugodne klime.

Ko je nastala občina, je bilo stanje turizma v Brdih zelo klavrno.

Maloštevilni gostinski objekti so bili prazni, ponudba je bila nezanimiva, cene so bile visoke, prenočišč, informacij in brošur ni bilo, cestna infrastruktura je bila slaba in brez oznak, kulturne in naravne znamenitosti so bile bolj ali manj zanemarjene, kulturna dediščina in podoba krajine pa je propadala. Spraševali smo se, ali z vstopom Slovenije v EU za Brda sploh obstajajo perspektivni časi.

Odgovor je prišel sam od sebe – pravzaprav je bil nekje v podzavesti prisoten ves čas. Usmeriti se moramo v ohranjanje narave, obnovo kulturne dediščine, povečanje nočitvenih zmogljivosti in prodajo končnega izdelka – vina skupaj z doma pridelano zdravo hrano ter s promocijo privabiti goste. Zaključek je bil jasen: usmerjanje v turizem je nujno za razvoj Brd.

Pri nadaljnjem razvoju turizma bodo vsekakor igrale pomembno vlogo tudi briške terme. Projekt ima že dolgo zgodovino, saj sega v leto 2005, vendar zaradi birokratskih zapletov in pomanjkanja finančnih sredstev še vedno ni realiziran. V desetih letih je bilo v zvezi s tem projektom že narejenih nekaj korakov – ustanovitev podjetij Hotel in terme Brda, d. o. o. (2008), Eko Brda in toplovod Brda za pridobivanje razvojnih sredstev (2009) ter projekt Vrtine.

Občina je pridobila tudi novega strateškega partnerja in pravkar se dogovarjajo o izvedbi tega projekta.

10 let Briškega časnika smo praznovali na Gradu Dobrovo, 20 let v Vili Vipolže, v uredništvu pa verjamemo, da bomo 30 let počastili v briških termah.

Nataša Vuga Foto Andrej Colja

Sodelavci Briškega časnika: Anita Manfreda, glavna urednica, Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica, Vanda Colja, tehnična urednica ter uredništvo Milena Beguš, Mateja Mavrič, Petra Koršič, lektura, Nataša Vuga, Ana Cukijati, redakcija, Iva Sivec, Mateja Drnovšček, Andreja Benedetič Zima 2015 / Briški časnik / 19

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

Pogovor z Lucijo Prinčič Terpin in Vando Colja

Kako nastaja Briški časnik

Za urednici je vsaka nova številka časnika posebna Ste se kdaj vprašali, kako nastaja Briški časnik oziroma kako uspe uredniški ekipi vsake tri mesece izdati barvno revijo s skoraj 80 stranmi in z okoli 100 članki in prav toliko fotografijami? Odgovorna urednica Lucija Prinčič Terpin in tehnična urednica Vanda Colja pravita, da se zaradi veselja do zbiranja in objavljanja informacij lotita priprave vsake številke s posebnim zanosom, ker je vsaka nova številka kot nov otrok.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica, Andrej Colja, fotografija in Vanda Colja, tehnična urednica Kdaj natančno se začnejo priprave na izid nove številke Briškega časnika, je težko določiti, saj v mislih odgovorne urednice stalno švigajo ideje za nove tematike in članke. »Priznati moram, da že 17 let živim z Briškim časnikom. Toliko časa ga namreč urejam. Kamor koli grem, razmišljam o njem. Porajajo se mi ideje za pripravo uvodnikov, za izbor teme trimesečja, za vsebine s področja gospodarstva, športa, sociale ...« priznava Lucija Prinčič Terpin, ki ideje za časnik, kot pravi, nabira tudi na potovanjih po svetu, kamor se v prostem času rada odpravi z družino. »Vsebinsko zasnovo nove številke pripravim s pomočjo predlogov občinske uprave, ki me opozori na posamezne dogodke zadnjih treh mesecev, nato pa na uredniškem sestanku podrobno opredelimo vsebino,« dodaja.

Skrbna delitev dela Sestanki uredniškega odbora časnika so ključni pri nadaljnjem oblikovanju nove številke časnika. Na podlagi osrednjih in stalnih rubrik (občina, tema trimesečja, dogodki, kmetijski nasveti, kultura, šport, šola in vrtec, čestitke ...) Lucija razdeli delo med približno 15 rednih piscev, ki po večini živijo v Brdih. »Ker se med sabo dobro poznamo, okvirno vem, katere vsebine komu še posebej ležijo Zima 2015 / Briški časnik / 20

oziroma so pri srcu, zato skušam naloge razdeliti pravično in čim enostavnejše. Postavim jim rok za oddajo člankov, ki je po navadi mesec dni pred izidom časnika. In delo se začne.

Medtem fotograf Andrej Colja fotografira večino dogodkov v Brdih.« Avtorji člankov svoje prispevke pošiljajo tajnici Briškega časnika Mateji Mavrič na občino, ki jih ustrezno opremi in pošlje dalje v redakcijo. Tu redaktorica članke natančno prebere, jih vsebinsko poenoti, ponekod slogovno uredi ter jim doda nadnaslove in naslove. Od tod gredo članki v jezikovni pregled k lektorici. Ta jih pošlje k tehnični urednici, ki jih skupaj s fotografijami začne postavljati na svoje mesto v časniku. »Moje intenzivno delo se začne šele tedaj, ko prejmem vse članke in fotografije. Pripravim osnutek in okvirno zasnovo postavitve člankov, nato pa približno štiri dni intenzivno pripravljam 'špigel' za oddajo v tisk,« svoje delo opiše tehnična urednica Vanda Colja, ki je na tem mestu že vse od izida prve številke Briškega časnika.

Z internetom in digitalno fotografijo je lažje

V tiskarni časnik natisnejo v 2700 izvodih, ki jih z občine razpošljejo vsem gospodinjstvom v briški občini ter na naslove bralcev drugod v Goriški, po Sloveniji in v tujini.

Briški časnik vsako leto izide v vsakem letnem času. Zimsko številko v svoje nabiralnike prejmete pred božičem, spomladansko pred veliko nočjo, poletno po Prazniku češenj, jesensko pa po trgatvi. »Imamo veliko zvestih bralcev, ki nam pridno in redno pošiljajo svoja mnenja, pozdrave, čestitke, predloge. Še posebej smo veseli odzivov briških rojakov, ki živijo v tujini,« pravi Lucija Prinčič Terpin, ki se z Vando Colja rada spominja tudi, kako je časnik nastajal pred pojavom digitalne fotografije, interneta, uvedbo barvnega tiska, prihodom mobilnih telefonov ... »Spomnim se, da smo članke prejemali kot rokopise in zato smo jih morali pretipkavati, lekturo pa smo naredili podobno kot učiteljice slovenščine – z rdečim pisalom. Avtorji člankov so pisne izdelke prinašali v uredništvo tudi na disketah in zgoščenkah, ki so nam tu pa tam računalnike okužili z različnimi virusi, na fotografije pa smo čakati, da so jih razvili v fotografskih ateljejih, treba jih je bilo skrbno izbrati in označiti za preslikavo v časopisu. Postopki so bili daljši in zahtevnejši (Nadaljevanje na 21. str.)

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

20 let Briškega časnika (Nadaljevanje z 21. str.)

od današnjih, zato je bilo delo s te plati bolj napeto,« se smejita Lucija in Vanda.

50. številka je bila v njunih očeh še posebej uspešna, saj je prva v celoti izšla v barvah.

Pred tem so bili barvni le oglasi in nekatere strani. »Naše delo je zaradi interneta logistično precej lažje zadnjih 15 let. Vsebinsko smo zato časnik obogatili in mu posledično namenili tudi več člankov, ki se razprostirajo na bistveno več straneh kot v prvih letih izhajanja. Najdaljša številka Briškega časnika do sedaj je obsegala kar 92 strani,« poudarja Vanda Colja.

Tudi dogodkov je v Goriških brdih iz leta v leto več. Zaradi slabega zanimanja drugih medijev za vsakodnevno dogajanje v briškem prostoru najdejo v Briškem časniku prostor različne teme tako za mladino kot starejše bralce. »Brici so zahtevni bralci, zato ostajamo občutljivi do lokalnih prebivalcev, ki jim skušamo v vsaki številki ponuditi čim več raznovrstnega branja. Poudarjam, da Briški časnik ni županovo trobilo, kot radi ocenjujejo razni poznavalci lokalnih časopisov. Objektivnost ostaja naše vodilno načelo,« je prepričana odgovorna urednica, ki je to funkcijo prevzela z 11. številko časnika. »Poleg tako imenovanih briških člankov pa objavljamo tudi članke zunanjih priznanih avtorjev z zahtevnejšimi vsebinami, take, ki se tičejo slovenske ali svetovne problematike,« zadovoljno dodaja Vanda.

Anketa med bralci

Ne le v Brdih, po vsem svetu ga berejo Briški časnik praznuje v tem času zavidljivo obletnico. Izhaja že dve desetletji in velja za enega najstarejših lokalnih časopisov v Sloveniji. Lahko ga imenujemo tudi glasilo briške občine, Bricev in vsega, kar je povezanega z Goriškimi brdi. Med drugim je prvi tovrstni časnik na Goriškem, ki s svojo tradicijo postavlja mnoge mejnike in je za zgled drugim glasilom.

Za mnenje o Briškem časniku smo vprašali njegove zveste bralce različnih generacij, ki časnik prejemajo ne le v Brdih, ampak tudi drugje na Goriškem, Primorskem, v Sloveniji, tujini ...

Lojzka Kristančič, 81 let, Gorica, Italija

Tina Konjedic, 15 let, Krasno

Eden najstarejših lokalnih časopisov v Sloveniji Resnost in zanesljivost sta osrednji vrlini Lucije Prinčič Terpin in Vande Colja, ki to pričakujeta tudi od soustvarjalcev Briškega časnika. Ti za svoje delo prejmejo simboličen honorar. »Brez zvestih piscev naša revija ne bi mogla izhajati v obsegu, kot ga poznamo danes,« dodaja Vanda. Poudarja, da je to eden najstarejših lokalnih časopisov v Sloveniji, ki si je na tradicionalnem srečanju urednikov tovrstnih časopisov vedno prislužil posebno pohvalo.

Tudi danes si zasluži posebno pohvalo za svoji dve desetletji neprekinjenega izhajanja, saj je obenem lokalni časopis z najdaljšo tradicijo v Goriški in širši severni Primorski.

Zgled so v briški občini, ki se je za izhajanje časnika odločila hitro po njeni ustanovitvi, našle še občine Kanal ob Soči, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica, ki že nekaj let izdajajo vsaka svoje občinsko glasilo, a v manjšem obsegu. »Občinski časniki so bolj tenkočutni od regionalnih in nacionalnih časnikov, zato so temu primerno prilagojeni vsebina, slog in jezik. V uredništvu Briškega časnika se bomo v prihodnje še vedno trudili, da bo naš časnik ostal najljubše čtivo Bricev še naprej,« v šali skleneta Lucija in Vanda, ki že skrbno načrtujeta glavne teme številk, ki bodo izšle v naslednjem letu ...

Ana Cukijati

Z njim doživlja otroštvo in mladost »Briški časnik že veliko let prejemam na domačem naslovu v Gorici v Italiji. Rodila sem se in odrasla v Vipolžah, prav blizu vile Vipolže, kamor sem hodila v vrtec s sestro in bratom, nato pa tam v bližini v italijansko šolo. Še zelo mlada sem zapustila rojstno vas in se preselila v Gorico, kjer sem nadaljevala študij v slovenskih šolah.

Zelo rada prejemam in berem Briški časnik, ki je zame dragocen, saj z njim doživljam otroštvo in mladost ter spoznavam vedno lepša sončna Brda. Časnik je oblikovno, vsebinsko in jezikovno zelo bogat in zanimiv. Rada ga prebiram. Zanimajo me predvsem zgodovinski članki, pričevanja o lepo obnovljenih vaseh, kot so na primer Medana, Šmartno, Kojsko, gotski oltar sv. Križa itd., in pestre vaške dejavnosti, ki zaobjemajo kulturo, turizem, gospodarstvo in družbena srečanja Bricev.

Vasi se vedno bolj razvijajo in uspevajo.

Občudujem uspešno in bogato obnovljeni briški renesančni dvorec v Vipolžah, ki se ga iz časov, ko sem bila še otrok, zelo dobro spominjam in je letos postal očarljiv.«

»Vedno z velikim veseljem prelistam Briški časnik, ki prinaša veliko zanimivih člankov. Posebej mi je všeč tema trimesečja, ki je skrbno izbrana, saj je iz takšnega ali drugačnega razloga zaznamovala Brda in je vredna podrobnejše obravnave. Najraje preberem vsebine, ki so namenjene mladim ali pa opisujejo njihove dosežke, poleg tega pa tudi o športnih in kulturnih ter drugih dogodkih. Menim, da bi lahko v Briškem časniku namenili še več pozornosti mladim Bricem, ki so na različnih področjih veliko dosegli. Tudi sama sem bila kot članica Twirling-mažoretnega kluba Brda večkrat v njem, prav tako moj brat Jani, ki igra odbojko v prvi slovenski ligi.

Priznati moram, da prve strani v časniku, na katerih so poročila z občinskih sej ter druge občinske novice, navadno izpustim, ker me ta vsebina ne zanima.

Všeč so mi tudi fotografije in naslovnice ter koledar dogodkov.« Zima 2015 / Briški časnik / 21

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

Anketa med bralci

Alenka Ožbot Klančič, novinarka Primorskih novic in urednica brezplačnega mesečnika Goriška

Pisma bralcev Briškemu časniku V vseh letih izhajanja Briškega časnika smo od bralcev prejeli veliko razglednic, voščilnic, čestitk, pisem, pohval, komentarjev, graj in mnenj. Veseli smo vsakega odziva ljudi, ki berejo Briški časnik doma (Goriška brda, Nova Gorica, Koper, Portorož, Celje, Ljubljana ...) in v tujini (Avstralija, Italija, Argentina, Združene države Amerike ...). Zbrali smo nekaj njihovih misli in odlomkov iz prejete pošte v preteklih letih.

Mir in vse dobro ob prihajajočem novem letu ter veliko uspehov pri urejanju briškega časopisa, ki ga vedno težko čakam, saj mi popestri dneve življenja. Zelo sem ga vesela, saj me vedno poživi in me vrne v domače kraje. Lepe pozdrave vsem Bricem, hvaležna Ivanka Bekš iz Žirov

»Barvit in obsežen Briški časnik vsake tri mesece redno prinaša bogato vsebino o dogajanju v Goriških brdih, ki ga drugi mediji v regiji težko pokrijemo oziroma vzamemo pod tolikšen drobnogled. Zato so tovrstna glasila izredno dobrodošlo čtivo, ki v vsako hišo prinesejo novice iz bližnje okolice. Za tiste, ki ne živimo v Brdih, je časnik prava zakladnica dogodkov, ki bogatijo življenje tamkajšnjih gričev, dolin, vinogradov, kleti, gradov, galerij, vil ...

Ob prebiranju se nehote v mislih sprehodiš po lokacijah, ki gostijo številna druženja na različnih koncih Brd. Ustvarjalcem želim še naprej obilo zagona in navdiha pri pripravi Briškega časnika.«

Hvala! S to besedo bi se rad zahvalil vam v uredništvu za redno pošiljanje Briškega časnika na dom. Vsako številko preberem od prve do zadnje strani z velikim zanimanjem in tako izvem o vseh zanimivostih, ki se dogajajo v mojih rodnih Brdih. Tudi v prihodnje vam želim, da bi z Briškim časnikom še naprej uspešno razveseljevali bralce ... Stanko Pulec Srčna hvala za pošiljanje Briškega časnika. Vsem, ki sodelujete pri izdaji časnika, iskrene čestitke za tako kvaliteten list. Peter Simoniti, Celje Spoštovani, za novoletno voščilo je pozno, a nikdar ni prepozno za lepe želje vam vsem v uredništvu, ki nam pripravljate Briški časnik in nam ga pošiljate. Želiva vam veliko poslovnih in osebnih uspehov. Nam, ki smo že pred pol stoletja in več odšli iz Brd, zelo ve-

liko pomeni, saj poznamo vsako vas, vsako cesto, saj smo pešačili (avtov ni bilo) vsepovsod. Čeprav ni tam naš dom, a je kraj, kjer so naše korenine, kjer smo preživeli otroštvo in mladost. Hvala. Prav lepe pozdrave, Irena in Herman Pulec, Ljubljana Vsem, ki tako lepo oblikujete podobo Briškega časnika, želim, da bi ga v novem letu prav tako uspešno ustvarjali. Novo leto pa naj vam v osebnem življenju nakloni zdravja, sreče in miru. Kristina Komel, Nova Gorica Veliko uspehov, zanimivih novic, prijetnega druženja in ohranjanja kulture. Ingrid Fikfak, Portorož Hvala za lepo in vsebinsko bogato glasilo Briški časnik. Menim, da sodi med najboljša glasila te vrste. Iskreno čestitam! Še veliko delovnih uspehov in zadovoljstva pri vašem ustvarjalnem delu vam želim, Marija Štekar, Koper Spoštovano uredništvo, spet prišel je čas, da se vam moram oglasiti. Najprej se vam moram zahvaliti za pošiljko Briškega časnika. Res vas moram pohvaliti, ker je ta časnik zame lepa stvar, saj tako izvem, kaj se godi na moji rojstni zemlji. Še enkrat hvala, Bruno Prinčič, Avstralija Spoštovano uredništvo Briškega časnika, hvaležna sem sovaščanu Stanku Markočiču, ki mi redno pošilja Briški časnik, da se lahko vedno veselim vaših novic. Jaz in drugi Brici po svetu smo vedno zvesti in ponosni, da smo Brici, in naša materinska gruda je edina pri srcu! Iskrene pozdrave, Romana Zorzut Favier (rojena v Vedrijanu), Avstralija Ana Cukijati

Zima 2015 / Briški časnik / 22

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

Vipolže

20. obletnica Briškega časnika in božični koncert Pihalnega orkestra Brda

S humorjem prežeto praznovanje Na mrzel, a nadvse prazničen decembrski večer 12. decembra je Piano nobile v vili Vipolže pokal od radosti in veselja ob žlahtnem jubileju našega zvestega časnika. Svečano akademijo 20. obletnice je še dodatno ovekovečil nastop Pihalnega orkestra Brda, ki nas je poskočno, z ubranimi ritmi popeljal v letošnje praznično obdobje.

Po uvodni skladbi, ki jo je skupaj s Pihalnim orkestrom Brda zapel solist Vladimir Čadež, se je pred množico obiskovalcev najprej odvil svečani del prireditve. Temu seveda ni manjkala hudomušna nota, s katero je začel že župan ob svojem pozdravnem nagovoru.

Sam se je namreč izdal za zvestega zamudnika pri oddajanju člankov za Briški časnik. Videli smo lahko tudi kratek film o Briškem časniku, ki ga je pripravila Nataša Vuga. Ta je preko naslovnic ter različnih starejših člankov in slik obujal nekdanje dogajanje v Brdih. Ravno tega je v naši občini v zadnjih letih vedno več. Prav zato je naš časnik vedno obsežnejši in poln raznovrstnih informacij in poročanj o dogodkih, ki jih Brici uspešno izpeljujejo. Odgovorna urednica Briškega časnika Lucija Prinčič Terpin je po krajšem pregledu in orisu nekdanjega urejanja Briškega časnika izrekla zahvale posameznim sodelavcem. Poleg tega je zatrdila, da je ponosna na uredniški odbor, ki je doslej tako uspešno oblikoval objektiven briški medij.

Slavnostni večer so s smehom napolnili igralci amaterske dramske skupine IDAS. Posebej za ta večer so pripravili kratek igralski insert na temo Briškega časnika in celotna dvorana se je lahko iz srca nasmejala. Temu je sledil koncert Pihalnega orkestra Brda.

40-članski orkester, ki se je v zadnjem času okrepil z mladimi člani, uspešno uresničuje svoje želje. Po ureditvi lastnih prostorov uspešno izpeljuje svojo godbeniško šolo in medse vključuje vedno več mladine. Na letošnjem koncertu so se najprej predstavili z venčkom slovenskih zimzelenih popevk, ki jim je sledila nekoliko drugače zasnovana božična pravljica. Ob glasbeni spremljavi orkestra so namreč občinstvu preko pripovedi predstavili božično pravljico.

Dvorano so še dodatno razigrali z venčkom valčkov in koračnic. Za zaključek pa so pripravili še romantično skladbo Something stupid.

Naši godbeniki pod budnim vodstvom Boštjana Vendramina so tako po svoje voščili najlepše želje za letošnje praznike in nas radostno popeljali novemu letu naproti. Ob zaključku je odgovorna urednica Briškega časnika podelila še posebne zahvale. Te so prejeli župan Franc Mužič, ki se je že ob ustanovitvi občine zavedal, kako pomembno je zapisovati informacije o občini Brda in o vsem, kar se v Brdih dogaja; Vanda Colja, tehnična urednica, ki je pred dvajsetimi leti pomagala postaviti Briški časnik na noge; Milena Beguš, ki sodeluje pri Briškem časniku že od začetka in objavlja članke v vseh številkah; Andrej Colja, ki je že 20 let s svojim fotoaparatom prisoten na skoraj vseh dogodkih; Petra Koršič, dolgoletna članica uredniškega odbora, ki skrbi za lepo knjižno besedo; Mitja Blažič, ki je na noge postavil prvo številko in bil prvi odgovorni urednik; Bogdan Marinič, ki je bil vrsto let glavni urednik in je vedno zavzeto sodeloval pri nastajanju Briškega časnika; Oskar Kristančič, dolgoletni član uredniškega odbora; ter vsi, ki so sooblikovali jubilejno svečano prireditev. Prvi odgovorni urednik Briškega časnika Mitja Blažič se zaradi obveznosti ni udeležil praznovanja. Zato nam je ob tej priložnosti poslal sporočilo. »Z iskrenimi opravičili, da mi zaradi referendumskih obveznosti ni uspelo na praznovanje častitljive obletnice izhajanja, čestitam vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem.

Počaščen sem, da sem lahko bil prvi odgovorni urednik, in zelo sem ponosen, da Briški časnik živi in dela že 20 let. Gre za pomemben lokalni medij, ki ga je treba negovati in razvijati za nadaljnjih plodovitih 20 let. Pozdrav in vse dobro.« Nazadnje je odgovorni urednici

Solist Vladimir Čadež s Pihalnim orkestrom Brda

Na sredini Mateja Drnovšček, predsednica Pihalnega orkestra Brda

zahvalo izročil tudi župan Franc Mužič in se ponovno pohvalil z izjemnim uredniškim odborom ter seveda njegovo urednico, ki omogoča, da lahko redno prebiramo vse vesti in dogodke iz našega domačega okolja. Ob zaključku je svoje želje in posvetilo Briškemu časniku dodala še najmlajša nastopajoča, Maja Terpin. Čisto sama je spesnila pesem prav za to priložnost. Večer se je po zaključni božični skladbi Pihalnega orkestra Brda nadaljeval v kletnih prostorih Vile Vipolže. Ob kozarcu vina iz Vinske kleti Goriška brda in kmetije Čarga ter prigrizkih, ki so jih pripravili v Gostinstvu Dean Ambrožič, so obiskovalci uživali ob prijetnem klepetu. Praznično vzdušje je doživelo svoj vrhunec ob prihodu torte, ki so jo pripravili v Hotelu Venko. Vsi prisotni so ob tej priložnosti veselo nazdravili in zapeli v čast našemu zvestemu poročevalcu, Briškemu časniku. Časniku, ki že 20 let piše zgodovino vseh Brik in Bricev in ki bo skupaj z vami, naši zvesti bralci, to nadaljeval še naprej.

Andreja Benedetič Foto Andrej Colja Zima 2015 / Briški časnik / 23

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika

Vipolže - foto reportaža

20. obletnica Briškega časnika in božični koncert Pihalnega orkestra Brda

Polna dvorana vile Vipolže

Direktorica ZTKMŠ Tina Novak Samec, poslanka Mirjam Bon Klanjšček, direktorica občinske uprave in glavna urednica Anita Manfreda, odgovorna urednica Lucija Prinčič Terpin in župan Občine Brda Franc Mužič

Zahvala nekdanjemu glavnemu uredniku Briškega časnika Bogdanu Mariniču

Urednici Luciji Prinčič Terpin sta čestitala tudi direktor družbe Trine Miran Klanjšček in poslanka Mirjam Bon Klanjšček

Zahvala tehnični urednici Vandi Colja

Zahvala dolgoletni sodelavki Mileni Beguš

Zahvala lektorici Briškega časnika Petri Koršič

Zima 2015 / Briški časnik / 24

Tema trimesečja: 20 let Briškega časnika Občina

Vipolže - foto reportaža

20. obletnica Briškega časnika in božični koncert Pihalnega orkestra Brda

Igralci amaterske dramske skupine IDAS s tehnikom

Božična pravljica s Pihalnim orkestrom Brda

Zahvala dolgoletnemu fotografu Briškega časnika Andreju Colji

Nataša Vuga je pripravila film o 20-letnem izhajanju Briškega časnika

Uredniški odbor Briškega časnika je prejel nagrado, ki jo je podelil župan Občine Brda. Prireditev je spretno povezovala Andreja Benedetič.

Zahvala županu Francu Mužiču, ki je prejel vse do sedaj izdane Briške časnike v vezani izdaji

Na sredini dolgoletni glavni urednik Andrej Markočič

Glavna urednica Anita Manfreda z odgovorno urednico Zima 2015 / Briški časnik / 25

Dogodki

Foto reportaža Andrej Colja

Vipolže

Šlovrenc

Medana

Cerovo

Biljana

Brda je obiskal Miklavž Zima 2015 / Briški časnik / 26

Briška Karitas je pripravila miklavževanje za stanovalce doma upokojencev v Podsabotinu.

Dogodki Občina

Gonjače, Medana

Dan spomina na mrtve

Slavilni spomin za odgovorne, da smo na svoji zemlji Že tradicionalna občinska komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila kot običajno 31. oktobra v Gonjačah pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Brdih. Letošnji govornik je bil dr. Zoran Božič, državni svetnik, ki je svoj nagovor začel z besedami: »Ni lahko govoriti živim. In še težje je govoriti mrtvim. A naj danes, na državni praznik in pred dnevom spomina na mrtve, spregovorim živim o tem, kaj nam sporočajo vsi tisti, ki se jih lahko le spominjamo, ki jih nosimo v srcu in duši.«

V nadaljevanju se je spomnil vseh tistih, ki so trpeli, krvaveli in umirali na soški fronti, vseh tistih, ki so žrtvovali svoja življenja pod fašizmom, in tistih, ki so v času NOB v splošni ljudski vstaji dali življenja za svobodo. »Zato se moramo danes spominjati vseh pokojnih, vseh tistih, ki so zaznamovali naša srca in duše, vseh nedolžnih žrtev.

S posebnim, slavilnim spominom pa moramo počastiti vse ljudi, ki so se z besedo, z različnimi dejavnostmi in tudi z orožjem borili za to, da smo danes v lastni državi, da lahko svobodno govorimo slovensko, da smo na svoji zemlji,« je sklenil.

Komemoracija v Medani je bila v nedeljo, 1. novembra, pri spomeniku žrtvam NOB. Zbralo se je veliko ljudi. Nastopili so Moški pevski zbor Ludvik Zorzut pod vodstvom Zarjana Kocine in učenki Osnovne šole Dobrovo, govornik pa je bil Valter Kocina, predsednik KS Medana. Program je povezoval Zvezdan Mikulin. Po končani komemoraciji so se skupaj odpravili na vaško pokopališče, kjer so opravili obred v spomin na vse, ki so tam pokopani.

Milena Beguš Foto Andrej Colja

Čedad

Počastitev 70-letnice osvoboditve

Boj proti nacifašizmu ne sme v pozabo V soboto, 26. septembra, je v prostorih gledališča Teatro A. Ristori v Čedadu potekala kulturna prireditev Večer partizanskih pesmi. Prireditev, ki je bila posvečena 70-letnici osvoboditve, je organizirala zveza ANPI Čedad pod pokroviteljstvom Občine Čedad v sodelovanju s Krajevnimi organizacijami borcev za vrednote NOB iz Brd ter Občino Brda.

Na prireditvi so pred polno dvorano nastopili Coro popolare della resistenza iz Vidma, Coro della festa iz Rude, Brigata Garibaldi Big Band, nas pa je zelo uspešno zastopal Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega pod umetniškim vodstvom zborovodje Bogdana Kralja.

Zbor je s harmoniko spremljal Karlo Zuljan iz Kojskega. Prireditve se je udeležilo precej Bricev, prišli so tudi udeleženci s Tolminskega in nekateri župani sosednjih občin.

Pred pevskim nastopom so zbrane nagovorili predsednik ANPI Čedad Elio Nadalutti, podžupanja Občine Čedad Daniela Bernardi in

podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Skupna misel vseh govornikov je bila, da nikakor ne sme v pozabo boj, v katerem so se naši ljudje borili proti nacifašizmu do končne zmage, da se taka morija ne bi več dogodila generacijam, ki prihajajo. Prireditev se je zaključila s skupnim nastopom vseh zborov ter orkestra Big Band s pesmima Bella ciao in Na juriš. Skupna izvedba pesmi Na juriš je doživela največji aplavz in so jo morali ponoviti.

Druženje zborov po nastopu se je ob prepevanju pesmi nadaljevalo še pozno v noč.

Milena Beguš Zima 2015 / Briški časnik / 27

Dogodki Občina

Dobrovo

Odprtje prenovljenega gasilskega doma

Z novo preobleko novim izzivom naproti V soboto, 24. oktobra, se je Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo razveselilo prenovljenega gasilskega doma. Trak sta prerezala predsednik Prostovoljnega društva Dobrovo Samo Obljubek in direktorica uprave Občine Brda Anita Manfreda.

Več kot 120 tisočakov vredna investicija je zajemala obnovo celotnega ostrešja in obnovo fasade s toplotno izolacijo, vse tlake in stopnišče, ki vodi v zgornje prostore, nad njim pa so postavili streho. Poleg tega so v celoti prenovili napeljavo električnega toka, zamenjali odtoke ter prebelili skoraj vse notranje prostore, v pritličju pa obnovili sanitarije in polepšali garderobo. Obnova gasilskega doma je bila izvršena korektno in v roku, za kar se je na odprtju doma vsem izvajalcem v imenu briških gasilcev zahvalil predsednik društva Samo Obljubek. Veliko so k novi podobi prispevali tudi člani društva. Domačinka Ana Fikfak pa je poskrbela za čudovito podobo Svetega Florjana, patrona proti požarom in poplavam ter zaveznika gasilcev.

Briške domove varujejo že skoraj 70 let Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo je bilo ustanovljeno v začetku decembra 1948, dobro leto zatem je pod stopniščem gradu Dobrovo dobilo zasilen prostor za skromno opremo društva. Prvi motorni brizgalni s 300 metri cevi ter skromnemu ročnemu orodju so se po petih letih delovanja pridružile prve delovne obleke in čelade. Takoj zatem je društvo od kmečke delovne zadruge Antona Mariniča z Dobrovega dobila staro tovorno vozilo, ki ga je društvo preuredilo za gašenje. Takrat se je pokazala potreba po večjem prostoru. Našli so ga v stari garaži za nekdanjo policijsko postajo. Leta 1954 so se ponovno selili, tokrat v adaptirano grajsko kapelo.

Za gradnjo lastnega gasilskega doma so se odločili leta 1962 in ga zgradili dobri dve leti kasneje. Ta je obsegal le pritličje z garažami in orodjarno. Le štiri leta kasneje so ti prostori že postali pretesni. Društvo je začelo zbirati nova sredstva, do leta 1970 pa je že nadzidalo celotno pritličje in tako zgradilo večjo dvorano, pisarniške prostore in sanitarije.

Sledilo je urejanje okolice. Balinišču je kmalu sledilo plesišče z odrom. Nova avtocisterna, ki jo je društvo prevzelo leta 1983, je botrovala gradnji novega prizidka. Poleg garaže za pridobljeno vozilo so si nad njo uredili majhno skladišče in večjo sejno sobo. Danes je skladišče preurejeno v sejno sobo, v kateri je tudi računalniška oprema, večji predprostor pa je namenjen mladim članom.

Od takrat so na objektu opravili le manjša dela: nekoliko preuredili notranje prostore ter zamenjali okna in vrata, pa tudi obnovili sanitarije v zgornjih prostorih.

V zadnjem času sta se izkazali kot nujni večja obnova strehe ter obnova tlakov in sanitarij v spodnjih prostorih. Že dolgo je

bila sicer v igri celo gradnja novega gasilskega doma na drugi lokaciji, narejeni in predstavljeni so bili tudi že načrti za njegovo izgradnjo, vendar se zaradi različnih okoliščin načrt ni izvedel.

Tako se je Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovo letos odločilo najeti kredite, pri čemer mu je občina izdatno pomagala, za kar so se briški gasilci ob odprtju prenove tudi javno zahvalili.

Od prvih 16 do današnjih 62 članov V matično knjigo je bilo ob ustanovitvi vpisanih prvih 16 članov: iz Medane jih je bilo sedem, iz Snežeč pet, z Dobrovega dva, iz Biljane in Drnovka po eden. »Danes štejemo 62 članov, od tega je operativcev 20 do 22 članov. Zelo računamo na naš podmladek. Verjamemo, da bodo, ko se bo izkazala potreba, tudi oni priskočili na pomoč in delovali z nami,« je po odprtju povedal predsednik društva. Dodal je: »Prenovljeni gasilski dom je velikega pomena za društvo. S tem upamo, da bomo pridobili tudi na članstvu, kajti občani vidijo, da napredujemo in se posodabljamo. Ravno tako je dom izjemnega pomena za sama Brda, saj je v ponos Bricem, da je gasilstvo v Brdih urejeno: ne samo na terenu, ampak tudi v objektu.« Erika Koncut Foto Andrej Colja Zima 2015 / Briški časnik / 29

Dogodki

Projekt VISO

Bolj zdrav pridelek za trajnostni razvoj Brd Glavni cilj projekta VISO je bil ugotoviti, kako pridelovati čisteje in ceneje ob zagotavljanju enake ali boljše kakovosti pridelka grozdja. Doseganje tega cilja je že današnja realnost s sajenjem odpornih sort vinske trte, interspecifičnih hibridov, ki so bili pridobljeni s križanjem, vključujoč sorte chardonnay, sauvignon, zeleni sauvignon, merlot in cabernet sauvignon. Tovrstne sorte so bile pridobljene s selekcijo in večletnim povratnim križanjem odpornih sort.

Ob predpostavki, da bi bili že danes vsi vinogradi v Brdih zasajeni s temi odpornimi sortami, ocenjujemo, da bi vinogradniki prihranili letno najmanj milijon evrov, predvsem zaradi manjše porabe fitofarmacevtskih sredstev in pogonskih goriv.

Z introdukcijo tovrstnih sort bo pozitiven učinek na ekonomiko pridelave in čistejše okolje (najmanj osem škropljenj na leto manj).

Za obstoječe vinograde so bili v sklopu projekta izvedeni poskusi

varstva s sredstvi na osnovi rastlinskih izvlečkov (brez ali z minimalno količino bakra), s katerimi želimo pridelati grozdje brez ostankov pesticidov. Sredstva za krepitev rastlin, ki so bila uporabljena v poskusih v sklopu projekta, so dovolj učinkovita, da nam to omogočajo, še posebej pripravka Previen in Dinamico italijanskega podjetja Fertenia. Tovrstna zaščita tudi ni bistveno dražja od klasičnega načina zaščite vinske trte, ki je sedaj v uporabi.

Projekt VISO ima za Brda večplastne merljive pozitivne učinke, kot so čistejše okolje, nižanje stroškov, boljši ekonomski učinki, ki so tudi posledica promocije samega dela na projektu, čezmejno sodelovanje, bolj zdrav pridelek in posledično zadovoljen potrošnik. Vse to je ključnega pomena za trajnostni razvoj Brd in ohranjanje kulturne krajine.

Več informacij najdete na spletnem naslovu http://viso.appliedgenomics.org/sl/.

Aleš Kristančič

Konzorcij Brda

Za zaščito sorte rebule Za Konzorcij Brda je mimo še eno aktivno leto. Majhna skupina entuziastov ob podpori Občine Brda še vztraja s prepričanjem, da je potrebno poleg številnih individualnih aktivnosti posameznih vinarjev graditi tudi skupen ugled in umeščenost Brd kot vrhunske vinske destinacije.

Dejavnosti konzorcija, ki bi v klasičnem smislu moral v vajetih imeti vse aktivnosti v zvezi z vinogradništvom, vinarstvom in promocijo v Brdih, med briškimi vinarji ne najde pravega odziva, zato se je aktivnost omejila na zadeve, ki so nujne, da se Brda v čezmejnem prostoru predstavljajo kot urejen, organiziran in napreden teritorij.

V marcu smo na Gradu Dobrovo in popoldne istega dne v Cornu di Rosazzo, v vili Nachini Cabassi, ki je uradni sedež konzorcija Colli orientali, izpeljali zaključno konferenco projekta VISO. Ob zaključku triletnega sodelovanja v projektu smo s konzorcijem Colli orientali del Friuli podpisali sporazum Čezmejni pakt za trajnostno vinogradništvo, ki je osnova za sodelovanje na naravi prijaznejši pridelavi v vinogradništvu v čezmejnem prostoru.

V okviru tega projekta smo spremljali pojav novega škodljivca plodove mušice (dorsophila suzuki) na sorti sivi pinot, ki povzroča hude težave v sadjarstvu in tudi v vinogradništvu.

V sklopu projekta VISO sta bili marca na Dobrovem predavanji za vinarje z naslovom »Kako povečati pridelek grozdja v zatravljenih vinogradih«, ki ga je imel vodilni strokovnjak za naravi prijazno vinogradništvo iz Furlanije - Julijske krajine Giovanni Bigot.

Ker še vedno ohranjamo živo vprašanje posledic preimenovanja furlanskega tokaja, smo povabili na predavanje dr. Marjana Deliča, ki je imel predavanje z naslovom »Zaščita blagovnih znamk v Sloveniji«.

Zgodba na temo »tokaj, sauvignonasse …« za nas še ni zaključena, saj je prizadela briške vinogradnike, ki obdelujejo 200 hektarjev sorte, ki je izgubila tržno uveljavljeno ime.

V Veroni smo v sklopu sejma Vinitaly na našem razstavnem prostoru, kjer se je predstavilo dvanajst vinarjev, in stojnici Colli orientali širši javnosti predstavili projekt VISO. Sejem, ki je potekal od 22. do 25. marca, je bil tudi letos medijsko dobro podprt.

Zima 2015 / Briški časnik / 30

V istem času je potekal sejem Intervino v Celovcu, na katerem so nastopili štirje vinarji.

Prav tako smo v sklopu projekta VISO organizirali obisk trsnice v Raushedu, po katerem je sledila vodena degustacija vin odpornih sort vinske trte, ki bodo v prihodnjih letih temeljito spremenile ponudbo v naprednejših vinorodnih deželah.

Aprila smo gostili skupino tujih novinarjev in izpeljali vodeno degustacijo v Vinoteki na Dobrovem, kjer smo izpostavili ključne primerjalne prednosti briških vin.

V sklopu dogodka Žlahtna dediščina Slovenije smo 12. aprila v Šempasu skupaj z društvom Sommelier Slovenije izpeljali predstavitev pod naslovom Ko se hrana in vino spogledujeta s preteklostjo. Konzorcij Brda je v sklopu tega predstavil stare, tudi že delno pozabljene briške sorte.

Konzorcij Colli orientali nas je 3. in 4. oktobra povabil na svojo prireditev Alpe-Adria Wine Festival. Festival so letos priredili prvič in je potekal v vili Nachini Cabassi v Cornu. Na njem so se predstavili tudi briški vinarji.

Organizirano smo se predstavili tudi na Gostinsko-turističnem zboru, ki je bil od 12. do 14. oktobra v hotelu Perla v Novi Gorici.

Zaradi finančnih in kadrovskih omejitev se bo prioriteta delovanja Konzorcija Brda v prihodnjem letu omejila predvsem na strokovne vsebine, v promocijskem delu pa na vsebine, ki so bolj dolgoročno naravnane. Pri vseh drugih promocijskih dejavnostih, ki so v občini Brda, bo Konzorcij sodeloval pri vseh strokovnih vprašanjih iz vinogradništva in vinarstva.

V Konzorciju Brda se zelo zavedamo zaostrene finančne situacije občine, zato smo program za prihodnje leto skrčili na neobhodne elemente, ki še zagotavljajo uresničevanje dolgoročnega osnovnega cilja – organizirane promocije Brd kot vrhunske vinarske oz. enogastronomske destinacije.

V programu smo za sofinanciranje navedli samo tiste naloge, ki jih (Nadaljevanje na 31. str.)

Občina Dogodki

Mednarodni simpozij

Azbest – nedokončana zgodba

»Vsi smo žrtve!« Vila Vipolže je 23. oktobra gostila mednarodni simpozij o problematiki azbesta, ki je zlasti s stališča varovanja zdravja in okolja še vedno nedokončana zgodba. Organizatorji simpozija Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva ko-RAK.si, Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana in Ernest Žnidarčič iz Sindikalne organizacije Brda so tokrat posebno pozornost posvetili bolnikom, da bi tako opozorili na resnost pojava azbestnih bolezni. Številke so dovolj zgovorne: azbest so do njegove prepovedi uporabljali v velikih količinah tako v industriji kot tudi širše. Od druge svetovne vojne do prepovedi njegove uporabe so iz azbesta v Sloveniji proizvedli pol osmi milijon ton salonitnih plošč, okrog dva tisoč ton tesnilnih plošč, pol drugi milijon ton cevi in več kot 13 milijonov kvadratnih metrov kombi plošč. Vgrajen je v več kot 15 tisoč vagonov in lokomotiv, proizvedenih je bilo več kot dva milijona kosov zavornih oblog in več kot 88 milijonov kosov tesnil in filtrov, poleg teh pa še 2.600 ton azbestne tkanine in 250 ton azbestne lepenke. Proizvedenih je bilo 530 kotlov in več kot 60 milijonov kvadratnih metrov izolirnih trakov.

Več vidikov problematike Ravno zato so v simpozij zaobjeli več vidikov problematike. »Najprej smo besedo dali bolnikom, sledil je uvodni

del, kaj se je zgodilo, kako se azbest odpravlja, kako je v sosednjih državah in pri nas v Sloveniji. V visokokakovostnem strokovnem delu smo spregovorili o mezoteliomu in raku. Zaključili pa smo z najvišjimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za ustavno pravo. Obrazložili smo, kje nastajajo pravni problemi, zakaj so ljudje nezadovoljni, zakaj ni ljudem zadoščeno zaradi njihove izgube kakovosti življenja,« je pojasnil Marko Vudrag, predstojnik novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predsednik društva ko-RAK.si.

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, ki je bil soorganizator simpozija, so želeli, da na simpoziju spregovorijo tudi azbestni bolniki. Zakaj so ti žrtve, nam je pojasnila predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak: »On sam ali ona sama se nista zavestno odločila, da bosta izpostavljena nečemu, kar ju bo pozneje ubilo. Zato sta to žrtvi. Žrtvi snovi, ki sta ji bila izpostavljena, za katero nista vedela, kako zelo nevarna je. Če bi bili delavci v začetku svojega dela informirani, da so izpostavljeni snovi, ki jih lahko v naslednjih desetletjih ubije, bi se lahko zavestno odločili, ali v to smrt gredo ali ne.«

Konzorcij Brda (Nadaljevanje s 30. str.)

lahko kakovostno izpelje le Konzorcij. Pri vseh drugih aktivnostih, ki so v povezavi z vinsko tematiko, bomo sodelovali kot strokovna podpora.

Prekinitev dejavnosti iz katerega koli razloga bi pomenila izničenje sedanjega dela in rezultatov ter nas spravilo v položaj, da Brda kot teritorij na institucionalni ravni ne bi imela primernega sogovornika s tujimi konzorciji in organizacijam, ki se ukvarjajo s promocijo posameznih teritorijev.

Aktivnosti Konzorcija Brda bodo prioritetno usmerjene k zaščiti sorte rebula in imena jakot. Na tem področju izvajamo postopke na Uradu za intelektualno lastnino, Ministrstvu za kmetijstvo in pri EU komisiji v Bruslju. Rebula je nepogrešljiv del identitete Brd, zato je občinski svet sprejel soglasje, da bo imelo to vprašanje prioriteto tudi v primeru potrebe po dodatnih finančnih sredstvih.

Aleš Kristančič

Na bolnike so vsi pozabili V zadnjih letih so priredili številne aktivnosti, s katerimi bi zmanjšali pojav azbestnega materiala v okolju. Kanalska občina je ena najbolj prizadetih območij, zato je tamkajšnji župan Andrej Maffi poudaril, da je poleg delavcev zbolelo tudi veliko ljudi, ki niso nikoli prestopili praga tovarne, zato bi morale aktivnosti potekati tudi v smeri zaščite in priznanja pravic vsega prebivalstva v okolici tovarne: »Vidimo, da so hudo zboleli tako delavci, ki so bili samo osem ur na dan v cementarni, ali ljudje, ki so se sem vozili služit kruh iz drugih krajev. Torej so domačini, ki so bili 24 ur na dan izpostavljeni vplivu vlaken azbesta, ravno tako upravičeni do nekega priznanja te

bolezni. Na bolnike so vsi pozabili: država, kapital, vsi. Bolniki so sicer upokojeni, vendar večkrat prepuščeni samim sebi. Nihče se z njimi psihosocialno ne ukvarja.« Zato občina Kanal letno nameni 230 tisoč evrov za delovanja društev, v katerih občani pozabijo na vsakodnevne tegobe, hkrati pa nudi brezplačen odvoz azbestnih odpadkov.

Še vedno beležijo presežek pojavnosti Ravno tako nudi brezplačen prevoz tudi briška občina, ki je pred leti naredila popis azbestnega materiala. Član komisije je bil tudi sedanji podžupan Žarko Kodermac: »Vedel sem, da je tega ogromno, saj se je videlo v okolici. Ampak mislil sem, da je materiala vseeno manj, kot ga je bilo v resnici. Čeprav moram reči, da sem bil obenem pozitivno presenečen, ko sem se pogovarjal z Brici. Čutiti je bilo, da se odnos do azbestnega materiala spreminja v pozitivno smer. Kar je nedvomno dobro. Tudi danes, če se ozremo naokrog, vidimo, da je tega materiala nedvomno manj. Je pa res, da nas čaka še dolga pot do popolne rešitve.« Številke glede rakavih obolenj se umirjajo, vendar ne pojenjajo. V nacionalnem inštitutu še vedno beležijo presežek pojavnosti. V Sloveniji se na letni ravni pojavi od 20 do 30 primerov mezotelioma letno. Zaskrbljujoče so tudi številke v sosednji Furlaniji - Julijski krajini, kjer beležijo na letni ravni skoraj 800 novih pojavov mezotelioma, med katerimi letno umre skoraj 70, s čimer se uvršča v sam vrh pojavnosti v Italiji.

V sklopu simpozija so izdali tudi krajšo knjižno izdajo s pričevanji nekdanjih briških delavcev in tudi s strokovnimi mnenji. Knjižica je brezplačno na voljo v zdravstvenih ustanovah. Posnetke celotnega simpozija pa si lahko ogledate na internetnem naslovu http://www.kimdps.si/novice/azbestnedokoncana-zgodba-film-o-dogajanju-na-posvetu.

Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 31

Dogodki

Dobrovo

50 let Balinarskega kluba Brda

Briški balinarji so bili strah in trepet v bližnji okolici Balinarski klub Brda v letošnjem letu obeležuje 50 let delovanja. Ob tem častitljivem jubileju je v petek, 27. novembra, v Viteški dvorani Gradu Dobrovo potekala slavnostna seja, na kateri so podelili nagrade za vidnejše športne dosežke.

S svojo prisotnostjo na slavnostni seji so briške balinarje počastili župan Franc Mužič, predsednik Balinarske zveze Slovenije Sandi Kofol, selektor moške članske reprezentance Aleš Škoberne, selektor ženske članske reprezentance Jure Rijavec in selektor reprezentanc mladincev in dečkov Anton Kosar ter tajnik Območne balinarske Zveze Nova Gorica Marjan Ferfolja skupaj s člani izvršnega odbora.

Med programom so na platnu predvajali številne posnetke skupnih druženj balinarjev, v avli Gradu Dobrovo pa je bila na ogled manjša razstava o 50-letni zgodovini kluba. S svojimi glasovi so večer zaokrožil člani Kvinteta Kvartin.

Štiristezno balinišče v Vipolžah kot prelomnica »Doživeli smo veliko vzponov in padcev, a bojazni, da bi klub prekinil z delovanjem, ni bilo nikoli,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik kluba Zvezdan Prinčič. Dodal je: »Brici smo bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja strah in trepet v bližnji okolici.

Takrat se je klubu pridružilo veliko mladih, največji vzpon kluba pa smo doživeli pred desetimi leti, ko smo skupaj z Osnovno šolo Dobrovo pričeli s pomlajevanjem kluba. Gotovo je veliko prelomnico pomenila izgradnja štiristeznega balinišča v Vipolžah, kjer smo v zadnjih štirih letih organizirali kar osem državnih prvenstev, krona pa je bil peteroboj narodov. Naši mladi člani imajo veliko talenta, starejši pa smo jim ob strani z izkušnjami in organizacijo tekem.« Skupaj z Zarjanom Kocino sta nagradila člane, ki so v zadnjih letih poskrbeli za vidnejše športne dosežke. »Bili smo enotnega mnenja, da si priznanje zaslužimo prav vsi člani, sicer ne bi dočakali te častitljive starosti kluba. Kljub temu smo se odločili, da podelimo priznanja za vidnejše športne dosežke, ki jih ni malo. Veliko prostovoljnega dela in prostega časa je bilo vloženega v objekte, v udeležbo na raznih tekmovanjih ter v organiziranje tekmovanj na mednarodnem, državnem, regijskem in klubskem nivoju. Veliko je Zima 2015 / Briški časnik / 32

bilo vloženega v vzgojo mladih, na katere smo še posebej ponosni,« je dejal Zarjan Kocina.

Nagrade so tako prejeli ekipa starejših članov, ki je leta 2012 osvojila naslov državnih prvakov za starejše člane v četvorkah (Zdravko Gabrovec, Darko Mišigoj, Vinko Simčič, Radoš Koncut in Zvezdan Prinčič) ter mladi briški balinarski upi, ki so dosegli visoke rezultate na številnih prvenstvih: Žan Kocina, Dominik Rusjan, Jaša Rusjan, Matjaž Zalatel, Ruben Kurinčič, Jure Korenjak, Matic Bezjak, David Kristančič, Tomaž Kristančič, Kristjan Zalatel, Tilen Susič in Alen Murenc. »Ob tej priložnosti smo se dolžni javno zahvaliti tudi Jošku Markovčiču. Njemu gre pripisati največ zaslug za to, da se je leta 1976 zgradilo dvostezno balinišče v dvorani v Fojani, brez katerega si ne moremo zamisliti balinanja v zimskem času. S tega mesta se želimo zahvaliti tudi Zdenku Šibavu, ki je v zgodovini našega kluba pustil velik pečat. Zdenko je namreč boter pobratenja, ki traja preko 30 let, med BK Goriška brda in BK Mirko Mandič iz Matuljev,« je še dodal Zarjan Kocina.

Kmalu pokrito balinišče? »Kar je botrovalo tudi h kasnejšemu pobratenju krajevnih skupnosti in občin Brda in Matulji,« je opozoril župan Franc Mužič. »Balinanje ima v Brdih dolgo tradicijo. Klub ima zasluge za marsikatera čezmejna prijateljstva. Šport ima pomembno poslanstvo: zagotovo si velja zapomniti rek, da niso važne osvojene medalje, temveč sodelovanje. Ganljivo je bilo videti na odru deseterico nagrajenih mladih balinarjev. Ravno tako pa sem ganjen gledal fotografije na platnu. Na marsikaterih sem bil tudi sam poleg vas,« je zaključil župan, ob tem pa ni pozabil omeniti balinišča v Vipolžah. Željo po pokritju slednjega bo občina poskusila uresničiti v prihodnjih letih.

Ne nazadnje pa je prisotne pozdravil tudi Sandi Kofol, predsednik Balinarske zveze Slovenije z briškimi koreninami. Poudaril je tri vidike briškega balinarskega kluba, na katerega je Balinarska zveza zelo ponosna: »Entuziazem, zavzetost in briška 'grinta' so gotovo prvi vidik. Drugi je ta, da je klub zgled glede vzgoje mladih, tretji pa ta, da briški klub prevzema pomemben del odgovornosti pri razvoju balinanja v Sloveniji. Organizirali ste že osem državnih prvenstev in peteroboj. Zagotavljam vam: te odgovornosti ni pripravljen prevzeti marsikateri slovenski klub,« je zaključil predsednik zveze.

V imenu Območne balinarske zveze Nova Gorica je briškemu balinarskemu klubu čestital tudi tajnik Marjan Ferfolja.

Balinarski klub se je na slavnostni seji zahvalil vsem sponzorjem, ki so pripomogli k uspešnemu delovanju kluba in organizaciji slavnostnega srečanja v Gradu Dobrovo.

Erika Koncut Foto Andrej Colja

Dogodki Občina

Balinarski klub Goriška brda

50 let delovanja kluba

Na mlade so v klubu še posebej ponosni Tiste čase je imela skoraj vsaka gostilna svoj »zuk«, kjer se je igralo predvsem ob nedeljah in praznikih. Pravila niso bila napisana, mere igrišč niso bile določene, saj se je tekmovalo le za zabavo ali pa za pijačo.

Pisalo se je leto 1964, ko je nekaj mladih balinarskih zanesenjakov začelo razmišljati, da bi ustanovili balinarsko društvo. Povezali so se z Območno balinarsko zvezo Nova Gorica in tako leta 1965 ustanovili in registrirali prvo športno društvo v Brdih – Balinarsko društvo Medana. Prav tam so začeli graditi dvostezno balinišče. Gradili so ga udarniško, veliko pa sta jim pri tem pomagali takratna Kmetijska zadruga Dobrovo in Krajevna skupnost Medana. Svečano odprtje tega objekta, ki je bil velika pridobitev za zagon tega športa, je bilo 1. maja leta 1966. Finančna sredstva, ki jih je društvo potrebovalo za vzdrževanje igrišč ter nakup krogel in dresov, so pridobivali z organizacijo plesnih prireditev v medanski dvorani. V klub je kmalu začelo prihajati veliko novih članov iz drugih briških vasi, zato se je ta preimenoval v Balinarski klub Goriška brda.

Tekmovanja, ki so se takrat odvijala, so bila zgolj turnirska, vendar pa je kakovost balinanja hitro naraščala in začeli so se vrstiti uspehi na območnih, republiških in državnih tekmovanjih takratne Jugoslavije.

Povezani z balinarji iz drugih držav V klubu so bili balinarji vedno pripravljeni udarniško pomagati v korist balinarskemu športu. Tako so leta 1976 zgradili dvostezno balinišče v dvorani v Fojani, ki je za tiste čase pomenilo velik korak k napredku tega športa v Brdih. Dvorana je dobila tudi ogrevanje, kar je balinarjem omogočilo vadbo čez celo leto (poudariti moramo, da je ta dvorana v zimskem času še vedno aktualna). Balinarski klub je v vseh teh letih organiziral ogromno kakovostnih turnirjev in tekmovanj tudi na mednarodni ravni. Minilo je 30 let, odkar smo pobrateni z balinarskim klubom Mirko Mandić Matulji iz Hrvaške. Pobratenje je botrovalo temu, da so tudi druge briške organizacije začele razvijati sodelovanja z istovrstnimi organizacijami iz Matuljev, kasneje pa se je tesno sodelovanje spletlo tudi med samima občinama.

Omembe vredno je tudi naše sodelovanje z balinarji iz sosednje Italije. Povezani smo predvsem s klubi tistih občin, ki mejijo na našo.

Z leti so se tekmovanja spreminjala, uvajala so se nova pravila, uvedlo se je tudi ligaško tekmovanje. V začetku se je v ligi igralo dve četvorki, kasneje se je odigralo četvorko, štiri enojke in dve dvojki, uvedlo se je igro na čas, za tem še tehnične discipline. Ker je bilo vsemu temu treba slediti, je to klubom dalo vedeti, da je treba v svoje vrste pritegniti mlade. BK Brda je bil vedno naklonjen mladim. Starejši so zaupali mlajšim, ki so v klub prinašali svežino in zagnanost, predvsem pa so nadaljevali s tradicijo balinarskega športa v Brdih. Tudi v našem klubu je prišlo do vzponov in padcev, toda njegov obstoj ni bil nikoli resneje ogrožen. Članska ekipa je z vso vnemo strmela k čim boljšim rezultatom in se tako leta 1985 uvrstila v drugo republiško ligo, kar je za naše razmere pomenilo lep uspeh.

Znova v 2. državni ligi Tam je vztrajala do leta 1994. Zaradi neustrezne infrastrukture (štiristeznega balinišča) smo se morali tekmovanju na državni ravni odpovedati. Še posebej smo bili ponosni na osvojeno 2. mesto na pokalnem tekmovanju Slovenije v četvorkah leta 1988. Udeleževali smo se klubskih turnirjev ekip, na katerih smo stkali prijateljske vezi široko po Sloveniji. Vseeno so si nekateri naši igralci želeli večjih izzivov, zato so leta 1995 iz našega kluba prestopili v takratni SGP Nova Gorica, ki je nastopal v višjem rangu. Briški igralci so v tem klubu kar nekaj let igrali vidno vlogo. Pred nekaj leti so se v domače vrste vrnili z bogatimi izkušnjami, ki so prav gotovo pripomogle, da se je ekipa po dolgih letih v letošnji sezoni spet uvrstila v 2. državno ligo. Leta 2011 so zasedli 3. mesto na pokalnem tekmovanju Slovenije v četvorkah, leta 2012 pa 1. mesto v četvorkah v kategoriji nad 55 let. Vsa ta leta člani dosegajo vidne uspehe tudi na turnirjih in območnih tekmovanjih v raznih disciplinah.

Pred desetletjem smo se odločili, da pričnemo z vzgojo mladih, še šoloobveznih kadrov. Povezali smo se z osnovno šolo Dobrovo, ki je našo idejo sprejela z razumevanjem in podporo, tako da se je na balinarski krožek v začetku prijavilo precejšnje število otrok. Veliko jih je vztrajalo in pridno treniralo pod vodstvom naših mentorjev. Z njimi smo pričeli tekmovati v ligi in na državnih prvenstvih, sedaj pa imamo ekipo dečkov U14 in ekipo mladincev U18, ki tekmujeta v ligi. Nekateri med tistimi, ki so se med prvimi začeli ukvarjati z balinanjem, pa že nastopajo za člansko ekipo. Prav na mlade smo v klubu nadvse ponosni, saj fantje radi trenirajo in tekmujejo, nekateri so oblekli tudi dres državne reprezentance.

Dosegli so in še dosegajo vidne rezultate na državni ravni, kar je prav gotovo pripomoglo k razpoznavnosti našega kluba.

Pred petimi leti smo bili veseli nove pridobitve, in sicer štiristeznega balinišča v športnem parku Vipolže. Velika zasluga in z naše strani velika zahvala gre gotovo Občini Brda.

Za prihodnost balinanja se v Brdih ni bati Na tem lepem objektu smo organizirali kar osem državnih prvenstev za mlade selekcije, tu potekajo ligaška tekmovanja članske ekipe, mladinske ekipe, ekipe dečkov in ženske ekipe, turnirji kluba in društev upokojencev Brd, sicer pa je med tednom balinišče namenjeno treningom in rekreaciji. Največji zalogaj je predstavljala organizacija peteroboja narodov za dečke, na katerem so sodelovale reprezentance Hrvaške, Italije, Monaka, Srbije in Slovenije. Na peteroboj smo zelo ponosni, saj je to bila največja balinarska prireditev v Brdih. Vse aktivnosti dokazujejo, da je klub dobro organiziran. Z Občino Brda iščemo rešitev, da bi na mestu štiristeznega balinišča zrasla dvorana, ki je pravzaprav nuja za razvoj tega športa.

Vsekakor si briški balinarji to zaslužimo, saj praznujemo 50 let delovanja. Tisti, ki se še spomnimo, kako so ustanovitelji verjeli, kako so ohranjali tradicijo in niso nikdar podvomili v razvoj tega športa na tem prostoru, smo prepričani, da se za prihodnost tega športa v Brdih ni bati.

Zarjan Kocina Zima 2015 / Briški časnik / 33

Dogodki

V spomin

Afra Prinčič in njene strasti

Chagal za Afro

Avtoportret

Na nekem knjižnem sejmu v tujini sem jo našla. Drobno knjižico pravljic z reprodukcijami Chagalovih del. Ta bo za Afro, sem vedela. Tako zelo podobna sta si bila v svojem videnju sveta: Chagal, slavni slikar s svojimi podobami iz sanj, in Afra, goreča privrženka umetnosti s svojimi pravljičnimi slikarskimi potezami, kakor bi se nevede oplajala pri velikem mojstru in njegovi umetnosti. Kakor njegova tudi njena dela vlivajo opazovalcu veselje in optimizem, z močnimi barvami prikazujejo svet, ki ga v sanjah gledajo otroške oči.

Takšno jo imam v spominu. Čeprav zelo prizemljeno, skrbno in realno, pa vendar

nekoliko odmaknjeno in zasanjano v neka druga obzorja onkraj vidnega. Ni bilo kam sesti pri njej, vse njeno bivališče je bilo en sam umetniški atelje, v katerem sta bila kralja barva in čopič. Kuhinjski pult, stoli, fotelji, kavč, miza, stene, vse je bilo založeno s slikarskimi platni. Več hkrati jih je imela v delu, globoko v noč, pravzaprav v jutro, se je družila z njimi, dodajala, odvzemala, popravljala. Strastno jo je žejalo po znanju, kljub svojim osmim križem se je v malem džipu večkrat na teden prevažala od Dobrovega do Kanala in Tolmina, se učila pri različnih mentorjih, razstavljala, hodila na strokovne ekskurzije in slikala, slikala …

Ali pa gnetla glino. »Moram pohiteti,« je večkrat rekla, »nimam več dosti časa.« Kakor bi hotela ujeti vse zamujeno, vse, kar ji zaradi razmer ni bilo dano in je dolgo zatajevano lahko privrelo na dan šele v poznih zrelih letih.

Roke, ki so držale čopič, so znale zamesiti tudi slasten kruh, »gubanco«, štrudelj, skuhati odlično marmelado. Bile so to zlate roke, katerih lastnica je zaradi njih prejela laskavi naziv prve kmetice leta, nešteta odličja in pohvale. Rada je razkrivala svoje kuharske skrivnosti, objavljala recepte in ni je bilo prireditve v Brdih, da ne bi bilo na mizi tudi njenega peciva. Kamor koli je šla, je v svojem »dzeju« nesla sveže pečeno

štručko kruha ali štrudlja. Na obisk, slikarsko delavnico, izlet. Pa še steklenico vina in rože, v naglici utrgane z vrtne gredice. Nikoli ni pozabila nanje, bile so njena druga strast.

Ljubila je svoj dom, svoje drage. Bolestno je ljubila svoja Brda, bila je njihova ponosna prebivalka in bogatila je njihovo prepoznavnost s svojimi talenti. Rada je imela ljudi, srčno rada jim je pomagala.

Zgodaj je izgubila očeta in morala zato že v otroških letih priskočiti materi na pomoč pri kmečkih delih. Bila je vajena trdega dela. »V veselje mi je bilo,« mi je nekoč zaupala. »Ljubila sem zemljo, rada sem delala na njej.« Tudi po poroki ob treh otrocih.

A njena strast je tiho tlela dalje. Do konca, dokler je ni pogasil On, ki jo je bil vnel.

Morala bi ji nesti knjižico, dokler bi jo še mogla vzeti v roke. Pa sem zamudila. Pravljice s Chagalovimi reprodukcijami so ostale pri meni, a verjamem, da Afra ve, da je knjižica namenjena njej in njeni ljubezni in je hvaležna zanjo.

Iva Sivec

Hum

Pohod vaške skupnosti

Najlepše je druženje s sovaščani Na čudovit sončen in topel jesenski dan 24. oktobra nam je uspelo izpeljati že 4. vaški pohod po pohodni poti Karnjevka.

Tokrat smo prvič v sodelovanju z Aleksom Simčičem iz Gonjač organizirali tudi rekreacijski tek po isti poti. Vodnik Zvonko nas je popeljal po malo spremenjeni trasi, a je vsakič znova lepo prehoditi del naših čudovitih Brd. Ustavili smo se Pri Bregarju, pri lovski koči smo pojedli malico, lovec Milan pa nam je že tradicionalno postregel s kavo in čajem.

Zima 2015 / Briški časnik / 34

Razgledi so na sončno soboto segli zelo daleč naokrog in po skoraj štiriurni urni hoji smo si oddahnili v dvorani na Humu.

Golaž, ki ga je humska družba delala v petek zvečer in ki so ga Nataša, Tatjana in Pero postregli s »pašto« ter je bil več kot odličen, je nam, 52 pohodnikom in 4 tekačem, še kako teknil. Bernarda je podelila medalje iz češnjevega lesa, ki jih vsako leto za vaško skupnost naredi Lojze s Huma. Zelo smo

veseli, da nas vaščani podpirajo in se radi udeležijo pohoda. Najlepše pa je, da se vaščani družimo, uživamo v naravi, smo od podvigov prijetno utrujeni, na koncu dneva tako in tako na utrujenost pozabimo.

Odbor VS Hum se že počasi pripravlja na dogodek ob dnevu žena, ki je z vsakim letom vse bolj obiskan. Veselimo se druženja z vami.

Teja Jelina, Vaška skupnost Hum

Občina

Zima 2015 / Briški časnik / 35

Občina

Dobrovo

Društvo upokojencev

Potujejo po domovini in tujini O delu društva pišemo v vsakem Briškem časniku in tako bo tudi ob zaključku leta. Briški upokojenci smo aktivno vpeti v delo na naših domovih in v brajdah, a tudi kulture in politike ne zanemarjamo.

Prosti čas si vsak kroji po svojih željah in času. Društvo med letom skrbi, poleg drugega, da se zapeljemo na izlete po Sloveniji in zunaj nje.

Oktobra smo imeli tridnevni izlet v Italijo. Prvi dan smo si ogledali del Toskane, drugi dan smo občudovali otoček Elbo in tretji dan Cinque Terre.

Vreme smo imeli lepo in udeleženci so bili zadovoljni z vsemi ogledi.

Novembra smo imeli martinovanje v Sevnici. Sevnica je lep kraj in vredno si ga je bilo ogledati. Nad Sevnico se dviga grad, ki je vzorno vzdrževan, z njega pa se razprostira čudovit razgled na mesto.

Panoramsko smo si ogledali HE Blanka, prvo ribjo stezo v Sloveniji, obiskali smo trgovini Lisca in Kopitarna. V zasebni kleti Mastnak so nam predstavili pridelavo penine. Od tam smo se zapeljali na Lisco (948 m). Martinovo večerjo smo imeli na družinski kmetiji Celestina,

kjer se je družba razživela in doživela martinov večer.

V Sevnici živita tudi dve Briki, ki sta se kot mladi dekleti preselili in sta nas prišli pozdravit ter nas pogostili s pecivom, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Snidenje je bilo prisrčno. Hermina ima korenine v Vipolžah, Zdravka pa v Kozani. Nista skrivali, da jima je domači kraj še vedno drag in da ga včasih pogrešata. Zdravka piše pesmi, ki jih objavlja v lokalnih revijah. V avtobusu nam je zelo čustveno prebrala pesem o Brdih. Med našimi člani imamo tudi aktivne balinarje, ki so s svojimi uspehi prišli v vrh balinarjev upokojencev v Sloveniji. Njihovi številni pokali so razstavljeni v društveni pisarni, kjer si jih lahko ogledate.

Po dolgih letih delovanja in selitev iz pisarne v pisarno smo končno dobili svoj prostor. Zahvaljujemo se Občini Brda, ker nam je dala prostor, in predsedniku društva Borisu Rožiču, ker se je trudil za novo pridobitev.

Ob zaključku leta se v imenu vseh upokojencev zahvaljujemo Občini Brda za njeno podporo v tekočem letu, županu Francu Mužiču za razumevanje, predsedniku društva Borisu Rožiču za vestno delo v društvu in drugim, ki so kakor koli pripomogli, da je društvo uspešno.

Vsem Bricem in Brikam želimo mnogo zdravja, miru in sreče v letu 2016.

UO DU Dobrovo

OŠ Dobrovo

Zanimivo spoznali reformacijo V petek, 23. oktobra, je bila na naši šoli proslava ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve. Recitatorji so zanimivo predstavili reformacijo na Slovenskem in pomen Primoža Trubarja kot pisca prvih slovenskih knjig in ustanovitelja slovenskega knjižnega jezika. V programu sta sodelovala še mladinski pevski zbor OŠ Dobrovo in Orffova skupina. Gospa ravnateljica Vesna Filej je ob koncu proslave poudarila pomen obeh praznikov za Slovence ter vsem zbranim učencem in učiteljem zaželela lepe in vesele počitnice.

Manca Miljavec, 6. b Zima 2015 / Briški časnik / 37

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Vsak dan pečejo torto za zdravje Oktobra smo praznovali rojstne dni dvanajstih stanovalcev, ki so rojeni devetega in desetega meseca v letu. Med slavljenci je bilo tudi pet Bricev – Martin Pelicon, Mercedes Pulec, Alda Zimic, Marija Prinčič in Danica Marušič. Kot se za tako praznovanje spodobi, smo ob veseli glasbi in slastni torti nazdravili z žlahtno kapljico na še veliko nasmejanih dni.

Martinovanje v našem domu je že prava tradicija. Naša srca in telo je pogrelo mlado vino, čas smo si krajšali z igranjem martinove tombole, za nepozabno vzdušje pa je poskrbela glasbena skupina Škabrijel.

Konec novembra pa so nas obiskali učenci OŠ Dobrovo in v našo hišo prinesli veselje, smeh in razigranost. Izdali so nam recept, kako ostati zdrav čim dlje. Glavne sestavine te slastne torte so objem, poljub in besede »rad te imam«, zato odtlej vsak dan pečemo to slastno torto.

Zima 2015 / Briški časnik / 38

Z našimi stanovalkami smo se odpravili na obisk v vrtčevsko skupino Prijatelji. Skupaj smo pekli, igrali družabne igre, ustvarjali in se imeli lepo.

Pridne roke naših stanovalcev so izdelovale adventne venčke, z našimi stanovalkami prostovoljkami, ki nosijo ime Desetnice, pa smo izdelovali tudi novoletne voščilnice.

Romina Velušček

Dogodki Občina

Kojsko

Društvo upokojencev

Izleti po Evropi in domovini

V Društvu upokojencev Kojsko nam je letos uspelo organizirati kar pet izletov.

Spomladi smo obiskali Bosno in Hercegovino, kjer smo si ogledali Sarajevo in Mostar, udeležili smo se tudi srečanja upokojencev v Cerknem in obiskali bolnico Franjo. Skupaj z društvom iz Radovljice smo organizirali pohod na Slemenovo špico. Oktobra smo bili v Bolgariji in si ogledali Sofijo in Plovdiv, 21. novembra pa smo organizirali martinov izlet v Belo krajino. Lepo je bilo. Vsem izletnikom hvala za zaupanje z željo, da bi bilo takih izletov naslednje leto še več.

Karlo Passoni

Posebno praznovanje abrahama

Skupina Plamen ponovno na odru Ko je oboževalec nekdanje briške rock skupine Plamen srečal abrahama, je po dobrih tridesetih letih premora oboževana skupina nedavno ponovno zaigrala. Večer je bil nepozaben, saj je koncert skupine Plamen popolnoma uspel.

Verjamemo, da Plamen ne bo tako hitro ugasnil in da bomo ponovno uživali v njihovi glasbi.

D. K. Zima 2015 / Briški časnik / 39

Dogodki

Višnjevik

Teja Erzetič, kraljica rebule

Kraljevanje obogatila z dobrodelnostjo Zgodba o rebuli se je začela že davno tega. Zapis kupo-prodajne pogodbe, sklenjene leta 1336, namreč govori o pridelavi »šestih veder rebule« v neposredni bližini Višnjevika. To je najstarejši zapis, ki priča o tej žlahtni kapljici. Na njeno čast zato vsako leto v Višnjeviku organizirajo Praznik rebule in oljčnega olja. Praznik je Društvo ljubiteljev rebule pred štirimi leti, tudi s pomočjo Občine Brda in Andreje Erzetič (Slovenske vinske kraljice 2010), obogatilo s projektom Kraljica rebule. Takrat je bila za prvo kraljico rebule okronana Jana Drnovšček iz Vedrijana, danes pa krono nosi Teja Erzetič iz Višnjevika. Teče drugo leto njenega kraljevanja in naslednje leto maja bo krono predala svoji naslednici. »Že drugo leto širim glas o rebuli in Goriških brdih daleč naokrog in z veseljem se udeležujem različnih vinskih dogodkov po vsej Sloveniji. Prepričana pa sem, da se veliko ljudi sprašuje, kaj vinske kraljice počnejo. Moje poslanstvo je, da predstavljam Goriška brda, briške vinarje in vina, ki so pridelana v našem vinorodnem okolišu; seveda s poudarkom na rebuli, na katero smo Brici in Brike še posebej ponosni. Našo deželico predstavljam s pomočjo vina kraljičina rebula, ki je skupen projekt štirih briških vinarjev (Vinarstva Erzetič, Aljoše Sirka, Kristalvina in Vinske kleti Goriška brda),« pravi Teja Erzetič. »Ko sem prejela krono, sem se odločila svoje kraljevanje obogatiti z dobrodelnostjo. Moja želja je bila združiti prijetno s koristnim in tako sem s pomočjo Občine Brda začela z degustacijami zbirati prostovoljne prispevke za omogočanje šole v naravi tistim briškim osnovnošolcem, ki si jo težje privoščijo. Poleg dobrodelnosti pa je moje kraljevanje zaznamovalo veliko lepih izkušenj in dobrih ljudi.« Do sedaj se je udeležila približno 50 dogodkov v vseh vinorodnih okoliših in vsak posebej je v njej pustil prav poseben pečat. »Za mano sta že skoraj dve leti kraljevanja in rada bi se zahvalila vsem, ki so mi v tem času pomagali in stali ob strani. Velika zahvala gre Društvu ljubiteljev rebule in seveda Občini Brda, ki je tudi zagotovila kraljičino obleko Boutiqua Da-Da. Za trud in ustvarjalnost bi se rada zahvalila Salonu Matjaž iz Nove Gorice, ki je med mojim kraljevanjem skrbel, da je bila moja pričeska popolna. Zahvala gre tudi vinarjem, ki so odstopili nekaj rebule, ki so jo nato enologi v Vinski kleti Goriška brda odlično spojili v kraljičino vino. Vsako leto pa Goriška brda za dva dneva obiščejo vinske kraljice iz vse Slovenije. Da domov odnesejo nepozabne spomine in doživetja, so do sedaj vedno odlično poskrbeli člani Jeep kluba Brda, ki jim naše vinograde in naravne lepote razkažejo adrenalinsko vznemirljivo. Prav tako vsako leto vinske kraljice kulinarično razvaja Dean Ambrožič iz Restavracije Grad Dobrovo, Hotel Venko pa z veseljem nudi kraljicam prenočišče. Za konec pa Cvetličarna Nataša s čudovitimi šopki poskrbi za piko na i. Iz srca grejo velike zahvale tudi moji družini in fantu, ki me v času mojega kraljevanja vedno podpirajo in stojijo ob strani,« do-

daja Teja. »Moja kraljeva zgodba se sicer še ni končala, saj je pred mano še nekaj mesecev kraljevanja. Maja pa bom krono predala svoji naslednici in prav je, da se bo glas o rebuli in Goriških brdih še naprej širil daleč naokrog in še dlje,« sklene.

T. E.

Natečaj za 3. kraljico rebule Pogoji, da lahko postaneš kraljica rebule, so, da si stara od 18 do 26 let, da imaš stalno bivališče v Goriških brdih in vozniški izpit B-kategorije. Potrebno pa je seveda splošno znanje s področja vinogradništva in vinarstva v Goriških brdih, dobro poznavanje vinske sorte rebula in pripravljenost javno nastopati. Kandidatke, ki ustrezajo pogojem, bodo marca 2016 povabljene na razgovor. Najprimernejše dekle bo na Prazniku rebule in oljčnega olja 2016 okronano za 3. kraljico rebule.

Prijava mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, stalni naslov, datum rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov) in kratek življenjepis.

Prijave pošljite do 22. februarja 2016 na naslov: Društvo ljubiteljev rebule, Višnjevik 20, 5212 Dobrovo (pripis Prijava za kraljico rebule) ali na e-naslov: sirk.a@siol.net.

Za več informacij pišite Teji Erzetič na e-naslov: teja.erzetic1990@gmail.com.

Zima 2015 / Briški časnik / 40

Občina

Zima 2015 / Briški časnik / 41

Dogodki Občina

Hum

Srečanje starejših

Druženje ob pestrem kulturnem programu Društvo upokojencev Kojsko je v okviru projekta Starejši za starejše tudi letos organiziralo srečanje starejših. Družili smo se v nedeljo, 18. oktobra, v dvorani na Humu.

Za začetek smo prisluhnili naši himni V Goriških brdih je lepo, ki jo je zaigral avtor Karlo Zuljan. Srečanje so popestrili še otroci VVE Kojsko in Vokalno-instrumentalna skupina Sanje s kitaro iz Nove Gorice. Ob prijetnih zvokih harmonike Karla Zuljana so si udeleženci prireditve ob pogostitvi imeli veliko povedati.

Zahvaljujemo se Občini Brda in Vaški skupnosti Hum za uporabo prostora ter vsem, ki so nam pri tem pomagali. Posebna zahvala gre Sebastijanu Zaletelu in Janiju Mavriču, ki sta nam pripravila, pospravila in počistila dvorano.

Tekst in foto Milena Beguš

Kojsko

Društvo upokojencev

Novi sekciji že aktivno delujeta Predsednik Društva upokojencev Kojsko Karlo Turk si prizadeva, da bi v društvu zaživele nove sekcije. Tako od pomladi deluje ženska balinarska ekipa, ki šteje pet članic. Aktivno trenirajo enkrat tedensko pod vodstvom Vinka Simčiča.

Jeseni pa je začela z delom sekcija ročnih del. Najprej so se članice lotile izdelave novoletnih voščilnic (na fotografiji).

Vodstvo sekcije je prevzela Gabrijela Kumar. Ročna dela potekajo vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 18. uri v pisarni društva. Balinarke pa vadijo vsak torek ob 17. uri.

Vabimo vse, ki bi si želeli vključiti se v delo obeh sekcij, da se nam pridružite. Za vse informacije se zglasite na sedežu društva vsak torek od 9. do 10. ure ali ob istem času pokličite na telefonsko številko 05 30 45 550.

Tekst in foto Milena Beguš

Neblo

ČD Kanal-Brda

Projekt svetovnega dneva čebel združuje Slovence in povezuje svet Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) se je v sodelovanju s čebelarskimi društvi lotila velikega projekta Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet. Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo. Poleg čebeljih pridelkov je zaradi opraševanja gospodarska korist čebel precej večja. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena čebelja podvrsta, in sicer kot druga na svetu. Zaradi opisanega je ČZS leta 2014 predlagal, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Pobudo je podprla Vlada Republike Slovenije z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvom in prehrano mag. Dejanom Židanom na čelu. Tudi največja mednarodna čebelarska organizacija Apimondia jo je podprla. K podpori tega projekta so bile na srečanje v Neblo povabljene znane osebnosti, kot sta župana občin Kanal in Brda z vidnimi briškimi sadjarji, vinarji, oljkarji ter ravnateljico Osnovne šole Dobrovo.

Gabrijela Kodermac, ČD Kanal-Brda Zima 2015 / Briški časnik / 43

Dogodki

Gonjače

Srečanje 80-letnikov iz Brd

Tudi redka srečanja krepijo prijateljstva Zadnjo soboto v novembru je bil za Brike in Brice, rojene leta 1935, poseben dan. V prijazni gostilni Izidorja Bizjaka v Gonjačah se je zbralo veliko klenih in trdnih 80-letnikov iz Brd, širše Slovenije, Italije in celo Hrvaške. Z nagovorom jih je pozdravil podžupan Občine Brda Žarko Kodermac. Recitatorji OŠ Dobrovo, slavljenka Jožica Krašček, skupina plesalk Pupa, zaplaš in Mara Marinič s prijateljico so oblikovali prijeten in zanimiv program. Ob dobri hrani in žlahtni briški kapljici je sledil pogovor, ki so ga popestrile razne prigode, smešnice ter utrinki iz dolgega življenja.

Preživeli smo prijeten dan v družbi naših dragih non in nonotov, za katere sta recitatorja Rok in Anim med drugim povedala:

Ko bo mrzel veter pihal, ko bo vse zaledenelo, mi bomo vaše malo sonce, sončece, ki vas bo grelo.

Pripravljalni odbor Foto Andrej Colja

Dobrovo

Delavnice za ozaveščanje o slepoti in slabovidnosti

Za manj predsodkov in stereotipov Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica in Lions klub (LK) Dobrovo sta za učence 8. razreda OŠ Dobrovo 13. oktobra organizirala delavnici ozaveščanja o slepoti in slabovidnosti. S to akcijo LK Dobrovo tudi letos nadaljuje s sodelovanjem v projektih Lions Clubs International ob 100-letnici delovanja organizacije, ki jo bomo praznovali leta 2017.

Cilj delavnic je seznaniti učence s specifičnimi potrebami in pravili komuniciranja s slepo oziroma slabovidno osebo. S spoznavanjem problematike in specifičnosti okvar vida že mlade generacije lahko ustvarjajo ustrezne pogoje za lažje vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbeno življenje.

Aktivnosti na delavnicah so bile prilagojene starostni skupini učencev. Pri vseh aktivnostih je bil velik poudarek na ravnanju, kaj smemo in česa ne smemo v odnosu s slepo in slabovidno osebo. S pomočjo praktičnih vaj (gledanjem skozi simulacijska očala, hojo z belo palico ter spoznavanjem tehnike spremljanja slepih in Zima 2015 / Briški časnik / 44

slabovidnih) so strokovni delavci društva spodbujali udeležence delavnic, da pridobijo izkušnjo življenja z okvaro vida.

V okviru teh delavnic učenci pridobijo pristno izkušnjo slepote in slabovidnosti, jo ozavestijo in prenašajo na svojce in bližnje. Tako zmanjšujemo predsodke in stereotipe o slepoti in slabovidnosti ter pripomoremo k večji enakopravnosti slepih in slabovidnih v okolju.

Nadja Pahor Bizjak

Dogodki Občina

Dobrovo

Martinovanje v Kleti Brda

Dva dneva praznovanja ob novem vinu V Kleti Brda so tudi letos martinovali dvakrat. V četrtek, 12. novembra, so praznovali s poslovnimi partnerji, v petek, 13. novembra, pa so priredili martinovanje s člani zadruge.

Oba dogodka sta bila uspešna in dobro obiskana. Tokrat so predstavili prenovljeno linijo vin Bagueri superior ter novi vini blagovne znamke Štorija – Zalino vino in Bertovo štorijo. Gostje so si lahko ogledali tudi nov spot, ki prikazuje delo »junakov vinogradov« skozi vse letne čase.

Na dogodku je bila osrednja tema »Ko veš, kaj piješ in kaj ješ«.

Predstavili so se namreč lokalni ponudniki pristne slovenske hra-

ne: Briške žene iz Krasnega in Višnjevika, Matevž iz resničnostnega šova Gostilna išče šefa, Lovska družina Sabotin, Perutnina Pivka, Kmetijska zadruga Tolmin, Mlinotest in Ribiška družina Tolmin.

Marjana Simčič Humar Foto Jure Batagelj

Andrej Debenjak – nov doktor znanosti v Brdih

Njegova raziskovalna pot se nadaljuje Brda so poleti postala bogatejša za novega doktorja znanosti. To je postal Andrej Debenjak iz Brdic pri Kožbani, ki je 15. julija uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo in si s tem prislužil naziv doktorja znanosti.

Njegova učna pot se je začela na Osnovni šoli Dobrovo, kjer je že dokazoval, da je fant izjemno bistre glave. Udeleževal se je raznih tekmovanj iz matematike, fizike in logike ter na vsakem požel nagrado. Na valeti ob koncu OŠ je celo prejel nagrado za najboljšega učenca za vseh osem let šolanja in si s tem tudi pridobil Zoisovo štipendijo. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji v Novi Gorici. To je bilo obdobje, ko so njegove male sive celice mirovale, saj so bile najstniške in pubertetniške dogodivščine zanimivejše. Gimnazijo je seveda uspešno zaključil, vendar brez kakršnih koli posebnih dosežkov.

Potem je šel v svet – vaški fant je šel v Ljubljano. Vpisal se je na Fakulteto za elektrotehniko, vendar ga je študentsko življenje posrkalo vase in tako je prvi letnik ponavljal.

Nato je spoznal današnjo ženo, se umi-

ril in svojim možgančkom spet dovolil, da pokažejo, česa so sposobni. Izpite je začel opravljati kot po tekočem traku, leta 2011 prejel dve prvi mesti na študentskih tekmovanjih, istega leta je tudi z odliko diplomiral in tako postal univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Za svojo diplomsko nalogo je prejel celo Bedjaničevo nagrado.

Oktobra 2011 se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, njegovo področje dela pa so gorivne celice, ki so ene izmed perspektivnejših virov električne energije v prihodnosti. Šolanje je tako z julijem 2015 zaključi z doktoratom na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, na institutu pa se njegova raziskovalna pot nadaljuje.

Doktor Andrej, vsi tvoji ti čestitamo in smo zelo ponosni nate!

Andrej Debenjak

Družina Debenjak Zima 2015 / Briški časnik / 45

Kozana

Dobrovo

Novoletni čaj pri Vidi Zei

Brda so mali biser, čudež Rumena hiša na koncu Kozane je njen dom. Dolgo sta s pokojnim možem iskala kraj, kamor bi se preselila, potem ko bi se Hanno upokojil. Celo na Irskem. A sta se zaradi prijetne klime in Vidinih korenin odločila za Brda. Vida, po očetu Primorka, po materi češko-štajerske krvi, se je vedno čutila Primorko. Domačini so ju zelo lepo sprejeli, ljudje v Brdih so prijetni, prijazni, imajo smisel za humor, pravi Vida. Pred desetimi leti sta se z možem vselila v hišo, ki stoji tik ob pokopališču. To je ne moti, pokopališča ima rada, so čudovit miren kraj, nekakšna duša, ki govori o živih ljudeh, o tem, kakšni ljudje živijo v vasi, kako skrbijo za svoje pokojne, kakšen odnos imajo do njih. »To so moji prijazni tihi sosedi,« sprejema pokojne onkraj hiše.

Zdaj počiva Hanno tik za ograjo njenega pravljičnega vrta, ki mi ga najprej razkaže. Poln je igrivih detajlov, od mobilov do skulptur, z lepim bazenom in hišico ob njem, v kateri je Vidin atelje. V njem kipari z glino in ji vdihuje svoj barvit notranji svet. Tudi rumena hiša je polna umetnin z vsega sveta. Sediva v prijazni kuhinji s poznim nedeljskim soncem na mizi. Vidi, svetovni popotnici, radoživi in radovedni intelektualki, ljubiteljici knjig, filma, vode, rib, sušija, ljudi, posebno tistih, ki so »malo drugačni«, sledim po fragmentih njenega življenja.

Od slikarske barve do Iowe Hotela je biti slikarka. V mladosti jo je tako silno vznemirjal vonj po slikarski barvi, da je nemudoma segla po čopiču in ni utegnila odložiti plašča, ko je prišla iz šole. Obrnilo se je drugače, doštudirala je sociologijo in politologijo in zelo zgodaj dobila odgovorno službo v kulturni redakciji TV Ljubljana. Bila je urednica oddaj Kulturne diagonale in Ne prezrite, napisala je scenarij za televizijsko igro in bila tonsko očarana z radiem, »bolj odprtim medijem«, napisala je tudi dve radijski igri. Kratek čas je bila celo vodja založbe, vendar vodstveni položaj ni bil zanjo. Vpisala je magistrski in nato doktorski študij, ki ga je opravila v Združenih državah Amerike (ZDA), kamor je sledila svojemu bodočemu možu. Osemnajst let sta preživela skupaj v malem univerzitetnem mestu Iowa City na srednjem zahodu ZDA, predavala na tamkajšnji univerzi in se prilagodila ameriškemu načinu življenja. Bolj svobodnega se človek počuti tam, življenje je bilo prijetno, delo jima je bilo v veselje, se spominja Vida. Mesto, kjer sta živela, je obdano s koruznimi polji in kmečkim prebivalstvom, ljudje so dobrodušni in zelo tolerantni, po drugi strani pa bolj hladni in manj gostoljubni, kakor so denimo Brici, saj te v Brdih vsakdo vabi v svojo klet pokušat vino. Nasploh ima Evropa s kulturo narodov povezano raznolikost, in to jo dela zanimivo in drugačno od ZDA.

Brda, pomemben del kulturne identitete Slovenije Bolj je doma v Kozani kakor v ZDA, pove. Z veseljem je postala Kozanka, za vaščane je vodila tečaj angleščine, zdaj poučuje kozanske šolarje, če jo potrebujejo. Tudi pri kakšni briški univerzitetni diplomi je ponudila pomoč. Čeprav je v življenju doživela marsikateri vrhunski kulturni dogodek, ne ločuje velike in male kulture. »Kulturna identiteta Brd je presenetljiva, od arhitekture, krajine, kjer vinogradi jeseni ponujajo vsakodnevno razstavo grafičnih podob, do odprtih ljudi z izjemnim odnosom do glasbe in drugih umetniških zvrsti. Brda so zelo pomemben del kulturne identitete Slovenije. So mali biser, čudež, v katerem je kulturno življenje raznoliko, od literarnih in glasbenih do likovnih dogodkov.« Kot predsednica Zveze kulturnih društev Brda se sooča s pomanjkanjem denarja in s pripravo pravilnika o delitvi sredstev posameznim društvom. Ne more mimo nove pridobitve, vile Vipolže, ki Zima 2015 / Briški časnik / 46

Vida Zei

bi po njenem mnenju morala dobiti vrhunsko mesto v kulturnem življenju Brd, pri čemer ne bi smeli zanemariti drugih kulturnih lokacij (grad Dobrovo, Hiša kulture Šmartno, dvorani na Humu in v Medani ipd.). »Občina potrebuje kulturno politiko, ki bo skrbela za to, da dobi vsak od briških kulturnih prostorov svoj poseben namen, pri čemer bi morala vila gostiti najbolj izbrane kulturne in druge dogodke.« Navdušena je, da je županu uspel veliki projekt, ki pa mora zdaj dobiti pravo, žlahtno vsebino, utemeljeno na posebni identiteti tega obmejnega prostora, pri čemer je treba mejo razumeti dobesedno in simbolično. »Vsekakor potrebuje vila Vipolže kuratorja, ki ji bo znal dati mesto vrhunskega kulturnega prostora, v njej pa se morajo najti tudi Brike in Brici.«

Igriva deklica s kitaro Sonce počasi ugaša. Izvem, da je doktorirala iz komunikacijskih ved in da je poleg Iowe živela tudi v Splitu, Ljubljani in Rovinju; da je vedno vzela v roke škarje, ko ji je gost v njeni televizijski oddaji odpovedal obisk, in si v stiski začela nervozno striči lase; da je pred dvema letoma sama z najetim avtom prekrižarila Združene države Amerike, letos poleti na konju popotovala po Altaju in se pred tremi leti podala na dolgo samotno pot po Španiji, da bi se po težki življenjski preizkušnji spet našla. In ko v roke vzame kitaro in mi hudomušno zaigra in zapoje Tintarella di luna, popevko iz davnih 60. let prejšnjega stoletja, ki jo je kot tabornica igrala in pela v »prvem slovenskem dekliškem bendu« Six Fox Sisters, ugledam igrivo deklico, staro deset let, in začutim, kako globoko je Župančič pogledal v človeško dušo, da je vzkliknil: »Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se zaiskrim.« Iva Sivec Foto osebni arhiv Vide Zei

Občina Dogodki

Plešeta tudi dva briška plesna para

Alenka in Ivan Zagožen ter Martina in Mitja Košuta

Med goriškimi folkloristi tudi Brici Folklorno društvo Gartrož, ki združuje pare iz celotnega goriškega območja, je v soboto, 29. novembra, svojo 10. obletnico delovanja obeležilo z večerno prireditvijo. V društvu že vrsto let plešeta tudi dva briška para.

Na večerni prireditvi Čar različnosti, ki je bila v Mladinskem centru Vrtojba, so se poleg slavljencev predstavili tudi Kulturno društvo Vrtejba – Tojba, Mladinski pevski zbor Šempeter-Vrtojba, Godalni kvartet Nova, Folklorna skupina uporabnikov VDC Nova Gorica in Folklorna skupina Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše. Na odru so se vrstili plesni nastopi folkloristov, ki so bili vsebinsko zelo dobro dodelani in so gledalce osveščali z različnostjo interpretacij ljudskega izročila. Plesalci namreč svoje nastope pripravijo kot male hudomušne predstave, ki nasmejijo vsakega v občinstvu. Dodatno noto je doprinesel nastop pevskega zbora z ljudskimi skladbami, ki so jih dodatno popestrili z godalno spremljavo ter mladim bendom.

Gartrožci, ki se ponašajo s številnimi uspehi na različnih revijah in srečanjih folklornih skupin, so pod mentorstvom energične Marije Kapušin dokazali, da niso zgolj dobri godci in plesalci, temveč tudi enkratna družba. Ravno ta jih združuje že toliko let in je glavni krivec za redne vaje in predstavitve. Ob jubileju so na prireditvi prejeli tudi Maroltove značke za dolgo-

letna udejstvovanja v folklorni dejavnosti, ki jih podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti ter priznanja s strani Zveze kulturni društev Nova Gorica.

Med 12 pari in vsemi drugimi člani folklornega društva (skupaj šteje 40 članov) so tudi Alenka in Ivan Zagožen iz Cerovega ter Martina in Mitja Košuta z Vrhovlja pri Kožbani. Briška para sta s folkloro začela v Brdih. Leta 2007 so namreč na pobudo Erike Kovačič Marinič iz Turističnoinformacijskega centra Brda ustanovili zametek folklorne skupine. Nastala je folklorna skupina Tercinka, ki je delovala eno leto. Ta je nastopila na Prazniku češenj in na reviji folklornih skupin v Tolminu ter posnela videospot skupaj s pevko Rosano Peršolja. Na žalost se je s časom skupina zmanjšala in ostala sta le prej omenjena para, ki sta se priključila goriški folklorni skupini Gartrož. V njej trenutno sodelujejo še harmonikar Davor Bizaj in Pia Žakelj ter folkloristka briškega rodu Dragica Kovačič. Člani društva so imeli prvi nastop ravno v Brdih, na prireditvi Brda in vino, kjer so prvič nastopili v narodnih nošah. Tudi za te poskrbijo sami. Na vajah se dobivajo dvakrat tedensko. Tu se pripravljajo za razne nastope in revije, ki se vrstijo čez vse leto. Večkrat se odpravijo tudi v tujino. Obiskali so že Srbijo, Češko, Švico, Švedsko, Španijo, Makedonijo, Nemčijo ter Italijo. V tujino se vedno odpravijo z avtobusom in na potovanjih doživljajo neponovljive dogodivščine in zanimive izkušnje. Nazadnje so na letošnjem državnem srečanju folklornih skupin Slovenije prejeli zlato plaketo za odrsko prepričljivost z odrsko postavitvijo Večer pri Grapulinovih. Veljajo za eno najštevilčnejših skupin na Primorskem. Čeprav je na tem območju običajno v folklornih skupinah prisotno pomanjkanje mladih parov, se gartrožci ponašajo tudi z mladimi, ki jih ni nikoli preveč. Še vedno namreč medse vabijo nove člane, plesalce in instrumentaliste. Pravijo, da bi bili zelo veseli, če bi medse sprejeli še kakšnega Brica in tako obogatili to dobro in srčno družbo.

Andreja Benedetič

Zima 2015 / Briški časnik / 47

Dogodki

Vila Vipolže

Premiera filma Terra Magica

Dokumentarec o najboljših briških vinarjih Slavnostna domača premiera filma Jureta Breceljnika Terra Magica je bila v soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, v Vili Vipolže. Že novembra je prvi dokumentarec o svetovni slavi briških gričev in zadnji dokončani film izjemnega režiserja, ki se je to poletje nenadoma tragično poslovil, doživel svetovno premiero v Bruslju.

Prikazuje zgodbo o slovitih vinarjih in prijateljih, ki so ime pokrajine Brda-Collio ponesli v svet.

Vila Vipolže, najlepša slovenska renesančna vila, je bila tako ponovno prizorišče vezi med svetovi in ljudmi v pravem pomenu besede. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, ki skupaj s sodelavci in Občino Brda načrtuje pester program v Vili Vipolže, takole povzema osrednje sporočilo filma: »Terra Magica pripoveduje zgodbo o vinarjih, o slovenskih in italijanskih prijateljih v obeh državah, ki jih povezuje sončna, gričevnata pokrajina Brda-Collio. Po dveh desetletjih trdega dela jim je z odločenostjo, da bo kakovost vina vedno pred količino, in s skupnimi močmi uspelo, da danes v vrhunskih restavracijah najbolj zaželenih mest sveta, kot je New York, natančno vedo, da so v Brdih doma vrhunska vina.« Še več, če pregovorno pravijo, da je najboljši kabernet v Ameriki, najboljši sovinjon na Novi Zelandiji in najboljši šardone v Avstraliji, potem drži, da so najboljša vina na svetu pač v Brdih, kot samozavestno pove eden od vinarjev. Ne nazadnje k opojnosti briške kapljice prispeva tudi dejstvo, da tradicija pridelave vina tukaj ni dolga le nekaj desetletij, ampak je mnogo žlahtnejša. Sloviti vinarji v filmu s ponosom gledajo na zgodovino briških gričev, kjer trta raste vse od rimskih časov in kamor je že beneška gospoda rada hodila uživat, med drugim prav zaradi vrhunskih vin. »Od samega začetka, torej od ustanovite Občine Brda, stremimo k temu, da bi bila Brda čim bolj prepoznavna doma in v tujini. Zato preko svojih institucij, kot so Vinoteka Brda, Konzorcij Brda in seveda tudi Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, izpeljujemo številne aktivnosti, ki nam omogočajo to prepoznavnost. Film Terra Magica je brez dvoma še eden, precej velik kamen v mozaiku prepoznavnosti naše dežele. Tu gre zahvala briškim vinogradnikom, ki so sodelovali pri snemanju filma in Brda ponovno ponesli v svet. Zadovoljno in ponosno sem spremljal dogajanje, ko je film doživel svetovno premiero v Bruslju. Dogodek je bil tudi medijsko zelo dobro podprt. Z nestrpnostjo smo dočakali, da se je slovenska premiera filma odvila tudi na domačih tleh, v naši obnovljeni Vili Vipolže. Naužili smo se čudovitih zgodb vinarjev, katerih vina strežejo v vrhunskih svetovnih restavracijah,« je ob tej priložnosti povedal župan Franc Mužič. Slavnostno predvajanje filma se je obakrat zgodilo v Pianu nobile, osrednji in najlepši dvorani Vile Vipolže, ki je ohranila beneško ime in ponuja najlepši razgled na briške griče. Po ogledu je sledilo težko pričakovano druženje z vinarji v kleti Vile Vipolže ob kozarčku izbranih vin in pogostitvi.

Organizatorji ZTKMŠ Brda in Občina Brda ter obiskovalci so po premieri nazdravili s filmsko ekipo, produkcijsko hišo Film it House in koproducentoma Slovenskim filmskim centrom ter Studiem Ritem.

Pridružila se jim je tudi soproga pokojnega Jureta Breceljnika, nekdanja vrhunska športna plezalka Natalija Gros.

Ko sta evropska poslanca Tanja Fajon in Franc Bogovič v Bruslju gostila film Terra Magica, nista mogla skriti ponosa. In res je, Slovenija je upravičeno lahko ponosna na delo in ugled izjemnih briških vinarjev. Da so vsi po vrsti zraven še simpatični in da so režiserju Juretu Breceljniku na široko odprli svoja srca, pa dela film še bolj privlačen.

V nosilnih vlogah v filmu Terra Magica nastopajo: Aleš Kristančič (Movia Wines), Marjan Simčič (Marjan Simčič Wines), Aleks Simčič (Edi Simčič Wines), Marko Skočaj (Dolfo Wines), Stojan Ščurek (Ščurek Wines), Matjaž Četrtič (Ferdinand Wines), Joško Gravner (Gravner Wines), Stanko Radikon (Radikon Wines), Robert Prinčič (Gradisciutta Wines), Radko Pulec (Pulec Wines) ter Vinska klet Goriška brda.

Zima 2015 / Briški časnik / 48

Voditeljica Martina Arčon, Matjaž Četrtič (Vina Fredinand), Stanko Radikon (Vina Radikon), Aleks Simčič (Vina Edi Simčič), Marjan Simčič (Vina Simčič Marjan), Aleš Kristančič (Vina Movia), Marko Skočaj (Vina Dolfo), Stojan Ščurek (Vina Ščurek), Joško Gravnar (Vina Gravner), Radko Pulec (Vina Pulec)

Podžupan občine Brda Žarko Kodermac, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar s soprogo, direktorica občinske uprave občine Brda Anita Manfreda, Ministrica za razvoj in kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, župan občine Brda Franc Mužič in direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec

Produkcijska ekipa, vinarji in gostje

Občina

Zima 2015 / Briški časnik / 49

Občina Dogodki

Društvo upokojencev Medana

Vabilo v balinarske vrste

Balinarsko društvo DU Medana je dejavno že več let. Prirejamo medobčinske turnirje ženskih in moških ekip balinarjev.

Moška ekipa je junija organizirala tekmovanje med upokojenci severne Primorske in zamejstva, ženska ekipa pa ga je priredila oktobra.

Udeležujemo se različnih turnirjev v okolici, kjer dosegamo odlične rezultate. Vključeni smo tudi v ligo, kjer je to se-

zono ženska ekipa osvojila največ točk in zasedla prvo mesto.

Ker želimo, da se ta športna dejavnost ohrani in še dodatno razširi, vabimo vse zainteresirane upokojence, da se nam pridružite. Treninge imamo enkrat tedensko po dve uri, pridobljene izkušnje pa potrdimo z igro v ligah in na turnirjih.

DU Medana

Lions klub Dobrovo

Dobrodelno martinovanje

Zbrali pet tisočakov Člani Lions kluba Dobrovo smo 14. novembra organizirali že 14. dobrodelno martinovanje. Martinovanje slovi po dobri hrani, pijači in odličnem vzdušju. Člani Lions kluba Dobrovo smo tudi letos pripravili kar nekaj kuharskih in slaščičarskih dobrot. V delo smo vložili tako rekoč srce in dušo. Priprava prostora, kuharskih dobrot, strežba, vodenje 150 gostov zahtevajo usklajenost in delo prav vseh članov.

Letošnjega praznika so se udeležili člani desetih Lions klubov iz Slovenije in tujine, prav tako pa tudi člani desetih slovenskih Leo klubov. Prisotna sta bila kar dva guvernerja – Branko Dolenc, guverner okrožja 129, ter guverner okrožja 126 Dražen Melčić, poleg tega pa še predsednik okrožja Leo Črt Klančič in pooblaščenec guvernerja za stike s Slovenijo D108 TA2 Giorgio Bresan.

Prvič letos sta bili prisotni tudi direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec.

Izpolnili smo vsaj dva cilja lionizma, saj smo s pristopom Moj klub – moja družina spodbudili sožitje v klubih in obenem znova poudarili pomen spoznavanja in povezovanja klubov v prijateljstvu, zdravem tovarištvu in medsebojnem razumevanju.

Ob krizi vrednot in tik po terorističnih dogodkih v Parizu se je tudi v naše misli prikradlo vprašanje: »Kdo se boji črnega moža?

Kdo je ta črni mož?« Le skupaj v solidarnosti, odprtih oči in rok lahko premagamo vse ovire.

Ena žlahtna štorija je nadaljevanka, ki je med drugim ponesla lepote Goriških brd v številne slovenske domove. Župnik Bonifacij, ki ga upodablja Milan Vodopivec, in Marija, ki jo igra Maja Blagovič, sta prinesla nekaj utrinkov štorij tudi na martinovanje.

Zbran denar – kar pet tisoč evrov – bomo donirali za štipendije mladim, slepim in slabovidnim ter družinam v stiski.

Maja Pavlin Klemenc Zima 2015 / Briški časnik / 51

Dogodki

Šmartno

Tradicionalno martinovanje

Polne kleti, gase in dvorana Rek pravi, da kdor čaka, dočaka. In res smo bili letos po treh letih dežja, vetra in kombinacije obeh vremenskih prazničnih neprilik deležni lepega in predvsem toplega vremena. Letošnji praznik je v Šmartnem potekal konec tedna pred godom sv.

Martina.

Na predvečer praznika, v petek, 6. novembra, je oljčni bar v Šmartnem dobil svoj logotip. Ob tej priložnosti smo imeli degustacije novega briškega olja, še svežega iz oljarne. Ob 19. uri smo v galeriji odprli težko pričakovano razstavo slik Milene Stepančič.

Nekdanjo učiteljico likovnega pouka in ravnateljico OŠ Dobrovo dobro poznajo številne generacije Bricev. Predstavila se je z briškimi vedutami, podobami starih trt in oljk. O Mileni je spregovoril tudi župan, ki ji je ob tej priložnosti izročil simbolično darilo. Izrazil je veselje, da imamo v svoji sredi tako vitalno in izvrstno umetnico, ki čarobna Brda prenese na platno na tako živo in doživeto.

Razstava je v vmesnem času spremenila lokacijo, v Mali polžkovi galeriji bo na ogled do konca februarja 2016.

V soboto je bilo pestro že od poldneva naprej. Dobro je bil obiskan voden ogled Šmartnega. Vinarji so zasedli različne kleti in okušanje vina se je ob dobri glasbi in prijetnem vzdušju lahko začelo. V Hiši kulture so potekale degustacije oljčnega olja v izvedbi Društva oljkarjev Brda. Prvič se je predstavila kraljica rebule Teja Erzetič s kraljičino rebulo. Veliko pozornosti je bila deležna postavitev novogoriške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije.

Pripravili so razstavo tistih sort oljk (sadežev, listov, koščic, olja), ki rastejo v Brdih, poleg tega so imeli veliko informativnega materiala o svojih dejavnostih. V luči negovanja etnološkega izročila smo v sodelovanju s KTD Martinc pripravili delavnico izdelovanja martincev in tarcentov. V preteklost nas je povrnilo tudi ognjišče, kjer sta Jožica Pulc in Ema Peršolja kuhali polento po starem v bakrenem kotlu s pomočjo makinje. Slovesno odprtje ob ubranem petju Noneta Brda je potekalo na severnem trgu. Blagoslov mladega vina in zahvalo za vse dobrote je opravil Alojzij Suban. Pravi nemir med obiskovalci pa je povzročil igralec Milan Vodopivec, župnik Bonifacij iz priljubljene nanizanke Ena žlahtna štorija, ki je komaj ustregel vsem, ki so se želeli fotografirati z njim. Številni obiskovalci iz cele Slovenije so dobro napolnili kleti, gase in dvorano, kjer se je zvečer odvil sobotni martinov ples s skupino Prizma.

V nedeljo so člani Društva briških likovnih umetnikov Dablo s prijatelji ustvarjali na že tradicionalnem ekstemporu. Letos so poleg etiket steklenic slikali tudi na lesene darilne škatle. Za najmlajše je Vid Sever pripravil kar dve uri ustvarjalnic, tisti malo večji pa so z zanimanjem pričakali prihod bleščečih starodobnikov, združenih v AMD Tolmin, sekciji starodobnih vozil Avto Kareta. Zahtevnejši ljubitelji in poznavalci vina so na svoj račun prišli z vodeno degustacijo pikolita, ki jo je pripravil Darinko Ribolica, enolog Vinske kleti Goriška brda. Popoldne je sledilo odprtje razstave ekstempore Šmartno, za spremljevalni program so poskrbele plesalke Pupa, zaplaš pod vodstvom Lili Grudina in pevke vokalne skupine Brike.

Po gasah in kleteh so vse popoldne izmenjaje se prepevale Sing girls, Suhu cvetje, Brike ter člani skupine Koromač. Za zaključek Zima 2015 / Briški časnik / 52

Dogodki Občina

dvodnevnega dogajanja so člani gledališke skupine Kulturnega društva Grgar uprizorili komedijo Namišljeni bolnik.

Pripravili smo pester in bogat program za vse okuse in generacije, saj je lahko vsakdo našel kaj zase. Tudi letos smo ob degustacijah obiskovalcem nudili brezplačno vodo sponzorja Laško, saj podpiramo akcijo Vinske družbe Slovenije Ob vinu vodo. Vedno. Želeli smo varno martinovo in spodbujali odgovornost za volanom, zato smo priporočali organizirane prevoze.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli, da smo martinovo uspešno izpeljali, še posebej Vaški skupnosti Šmartno in predsedniku Dušanu Bevčarju, Alojziju Subanu, Darinki Sirk, Jožici Pulc in Emi Peršolja. Pomoč so nam prijazno nudili Venko, d. o. o., Elektro Bavcon ter Vinska klet Goriška brda.

Za podporo se zahvaljujemo še sponzorjem Deželni Banki Slovenije, d. d., družbama Zelen in partnerji, d. o. o. ter Esal, d. o. o., Zavarovalnici Tilia, d. d., Cvetličarni Nataša ter podjetju Smodin, d. o. o.

Prav za konec pa rek, povezan s sv. Martinom: Če zeleni trta še o svetem Martinu, ne bo hude zime.

Tatjana Šundovski Bašin Zima 2015 / Briški časnik / 53

Dogodki

Miha Markič Anzelin, udeleženec resničnostnega šova Kmetija: nov začetek

Življenjska izkušnja prinesla tudi nove prijatelje Marsikdo je na televizijskih ekranih v minulih tednih zasledil briškega mladeniča, ki se je pogumno podal v resničnostni šov Kmetija: nov začetek. Predvajali so ga na programu Planet TV. Na dan najinega pogovora se je na vratih pojavil s škatlo trojanskih krofov. Ravno se je vrnil z obiska nekaterih kolegov iz resničnostnega šova.

Ta za prijetnega in nasmejanega 24-letnika ni predstavljal zgolj fizične igre za denarno nagrado, ampak predvsem življenjsko izkušnjo, ki mu je prinesla tudi nove prijatelje.

Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se prijavil v resničnostni šov?

V bistvu sem se prijavil že lani. Takrat so me prijavili prijatelji.

Bili smo zbrani v mladinski sobi v Fojani, in ko smo videli reklamo za šov, so mi rekli, zakaj pa se ne bi ti preizkusil v tem. Prišel sem sicer v ožji izbor, ampak za šov nisem bil izbran. Letos sem se, še vedno ob podpori prijateljev, prijavil sam. Bilo je ravno za Praznik češenj. Prijavil pa sem se predvsem zaradi promocije.

cer so bili tudi obroki bolj skromni, vendar ni bilo tako hudo, da ne bi zmogli preživeti. Jedli smo močnik in krompir, drugega ni bilo.

Ste se ob vrnitvi domov najedli še za nazaj?

Ja, predvsem mesa, pa tudi z drugimi živili ne varčujem, predvsem s sladkorjem ne (smeh).

Kakšno je življenje po vrnitvi domov?

Je bila kmetija iz resničnostnega šova kaj podobna kmetiji, ki jo imate doma?

Ne, kmetija še zdaleč ni bila taka, kot jo imamo doma. Sadjarstva in vinogradništva ni bilo čisto nič. Imeli smo veliko živine in vedno smo nekaj gradili. Delali smo opazovalnico, majhno vinsko klet, kopali, kosili. Opravila so bila precej drugačna, kot so doma.

Je bila prilagoditev tej vrsti kmetije težka?

Niti ne. V vsakdanjem življenju se moraš vedno prilagajati situaciji, v katero prideš oziroma si postavljen. Tako da ni bilo večjih težav s tem, pa še hitro sem se navadil.

Kakšna pričakovanja ste imeli pred odhodom v šov? Vas je kaj presenetilo?

Najbolj me je zaznamovalo to, da nisem poznal nikogar. Ko vstopiš, nobenega ne poznaš in ne veš, s kom se boš kasneje povezal. Ko enkrat vstopiš, najprej spoznaš samega sebe. Potem seveda dobiš prijatelje, ki so podobnega značaja kot ti. Seveda so prisotni tudi taki, ki so tvoje popolno nasprotje, in ne veš, ali je vredno z njimi vzpostavljati nek konflikten odnos ali ne. Nikoli namreč ne veš, ali bo to zate dobro ali slabo. V nekaterih trenutkih ne veš, kako reagirati, ker si niti ne predstavljaš, kako to izpade na televiziji. Konfliktnih situacij sem se raje izogibal in se velikokrat zadržal.

Mogoče bi se v realnem življenju s kom večkrat sporekel. Nekateri pravijo, da je to dobro, drugi ne, ampak vsak ima svoj način.

So odnosi, ki smo jih videli na ekranih, enaki tudi v realnem življenju?

Ja, za zdaj smo z nekaterimi v zelo dobrih odnosih in se tudi večkrat vidimo. Ohranili smo dober prijateljski stik, predvsem z zadnjimi petimi kolegi, s katerimi smo bili v šovu, ter z Anito in Marušo.

Počasi sem se že navadil na realno življenje. Sprva je bilo sicer malo težko. Bil sem zelo utrujen in nekaj dni sem prespal. Nisem imel nekega presežka energije. Vendar sem se počasi navadil. Razen tega, da me ljudje gledajo in kažejo name s prstom. Včasih mi kdo reče: »Tebe sem pa že nekje videl …« In takrat že vem, koliko je ura (smeh).

Je bil cilj vaše prijave glavna denarna nagrada ali ste se za šov odločili tudi zaradi neke življenjske preizkušnje?

Glavni cilj je bil ravno promocija. Seveda je to tudi neka preizkušnja, do kam lahko greš oziroma koliko si sposoben, tako fizično kot psihično. Posledično pa je v ta paket vključena seveda tudi glavna nagrada.

Kako so se odzvali domači?

Doma so me vsi podpirali. Nihče ni nasprotoval moji prijavi niti odhodu v šov. Vedeli so, da bo to, dolgoročno gledano, dobra stvar in da mi bo pomagalo. Seveda so se zavedali, da bo obenem tudi neko večje breme zanje doma, ampak so zmogli. Sicer so me precej pogrešali. Dobili smo namreč en sam obisk in pri tem smo bili vsi zelo veseli. Imeli nismo nobenega stika z domačimi. Deveti teden sem dobil pismo od domačih in trinajsti teden sem potem dobil obisk.

Z nagrado ali brez – kakšni so vaši načrti za naprej? Če bi osvojil nagrado, bi doma dokončal stanovanjski objekt in kakšno malenkost vložil v kmetijo. Po zasluženem žuru, seveda (smeh). Seveda bi ob osvojeni nagradi najprej poravnal tisto, kar smo se dogovorili z drugimi sotekmovalci. Če je ne osvojim, bom nadaljeval tam, kjer sem končal avgusta. Definitivno bom ostal na kmetiji, in če bo vse dobro, jo bom skušal tudi širiti.

Kako gledate na življenje kot mlad kmet v Brdih?

Katera od preizkušenj je bila najtežja?

Imeli smo tedenske naloge, ki smo jih morali opraviti v treh dneh. Če je bil mentor zadovoljen, smo dobili nagrado, drugače nič. Zame je bila najtežja naloga, ko smo morali kopati njivo in smo jo kopali celo noč in cel dan. Ta je bila fizično najbolj zahtevna. SiZima 2015 / Briški časnik / 54

V Brdih se od kmetije da živeti. Ne vem, ali smo mi tako iznajdljivi oziroma sposobni, vendar je mogoče. Z izkušnjo, ki sem jo doživel v šovu Kmetija: nov začetek, vidim, da mi bo zaradi prepoznavnosti še lažje.

Andreja Benedetič

Občina Dogodki

Barbana

Kmetija: nov začetek

Dobrodošlica Mihi iz Barbane

V petek, 30. oktobra, nas je Miha M. Anzelin iz resničnostnega šova Kmetija: nov začetek razveselil s svojim prihodom domov. V ta namen smo mu vaščani iz Fojane in Barbane pripravili dobrodošlico, ki se je je ob svoji vrnitvi zelo razveselil.

Njegovi prijatelji so se ob tej posebni priložnosti zelo potrudili, saj so mu na zadru-

žnem domu v Fojani pripravili domiseln briški »prton«. Tako vaščani kot sorodniki in prijatelji smo se dogodka udeležili v velikem številu.

Kratek kulturni program se je začel s sprejemom briškega podžupana Žarka Kodermaca in predsednika vaške skupnosti Fojana-Barbana Boruta Cukjatija, vse sku-

paj pa je povezoval Egon Ivančič.

Družina prepoznavnega kmetovalca je skupaj z vaščani poskrbela za hrano in pijačo. Na koncu pa smo se vsi skupaj posladkali s torto, ki jo je pripravila Okrepčevalnica Princeska. Vaščani in drugi prisotni smo se z Miho zabavali še dolgo v noč.

Foto Andrej Colja

Kje nadaljevati šolanje

Promocija poklicev

Več kot 230 devetošolcev spoznavalo obrtniška dela Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica je ob finančni podpori vseh šestih občin (Mestne občine Nova Gorica, Občine Kanal, Občine Brda, Občine Šempeter-Vrtojba, Občine Miren-Kostanjevica in Občine Renče-Vogrsko) 12. novembra v Novi Gorici že šesto leto zapored organizirala dogodek, ki je bil namenjen promociji poklicev za devetošolce.

Odločitev, ki čaka otroke in njihove starše, kje nadaljevati šolanje po zaključku osnovne šole, vsekakor ni enostavna. V veliki meri pa je odvisna tudi od informacij, ki jih imajo šolarji in njihovi starši na razpolago. Poleg tega so to poklici, ki nudijo tudi večjo možnost samozaposlitve z ustanovitvijo lastnega podjetja ali samostojne dejavnosti.

Vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica se je odločilo, da tudi v letošnjem letu osnovnošolcem ponovno približa poklice, za katere primanjkuje dobrih kadrov in ki nudijo našim otrokom večjo možnost zaposlitve. To so poklici na področju gostinstva, avtoprevozništva ter poklici, za katere so učenci izrazili zanimanje.

Učenci so si, podobno kot lani, ogledali samo poklic, ki jih je zanimal. Spoznali so jih osebno v obratovalnicah in podjetjih.

Devetošolci iz trinajstih osnovnih šol (iz OŠ Čepovan so se predstavitve udeležili tudi učenci 8. razreda) so spoznali 18 različnih poklicev. Letos so prvič predstavili tudi poklic RTV-mehanik, čevljar, TV-snemalec in montažer. Skupaj je sodelovalo 13 samostojnih podjetnikov, sedem družb z omejeno odgovornostjo, Srednja administrativna šola iz Nove Gorica, Šolski center Nova Gorica – Biotehniška šola in Ministrstvo za obrambo, ki je predstavilo poklic vojaka.

Zainteresirani učenci so si v spremstvu svetovalnih delavk ogledali prikaz poklica v obratovalnicah, podjetjih pri obrtnikih in podjetnikih, ki se z njim ukvarjajo že vrsto let in lahko podajo informacije na osnovi lastnih izkušenj. Ker so želeli prikaz čim bolj približati učencem, so v predstavitev poskušali na različne načine vključevati tudi njih.

Aljana Skok Zima 2015 / Briški časnik / 55

Kultura

Novice iz Hiše kulture

www.smartnobrda.si

Nosljiv dizajn

V sodelovanju z Genius Magazine in GC Art Embassy smo 24. oktobra pripravili razstavo in hkrati podelili prvo slovensko nagrado nakita in dizajna. Dobitnica je bila mlada oblikovalka nakita Tina Istenič iz Ljubljane. Tina bo zato deležna celovite predstavitve v reviji Genius Magazine, omogočili pa ji bodo tudi razstavo v Združenih arabskih emiratih (ZAE).

GC Art Embassy (Gulf Country Council – umetniška ambasada zalivskih držav) mladim umetnikom omogoča poja-

Razstava Na Brda gledam

Milena Stepančič iz Solkana, sicer dolgoletna likovna pedagoginja na osnovni šoli na Dobrovem, nas je na predvečer praznovanja martinovega razveselila z dolgo pričakovano razstavo svojih del. Slikovite podobe briških vasi, osončenih brajd, predvsem pa skrivenčene trte in v burji počesane oljke zgovorno pričajo o njenem prirojenem estetskem čutu, ki je s šolanjem in v dolgih letih bogatih pedagoških izkušenj prerasel v zrelo in prepričljivo slikarsko pripoved in izpoved. Njene upodobitve, polne barv, sonca in značilnih briških motivov, tako tistih izginjajočih kot tistih današnjih, ne dokazujejo le avtoričine izčiščene in prepoznavne likovne govorice, pač pa tudi potrjujejo njeno prepričanje, da so Brda najlepša slovenska pokrajina. Odprtja se je udeležil tudi župan Franc Mužič, ki je izrazil zadovoljstvo in ponos, da imamo v naši sredi tako vitalno in tenkočutno interpretko briške pokrajine. Razstava bo v Mali polžkovi galeriji na ogled do konca februarja 2016.

Foto Andrej Colja Zima 2015 / Briški časnik / 56

vljanje v mednarodnem okolju najvišjega nivoja in razstavljanje v tujini, obenem spodbuja tudi interakcijo, rast in pojavnost mladih umetnikov na področju zalivskih držav.

Na razstavi si je bilo moč ogledati unikatne izdelke nakita iz zlata Shayme Al Nouaimi, oblikovalke, predstavnice podjetja Shay Goldsmith iz ZAE. Foto Tatjana Šundovski Bašin

Kultura Občina

Novice iz Hiše kulture

www.smartnobrda.si

Skupinska razstava kulturnega društva Tullio Crali iz Gorice

Kulturno društvo Tullio Crali iz Gorice ima v svojih vrstah dve zelo aktivni sekciji amaterskih umetnikov. Od 15. do 27. novembra so se v galeriji s slikami v različnih tehnikah in z različno motiviko predstavili Roberta Bighetti, Vilma Canton, Bruno Civran, Marta Malni, Bruno Martellani, Emilija Mask, Caterina Mulitsch, Grazia Russo, Giuseppe Scek, Eloisa Schleinder in Adriano Velussi. Na drugi razstavi z naslovom

»con:tatto« so se s keramiko, slikami in skulpturami predstavili Bruna Albertin, Vilma Canton, Anna Lucia Clausero, Lina Cattunar, Anna Maria Fabbroni, Marta Marni, Marcella Marin, Bruno Martellani, Grazia Russo, Giuseppe Scek, Ivan Skubin, Adriano Velussi in Silvia Wehrenfennig.

Tatjana Šundovski Bašin

Predavanje o novostih pri označevanju olj z etiketami O pravilni hrambi oljčnega olja nam je 4. novembra predavala Milena Bučar Miklavčič iz izolskega inštituta za ekologijo, oljčno olje in kontrolo LABS. Dotaknila se je tudi teme etiket, ki bodo v naslednjem letu deležne kar nekaj novosti. Znotraj Evropske unije so namreč zaostrili pravila za označevanje. Po-

leg točno določenih zahtev, ki se tičejo velikosti črk obveznih podatkov, bodo olja letnika 2016 morala imeti tudi označbo hranilne vrednosti. Do naslednjega letnika je treba porabiti obstoječe etikete, za prihajajoče olje pa natisniti nove v skladu z novimi zahtevami.

Tatjana Šundovski Bašin

Dobrovo

Kulturni dan četrtošolcev

Spoznavali ljudsko glasbo, petje in ples V sredo, 17. novembra, smo imeli učenci 4. razreda kulturni dan na temo ljudske glasbe. Gospod Marino Kranjac nam je predstavil ljudska glasbila, petje in ples. Vsak učenec je izdelal svojo nunalco in zaplesal ljudski ples šetepaši.

Zima 2015 / Briški časnik / 57

Kultura

Društvo Briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Likovno izražanje ni kopija narave, ampak občutek, ki nam ostane, ko stvar gledamo Moderno slikarstvo počasi dobiva svoje mesto tudi v Dablu. Številne delavnice so pri posameznikih vzbudile navdih za nov izziv, drugačne barve, poteze čopiča in novo razmišljanje o zgodbi v sliki.

Zanimivi so odzivi naših prvih kritikov, članov naših družin, ki niso najbolj prepričani v to, kar delamo. Zgodbo, ki jo hočemo razkriti v sliki, je včasih hitro videti, jo pa radi tudi pojasnimo, kogar to zanima. Likovno izražanje, pravi naš mentor, akademski slikar Bojan Bensa, ni kopija narave, ampak občutek, ki nam ostane, ko stvar gledamo. Tako kakor nam v ustih ostane okus po dobrem vinu ali v ušesih odzvanja melodija dobrega koncerta.

Poletje in jesen sta najbolj primerna letna časa za slikanje v naravi. Dablovci ju vsako leto pridno izkoristimo in se udeležujemo likovnih ekstemporov skupaj s prijatelji iz drugih društev. Bili smo na Črnem Vrhu, v Piranu, Gradini, Šmartnem, Drežnici in še kje.

Naše slike so barvite, razgibane, take, kakršno je življenje v Brdih.

Vsako leto zaključimo z ekstemporom na martinovo v Šmartnem, kjer smo se tudi letos srečali in v barvah izkazali čast vinu.

Začeli smo v petek z razstavo v hotelu San Martin, slikali v nedeljo po ulicah Šmartnega in zaključili z razstavo v Hiši kulture. Veseli smo, da nas v Šmartnem lepo sprejemajo in da imajo v Hiši kulture posluh za našo aktivnost. Obiskovalci praznika radi pogledajo tudi naokoli, kako slika nastaja.

Zima 2015 / Briški časnik / 58

Letos smo poleg platen poslikali še darilno embalažo za buteljke, ki jo je priskrbela Vinska klet Goriška brda. Ta nova izkušnja je bila hkrati nov izziv, ki je posebno pri obiskovalcih požel veliko pohval. Odprtje razstave so popestrili ubrani glasovi Briških žena in ples skupine Pupa, zaplaš. Razstavo smo preselili v Vinsko klet Goriška brda, kjer je na ogled do konca leta. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani.

Letošnje leto se je našega društva dotaknilo še z druge plati.

Poslovili smo se od Afre Prinčič, dolgoletne članice društva od ustanovitve dalje. Njej v spomin smo postavili letošnjo zaključno razstavo v gradu, hvaležni za vso njeno spodbudo, vztrajnost, srčnost in delavnost.

Alda Grudina

Občina

2016!

Občina Kultura

Šlovrenc

Simpozij Art Circle

Sožitje umetnosti in vina Brda so danes edinstven kulturni prostor, kjer ne domujejo le vrhunsko vino, poezija in likovna umetnost, temveč predstavljajo tudi ustvarjalno sožitje vinarjev, pesnikov, slikarjev in kiparjev. Dolgoletne izkušnje pri prepletanju umetnosti in vina so poleg ustaljenih in tradicionalnih dogodkov v Medani in njeni okolici letos v okviru projekta Art Circle obrodile še eno nadvse ustvarjalno srečanje umetnikov na domačiji Kabaj v Šlovrencu.

Platna v vinski kleti

Jedkane ploščice na embalaži za vino

Projekt Art Circle poteka v Brdih že peto leto. Osnovan je na odprtosti domačij za umetnike iz različnih držav. Vanj je vključenih deset briških vinarjev. Na domačiji Katje Kabaj Morel in Jean-Michela Morela so umetniki ustvarjali že pred dvema letoma.

Novembra je v organizaciji novogoriškega umetniškega društva Manifest skupaj z Ateljejem Etka Tutte, Draganom Abramom iz galerije Artes in A-medio Stojana Bratkoviča za en teden našlo ustvarjalni dom pri Kabajevih dvanajst kitajskih in štirje slovenski umetniki (Ana Žerjal, Jože Šubic, Klemen Brun in Etko Tutta).

Nagovorjeni z mehkobo Brd, prijaznostjo gostiteljev, dobro hrano in izvrstnim vinom so slikali na platno in vrisovali v pocinkane

ploščice, ki so jih kasneje obdelali z uporabo tradicionalnih tehnik jedkanja. Ploščice so vgradili v leseno embalažo za vino in predstavljajo izvirno in unikatno dopolnitev žlahtne vsebine.

Veliki grški filozof Platon s terminom simpozij opiše druženje ob kozarcu vina in razpravljanje o ljubezni in umetnosti. Takšno je bilo tudi druženje pri Kabajevih. Sožitje umetnosti in vina, oplemenitno z različnostjo kultur, narodov in ras. Sožitje, ki s svobodo duha in prepričanj udeležencev z vsega sveta odpira prostor za stičišče različnih svetovnih kultur, hkrati pa sloves Brd, njene pokrajine, ljudi in vina nosi po vsem svetu.

Tekst in foto Iva Sivec

Podsabotin

Obisk doma upokojencev

Zadovoljni, da so stanovalcem polepšali dan Kot vsako leto smo se nekateri učenci OŠ Dobrovo tudi letos odpravili v dom upokojencev v Podsabotinu.

Takoj po glavnem odmoru v torek, 17. novembra, smo se recitatorji in mladinski pevski zbor pod mentorstvom učiteljice Valentine Bevčar Stanič z avtobusom odpravili do Podsabotina, kjer so nas pričakali veseli in nasmejani upokojenci. Kar takoj smo začeli s prireditvijo. Povedali in odigrali smo jim nekaj starih, smešnih zgodbic iz naših briških vasi ter zapeli nekaj lepih in veselih pesmi.

Program smo zaključili s pesmimi ob spremljavi harmonike, ko so se nam pri petju pridružili tudi stanovalci doma. Ko je bilo programa konec, so se nam lepo zahvalili za naš obisk ter nam postregli s sokom in bomboni.

Ko smo se vračali domov, smo bili zadovoljni, da smo stanovalcem doma polepšali dan.

Lara Sirk, 9. b Zima 2015 / Briški časnik / 61

Kultura

Medana

Gradnikovi večeri

Letos v znamenju ledinskih imen in briške hiše Ko se v Brdih jesen preveša v zimo, ko so pod streho vsi pridelki in ko je mošt že postal vino, dozori čas za večere, posvečene velikemu pesniku Brd Alojzu Gradniku. Od tistih prvih začetkov, ko so pobudniki večerov ob ognjišču prebirali Gradnikovo poezijo, do današnjih dni, ko so prerasli prvotne okvire in se razgledujejo po široko razvejanih temah, predstavljajo Gradnikovi večeri osrednji kulturni dogodek v Brdih. Pisana druščina pesnikov, glasbenikov, recitatorjev, literatov, raziskovalcev in drugih ustvarjalcev se je doslej sprehodila skoznje in zgradila mogočen duhovni spomenik pesniku v spomin.

Letošnji večeri so se zadnji novembrski četrtek simbolično začeli na »medanskem griču« (»in monte Medanis«), Gradnikovem domačem kraju, s predstavitvijo istoimenske knjige ledinskih imen Medane in okolice. Dragoceno gradivo je zbral Vlado Klemše, novinar iz Sovodenj, zgodovinski del je prispevala Tanja Gomiršek, višja kustodinja Goriškega muzeja, jezikovni del pa Danila Zuljan Kumar, predstojnica ZRC SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša iz Raziskovalne postaje

Nova Gorica, zadnja je knjigo tudi uredila.

Vsako ime prenaša bogato sporočilo »Rezultat večletnega dela v arhivih – zlasti v Državnem arhivu v Gorici in Trstu, pa tudi v Pokrajinskem arhivu, ki hrani listine nekdanje dežele Goriško-Gradiščanske –, ki smo ga s sodelavci skušali nadgraditi s terensko raziskavo,

je strnjen v pričujoči knjigi, ki naj bi pomagala ohraniti pomemben del kulturne dediščine Medane in širšega območja.

Vsako ime, ki zaznamuje naselje, potok ali reko, skromno njivico ali brajdo, morfološko značilnost, prenaša bogato sporočilo. Ime je le vrhnji del, ki ga zaznavamo, ki ga uporabljamo, ki se vidi oziroma sliši. Za vsakim imenom pa je skrita bogata in zanimiva zgodba, delček zgodovine majhne krajevne skupnosti,« zapiše avtor v uvodu knjige.

V pogovoru, ki ga je vodila Danila Zuljan Kumar in se mu je pridružila tudi Tanja Gomiršek, je skupaj s sogovornicama nizal vrsto zanimivosti iz bogate jezikovne in zgodovinske zakladnice vasi Medana. Da so mnenja in razlage strokovnjakov o izvoru in pomenu imena Medana deljena; da se vas prvič omenja davnega leta 1157; da je stoletno dogajanje in prepletanje poti in kultur pustilo sledove tako v sestavi prebivalstva, na jezikovnem področju in na področju toponomastike*; da ob preučevanju zgodovine deželice, ki je odprta proti jugu in jugozahodu, »predsunca«, kakor pravijo domačini, ni mogoče mimo dejstva, da so bila Brda, in so še zmeraj, mejna dežela v geografskem, gospodarskem, političnem, jezikovnem in narodnostnem pomenu; da so v Brdih od nekdaj živeli ljudje z velikim srcem in nam zapustili neprecenljivo dediščino, raj čistosti; da bi bil Gradnik, če bi še živel, danes ponosen na svoja Brda.

Predstavitev knjige, ki sta jo založili Občina Brda in Krajevna skupnost Medana z Medanci, je na gradu Dobrovo pospremilo zborovsko petje Moškega pevskega zbora Ludvik Zorzut iz Medane, solistični nastop sopranistke Nataše Jakopič ob klavirski spremljavi Ingrid Mačus in topel nagovor podžupana Žarka Kodermaca. Med obiskovalci je bilo največ Medancev, od katerih je veliko njih prispevalo dragocene podatke, ki jih je avtor vgradil v svoj »priročnik za sprotno in stalno rabo in branje«.

(Nadaljevanje na 63. str.)

Zima 2015 / Briški časnik / 62

Občina Kultura

Medana (Nadaljevanje z 62. str.)

O vrednotah in pomenu nekdanje briške hiše Drugi večer se je dogajanje preselilo v obnovljeno Vilo Vipolže, kjer sta domačina arhitekt Martin Simčič in predavateljica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Alenka Fikfak razmišljala o vrednotah in pomenu nekdanje briške hiše. Večer je bil namenjen predstavitvi spremljevalnega kataloga k stalni razstavi v Briški hiši v Šmartnem.

Nosilec sanacije Briške hiše je bila Občina Brda, idejna prenova in organizacija pa v rokah arhitekta Izidorja Simčiča. V projektu so sodelovali tudi strokovni sodelavci in oblikovalci razstavnega prostora, med njimi tudi Martin Simčič. Uspela jim je postavitev prenovljene razstave, za spremljevalni katalog pa je leta 2013, ko so prenovljeni objekt odprli, zmanjkalo denarja.

Letos so združile finančne moči Občina Brda, domačija Belica iz Medane in Hiša Marica iz Šmartnega in tako je z dveletno zamudo zagledal dan ličen katalog z naslovom Briška hiša. Katalog sledi razstavi, ki sistematično in pregledno predstavi briško hišo od prazgodovinskih časov do obdobja po drugi svetovni vojni, se sprehodi po elementih briške hiše in se sklene s poglavjem

o kletarstvu, poleg vinogradništva najpomembnejši in najbolj tipični gospodarski panogi Brd. »Zgodba briške hiše je zgodba ohranjanja kulturne dediščine in identitete, ki se izraža z vso zavzetostjo v ljudeh: za vedno Bric in Brika! To je neponovljiva zgodba razstave briške hiše, ki vsakega obiskovalca popelje v preteklost in z razstavo zaživi v duhu elementov krajine, prepojene s trdim delom,« pravi Alenka Fikfak v predgovoru kataloga. Martin Simčič na istem mestu dodaja, da »pričevanja o preteklosti niso le romantične pripovedi, ampak tudi pregled tisočletnih pogojev in dragocenih izkušenj v tem velikokrat specifičnem prostoru«.

Briška hiša – to so ljudje, ki odražajo vso težo življenja in bivanja v Brdih, smo slišali na predstavitvi kataloga v Vili Vipolže. Je sinonim za zgodbe in življenjski slog ljudi, zapriseženih tej krajini, polni sonca, veselja in trdega dela. Govorca, s katerima se je pogovarjala povezovalka večera Andreja Benedetič, sta se sprehodila od tradicionalne zasnove briške hiše (tj. dodajanje elementov osnovni zgradbi), katere osrednji in glavni del je bila kuhinja z ognjiščem, družinski prostor, »srce« briške družine in družabnosti, do tako imenovane tipske hiše, ki se pojavi po letu 1970 z vdorom bivalnih navad iz mestnega prostora, dvigom standarda in pod vplivom potresa v Posočju.

Tako je tradicionalna briška hiša, neločljivo povezana s pokrajino, načinom življenja in dela, začela doživljati različna preoblikova-

nja z dodajanjem žal velikokrat tudi neavtohtonih elementov tako v gradnjo kot v krajino. Z veseljem pa danes opažamo, da se povečuje zanimanje po prenovi domačij namesto gradnje novih objektov, je sklenila svoje razmišljanje Fikfakova. »Vendar zgolj posnemanje starih vzorcev ne pomeni kakovosti. Z razumevanjem logike nekdanje briške hiše lahko prenesemo njene značilnosti na sodobna bivališča (lociranje objekta, poudarek na kuhinji kot središču družinskega dogajanja ipd.),« utemelji Simčič.

Tokrat brez Gradnikovih verzov Skozi tradicijo so se do sodobnosti sprehodile tudi učenke podružnične šole Kojsko, ki so z duhovitim opisom nekdanjih in sedanjih življenjskih navad in bivališč v sočni briški govorici izzvale navdušen aplavz. Z glasbeno obogatitvijo družine Sluga se je sklenil še en Gradnikov večer, posvečen briškemu pesniku. Škoda le, da se v obilici jezikovnih, zgodovinskih in drugih strokovnih razmišljanj ni našel prostor za verz ali dva njega, ki so mu večeri posvečeni in »ki mu v življenju niste hladnih žil ogrevali, o sonca zlati žarki«.

* toponomastika, veda o toponimih (zemljepisnih imenih)

Iva Sivec

Nova Gorica

Kulturni dan sedmošolcev

Zanimiva, a strašljiva grobnica V četrtek, 15. oktobra, smo se učenci 7. a z avtobusom odpravili proti Novi Gorici na ogled Goriške knjižnice Franceta Bevka, kjer smo prejeli v dar knjigo Damijana Šinigoja Iskanje Eve. Nato smo šli na Kostanjevico, kjer smo obiskali komuno. Sledil je ogled cerkve, grobnice Burbonov in Škrabčeve knjižnice. Med ogledom nam je vodnica povedala veliko zanimivosti o Kostanjevici.

Andreja Šimunovič in Korina Špacapan, 7. a Učenci 7. razreda smo se z avtobusom odpeljali v Novo Gorico.

Ustavili smo se v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Vodnica nas je odpeljala na ogled knjižnice. Videli smo veliko zanimivih stvari, eden najzanimivejših predmetov zame pa je bila knjiga, ki je merila le petdeset milimetrov.

Po ogledu knjižnice smo šli na Kostanjevico. V komuni nas je prijazno sprejel nekdanji odvisnik. Razložil nam je svojo življenjsko zgodbo. Pokazal nam je hišo, kjer imajo zelo urejeno in tudi strog urnik.

Nato smo šli v cerkev in vodnica nas je odpeljala v grobnico, kjer je pokopan zadnji francoski kralj. Kraljevo krono so ukradli v drugi svetovni vojni.

Kulturni dan mi je bil prijeten, ker sem se naučil veliko novega.

Matevž Pregelj, 7. a Ogled mi je bil všeč, najbolj mi je ostala v spominu grobnica. Hotel sem videti krono naslednika Karla X. V komuni mi je bil všeč način življenja, pa tudi v knjižnici je bilo zanimivo.

Enej Hlede, 7. a

Najbolj mi je bilo všeč v komuni, kjer sem videla, kako se nekdanji odvisniki trudijo in kako so se spremenili. Hišo imajo zelo urejeno, vsak je zaposlen z drugimi stvarmi. A najbolj všeč so mi bile živali, ki jih tam redijo. Bili smo tudi v cerkvi in grobnici.

Neža Prinčič, 7. a Kulturni dan mi je bil zelo zanimiv. V knjižnici sem izvedel veliko novega. Najboljše mi je bilo v komuni, kjer so imeli tudi živali. Zanimiva mi je bila tudi grobnica, zdaj vsaj vem, da imamo tu grob francoskega kralja. Žan Valenčič, 7. a Na kulturnem dnevu mi je bilo zelo všeč. Osupnile so me velike knjige. V grobnici me je bilo malo strah.

Anej Colja, 7. a Zima 2015 / Briški časnik / 63

Gospodarstvo

Dobrovo

Grof Baguer v svetu diplomacije: nekoč in danes

Delo je sreča Ena manj znanih znamenitosti Gradu Dobrovo je soba v spomin grofu Silveriu de Baguerju. Naključje je hotelo, da smo imeli poleti 2013 v krogu sorodstva po ženini strani zadnje družinsko srečanje pred odhodom na diplomatsko službo na Dunaj prav na Gradu Dobrovo. Tako nas je pot zanesla tudi v Baguerjevo sobo. Sicer maloštevilni, vendar izjemno zanimivi ostanki grofove zapuščine, ki so se v turbulencah druge svetovne vojne ohranili zgolj po srečnem naključju in prizadevnosti domačinov, kar kličejo po razmisleku o njegovem življenju in delu.

Srečanje diplomatskega zbora na Dunaju, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo.

Andrej Rahten, Dejan Židan, Silvan Peršolja, Andrä Rupprechter in skrbnik mariborske stare trte Stane Kocutar

Silverio de Baguer je pripadal znani diplomatski družini, kar je razvidno že po kraju njegovega rojstva. Rodil se je 2. decembra 1838 v Odesi, kjer je njegov oče Jaime služboval kot španski konzul. Kot beremo v članku Ludvika Zorzuta, napisanem za Slovenski biografski leksikon, je tudi sin Baguer nadaljeval družinsko diplomatsko tradicijo. Nazadnje je služboval kot španski poslanik pri Svetem sedežu. Razlogi za njegov prihod na Goriško so bili zdravstvene in ljubezenske narave.

Bolehal je namreč na pljučih, zato se je hodil zdravit v Gorico.

Tam se je spoznal z znamenito družino Catterini-Herzberger in se poročil z na gradu Dobrovo leta 1849 rojeno Cecilio. Na tej točki pa se je njegova zgodba usodno povezala z zgodovino vinogradništva v Brdih, o čemer pričajo tudi ohranjene fotografije iz tistih časov. Kot beremo v Zorzutovem biografskem članku, so Baguerjevi jeseni v času trgatve po navadi bivali na Dobrovem in takrat tam izobešali tudi špansko zastavo. Silverio de Baguer je umrl leta 1927, njegovo Dobrovo pa je doletela usoda številnih drugih gradov v tem delu Evrope, ki se je znašla v vrtincu ideologij različnih barv.

da se tudi slovenska veleposlanika pri Svetem sedežu in v Kraljevini Španiji po najboljših močeh angažirata pri iskanju sledi za Baguerjem. Pri tem ni več nobena skrivnost, da je vino Bagueri (črka »i« na koncu je zanimivo poglavje zase) v številnih prestolnicah odlično sprejeto in pogosto tudi zaščitna znamka naših sprejemov.

Iskanje sledi za Baguerjem Pod vtisom te zgodbe sem torej poleti 2013 odšel na Dunaj, odločen, da to zgodbo predstavim tudi tamkajšnjemu diplomatskemu svetu. Po zaslugi Herka Sakside, ki že dolga leta neutrudno zbira vse, kar je povezano z zgodovino gradu in družine Baguer, sem pridobil tudi kopijo impresivnega portreta grofa Baguerja. Omenjeni portret, ki ga je naslikal Italico Brass, je danes na častnem mestu v naši rezidenci. Z grofovo biografijo seznanjam tukajšnje diplomatske kolege, še posebej apostolskega nuncija in španskega veleposlanika. Vesel sem, Zima 2015 / Briški časnik / 64

Aktivno dunajsko veleposlaništvo »Delo je sreča.« Pod tem geslom grofov Baguerjev smo zastavili tudi aktivnosti veleposlaništva na Dunaju pri promociji slovenskega vina in kulinarike, v katerega skupaj s slovenskim turističnim predstavništvom vlagamo veliko energije. Lani smo tako na Dunaj v prisotnosti dunajskega in mariborskega župana prenesli cepič najstarejše trte na svetu. Letos smo že četrtič zapored podprli Orange Wine Festival na Dunaju, ob obisku slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana pa smo organizirali tudi vinski večer, ki se ga je ob številnih novinarjih, enologih in diplomatih udeležil tudi njegov avstrijski kolega Andrä Rupprechter. Po zaslugi ekipe Silvana Peršolje je bil celoten večer v znaku Baguer(i)ja.

Drugo leto želimo v tem slogu nadaljevati. Naša želja je, da na Dunaju ob slovenskem nacionalnem sprejemu organiziramo Praznik češenj, o čemer že potekajo pogovori z županom Francem Mužičem. Tudi tam seveda ne bo šlo brez Baguer(i) ja.

Bliža se 90. obletnica grofove smrti, kar je dobra priložnost za razmislek o študiji o njegovem življenju in delu. Njegov pomen nekoč in danes je sicer različen, a ostaja neločljivo povezan z Brdi in njihovim predstavljanjem v svetu diplomacije. dr. Andrej Rahten Foto Marko Kovič

Občina Gospodarstvo

Letošnja oljkarska sezona

Olja je za tretjino manj, a je kakovost vrhunska Letošnja količina pobranih oljk je bila boljša od napovedane. Predviden 50-odstotni izpad količine zaradi slabše oploditve cvetov v juniju se ni uresničil. V primerjavi z »odličnim« letom 2013 je bilo letos 35 odstotkov manj oljk. Po prvih ocenah so v bližnjih oljarnah (oljarna na Dobrovem, oljarna na Biotehniški šoli v Šempetru) stisnili okrog 180 ton briških oljk. Če je olja za tretjino manj kot »zlatega« leta 2013, pa je kakovost vrhunska.

Prva okušanja kažejo na odlično kakovost. Decembra je z delom nadaljevala komisija za senzorično ocenjevanje v Višnjeviku (panel za senzorično ocenjevanje oljčnega olja pod vodstvom Davisa Prinčiča), ki je olja pokusila in dala prve strokovne ocene.

Vse tri oljarne, ki delujejo na našem območju, so delale dobro. Po besedah vodje oljarne na Dobrovem Denisa Bajta se je telefonsko naročanje prijelo, večjih vrst ni bilo. Malce nejevolje so povzročali edinole »padalci«, najavljeni oljkarji z veliko večjimi količinami od predhodno sporočenih in pa manjši oljkarji. Naslednje leto bo za slednje, ki imajo do 150 kg oljk, določen

poseben termin, predvidoma torek in četrtek, vikendi bodo rezervirani za večje oljkarje z večjimi količinami oljk.

Kakšni so obeti za prihodnost? V naslednjih letih pričakujemo povečanje količine, saj mladi nasadi prihajajo v polno rodnost. Razmišljati bo treba o povečanju zmogljivosti oljarn.

Tatjana Šundovski Bašin (DOB)

Društvo oljkarjev brda

Kozana

100-letna oljka v Brdih

Letno srečanje

Preživela katastrofalno pozebo

Oljka je pri nas doma

Mavričeva oljka je preživela katastrofalno pozebo leta 1929, njena starost pa je veliko več kot 100 let. Ker gre za precej staro oljko, tudi sorta ni dokončno ugotovljena. Po nekaterih podatkih bi bila lahko briška črnica, po drugih pa je bolj podobna sorti lečino.

Leta 1995 je bila skrbno premeščena iz osamljenega in zapuščenega oljčnika na sedanjo lokacijo, kjer naj bi imela po prvotnih načrtih vlogo okrasne dvoriščne lepotice. Očitno pa se je v zahvalo za to potezo odločila in gospodarja začela obdarovati tudi s plodovi. Letošnji pridelek je bil rekorden, saj je na njej zraslo kar 185 kg oljk.

Edvin Mavrič Foto Andrej Colja

Letno srečanje oljkarjev je bilo letos 27. novembra v Vinski kleti Goriška brda.

Organizacijo si izmenjujemo z Goriškim oljkarskim društvom, saj eno leto srečanje poteka v Brdih, drugič na Goriškem. Letos smo bili na vrsti člani Društva oljkarjev Brda (DOB). Po uvodnih notah mladih glasbenikov Otroškega godalnega orkestra pod vodstvom profesorice Clare Bensa je prisotne v imenu Občine Brda pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Društvo oljkarjev Brda, največje društvo v Brdih, uspešno stopa po poti, ki jo je začrtal »oče« briškega oljkarstva, začetnik preporoda oljkarstva, Bruno Podveršič. Oljka, ki bogati in tako predrugači videz sredozemske pokrajine, je pri nas doma. Uspehi, ki jih posamezni oljkarji dosegajo na mednarodnih tekmovanjih, so nagrada za uspešno delo in hkrati pripomorejo k promociji in prepoznavnosti Brd doma in v tujini. Predsednik društva Božidar Slivnjak je izrazil zadovoljstvo z delom v preteklem letu, v naslednjem letu pa društvo čakajo novi izzivi s sodelovanjem v evropskih projektih.

Sledilo je zanimivo predavanje Jurija Jereleja o mikorizaciji (uporabi micelija mikoriznih gljiv) pri oljkah in drugih rastlinah. Po uradnem delu je sledilo druženje. Za konec se želimo zahvaliti vsem, ki podpirajo naše društvo in pomagajo, da zastavljene cilje, naj si bodo majhni ali malce večji, lahko uresničimo. To so Deželna Banka Slovenije, d. d. in Salonit Anhovo, d. d. Za izvedbo srečanja se zahvaljujemo Vinski kleti Goriška brda.

Vsem oljkarkam in oljkarjem želimo lepe praznike in vse dobro v novem letu ter veliko dobrega oljčnega olja.

Tatjana Šundovski Bašin (DOB) Zima 2015 / Briški časnik / 65

Gospodarstvo

Diplomat in vinar Silverio de Baguer

Začetnik modernega vinogradništva v Brdih Vino je kot del evropske kulture in tradicije že od nekdaj spremljalo pomembne dogovore, zato je prav diplomacija tista, ki ga najbolj pozna in ceni. Tako sta konec novembra v Vatikanu in na Dunaju potekali srečanji diplomatskega zbora, na katerih je Klet Brda predstavila prenovljeno linijo Bagueri superior. Blagovna znamka je ime dobila po grofu katalonskega rodu, Silveriu de Baguerju, zadnjem lastniku dobrovskega gradu, ki je bil velik ljubitelj in pridelovalec vina.

Dunajsko srečanje, ki ga je priredil tamkajšnji veleposlanik dr. Andrej Rahten v sodelovanju s predstavništvom STO, je bilo dobro obiskano tudi s strani novinarjev. Udeležila sta se ga kmetijska ministra obeh držav, Dejan Židan in Andrä Rupprechter.

Dunajsko predstavitev so začeli s penino, končali pa s pikolitom – vinom, ki mu je de Baguer posvečal prav posebno pozornost. Tako posebno, da je kot španski veleposlanik pri Svetem sedežu poskrbel, da je briški pikolit že na prelomu 20. stoletja pokusil sam poglavar rimskokatoliške cerkve.

V duhu de Baguerjeve pripadnosti do briškega terroirja in vina se je odvijalo tudi srečanje diplomatskega zbora v Vatikanu, ki ga je za tamkajšnje ambasadorje v sodelovanju z družbo Hit in Kletjo Brda pripravil slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj. Veliko zanimanje je vzbudil merlot Bagueri 2011, sicer dobitnik zlate medalje na ocenjevanju Concours Mondial v Bruslju. Že pred temi dogodki pa se je slovensko veleposlaništvo v Španiji prav tako vključilo v projekt obujanja de Baguerjeve dediščine, saj so od španskega narodnega arhiva pričeli pridobivati kopije zapisov o Silveriu de Baguerju za nadaljnje proučevanje, in sicer z namenom medkulturnega povezovanja.

Zgodba nekdanjega diplomata, ki se skozi vino, ki ga je nekdaj tako srčno prideloval, vrača v diplomatske vode, je markantna.

Danes se z linijo Bagueri s pomočjo diplomatskih predstavništev povezujejo Španija, Sveti sedež, Dunaj in … Brda – dežele, ki so zaznamovale de Baguerja in v katerih je tudi sam pustil sledi.

O de Baguerju

Silverio de Baguer in začetki modernega vinogradništva v Brdih

Grof Silverio de Baguer se je rodil 2. decembra 1838 v Odesi, kjer je bil njegov oče Jaime španski konzul.

25. junija 1872 se je poročil s Cecilio Catterini – Erzberg, edino naslednico goriške družine, ki je imela v lasti grad Dobrovo. Baguer je bil v diplomatski službi, nazadnje kot španski poslanik pri Svetem sedežu v Vatikanu.

Leta 1880 je zasadil prvi vinograd, kot ga poznamo v modernem smislu, čemur so sledili številni koloni. Uvedel je vinski arhiv, v katerem je vina razdelil v devet razredov.

Grad Dobrovo (freska v lovski sobi) Freska Clementeja del Nerija v lovski sobi na gradu Dobrovo prikazuje stavbo konec 19. stoletja. Stavba desno od dvorca je bila folador, mastilnica za grozdje, mošt pa se je nato hranil spodaj v kleti.

Silverio de Baguer: last Giovannija Cossarja Grof Silverio de Baguer je bil po poroki s Cecilio Catterini lastnik dvorca v Gorici, na Dobrovem ter na Blankižu, kjer je imel tudi obširna posestva (fototeka Goriški muzej, last Giovannija Cossarja).

Zima 2015 / Briški časnik / 66

V Kroniki o upravljanju posestva na Dobrovem je natančno popisal vinogradniška in vinarska opravila v tistem času (Cronaca dell'Amministrazione sotto la mia direzione, 1880).

Dobrovski zakupniki – koloni na trgatvi v vinogradu grofa Baguerja leta 1908 (fototeka Goriški muzej).

De Baguer je imel 315 hektarjev površin zasajenih s trtami, na katerih so rasle: rebula, rizling, frankinja, portugalka, burgundec in pikolit. Pridelal je v povprečju 1200 hektolitrov vina na leto.

Občina Gospodarstvo

Diplomat in vinar Silverio de Baguer

De Baguerjeva vina Silverio de Baguer je utiral pot suhim in stekleničenim vinom. V ta namen je svojo klet na Dobrovem že med letoma 1909 in 1910 opremil s tremi betonskimi cisternami, ki so bile znotraj prevlečene s stekleno oblogo.

Risba iz kronike grofa Silveria de Baguerja, ki prikazuje pretok vina (fototeka Goriški muzej).

Njegov pikolit so pili na diplomatskih večerjah v Rimu, vino pa je prodajal na Koroško, Kranjsko in celo na Madžarsko.

Grof Silverio de Baguer pred Gradom Dobrovo nadzoruje pranje sodov (fototeka Goriški muzej).

Podatke o de Baguerju in njegovem življenju nam je posredovala Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja.

Marjana Simčič Humar

Dobrovo

Novi vini Kleti Brda

Zalino vino in Bertova Štorija Na martinovanju Kleti Brda sta bili premierno predstavljeni novi vini blagovne znamke Štorija, ki jo je klet zasnovala skupaj s Planet TV in Produkcijsko hišo Mangart. Zalino vino je avtohtona in elegantna rebula, Bertova štorija pa šarmanten merlot, donegovan v hrastovih sodih. Klet Brda je z novima vinoma, ki sta namenjena zgolj vinotekam in boljšim restavracijam, dopolnila linijo vin Štorija, ki so pravi prodajni hit, podobno kakor je uspešna tudi slovenska romantično-humoristična serija Ena žlahtna štorija. Gre za primer domišljenega in doslej v Sloveniji še nepoznanega marketinga »terroirja« v okviru televizijskih serij.

Povprečni delež gledalcev v ciljni skupini med 18 do 54 let je kar 23,01 odstotka. Najbolj gledano epizodo si je ogledalo kar 85 tisoč ljudi. Serija je tako že v prvi sezoni začela preraščati v blagovno znamko. V Brdih se je v projekt prva vključila Klet Brda, ki je v okviru blagovne znamke Štorija letos spomladi ponudila belo in rdečo zvrst (Štorija belo in Štorija rdeče). Vini sta takoj osvojili srca ljubiteljev žlahtne kapljice, saj imata izrazit lokalni značaj ter sta obenem pitni in lahkotni. Na martinovo smo linijo obogatili z vinoma bolj kompleksne strukture – Zalinim vinom in Bertovo Štorijo, ki nagovarjata predvsem poznavalce in bosta na voljo v vinotekah in boljših restavracijah.

V Brdih se sicer že od poletja uspešno tržijo turistični produkti, ki ponujajo oglede »Po poteh ene žlahtne štorije«. Poleg žlahtne kapljice lahko na policah najdemo tudi marmelado blagovne znamke Štorija. Kmalu se bo vsem tem produktom pridružil še mlečni proizvod, na knjižne police pa prihaja tudi knjiga Ena žlahtna štorija, ki jo bo izdala založba Didakta.

Serija Ena žlahtna Štorija je tako priljubljena, ker je avtentična – izhaja iz lokalnega okolja, pišejo jo uspešni slovenski avtorji, uprizarja pa izbrana igralska zasedba.

V Kleti Brda podpiramo pristne slovenske pobude, saj je tudi Klet Brda največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin – z zaščitenim geografskim poreklom Goriška brda.

Marjana Simčič Humar Zima 2015 / Briški časnik / 67

Kmetijstvo

Sadne dobrote za vrt v Goriških brdih

Brez znanja in smotrnega dela ne gre Ugodna sredozemska klima nudi možnost sajenja številnih sadnih vrst. Zelo pomembno pa je poznati značilnosti vsake sadne vrste in izbrati le tiste, ki so primerne za našo lego. Pri načrtovanju vrta pa poleg želja upoštevajmo še naše možnosti in razmislimo, koliko truda smo pripravljeni vložiti vanj.

Različni pogoji pridelave V blagi sredozemski klimi na mikroklimatsko najbolj ugodnih prisojnih pobočjih uspevajo številne sadne vrste: figa, granatno jabolko, mandelj, kaki, aktinidija, žižula, feijoa, japonska nešplja, mandarina ... Na praktično vseh legah dobro uspevajo grozdje, breskev, marelica, češnja, višnja, sliva, hruška, jablana, jagode, robidnice, oreh, lešnik ... Manj poznane sadne vrste, kot so skorš, dren, nešplja, tudi dobro uspevajo v toplejši klimi. Asimina in goji jagode sta sadni novosti, s katerima si bomo izkušnje še morali pridobiti.

Pogoji pridelave so lahko zelo različni zaradi mikroklime, značilnosti tal, možnosti namakanja, naše domišljije in pripravljenosti za delo.

Dekorativna vrednost sadnih dreves in druge funkcije Sadne rastline imajo v vrtu pomembno mesto, ker nam poleg slastnih sadežev nudijo prijetno senco poleti, so dekorativne, varujejo nas pred vetrom, nudijo hrano čebelam, pticam ter drugim živalim.

Vsaka sadna rastlina ima tudi svojo lepoto. Lepi so listi, cvetje, pa tudi struktura vej pozimi. Mandelj je prvi spomladanski šopek, bogato cvetijo češnje, slive, marelica. Granatno jabolko najprej požene lepe svetleče liste in nato dolgo cveti intenzivno oranžno.

Zimzelena feijoa ima bel cvet s poudarjenimi vijoličnimi prašniki, beli cvetovi mandarin pa tudi izrazito dišijo.

Gosto senco nam dajeta kaki in figa z velikimi listi. Zelo priljubljene so za senco tudi pergole z aktinidijo in trto. Prislonjene na južno stran hiše poskrbijo za prijetnejše nižje temperature naših bivališč poleti, po odpadanju listja pa pozimi omogočajo soncu, da nas greje. Zimzelena japonske nešplja, mandarina in feijoa so zaradi lepega listja zanimive vse leto. Jesen je letni čas živahnih toplih barv. Zelo vabljivi so rdeči plodovi granatnega jabolka in oranžnordeči kakiji.

Pestrost in naravi prijazna pridelava Na vrtu si običajno želimo čim večje pestrosti, da bi bilo vedno dovolj dobrega sadja za vse člane družine. Naravni pogoji pa nas omejujejo pri izboru sadnih vrst - vsaka sadna vrsta ima svoje zahteve glede temperature, tal in vlage. Na prisotnost bolezni in škodljivcev pomembno vpliva lega, predvsem pa vlaga. Sadne vrste so različno občutljive, razlike so tudi med sortami. Za vsak vrt je treba proučiti lego. Poznavanje značilnosti rastlin in njenih potreb je izjemnega pomena za načrtovanje našega vrta. Priporočamo izbor le tistih sadnih vrst in sort, za katere v našem vrtu ne pričakujemo pomembnejših škodljivcev in bolezni, da bo tako potreba po ukrepih čim manjša. Težav z boleznimi nimamo pri teh sadnih vrstah: kaki, žižula, granatno jabolko, figa, mandarina, feijoa, aktinidija, skorš, dren in nešplja. Pri večini teh sadnih vrst tudi ni težav s škodljivci. Kaparji se občasno pojavijo pri mandarinah in kakiju, zelo redko pri figi in fejoji. V nekaterih letih so možne težave s sadno muho, vendar do sedaj večjih škod ni bilo. Ptiči lahko ponekod naredijo veliko škodo na vsem sadju, zelo radi imajo fige.

Zima 2015 / Briški časnik / 68

Dvorodna figa Bela petrovka

Žižula

Ukrepamo na podlagi opazovanja Na zračnih in sončnih legah tudi ni težav z boleznimi pri češnjah, slivah, hruškah in pri odpornih sortah jablan. Pogosto pa so z boleznimi napadene japonska nešplja (škrlup), zelo pogosto je treba preventivno ukrepati proti cvetni moniliji na marelicah in vedno proti breskovi kodravosti na breskvah. Češnje, slive, breskve, jablane, hruške bolj ali manj napadajo škodljivci (uši, gosenice, sadni zavijači, muhe). Škodljivcem se lahko izognemo z izbiro sort, saj zgodnje sorte češenj ne potrebujejo ukrepov proti najpomembnejši škodljivki češnjevi muhi, zgodnje sorte breskev pa ne proti breskovemu zavijaču.

Ukrepamo vedno le na podlagi opazovanja, ko je presežen prag škodljivosti. Ravnamo se po napotkih prognostične službe, še bolje pa je, da sami na svoji lokaciji opazujemo vsakega škodljivca. To je zelo zahtevno opravilo, zato raje ne sadimo sadnih vrst, pri katerih bi morali pogosto ukrepati. Z manjšimi škodami pa se sprijaznimo.

(Nadaljevanje na 69. str.)

Kmetijstvo Občina

Sadne dobrote za vrt v Goriških brdih (Nadaljevanje z 68. str.)

Granatno jabolko

Dobro poznavanje mikroklime je zelo pomembno za izbor primernih sadnih vrst. Najpomembnejši omejitveni faktor so nizke zimske temperature. Najmanj mraza prenesejo feijoa in mandarine, ki uspevajo le na najboljših južnih legah in jih po možnosti posadimo v neposredno bližino hiš ali zidov, ker je tam zaradi akumulacije toplote ugodnejša mikroklima. Več mraza prenesejo granatno jabolko in japonska nešplja. Figa, kaki, aktinidija uspevajo na pobočjih dvignjenih nad dolinami. Kaki in aktinidija sta občutljiva na močne vetrove in jih na izpostavljene severne in vzhodne lege ne sadimo. Žižula je na nizke temperature dokaj odporna. Mandelj, ki prvi zacveti, je občutljiv na spomladansko pozebo in ga ne sadimo v hladne doline.

Sadne vrste, ki bolje uspevajo v hladnejšem podnebju (jablane, maline, ribez), ne bodo dobro uspevale na sušnih in zelo sončnih legah. Od jagodičja najbolje uspeva v sredozemski klimi robida. Žlahtne sorte breztrnatih robid potrebujejo namakanje. Češnje, slive, breskev, trta dobro uspevajo v območju z mediteransko klimo na zelo različnih legah, le mrzle doline zaradi pozeb niso zaželene.

Izbira sadne vrste glede na lastnosti tal

Kaki

Vsem, ki želijo narediti korak več k naravi prijaznemu pridelovanju, svetujemo vrt s čim večjo biotsko raznolikostjo rastlin, ki povečuje tudi biotsko raznolikost živali. Pestrost zmanjšuje možnosti prerazmnožitve škodljivcev in delno tudi bolezni.

Mikroklimatske posebnosti in izbira primerne sadne vrste Najbolj ugodna mikroklima je na južnih in jugovzhodnih pobočjih, ki so dvignjena nad dolino. Z oddaljenostjo od morja in nadmorsko višino se blagodejni vpliv morja in blage klime zmanjšuje. Vzhodne in severne lege so izpostavljene hladnim vetrovom (burja) in zato manj primerne za gojenje občutljivejših sadnih vrst.

Doline so hladnejše in običajno za večino značilnih rastlin Sredozemlja neprimerne. Močni hladni vetrovi so nezaželeni, dobra zračnost in prevetrenost z rahlimi vetrovi pa je dobrodošla, saj onemogoča ali pa zmanjšuje pojav bolezni.

Sadne rastline najbolje uspevajo na globokih, dobro odcednih tleh, bogatih s humusom. Za večino sadnih vrst so primerna tla nevtralne ali rahlo kisle reakcije. Maline in ribez potrebujejo rahlo kisla tla, zelo kisla pa kostanj in borovnice. Previsoke vsebnosti aktivnega apna v tleh onemogočajo dostopnost mikroelementov v tleh, najbolj pogosta težava so izrazita slaba rast in kloroze listov zaradi pomankanja železa (aktinidija, breskev, hruške, češnje, trte ...).

Le na podlagi analize tal se lahko pravilno odločimo za izbor sadnih vrst, podlag in gnojil. Za vsa tla priporočamo globoko obdelavo tal (do enega metra in več) in vnos humusa, ker s tem povečamo sposobnost zadrževanja vode, odcednost in zračnost. Žal je večina tal, posebno na mikroklimatsko ugodnih legah, revnih s humusom, tla so bolj plitka in imajo manjšo sposobnost zadrževanja vode. Na taka tla sadimo sadne vrste, ki so odpornejše na sušo.

Te so žižula, granatno jabolko, figa in mandelj. Na bolj sušnih tleh sadimo sadje, ki dozori pred nastopom običajno sušnega poletja.

Te so marelice, češnje, zgodnje sorte breskev in hrušk. Izberemo podlage, ki prenesejo več suše. Za breskev izberemo kot podlago mandelj, križanca med breskvijo in mandljem (npr. GF 557), ali sejanca vinogradniške breskve; za češnje sejanca ali rešeljiko. V tleh s preveč kalcija je primernejša podlaga rešeljika in križanci mandlja in breskve.

Težja ilovnata in ilovnato-glinena tla imajo veliko sposobnost zadrževanja vode, problem pa je zastajanje vode, na kar so najbolj občutljive breskve, marelice in češnje. Slive bolje prenašajo težka tla in zato tudi na takih tleh sadimo breskve in marelice, cepljene na slivove podlage. Na sušnih legah lahko z namakanjem uspešno gojimo vse sadne vrste. Namakanje nujno potrebuje aktinidija.

Sadni vrt nam nudi veliko dobrot, bogatih z vitamini in minerali. V njem se ohladimo v senci, občudujemo cvetove, lepo listje, plodove, čebele, ptice ... Vendar brez znanja in smotrnega dela ne gre. Naj vam bo tudi učenje v veselje.

Irena Vrhovnik, univ. dipl. inž. agr. – specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijskem-gozdarskem zavodu Nova Gorica

Zima 2015 / Briški časnik / 69

Šport

Dobrovo

Pogovor s Samom Miklavcem, pomočnikom trenerja državne odbojkarske reprezentance

»Vedeli smo, da smo sposobni!« Slovenska odbojkarska reprezentanca je sredi oktobra poskrbela, da je marsikateremu Slovencu zastal dih. Pod strokovnim mentorstvom Andree Gianija, legende italijanske odbojke, je slovenska reprezentanca na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Sofiji dosegla zgodovinski uspeh: srebro. V finalu se je hrabro borila do zadnje žoge. Del slovenske ekipe je bil tudi Samo Miklavc z Dobrovega.

Le nekaj dni po finalni tekmi je Miklavcu, pomočniku trenerja državne reprezentance, čestital tudi briški župan Franc Mužič skupaj s podžupanoma Goranom Simčičem in Žarkom Kodermacem.

Ravno tako sta mu v roke segli direktorici občinske uprave Anita Manfreda in ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Že dolga leta trenirate mlade briške odbojkarje. Kakšen občutek je delati z otroki?

V delo z mladimi sem se podal, ko sem končal športno kariero v klubu Marchiol Volley Prvačina. Ko sem se pogovarjal s klubom, da bi začel dvojno vlogo, kot igralec in trener, sem dobil predlog, da bi zagnali odbojko med mladimi na Goriškem. Menim, da nam je to v tem obdobju precej dobro uspelo, saj smo pognali odbojkarske šole v Brdih, Šempetru, Prvačini, Renčah in Novi Gorici. Bil sem vodja odbojkarske šole, hkrati pa sem tudi treniral otroke. Pričel sem z odbojko s starejšimi dečki, ki poteka še danes. Bilo mi je v veliko veselje, sploh pa dobrodošlo, da sem usmeril svoj pogled od vrhunske odbojke k mlajšim, ker je to čisto drug svet.

Kakšna pa je razlika med pedagoškim učiteljem športa in trenerjem, ki izhaja iz profesionalne odbojke?

Gotovo je razlika. Pri delu z mladimi se moraš naučiti pravil, ki jih imajo profesorji v šoli. Ti poznajo pedagogiko in sistematiko. Znajo vzgajati v učnem procesu. Medtem ko se moramo mi, nekdanji športniki, tega še priučiti, saj to ni profesionalna odbojka, preslikana na raven mlajših. Menim, da imajo otroci raje, da jih učijo nekdanji odbojkarji. Da jim pokažeš in poveš zgodbe iz lastne kariere, iz izkušenj. Kasneje pa jih moraš s pedagoškim pristopom tudi učiti. To je pa druga vrlina, ki ni tako enostavna. Predvsem dandanes, ko otroci prihajajo z drugačnimi pogledi na šport, kot so ga imeli včasih.

Če pomislite na svoje začetke, katere prelomnice so se vam še posebej vtisnile v spomin? Zakaj ste se začeli ukvarjati z odbojko?

V moji mladosti je bilo v Brdih normalno, da igraš nogomet. A odbojka me je nekoliko bolj privlačila kot nogomet. Tudi učitelja športne vzgoje Lilijana Šibav in Janez Slivnik sta veliko pripomogla k razvoju odbojke. Takrat smo imeli močno žensko in moško ekipo na osnovni šoli. Bili smo tudi državni prvaki. Poskušal sem kombinirati nogomet in odbojko do 16. leta, vendar mi je bila odbojka v dvorani bolj všeč. Poleg tega me je že v osnovni šoli pot vodila v Kanal, kamor so me povabili zaradi moje opazne višine. To druženje z dekleti in fanti iz Kanala in Nove Gorice mi je bilo veliko bolj pri srcu kot nogomet.

Vemo, da ste igrali v ekipah Salonita Anhovo in Marchiol Volley, pa tudi v tujini.

Tako je. Po dolgoletnem igranju v klubu Salonit Anhovo sem najprej šel v Italijo v Loreto pri Anconi. Igral sem v ligi A2. Italiji je sledila Španija, kjer smo z ekipo Unicaja Almería osvojili državni in pokalni naslov Španije. Vmes sem se zaradi študija eno leto vrnil v Slovenijo in tedaj sem igral v Mariboru. Potem sem igral še eno leto v Grčiji in nato v Turčiji ter se kasneje vrnil nazaj v Marchiol Volley v Slovenijo.

Zima 2015 / Briški časnik / 70

Kakšen pa je odnos do odbojke v teh državah, kjer ste igrali tudi sami?

Vsaka država ima svojo specifiko. Italija je profesionalno gledano res na najvišji ravni, tako glede trenerstva kot sponzorstva in odnosa med klubom in igralcem. V Španiji imajo ravno tako radi šport in vlagajo vanj, vendar je ta profesionalnost na veliko nižji ravni kot v Italiji. Grčija je spet drugi svet. Tam sicer imajo denar, vendar ne bi delali tako profesionalno in urejeno. Kasneje je bilo videti tudi na državnem nivoju, kam je to pripeljalo. V Turčiji pa me je presenetila predvsem muslimanska vera in kako je vse podrejeno temu: način treninga, urniki tekem …

Nam lahko opišete primer tega vpliva?

Sredi potovanja na tekmo smo se ob uri, ki je bila določena za molitev, ustavili. Kolegi muslimanske vere so izstopili iz avtobusa in šli molit v mošejo, drugi pa smo počakali na avtobusu. Trening je bil vedno tako organiziran, da smo imeli tekmo od enih do treh, med molitvama.

Ker smo ravno v obdobju islamofobije, terorističnih napadov in podobnega – kako ste doživljali muslimanski svet?

Ste morda doživljali kakšne pritiske ali so spoštovali, da prihajate iz drugačnega kulturnega in verskega okolja?

Nisem imel nobenih težav. Tudi nisem treniral v Istanbulu, ki je veliko bolj evropski, temveč v mestu Tokat, ki je zelo verno in zaprto mesto.

Le v času ramadana so me prosili, da spoštujem njihove običaje in pravila. Da recimo ne jem v javnosti. Čeprav je zunaj javnega prostora marsikateri musliman kršil pravila, pa so se v javnosti pravil strogo držali.

Iz Italije, kjer ste tudi sami igrali, prihaja trener slovenske moške odbojkarske reprezentance Andrea Giani. Kakšni so bili začetki vajinega sodelovanja? Kako ste postali njegov pomočnik?

(Nadaljevanje na 71. str.)

Šport Občina

Balinarski klub Goriška brda (Nadaljevanje s 70. str.)

Ker je dal nekdanji selektor odpoved, je bilo zanimanje za vodenje naše reprezentance zelo veliko. V prvem tednu se je prijavilo 22 selektorjev, ki so želeli prevzeti vodenje naše ekipe. Kar pomeni, da je zdajšnja generacija fantov izredno perspektivno in fizično pripravljena. V ožjem izboru so se v naši odbojkarski zvezi k sreči odločili za Andreo Gianija, kar se je izkazalo za dobro potezo. Takoj potem ko so izbrali Gianija, so kontaktirali tudi mene zaradi izkušenj iz Italije. V zvezi so bili obveščeni, da tudi sedaj veliko sodelujem z Italijo, in sicer v Furlaniji - Julijski krajini na področju mlajših selekcij. Svoje pa je pripomoglo tudi znanje italijanskega jezika. Vedeli so, da bo Giani v ekipo pripeljal svoj strokovni štab, vendar je zveza želela med njimi tudi enega Slovenca. V prvem delu priprav nisem bil veliko prisoten zaradi družinski zadev, v septembru in oktobru pa sem bil z veseljem zraven. Zvezi se lahko samo zahvalim za to priložnost.

Kakšni so bili prvi občutki, ko so vas poklicali in rekli, da boste desna roka Andree Gianija?

Super. Bilo je priznanje mojemu delu. Že dolgo sodelujem s selektorjem kadetske odbojkarske reprezentance. Biti del članske reprezentance pomeni nek vrh, sploh pa biti ob boku taki osebi, kot je Andrea Giani, ki je bil v preteklosti vrhunski igralec. Je izreden človek in kot kaže tudi vrhunski trener. V čast je vsem nam. Tudi ko se sedaj pogovarjamo, opažamo, da smo bili zelo povezani, od igralcev, trenerjev do zveze. Res smo zapisali eno zelo lepo pravljico.

Katere prelomnice v tej pravljici, kot ji pravite, so se vam še posebej vtisnile v spomin?

Ko se ozrem nazaj, so bili ti vsakodnevni treningi res vrhunsko opravljeni. Pa tudi te ključne situacije, ki jih je znal trener Andrea Giani res takoj v kali zatreti. Znal je prekiniti zadevo in pravilno reagirati. Takoj je sprožil reakcijo, da se je odpravilo težavo. To je bil pristop, ki sem ga opazil. To je bil tudi ključ, da so bili fantje nenehno na nivoju.

Če primerjate slovenske trenerje in Andreo Gianija – kaj je prinesel slovenski reprezentanci, česar slovenski trenerji morda ne bi znali?

Njegova glavna vrlina je bila, da je bil naravni idol tem fantom.

Kot igralec je že bil v evropskem vrhu, ravno tako svetovnem, pa tudi na olimpijskih igrah. Imel je neko gotovost v sebi, verjel je v sebe in svoje znanje, pa tudi v sposobnosti naših fantov. Želel nas je le popeljati na ta vrh. Dal nam je gotovost, da smo sposobni in da lahko vsako ekipo premagamo. Tega drugi selektorji ne bi znali.

Bi lahko rekli, da je vlil ekipi neko umirjenost?

Umirjenost in verovanje v ta uspeh.

Kdaj ste dejansko začutili, da lahko pridete do finala? Ste morda že od samega začetka verjeli, da boste igrali v finalu?

Sploh se nismo ukvarjali z vprašanjem, do kam lahko pridemo. Za nas je bila vsaka tekma finale. Že v skupini smo računali na drugo, tretje mesto, da bi lahko šli v play off. Vse se je tako razpletlo, da smo prišli med osem najboljših, kar je bil za nas že velik uspeh.

Uspeh je bila zmaga proti poljski ekipi, ki je bila prej svetovni prvak. Kako je bilo potem pri naslednjih korakih?

Vedeli smo, da te reprezentance prihajajo iz tekmovanja World Cup, ki je bilo tik pred evropskim prvenstvom in ki jih je gotovo utrudilo. Poljska je zgrešila uvrstitev na olimpijske igre, Italija se je sicer uvrstila na olimpijske igre, vendar so imeli deset tekem v enajstih dneh, zato so bili izčrpani. Poleg tega niso v najbolj optimalni formi.

Giani nas je strokovno zelo dobro pripravil na tekmo z Italijo. Fantje so točno vedeli, kaj morajo narediti in kakšne so slabosti nasprotnika.

Dodaten plus je bilo, da je Giani vedel, kako Italijani razmišljajo o naših slabostih, ki smo jih poskušali skriti. V tem kontekstu smo ita-

lijansko ekipo presenetili. Finale je bila potem zgodba zase. Francozi so igrali fenomenalno. Plačali smo živčnost.

Ne glede na to ste jim dobro kljubovali.

Drži. Vendar tretji set bi lahko zmagali. Ampak Francozi so doslej igrali v petih finalih, štiri so izgubili, tokrat pa prvič zmagali.

Kakšni pa so bili odzivi Italijanov in Francozov takoj po tekmah? Že pred turnirjem smo rekli, da bi lahko bili presenečenje prvenstva. Po teh uspehih pa so začeli drugače gledati. Predvsem so poznali Andreo Gianija. Bili so veseli za nas, ker smo na igrišču pokazali srčnost in športno odigrali vse tekme.

Rezultat slovenske odbojkarske reprezentance je zagnal tudi motor v Sloveniji: povečalo se je zanimanje za odbojko. So naši igralci morda prejeli kaj več klicev iz tujih klubov?

Fantje so že prej igrali na vrhunski ravni, saj imajo vsi pogodbe z najboljšimi evropskimi klubi. Gotovo jim bodo cene še poskočile oziroma jim bo lažje dobiti boljši angažma. Tudi nam kot reprezentanci bo lažje dobiti trening tekme za izboljšanje razvoja ekipe. Ideja Andree Gianija je tudi ta, da igramo samo z boljšimi ekipami od nas samih. Tako smo se v pripravah pomerili z Brazilijo, pred evropskim prvenstvom pa smo v Nemčiji igrali proti trem najboljšim reprezentancam. S tem uspehom bomo imeli lažjo pot, da obdržimo vrh.

Obenem spodbujamo idejo, da imamo nekaj igralcev iz mladinske reprezentance, ki se bodo lahko priključili članski.

Pogodba Andree Gianija poteče čez leto dni, to pomeni, da tudi vam. Drži?

Nekako smo v teh pogovorih. Tukaj nastopi težava vseh trenerjev, ki moramo uskladiti obveznosti s klubom in reprezentanco. Včasih se te obveznosti prepletejo. Med poletjem smo sicer prosti, ampak obenem so še družinske obveznosti. Treba je dobiti zamenjave za klubske zadeve. Klub temu je načrt tak, da bi bil še naprej del reprezentance.

Kaj čaka slovensko odbojkarsko reprezentanco v naslednjem letu? Čakata nas dva uradna turnirja v svetovni ligi v juniju. Če se uvrstimo v finale, pa še finalni turnir. To je tretja skupina svetovne lige.

V načrtu je tudi sodelovanje z Brazilijo. Lani je brazilska ekipa igrala v Sloveniji, tokrat pa naj bi mi leteli v Brazilijo.

Nazadnje še o občutkih Andree Gianija in o delu s Slovenci. S čim ste ga presenetili?

Andrea Giani nas ni poznal. Slovenska reprezentanca je bila njegova prva izkušnja s tujino. Sicer je veliko tekmoval po svetu, vendar s tujimi ekipami še ni delal. Bil je izredno pozitivno presenečen nad samimi ljudmi, kako znamo spoštovati hierarhijo, biti delavni. Pa tudi nad našimi kraji, športnimi strukturami in šolskim sistemom.

Presenečen pa je bil tudi nad sprejemom na Brniku.

Da je cela Slovenija dihala z nami, smo začutili šele, ko smo se vrnili v Slovenijo. To lahko doživiš enkrat, dvakrat v življenju. Že Giani je dobil ogromno čestitk iz Italije, bil je neprestano na telefonskih zvezah in dajal intervjuje. Potem pa sprejem na Brniku in v Ljubljani.

Italijani so osvojili ogromno pomembnih lovorik, vendar tako srčnega sprejema v tako majhnem kraju niso pričakovali.

Kako pa ste vi doživljali sprejeme in pohvale na Goriškem, v domačem okolju?

Bilo mi je zelo lepo. Iskreno povedano pa kot pomočnik trenerja nisem občutil tistega, kar občuti igralec. Mi smo bili bolj v drugi ligi, v ozadju, kljub temu pa del ekipe. Bilo je neke vrste priznanje in zahvala vsem nam in našemu trenerskemu delu.

Erika Koncut Zima 2015 / Briški časnik / 71

Šport

Nogometni klub Brda

Planinsko društvo Brda

Uspešen prvi del Spoznali Doberdob sezone je mimo z okolico V letošnji tekmovalni sezoni smo lahko ponosni, da svojo pripravljenost dokazujejo vse ekipe. Razveseljuje nas tudi dejstvo, da se je v letošnji sezoni v začetno selekcijo U7 prijavilo kar 22 novih članov.

Najmlajši selekciji U7 in U9 pod vodstvom Mateja Debenjaka in selekcija U11 pod vodstvom Dimitrija Mavriča bodo treninge po prvem delu sezone v zimskem času nadaljevale v telovadnici, kjer jih čaka tudi kar nekaj turnirjev.

Selekciji U13 pod vodstvom Boruta Markočiča in U15 pod vodstvom Janija Šturma pa bosta tudi v zimskem času trenirali v Vipolžah. Ekipa U15 je po polovici prvenstva na prvem mestu v tekmovanju MNZ. Igralci mladinske ekipe U19 pod vodstvom Valterja Besednjaka in kadetske ekipe U17 pod vodstvom Damirja Likarja, ki nastopajo v zahtevni drugi državni ligi – 2. SML/SKL zahod, so odlično opravili s prvim delom sezone. Na skupni lestvici zasedajo 5. mesto. Mladinci so po polovici prvenstva na 4. mestu, kadeti pa na 5. mestu.

Prav tako še naprej poteka sodelovanje našega kluba z ND Gorica. V prvi slovenski mladinski, kadetski in U15 ligi v Gorici igra kar nekaj briških nogometašev, ki so bili vzgojeni v NK Brda. To potrjuje, da se je v NK Brda dobro delalo z mladimi v preteklih letih.

V zadnjih dveh sezonah se je na ravni članske ekipe priključilo veliko število mladih nogometašev, ki so bili udeleženci nogometne šole NK Brda. Nekateri med njimi imajo že zdaj pomembno vlogo znotraj ekipe.

NK Brda Zima 2015 / Briški časnik / 72

Poleg drugih tradicionalnih pohodov v Planinskem društvu Brda vsako leto organiziramo tudi izlet v neznano. To pomeni, da samo tisti član društva, ki izlet vodi, ve, kam bomo šli. To so bolj izleti kot pohodi, saj so organizirani tako, da se jih lahko udeležijo tudi tisti člani, ki se bolj zahtevnih podvigov ne morejo.

Tako smo šli tudi letos, tokrat malo bližje. Obiskali smo zanimivo Doberdobsko planoto z njenimi slovenskimi vasmi ter naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi.

Pohod smo pričeli v vasi Gorenji Vrh in se po kraški gmajni odpravili v smeri Brestovca. Ruj je ravno pričel dobivati rdečo barvo in še vedno je skrival ostanke »velike vojne«. Tako smo prišli do prve zanimivosti na naši poti – kaverne na Brestovcu. Popolnoma urejena in razsvetljena kaverna nudi lep razgled proti Trstelju. Na poti skoznjo smo se kar ustavljali in razgledovali.

Prvi del pohoda smo zaključili v vasi Cotiči. Kdor je želel, je šel naprej z avtobusom, drugi pa peš po cesti do zaselka Črnci. V bližini hiš smo si ogledali zanimivo globoko vrtačo. Na dnu njene navpične stene je naravna jama, ki je bila predelana v kaverno v dveh nadstropjih.

Mi pa smo morali naprej, po stezah, obdanih z rujem. Vzpenjali smo se in pogledovali za ciljem – Debelo grižo. Seveda smo tudi postali in se ozrli nazaj. Pod nami je bil s soncem obsijan Tržič z morjem v ozadju. Ko smo se bližali vrhu, je do nas prineslo zvok trobente – Silencio. Kmalu smo izvedeli, zakaj. Spomenik na vrhu Debele griže so obiskali Madžari. Vsako leto prihajajo in tako vzdržujejo spomin na svoje padle v prvi svetovni vojni. Ogledali smo si ostanke iz vojne in se naužili čudovitih razgledov. Zrak je bil čist in pogled je segal zelo daleč na vse strani.

Prijetno druženje smo zaključili na kmečkem turizmu v bližini Doberdoba.

Bojan Bužinel

Šport Občina

Kočevska planinska pot

Martinov pohod

Skozi gozdni rezervat na vrhe kočevskih hribov V oblačnem nedeljskem jutru smo se pod Ivanovim vodstvom z avtobusom podali na martinov pohod po Kočevski planinski poti. Med potjo se nam je kot lokalni vodnik pridružil član PD Kočevje. Prehodili smo le delček poti, saj je za celotno pot potrebnih kar pet dni.

Pohod smo začeli nad vasico Koče, kjer je izhodišče za sprehode in izlete. Hodili smo po lepi gozdni poti, obdajala so nas čudovita in mogočna drevesa, a kmalu smo pogled preusmerili pod noge, saj se je pot začela strmo vzpenjati. Pretežni del poti je speljan po gozdu, v katerem so glavni predstavniki bukev, smreka in jelka. Medved, volk in ris imajo tu svoja bolj ali manj stalna bivališča. Srnjad in jelenjad pa sta najpogostejši divjadi. Precej je divjih prašičev, lisic in tudi nekaj divjih mačk. Velik del poti pote-

ka po visokogorskem krasu, zato je veliko vrtač, kotanj in jam. Pot nas je vodila mimo jame, imenovane Ledena jama, ki se spušča v 80 metrov globoko brezno, katerega dno je zalito z debelo plastjo ledu, iz razpok v ostenju pa visijo ledene sveče. Markacije so nas vodile vse do Nagelbihla (918 m), ki je eden izmed vrhov na Kočevski planinski poti. Pot smo nadaljevali do Mestnega vrha (1034 m), drugega najvišjega vrha v pogorju Stojna. To je ena najpomembnejših rekreacijskih in turističnih hribovskih točk na Kočevskem. Opazili smo tudi tablo, na kateri je pisalo, da je to območje gozdnega rezervata in so gozdovi zato prepuščeni naravnemu razvoju. Na tem mestu poteka tudi naravoslovna poučna pot Jelenov studenec. Z razglednega stolpa se ponuja čudovit razgled na kočevsko kotlino, ob lepem in jasnem vremenu pa pogled sega vse do Julijskih Alp s Triglavom, Kamniških Alp, Zasavskega hribovja in Gorjancev.

Pred nami je bil le še spust do koče, ki je kot iz pravljice, saj stoji na idilični jasi. Kuharice v koči so nam pripravile odličen ješprenj s klobaso. Malo smo še posedeli in poklepetali, nato pa smo se polni lepih vtisov počasi odpravili proti domu.

Iva Šibav Foto Darjo Mohorič

Vitovska krožna pot

Nedeljski pohod

Občudovali skrite zaklade Vipavske doline V nedeljo, 8. novembra, je bilo vreme skoraj poletno, toplo in sončno, idealno za nedeljski pohod. Hojo smo pričeli v bližini prireditvenega prostora v Vitovljah. Pot nas je vodila po gozdu vse do romarske vitovske cerkve, ki že od 14. stoletja leži na izjemni razgledni točki nad Vipavsko dolino. Malo smo se odpočili in okrepčali, nato pa nadaljevali z vzponom po zanimivem kraškem svetu. Ob klepetu smo prišli na planoto, kjer je pot postala položnejša in je ponujala enkraten pogled na celotno Vipavsko dolino, Šempeter, Kras in morje.

Na Kopitniku so nas domačini pričakali s čajem in domačimi sladicami. Tu je tudi vzletišče jadralnih padalcev. Žal jih ta dan ni bilo. Pot smo nadaljevali do naslednje

razgledne točke, Sekulaka, nato pa skrenili strmo navzdol. Hodili smo po ohranjeni Napoleonovi poti, kjer so kolesnice od vozov za vedno odtisnile pečat v kamnita tla. Tu so v času Ilirskih provinc vozili les s Trnovske planote v dolino. Ob poti smo se ustavili še ob edinem naravnem jezercu v Vipavski dolini. Tik ob jezeru se v obliki naravne vdolbine z zdravilno vodo nahaja kamnito znamenje svete Lucije, zavetnice luči. Čarovnija vdolbine se kaže v tem, da voda v njej ne presahne niti v najhujši suši.

Zaključek pohoda je bil na prireditvenem prostoru. Čeprav je bilo vreme čudovito, je bila udeležba skromna.

Iva Šibav Foto Darjo Mohorič Zima 2015 / Briški časnik / 73

Čestitke

90-letnica Alojzija Kren

Skrbna teta več rodovom Alojzija, ki je ostala samska, živi v rojstni hiši, v družini pokojnega brata Armanda. Tu je bila nepogrešljiva predvsem pri negi staršev, ki sta dočakala visoko starost – 94 in 95 let, in skrbi za nečake in pranečake, za katere je bila in je še vedno dobra teta. Vsi jo spoštujejo in so ji hvaležni za vse, kar je storila zanje, kar ji sedaj vračajo tako, da skrbijo za njeno udobje in dobro počutje.

Rojstni dan je praznovala v krogu svojcev na svoj način. »Ne maram preveč 'šenšurja',« je dejala. »Zbrali smo se v medanski cerkvi pri sveti maši, ki sem jo plačala v ta namen. Potem pa so mi še domov prišli voščit sorodniki.« Tudi iz uredništva Briškega časnika namenjamo Alojziji iskrene čestitke, želimo ji še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu vseh, ki jo imajo radi.

Pri Dženkovih na Plešivem se je očetu Evgenu Krenu in mami Izidori (roj. Polenčič) rodilo enajst otrok, štirje sinovi in sedem hčera. Dva sina sta umrla v ranem otroštvu, vsi drugi še živijo, razen brata Armanda.

Alojzija se je rodila 2. oktobra 1925.

Po zaključenih petih razredih italijanske osnovne šole v Medani je ostala doma in pomagala pri delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Med vojno je bila vključena v delo mladine, ki je zbirala razno blago za partizane. Po vojni, pred priključitvijo, je hodila nekaj časa na delo v tekstilno tovarno v Podgori, veliko kasneje pa je nekaj let delala v tovarni stolov v Manzanu, dokler ni zbolela.

Milena Beguš

Alojzija Kren

90-letnik Mihael Bregantič

Še ne polnoleten odšel med partizane Mihaelov oče Karlo Bregantič je s prvo ženo Poldo Terkuč imel pet otrok. Po njeni smrti se je poročil s Karolino, roj. Mrak, iz Dolnjega Cerovega. V drugem zakonu se jima je rodilo še šest otrok, Mihael je bil zadnji in edini še živi. 5. oktobra 2015 je praznoval 90. rojstni dan.

O svojem očetu je povedal, da je bil v prvi svetovni vojni avstrijski oficir. Sprva je poveljeval vojakom na Trnovem. Zgodilo se je, da so pri bombardiranju Cerovega najprej zadeli njegovo lastno hišo, nato vaško cerkev in nazadnje le uspeli zadeti izbrani cilj – barake italijanskih vojakov. Bojeval se je tudi na drugih območjih severnega dela soške fronte, nazadnje vse do reke Piave.

Mihael je do 14. leta obiskoval italijansko osnovno šolo v Cerovem. Spominja se učitelja Condiaga in učiteljice Bianchi. Potem je ostal doma.

3. februarja 1943 pa se je odpravil od doma. Da bi se izognil italijanski mobilizaciji, se je odločil za odhod v partizane. Nekaj časa so bili v zbirnem taborišču pri Mlaki nad zaselkom Vamorje (Podsabotin). Od tu so se premaknili v Senik in nato v Drežnico. Čez dober mesec so odšli čez Cerkljansko in dalje proti Dolenjski.

Tam je bil vključen v 3. četo 2. bataljona Cankarjeve brigade, ki ji je poveljeval komandant Stane. Bojeval se je po raznih krajih Slovenije, nazadnje pa se je vrnil na Kobariško področje. Tu mu je poveljeval komandant Duško, doma iz Vipolž. Konec vojne je dočakal v Benečiji, v bližini vasi Tarbij. Kmalu po prihodu domov v začetku maja je moral ponovno od doma, najprej v Cerkno, nato na Velike Bloke. Dokončno se je vrnil 18. avgusta 1945. Mihael je zapisan v seznamu borcev BBO (Briško-beneški odred) in OŠZP (Operativni štab za zahodno Primorsko) v brošuri z naslovom Toliko nas je bilo (str. 7), Nova Gorica, 1999. Njegova prošnja za materialno priznanje za udeležbo v NOB pa je vse doslej ostala neuslišana. To Zima 2015 / Briški časnik / 74

Mihael Bregantič s sinovoma

ga boli, vendar mu nihče ne more vzeti ponosa, da je dal svoj prispevek k osvoboditvi domovine.

Po vojni je od očeta prevzel kmetijo in se poročil s sovaščanko Elviro Colja. Rodili so se jima trije sinovi in družino sta preživljala z delom na kmetiji. Poleg dela pa je Mihael našel čas tudi za sprostitev. Bil je član Lovske družine Sabotin. S prijatelji so po nedeljski maši pogosto balinali in včasih so se odpravili na vožnjo s kolesi.

Veliko let je bil tudi ključar vaške cerkve, kar je prevzel od očeta.

Leta 1992 mu je umrla žena, tri leta kasneje pa še najstarejši sin.

Mihael ima šest vnukov in sedem pravnukov. 90. rojstni dan je praznoval doma, v krogu družine.

Za visoki jubilej Mihaelu čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika in mu želimo še veliko let vsega dobrega, predvsem pa zdravja.

Milena Beguš

Križanka Občina

NAGRADNA KRIŽANKA Pravilna gesla nagradne križanke 80. številke Briškega časnika so: SK, STRAŽAR, POETIKA, OVČAROV, JAKNA, ROEF, UN, CAEN, RAZ, SI, HRVAŠKA, ODEON, SENA, NS, FREGATA, ENCIM, RS, OPAŽ, ATE, EMA, ŠKROB, CAR, NA, BELI SIR, UROŠ RAK, MENAŽKA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali KATJO SIRK, Višnjevik 31, Dobrovo. Nagrajenki Kmetija Čarga podarja okusno peneče vino Donna Regina.

Nagrajenka lahko nagrado prevzame na tajništvu Občine Brda.

Kmetija Čarga nam je ob 20. obletnici Briškega časnika podarila penine, ki smo jih okušali na prireditvi v vili Vipolže. Hvala.

V uredništvu smo vam pripravili novo, zimsko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. marca 2015. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Oidij

»Colja, slikaj!«

»Colja, slikaj,« so zaklučili igralci amaterske dramske skupine IDAS, ko so posebej za našo obletnico pripravili igralski insert na temo našega slavljenca, Briškega časnika.

Foto Andrej Colja

Srečno

novo leto

Uredništvo

Naslov:

Zima 2015 / Briški časnik / 75

Misel

Božič – obličje božjega usmiljenja Izteka se leto 2015. Nahajamo se v tako imenovanem »veselem decembru«, ki vabi k različnim dejavnostim, nakupom, ki naj bi bili potrebni za praznike in slovo od starega leta. V Cerkvi pa že z mesecem decembrom, s prvo adventno nedeljo začenjamo novo cerkveno leto. Advent je čas pričakovanja Odrešenikovega prihoda. V božičnih praznikih se ne samo spominjamo Jezusovega rojstva pred dva tisoč petnajstimi leti, temveč obhajamo in se veselimo njegovega rojstva, njegove prisotnosti v našem času in naših razmerah. Človek oz. človeštvo v vseh časih potrebuje Božjo bližino, pomoč, odrešenje.

Bog je z Jezusovim učlovečenjem odgovoril na našo najglobljo potrebo po odrešenju.

Razodetje Božjega usmiljenja Kaj za nas pomeni Božje odrešenje? Na to vprašanje nam na poseben način v letošnjem adventu odgovarja papež Frančišek z razglasitvijo izrednega svetega leta Božjega usmiljenja, ki se je začelo na praznik Brezmadežne, 8. decembra, z odprtjem svetih vrat v baziliki sv. Petra v Rimu, na 3. adventno nedeljo pa še v ostalih papeških bazilikah in po vseh stolnicah katoliške Cerkve in drugih cerkvah, ki so jih krajevni škofje določili za svetoletna svetišča. Na 3. adventno nedeljo sta tako naša škofa Jurij in Metod odprla sveta vrata v stolnici v Kopru, v Logu pri Vipavi in na Sveti Gori. Leto Božjega usmiljenja, ki se bo zaključilo na slovesni praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva 20. novembra 2016, nas še posebej vabi, da dovolimo Jezusu Kristusu, da se tudi nas dotakne s svojim usmiljenjem in nas spremeni, da bi tudi mi postali in bili pričevalci usmiljenja. Papež Frančišek je v buli, s katero je napovedal to sveto leto, zapisal: »Jezus Kristus je obličje Očetovega usmiljenja. Bog se je na različne načine in ob različnih časih zgodovine dajal spoznati kot usmiljen in dobrotljiv Bog. Ob polnosti časa pa je poslal svojega Sina, rojenega iz Device Marije, da bi nam dokončno razodel svojo ljubezen. Jezus iz Nazareta s svojo besedo, svojimi dejanji in vso svojo osebo razodeva Božje usmiljenje.«

Oklenimo se usmiljenja Božje usmiljenje je prizanesljiva, razumevajoča in odpuščajoča ljubezen Boga do nas slabotnih ljudi. Je rešilna bilka za človeštvo tudi danes. Koliko je tudi danes zaskrbljujočih dogodkov: vojni spopadi, terorizem, begunska kriza, nesreče ... Mnogim kristjanom je malo mar za Jezusa in njegov nauk.

Evropa se sramuje svojih krščanskih korenin. Sprejemajo se zakoni, ki niso v soglasju z desetimi božjimi zapovedi. Tudi pri nas se je letos prav pred božičem pokazalo na referendumu o družini, koliko je še moralno zdrava naša družba.

Papež Frančišek vabi verujoče in drugače misleče, naj se v svetu, ki je poln nasprotij in nasilja, duhovne in telesne revščine, oklenejo usmiljenja, s katerim nas Bog odrešuje, Zima 2015 / Briški časnik / 76

vzgaja in bogati. Kljub možnostim, ki jih odpira znanstveni in tehnološki razvoj, postindustrijska in informacijska družba, je današnji človek dostikrat slep in brezbrižen za stisko in trpljenje sočloveka in tudi sam ni sposoben razumeti in sprejeti usmiljenja, ki mu ga Bog podarja. Takšno stanje človeka in človeštvo ovira na poti k humanizmu, k spoštovanju in uveljavitvi človeka, ki ga sicer v deklaracijah postavljamo na prvo mesto, v resnici pa na razne načine zanikamo človekovo dostojanstvo, enakost in pravičnost. Številne dejavnosti, zlasti pa miselnost današnjega sveta, človeka in kristjana niso v skladu z Jezusovim evangelijem. Današnji svet brezbrižno gleda na nezaceljene rane in na nove krivice. Odprli smo vrata novim hudobijam in grešnim strukturam, pri čemer se opravičujemo, da vsi tako delajo. Sklicujemo se tudi na to, da ne sme nihče postavljati meja človekovi svobodi, medtem pa se potapljamo v vsakršne pregrehe, ki pa jih ne imenujemo s tem imenom. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Povečuje se naše oddaljevanje od nas samih, od bližnjega in Boga, celo od stvarstva samega.

Kdor je ljubeč, je tudi pravičen in usmiljen Treba je narediti nov korak prav v smeri, ki jo odpira Božje usmiljenje. Cerkev hoče biti sredi današnjega sveta kot znamenje Božjega usmiljenja, odpuščanja, sprave, novega upanja in življenja. Pogoj za naše odrešenje pa je, da odkrijemo, začutimo Božje usmiljenje. Tega si ne moremo zaslužiti, ampak ga lahko sprejmemo le kot dar usmiljenega Boga.

Božja usmiljena ljubezen se je sposobna skloniti k slehernemu izgubljenemu sinu, k sleherni človeški bedi, k vsakemu grehu. Kdor doživi Božje usmiljenje, se ne čuti ponižanega, ampak se čuti, da je kakor znova najden, da je njegovo življenje spet na novo ovrednoteno. Usmiljeni Bog se posebno jasno razodeva v spovednici. V njej se Jezusovo usmiljenje razliva na grešnika, ki ni več grešnik, ko zasliši odrešilne besede: »Jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Bog z odpuščanjem greha človeka osvobodi zla, ga pritegne k sebi in mu omogoči novo svobodo in nov začetek v odnosih. Kdor doživi Božje usmiljenje, se tudi sam trudi biti usmiljen. Usmiljenje, pravičnost in ljubezen drug drugega dopolnjujejo. Kdor ni usmiljen, ni niti pravičen niti ljubeč, in kdor je ljubeč, je tudi pravičen in usmiljen.

Bog sam je vedno prvi, ki naredi korak do vrat našega življenja, ki nežno potrka in čaka na naše dovoljenje. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi on naredil prvega koraka in ne bi prišel med nas. In tako prihaja med nas tudi v času letošnjih božičnih praznikov. Dete v jaslih je resnični Bog. Resnično se je ponižal in je prišel na zemljo, da bi lahko bil z nami. Pozna nas. Vse ve o nas, o naših upih, skrbeh in bojaznih. Pozna preizkušnje, ki so nas doletele, zmage, ki smo jih doživeli, in pot, ki je še pred nami. Vse vidi in odločen je, da nas bo spremljal na vsakem koraku. Dovolimo mu, da bo Bog z nami.

Vsem bralkam in bralcem Briškega časnika želim, da bi v času letošnjih božičnih praznikov doživeli dobrotljivost in ljudomilost našega Boga, ki nas je odrešil po svojem usmiljenju, in da bi bilo novo leto 2016 zaznamovano z mirom, dobroto in medsebojnim razumevanjem.

Emil Kramar