Briški časnik številka 79, poletje 2015

Praznik češenj

ŠTEVILKA 79 • LETNIK 19 • POLETJE 2015

Ob izidu

Mislim, da si vsi skupaj zaslužimo počitnice. V zadnjem trimesečju so Brda pokala po šivih, to smo začutili tudi na naših straneh, saj smo bili dobesedno zasuti s članki, nekatere bomo zaradi prostorske stiske objavili naslednjič. V tej številki čestitamo županu za Kugyjevo nagrado in smo ponosni na Občino Brda, ki je postala energetsko najbolj odmevna občina med malimi občinami ter absolutna zmagovalka tekmovanja. Razveselili so nas tudi državni prvaki v malem nogometu, ki so se v konkurenci 450 slovenskih osnovnih šol zavihteli na najvišje stopničke, punce pa so osvojile bron. Tik pred zaključkom redakcije smo zapisali, da se je letošnji občinski nagrajenec Balinarski klub Goriška brda po 20 letih ponovno uvrstil v drugo državno ligo. Na naslovnici pa so poleg župana še dekleta vokalne skupine Vinika. Punce, ki so že dve desetletji globoko predane petju in so nam ob okrogli obletnici pričarale pravo glasovno in kulinarično pravljico.

V tej številki podrobneje predstavljamo novo direktorico občinske uprave Anito Manfreda, pišemo pa tudi o zamenjavi direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Na naših tleh sta ponovno potekala Briška poroka in tradicionalni Praznik češenj. Na svetovnem spletu pa si lahko ogledate prenovljeno spletno stran Občine Brda, kjer se nahaja tudi Briški časnik.

Tokratni Briški časnik je vsebinsko zelo bogat. Vabim vas, da ga preberete v prijetni senci in si naberete moči za nove jesenske podvige.

Vaša odgovorna urednica Lucija Prinčič Terpin

Župan Franc Mužič je Alpe-jadranec in Evropejec

Kugyjeva nagrada našemu županu Letošnji dobitnik Kugyjeve nagrade, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), je župan Občine Brda Franc Mužič. SKS odlikovanje podeli odličnim osebnostim, ki prispevajo k uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošnočloveškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko‐jadranski regiji. Do sedaj so podelili devet Kugyjevih nagrad.

Naložbe za razvoj Brd

Letošnjo Kugyjevo nagrado je župan Franc Mužič prejel za zaslužno pionirsko delo na področju čezmejnega in regijskega sodelovanja, zlasti pri povezovanju in sodelovanju občin v alpsko-jadranskem prostoru.

Podelitev Kugyjeve nagrade je bila v petek, 12. junija, na slavnostni seji v okviru občinskega praznika v Viteški dvorani Gradu Dobrovo.

V obrazložitvi za podeljeno nagrado Francu Mužiču smo lahko prebrali, da se je Mužič rodil 15. 10. 1946 v Medani.

Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na Centru strokovnih šol v Ljubljani, kjer je leta 1965 pridobil izobrazbo za avtomehanika. Poklicno pot je začel istega leta v mehanični delavnici na Dobrovem, kjer je leta 1967 postal vodja, 1. julija 1972 pa je svojo poklicno pot nadaljeval kot vodja transporta in mehanične delavnice v Zadružni kleti Dobrovo. Ob delu se je tudi dodatno izobraževal in leta 1978 postal prometni tehnik na Prometno-tehnični šoli v Ljubljani.

Vsa ta leta je bil tudi družbeno aktiven in od leta 1980 pa do nastanka Občine Brda predsedoval Krajevni skupnosti Medana.

Ob nastanku Občine Brda je kandidiral za župana in bil z veliko večino izvoljen.

S politiko se ukvarja že od mladih let. Leta 1980 je bil izvoljen za predsednika Krajevne skupnosti Medana in bil njen predsednik vse do nastanka Občine Brda.

Na prvih volitvah je bil z veliko večino izvoljen za župana.

Med letoma 1995 in 1997 je bil župan Občine Brda in vodja (Nadaljevanje na 5. str.)

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Anita Manfreda, glavna urednica Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si

Poletje 2015 / Briški časnik / 1

Občina

Župan Franc Mužič je Alpe-jadranec in Evropejec (Nadaljevanje z 2. str.)

enote transporta in mehanične delavnice v Zadružni kleti Dobrovo. Od leta 1997 pa do danes je poklicni župan Občine Brda.

Bil je tudi nadzornik v pomembnejših goriških družbah, in sicer v družbi Cestno podjetje Nova Gorica, Komunala Nova Gorica, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica.

Bil je predsednik skupščine Regijske razvojne agencije severne Primorske, ki na Goriškem spodbuja gospodarski, socialni, okoljevarstveni in prostorski razvoj.

Brda so nebesa

Pod njegovim županovanjem je Občina Brda v dvajsetih letih delovanja izvedla ogromno naložb na področju cestne in komunalne infrastrukture, večina projektov je bila izpeljana z evropskimi in državnimi sredstvi, pomemben projekt je bil vodooskrba v Brdih. Pod njegovim vodstvom je občinska uprava uspešno črpala evropska sredstva na področju kulture in izobraževanja, najbolj nazorna primera sta obnova vasi Šmartno in Vile Vipolže. V Brdih se je ustanovil Turistični biro, kasneje Turističnoinformacijski center Brda, Vinoteka Brda, Konzorcij Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda.

Občina Brda je na Hrvaškem pobratena z občinama Matulji in Barban, v Italiji pa z občinama Števerjan in Krmin. Prijateljsko sodelovanje je močno razvito tudi v občinah Priverno pri Rimu in Terralba na Sardiniji. V Avstriji je briška občina pobratena z mestno občino Pliberk. Izredne prijateljske odnose goji z veliko občinami na avstrijskem Koroškem; z mestnimi občinami Celovec, Beljak in Velikovec ter z občinami Globasnica, Breže in občino Kötschach‐ Mauthen.

Franc Mužič je med drugim tudi član upravnega odbora Alpsko-jadranskega centra AACC za čezmejno sodelovanje. Občina Brda je že več kot 10 let njegova članica.

Skupaj z Alpsko-jadranskim centrom AACC iz Celovca je Občini Brda uspelo obiskati in se predstaviti v avstrijskem parlamentu ter pri avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju in organizirati Praznik češenj na avstrijskem Koroškem. To praznovanje obišče na tisoče ljudi na Koroškem, ki v teh dneh pokupijo vse briške češnje.

Francu Mužiču županovanje in opravljanje tovrstnih funkcij ni poklic, ampak poslanstvo.

Nagrado je Francu Mužiču izročil Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Ob tej priložnosti je povedal, da je Kugyjeva nagrada ena izmed najpomembnejših nagrad, ki jih podeljuje SKS, in da so si že dolga leta želeli oddolžiti županu Francu Mužiču za pionirsko delo na področju povezovanja z občinami in regijami preko vseh meja. Mužič je veliko naredil za zamejske Slovence v Italiji in Avstriji. Občina Brda je vzor sami Evropi, saj slovi po Sadovnikovi oceni kot edinstven kraj na tem svetu. Kraj, ki je ohranil kulturne in naravne dediščine, ki jih ni nikjer drugod po svetu. Želi si, da bi občina vse to ohranila. Brda je na kratko opisal kot nebesa. Poudaril je tudi stoletno povezanost med Brdi in avstrijsko Koroško. V zadnjih dvajsetih letih se je s pomočjo Mužiča to sodelovanje okrepilo in obrodilo velike sadove. Župana Franca Mužiča štejemo s svojim dosedanjim delovanjem preko meja med pionirje čezmejnega sodelovanja in povezovanja v smislu evropske integracije. Je v pravem pomenu besede Alpe-jadranec in Evropejec, je ob vročitvi Kugyjeve nagrade poudaril predsednik Skupnosti Bernard Sadovnik.

Lucija Prinčič Terpin Foto: Andrej Colja

Predaja ključev Vile Vipolže bo 17. julija

Velik uspeh za briško občino in kulturno ministrstvo Predstavniki Občine Brda, župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda, zunanja pravnica občine Mojca Treplak in nedavno imenovana direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda Tina Novak Samec so se v sredo, 24. junija, udeležili zadnjih usklajevanj Pogodbe o oddaji dela kulturnega spomenika Vipolže – Vila Vipolže.

Poletje 2015 / Briški časnik / 2

Občina Brda je kulturnemu ministrstvu posredovala svoje predloge sprememb besedila pogodbe, ki jih je to skoraj v celoti upoštevalo. Sestanek je bil, po mnenju Manfredove, zelo produktiven in pozitiven. Dorekli so vse podrobnosti upravljanja Vile Vipolže, ravno tako je ministrstvo izkazalo resen interes, da objekt popolnoma in resnično zaživi. Zato so tudi zagotovili popolno podporo pri nadaljnjem delovanju vile.

Sicer pa je ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar Občini Brda in ZTKMŠ Brda zapovedala, naj v dogovorjenem roku zaključita še zadnje postopke pred podpisom pogodbe in prevzemom vile v upravljanje. Obnova vile pomeni velik uspeh tako za ministrstvo kot tudi za samo briško občino.

Predstavniki občine so izkoristili priložnost in se ministrici zahvalili za dosedanje sodelovanje in pomoč pri obnovi Vile Vipolže. Kljub velikemu finančnemu zalogaju zrejo v prihodnost z optimizmom, zagotovili pa so tudi izpolnitev vseh rokov za prevzem vile v upravljanje. Ne nazadnje so na seji dan pred sestankom imenovali direktorico ZTKMŠ Brda in s tem zagotovili podpisnika pogodbe. Vsebina vile se intenzivno pripravlja že več mesecev, stekli pa so tudi pogovori o selitvi sedeža Združenja slovenske izseljenske matice v Vilo Vipolže.

Svečani podpis pogodbe bo 17. julija 2015 v Vili Vipolže.

Erika Koncut

Občina

Občina Brda energetsko najbolj odmevna občina v Sloveniji

Bo naslednji izziv energetska sanacija glavne vinske kleti?

Medijsko-založniška hiša Energetika.NET je letos že šesto leto zapored izbirala energetsko najbolj odmevne slovenske občine. Za nagrado v kategoriji malih, srednjih in velikih občin je bilo tokrat prvič izbranih po pet finalistk v vsaki kategoriji.

V kategoriji malih občin (do 5 tisoč prebivalcev) so se med najboljše uvrstile občine Poljčane, Kobarid, Cerkno, Brda in Črna na Koroškem. V kategoriji srednje velikih občin (med 5 tisoč in 13 tisoč prebivalci) so se za naslov najboljših potegovale Hrastnik, Bled, Ravne na Koroškem, Tolmin in ŠempeterVrtojba. Med velikimi občinami (nad 13 tisoč prebivalci) pa Nova Gorica, Jesenice, Litija, Šentjur in Grosuplje.

Konec maja je v sklopu zaključne konference natečaja En.Občina potekala slavnostna podelitev nagrad za energetsko najbolj učinkovite občine. Občina Brda je tako postala energetsko najbolj odmevna občina med malimi občinami ter absolutna zmagovalka tekmovanja. Naslov iz minulega leta ji je predala občina Šentrupert, ki je letos tudi gostila zaključno konferenco. Med srednjimi občinami je zmagala občina Bled, med velikimi pa občina Šentjur.

Strokovna komisija je v obrazložitvi takole opisala našo občino: »Občina Brda je ena tistih občin, ki se poleg tega, da imajo obvezen Lokalni energetski koncept, lahko pohvali tudi z Akcijskim načrtom za trajnostno energijo (SEAP – Sustainable energy action plan), kar daje občini dodatno vrednost in zavezo pri usmerjanju v trajnostno prihodnost.

V Brdih so šli še korak naprej, saj so izdelali tudi čezmejno trajnostno prometno strategijo (SUMP – Sustainable urban mobility plan), ki jo že uresničujejo. V občini imajo tako električna polnilna mesta, prevažajo se tudi z električnimi skuterji in električnimi kolesi. Izpostaviti velja tudi energetsko sanacijo občinske stavbe s pomočjo modela ESCO. Ker gre za manjše objekte, so se v občini znašli na svojevrsten način in združili tri objekte, ki zagotavljajo večje prihranke. Prav tako so skozi energetsko pogodbeništvo prenovili javno razsvetljavo.

K energetski učinkovitosti in spremljanju zmanjševanja rabe energije spodbujajo tudi občane, v ta namen so na občinski stavbi postavili monitor, kjer lahko tudi oni spremljajo rabo energije. Občina se v resnici lahko pohvali, da so uspeli energetsko prenoviti praktično vse šole. Bosta naslednja izziva energetska sanacija glavne vinske kleti in izraba geotermalne energije z ogrevanim bazenom za pospešeni razvoj turizma?« Naj nam bodo namigi, ki so nam jih člani komisije podali v zadnjem delu obrazložitve, nov izziv za snovanje prihodnjih razvojnih projektov v občini.

Anita Manfreda, direktorica občinske uprave Poletje 2015 / Briški časnik / 3

Občina

6. redna seja Občine Brda

V Brdih dražje plakatiranje Šeste seje občinskega sveta 21. aprila se je prvič udeležila tudi nova direktorica občinske uprave Anita Manfreda, ki je z delom nastopila v začetku istega meseca. Svetnikom je na kratko predstavila svoje izkušnje, stike z zamejstvom in namere črpanja evropskih sredstev.

Sledila sta obravnava in sklepanje o Zaključnem računu proračuna Občine Brda za leto 2014, ki ga je predstavila Beti Kumar, vodja Oddelka za finance, gospodarske in družbene dejavnosti. Svetnike je predvsem zanimala poraba sredstev za košnjo, odpravnine in vzdrževanje pohodnih poti. Glede košnje je Dejan Rusjan, vodja Oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije, pojasnil, da so bila dela opravljena, vendar je bilo plačilo, skladno z dogovorom, preneseno v naslednje proračunsko obdobje. Kumarjeva pa je obrazložila, da je v postavko odpravnin vključeno izplačilo županu ob upokojitvi.

Glede vzdrževanja pohodnih poti pa je pojasnila, da so bila sredstva zagotovljena, ker pa delo ni bilo realizirano, se je izplačilo računa opravilo v letu 2015. Na vprašanje, zakaj občina zamuja s plačili in koliko je takih plačil, je Kumarjeva pojasnila, da se je ta plačila upoštevalo pri pripravi proračuna in preneslo v leto 2015. Nadzorni odbor Občine Brda zaključnega računa do seje ni še dokončno obravnaval, kljub temu pa so svetniki sprejeli predlog računa.

Občinski svet je nato sprejel nov Pravilnik o dodeljevanju denarne socialne pomoči, ki so ga pripravile Nika Radikon, Nataša Božič Rusjan in predsednica Komisije za socialna vprašanja Nadja Šfiligoj. Nov pravilnik nudi bolj pravičen in transparenten postopek dodeljevanja pomoči. Poleg tega preprečuje manipulacije, saj Komisiji za

socialna vprašanja nudi vpogled v realno stanje družin. Prosilci pomoči morajo izkazovati, da aktivno rešujejo svojo problematiko. Upravičeni so do največ 400 evrov letne denarne pomoči, v težjih primerih pa lahko pridobijo tudi do 500 evrov letno. Kot so pojasnili predlagatelji, ne predvidevajo večjih finančnih posledic za občinski proračun.

Ravno tako so svetniki sprejeli odlok, ki ureja obveznosti skrbnikov psov na območju Občine Brda. Od predhodnega predloga so kazni skoraj prepolovljene.

Poleg tega pa se je tudi omogočilo, da se psi lahko nahajajo na javnih prireditvah, vendar le opremljeni s povodcem ali nagobčnikom.

Občinski svet je nato zavrnil predlog spremembe Odloka o turistični taksi, ki ga je predlagal Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ). Ravno na prejšnji seji so svetniki sprejeli odlok, s katerim so zvišali znesek turistične takse, pri čemer so bili zneski predvidenih kazni za neodvajanje takse nižji, kot je predvideval predhodni odlok v tolarjih.

Svetniki so zato opozorili na večjo pozornost pri pripravi odlokov, poleg tega pa tudi na preveč tolerantno ravnanje z nastanitvenimi ponudniki, ki ne odvajajo turistične takse. Svetniki so zahtevali pojasnila, zakaj ni na razpolago sob, ko jih Turistični informacijski center (TIC) išče, ko pa dobi obračun turistične takse, pride iz naslovov, ki so domnevno imeli zasedene vse sobe, zelo malo odvedene takse na račun občine. Veliko besed je bilo izrečenih tudi na vprašanje, ali inšpekcijske službe izrekajo kazni po zakonu ali odloku.

Inšpekcijske službe so direktorici ZTKMŠ zatrdili, da to počnejo po zakonu, kar pa je Radikonova zanikala s pojasnilom, da nikjer ni predvideno, da odlok ni v skladu z zakonom, če so predvidene kazni nižje kot v zakonu. Pomembno je, da odlok ne predvideva kazni, ki so višje od zakonskih.

Odslej pa bo v Brdih dražje plakatiranje.

Za propagandne plakate bo treba po novem odšteti 3 evre. TIC je med pojasnilom

predloga navedel, da za to isto storitev v občini Miren-Kostanjevica plačujejo 5 evrov, v občini Šempeter-Vrtojba pa 4,20 evrov, torej bi bila občina Brda še vedno med ugodnejšimi občinami.

Sledilo je poročilo ZTKMŠ o poslovanju v letu 2014. Spodbudnejši podatki so bili predvsem, da si ZTKMŠ s tržnimi dejavnosti že sam pokriva stroške zaposlenih. Briška butiehca je v lanskem letu doprinesla preko 12.600 evrov. Samo s projektom Svirel so Brici zabeležili preko 300 nočitev. Vila Vipolže pa je pripomogla, da so se producenti slovenske romantične komedije Ena žlahtna štorija, ki je med slovenskim občinstvom naletela na lep odziv, odločili, da raje kot na Krasu snemajo kadre v Brdih. Naveden je bil tudi podatek, da lahko prijava za umestitev Brd na Unescov seznam svetovne dediščine, glede na izkušnje iz preteklosti, doprinese 30–35-odstotni ekonomski učinek.

Spodbuden je tudi podatek o 16-odstotni rasti nočitev. Na državni ravni se nasprotno beleži padec za 2 odstotka. Samo v lanskem letu je Brda obiskalo preko 170 novinarjev z vsega sveta. Na podano poročilo ni bilo pripomb.

Prava drama pa se je zgodila pri točki, ko naj bi se svetniki izrekli o podelitvi soglasja k imenovanju Ariane Besednjak Suhadolnik za direktorico ZTKMŠ za dodatni mandat. Svet ZTKMŠ je med prejetimi prošnjami izbral ravno dosedanjo direktorico, ki pa ji je nato Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja namenila negativno mnenje. Na predlog članice te iste komisije so svetniki izvedli tajno glasovanje in z neodločenim izidom 7 proti 7 odločili, da zavrnejo predlog imenovanja Suhadolnikove na mesto direktorice ZTKMŠ.

Občinski svet je nato potrdil sestavo 7-članskega Odbora za priznanja Občine Brda, ravno tako so soglašali z imenovanjem Aleša Markočiča za direktorja Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost – Gasilska enota Nova Gorica.

Erika Koncut

Komisija za socialna vprašanja

Skupaj do prave rešitve Komisija za socialna vprašanja Občine Brda je v letošnjem letu pričela z delovanjem v novi sestavi. V tem kratkem času se v komisiji že srečujemo z velikimi stiskami občanov, ki jih rešujemo ne le z dodeljevanjem denarnih pomoči, temveč tudi z osebnim pristopom članov komisije in pozornim poslušanjem pripovedi občanov, ki jih je stiska doletela. Za učinkovitejše delovanje komisije pa ni dovolj le njen obstoj, Poletje 2015 / Briški časnik / 4

temveč sodelovanje vseh občanov, predvsem pa sodelovanje vaških skupnosti, kjer lahko probleme najprej prepoznajo. Člani komisije si želimo, da bi bilo stisk naših občanov čim manj, in verjamemo, da bomo z medsebojnim sodelovanjem učinkovito in uspešno reševali nastale težave. Treba se je le obrniti na komisijo, kjer bomo skupaj poiskali rešitve.

Nadja Šfiligoj, predsednica komisije

Občina

7. redna seja Občine Brda

Krediti tudi srednjim podjetjem Občinski svet je na 7. redni seji 21. maja potrdil letno poročilo Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške za leto 2014 ter Poslovni in finančni načrt za leto 2015.

Sklad, ki ga je ustanovilo šest goriških občin, nudi brezobrestna posojila podjetnikom v začetni fazi poslovanja. Prav ti običajno s težavo dobijo zagonska sredstva.

Tako je sklad v obdobju 2008–2013 pomagal 223 kreditojemalcem, največ sicer v Mestni občini Nova Gorica. Briški podjetniki so v istem obdobju dobili odobrenih nekaj čez 507 tisoč evrov, kmetje pa skoraj 390 tisoč evrov. V prihodnje pa bodo za kredite lahko zaprosila tudi srednja podjetja.

Za ohranitev ljubiteljske kulture Svetniki so potrdili tudi letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih. V preteklih letih je občina že sanirala osnovno šolo in vrtec na Dobrovem, ravno tako tudi v Kojskem. Nazadnje pa so to storili tudi z občinsko stavbo. Vsi ti projekti so bili izvedeni skozi energetsko pogodbeništvo v enem paketu, kar je bila na Slovenskem neke vrste inovacija. Kombinirali pa so tudi povratna sredstva iz različnih virov. Predhodno so pridobili koncesionarja za področje javne razsvetljave, samo v prejšnjem letu so tako zamenjali 85 svetilk.

V zavodu Golea ocenjujejo, da se je poraba energije v javnih briških občinskih stavbah zmanjšala za 30 odstotkov, v naslednjih letih pa bi se morala še dodatno zmanjšati. Občina Brda je letos konkurirala tudi na razpisu En.občina za leto 2014 in 27. maja prejela nagrado za energetsko najbolj učinkovito malo občino. Prav Občina Brda je bila absolutna zmagovalka letošnjega natečaja.

Nato je občinski svet prisluhnil osnutku lokalnega programa za kulturo v obdobju 2015–2019. Svetniki so pozdravili sestavo tega konkretnega dokumenta. Poudarili so, da se dogodki vse prevečkrat organizirajo improvizirano in so zato svetovali, naj se Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport logistično angažira s svojim znanjem in pripomore k še boljši izvedbi dogodkov.

Na plano je prišla tudi skrb o podvajanju funkcij med Zvezo kulturnih društev in ZTKMŠ. V prihodnje bo tako potrebna reorganizacija dela. Ravno tako bo treba poskrbeti, da se ljubiteljska kultura v največji mogoči meri ohrani.

Županovo pooblastilo velja do preklica Sledila je obravnava priznanj Občine Brda za leto 2015. Odbor za priznanja Občine Brda je do 24. aprila prejel sedem predlogov za priznanja. Kljub temu da je odbor izmed prejetih predlogov že izbral tri prejemnike priznanj, so svetniki ponovno, za zaprtimi vrati, obravnavali vse vloge in dodali še enega prejemnika priznanja. Tako je prejemnik občinske nagrade Balinarsko društvo Brda, priznanj pa bodo deležni Lucija Prinčič Terpin, Egon Ivančič in Miloš Prinčič.

Mnenja so se ponovno kresala v zvezi z županovimi pooblastili. Kljub temu da so svetniki opozorili, da po mnenju pravnikov in ministrstva niso veljavna (tudi zato, ker na njih ni zabeležen čas trajanja), je občinska pravnica zatrdila, da županovo pooblastilo velja do preklica, četudi se med tem zamenja župan. Vseeno so svetniki vztrajali pri tem, da se pridobi mnenje vodje Urada za lokalno samoupravo. Direktorica občinske uprave je nato pojasnila, da s sprejetjem proračuna svetniki sprejmejo tudi projekte, ki so navedeni v proračunu. Po njenem mnenju je tudi smiselno, da se potrdi pooblastilo za čas progama in se hkrati občinska uprava obveže, da bo o potekih projektov seznanjala občinski svet. Svetniki so nazadnje potrdili namero direktorice, da bo do naslednje seje pripravila dve novi izpopolnjeni pooblastili.

Pocenila pa se bo ekonomska cena programa socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. V letu 2015 bo znašala 18,51 evra, torej 10 odstotkov manj kot leto prej. Za uporabnike pa cena ostaja 5,11 evra na uro in velja tudi ob vikendih, praznikih in dela prostih dnevih. Občina bo predvidoma prihranila nekaj manj kot 5 tisoč evrov, ki jih bo prerazporedila pri rebalansu proračuna.

Staršem prijazna občina Starši bodo morali odslej plačati za poletne rezervacije (od 1. julija do 31. avgusta) predšolske vzgoje v občini Brda 25 odstotkov od z odločbo določenega dohodkovnega razreda. Občinska uprava je ta ukrep predlagala zaradi uravnoteženja javnih financ in zmanjšanja prihodkov občine s strani države. V sosednjih občinah za tovrstno storitev starši plačujejo 50 odstotkov dohodkovnega razreda, le v občini Kanal ob Soči 30 odstotkov. Tako Občina Brda ostaja med staršem prijaznejšimi goriškimi občinami.

Petra Kokoravec je tudi v Brdih prejela soglasje svetnikov k njenemu imenovanju za direktorico Zdravstvenega doma – Osnovno varstvo Nova Gorica za mandat-

no obdobje štirih let. Ravno tako je soglasje za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (v nadaljevanju ZTKMŠ) prejel Franjo Polanc, ki se je kasneje tudi sam pridružil na seji in se zahvalil za podporo. Polanc bo posle ZTKMŠ vodil do imenovanja novega direktorja oziroma največ leto dni.

Bila pa je to zadnja seja podžupana Jana Miklavca. Zaradi sprejete službene priložnosti v tujini bo svoje svetniško mesto prepustil naslednjemu na listi njegove stranke.

Ravno tako so svetniki potrdili zamenjavi njegovega mesta v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisiji za okolje in prostor.

Erika Koncut

Razpis za mladino Komisija za mladino Občine Brda v septembru 2015 razpisuje drugi javni razpis za sofinanciranje programov oziroma projektov društev in klubov, namenjenih mladim, v letu 2015. Na ta razpis lahko kandidirajo društva oziroma klubi s projekti, s katerimi niso kandidirali na prvem javnem razpisu 2015, s katerimi niso kandidirali na drugih razpisih Občine Brda ter katerih projekti niso predmet proračunske postavke.

Namen razpisa je spodbujanje programov, prirejanje delavnic in tečajev za mlade, prirejanje nekomercialnih kulturnih ter športnih prireditev. V drugem javnem razpisu se ne upošteva vlaganja v prostore in opremljanje prostorov, namenjenih mladim.

Septembra torej bodite pozorni na obvestilo, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Brda.

Občina Brda, Komisija za mladino Poletje 2015 / Briški časnik / 5

Občina

8. redna seja Občine Brda

Svetniki sejo sklenili z ogledom Vile Vipolže Po odstopu svetnika Jana Miklavca je občinski svet kot nadomestnega člana imenoval Damjana Birtiča, ki je že v prejšnjih mandatih deloval kot svetnik.

Zaradi zmanjšanja prihodkov s strani države in povečanja odhodkov so svetniki sprejeli drugi rebalans občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu.

Občina se bo dodatno zadolžila za 50 tisoč evrov. Nekateri projekti so se zaradi nastale situacije preložili v naslednje proračunsko obdobje. Da bi zagotovili sredstva za obeležje 500-letnice posvetitve krilnega oltarja na Svetem križu, se je občinski svet odločil zmanjšati sredstva, namenjena odkupu stanovanja v podružnični šoli Kojsko. V sklopu sprejemanja rebalansa so svetniki sprejeli tudi dopolnjen letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. Glede na predlog prodaje parcele, ki jo je obravnavala tudi komisija za okolje in prostor, je bilo predlagano, da se pred vsako prodajo zemljišč pridobi mnenje dotične vaške skupnosti. Dokumentacijo o parceli bo komisija po prejemu mnenja vaške skupnosti še enkrat pregledala.

Nadzorni odbor pa je svetnikom predlagal,

naj se parcelo proda na javni dražbi na širšem nivoju, saj se zanjo beleži veliko zanimanja.

Idejna zasnova prometne ureditve Dobrovega Občinski svet se je na seji seznanil z idejno zasnovo prometne ureditve središča Dobrovega. Slednja predvideva namestitev pločnika od odcepa za vas Biljano do odcepa za vrtec, pa tudi od središča naselja do novega zdravstvenega in gasilskega doma. Ravno tako bi se zagotovilo boljšo preglednost priključka za vrtec z zamikom podpornega zidu. Središče naselja bi bilo tržno urejeno z minimalnim številom parkirnih mest, obstoječe križišče pa bi oblikovali v krožišče, s čimer bi zagotovili varnejšo prometno ureditev. Pri gradnji slednjega bi posegli le v stopnišče občinske stavbe in v trg naselja. Navržena je bila tudi ideja, glede na to da Urad za infrastrukturo ne dovoljuje nameščanja t. i. ležečih policajev, da bi trg nekoliko dvignili in s tem omejili hitrost vožnje skozi središče naselja. Precej zanimanja je požela ideja o obvoznici, ki bi potekala pod obstoječim vrtcem. Sicer pa je bilo nekaj pomislekov

V Brdih se poslavljamo od azbestnih cevi

Za bolj kakovostno oskrbo z vodo Kmalu bo v devetih briških vaseh obnovljenega skoraj osem kilometrov vodovoda. Tam bo odslej iz pip tekla čistejša voda in pod višjim tlakom, kar naj bi občino stalo nekaj manj kot 1,3 milijona evrov.

V okviru medobčinskega projekta Mrzlek so obnovili primarne vode v občini in obenem zamenjali vso napeljavo te vrste skozi Kozano in Vipolže, ki sta med največjimi vasmi v Brdih.

Predvidoma do konca avgusta bodo na več koncih Brd prenovili še skupno osem kilometrov sekundarnega omrežja. Z deli so začeli v Gradnem, kjer so že zamenjali 1808 metrov cevi, dela so že zaključena tudi v Vrhovlju pri Kožbani (1880 m), Medani in na Plešivem (1560 m), kmalu pa bodo še v Gornjem Cerovem (1360 m), Vedrijanu (138 m), Podsabotinu (813 m) Poletje 2015 / Briški časnik / 6

in Imenju (397 m). Na novo bodo uredili tudi nekatere rezervoarje in črpališča.

Namen naložbe, ocenjene na več kot 1,29 milijona evrov (brez DDV), je odjemalcem v naštetih vaseh, neposredno in posredno skupaj 1526 osebam, zagotoviti bolj kakovostno oskrbo z vodo. Ker se bodo zmanjšale izgube vode, bo tudi pretok v ceveh višji, zaradi manj lukenj pa bo tudi manj možnosti za onesnaženja vode ter za usade na cestah, ki jih povzročajo puščanja cevi.

Goran Simčič

glede omejenega števila parkirnih mest v samem središču Dobrovega.

Občinski svet je nato podal soglasje k Statutu Javnega zavoda Goriške lekarne, katerega soustanoviteljica je tudi briška občina. Na vprašanje, kaj Občina Brda prejme od dobička, ki ga beleži lekarna, je občinska uprava odgovorila, da se je na ta račun obnovilo lekarno na Dobrovem. Če bi se dobiček delil, bi imeli veliko manj ugodnosti, kot jih trenutno koristijo, so še zagotovili.

Svetniki pa so ravno tako podali soglasje novima pooblastiloma župana. Prvo zagotavlja pravilne in pravočasne prijave na razpise ter nima finančnih posledic; drugo pa omogoča županu razpolaganje s sredstvi v višini 10 tisoč evrov za ravnanje z nepremičninami v sodelovanju s krajevno in vaškimi skupnostmi. Svetniki so obdobje trajanja pooblastil omejili z mandatnega obdobja na tekoče proračunsko leto, ki se z vsakoletnim sprejemom proračuna obnavlja.

Povezovanje in združevanje ključna za ZTKMŠ Občinski svet je potrdil tudi tolmačenje prenove objekta v Šmartnem. Objekt je bil pred leti predviden kot vaški kulturni dom, ker pa je to vlogo prevzela Hiša kulture, lastnica želi objekt prenoviti za lastne potrebe.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda bo odslej vodila Tina Novak Samec. Soglasno imenovana direktorica se je po potrditvi občinskega sveta temu tudi sama predstavila in zagotovila, da bo delovala na vseh štirih področjih delovanja zavoda, vlogo slednjega pa vidi v povezovanju in združevanju. Poudarila je še, da se bodo Vili Vipolže potrudili vliti čim več vsebine.

Občinski svet se je takoj po imenovanju direktorice ZTKMŠ seznanil s predlogi sprememb pogodbe o upravljanju Vile Vipolže, ki jih je predstavila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. K podajanju predlogov so bili povabljeni vsi najpomembnejši akterji občine, občinska uprava pa je tudi obiskala podoben protokolarni objekt v Gornji Radgoni in se seznanila s tamkajšnjo pogodbo o upravljanju. Predloge sprememb so predstavniki občine postavili na mizo ministrstva za kulturo na sestanku že dan po seji občinskega sveta.

Seja se je zaključila z ogledom Vile Vipolže.

Erika Koncut

Občina

Slavnostna seja Občine Brda

Nagrada, priznanja in čestitke mladim Slavnostna seja Občine Brda, ki je potekala v petek, 12. junija, na Gradu Dobrovo, je postregla s kar nekaj nagrajenci.

Leto, ki je sledilo zadnji slavnostni seji, je prineslo novosti na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v Brdih. Uspešno smo dokončali velike investicije v javno infrastrukturo, kar je poudaril župan že v svojem nagovoru. Občina Brda je prejela nagrado kot energetsko najbolj prodorna in odmevna občina v Sloveniji, pokrili smo teraso pri Gradu Dobrovo, delno uredili trg v Kozani, dokončali vodovod Kozana–Vipolže, obeležili smo 70-letnico zborovanja v Kožbani ter 100-letnico rojstva Rada Simonitija, na svetovnem spletu pa si lahko ogledate tudi prenovljeno spletno stran Občine Brda.

Nagrado Občine Brda je prejel Balinarski klub Goriška brda

Balinarski klub Goriška brda letos praznuje 50. obletnico delovanja. Z izgradnjo novih štiristeznih igrišč v športnem parku Vipolže so člani dobili infrastrukturo, ki jim omogoča, da organizirajo in tekmujejo na najvišjem nivoju. Članska ekipa danes nastopa v prvi območni ligi pod okriljem OBZ Nova Gorica, ekipe dečkov in mladincev pa v prvi državni ligi.

Izgradnja igrišč ter načrtno delo z mladimi sta prinesla veliko uspehov: ekipa članov je na državnem pokalnem tekmovanju četvork osvojila 3. mesto, starejši člani pa so v isti kategoriji postali državni prvaki. V posameznih kategorijah dečkov in mladincev so v zadnjih letih osvojili pet naslovov državnih prvakov, štiri srebrna in pet bronastih odličij, tudi v ligaškem tekmovanju v prvi državni ligi se redno uvrščajo na zaključni turnir najboljših štirih ekip.

Tudi po organizacijski plati so zelo aktivni, saj so poleg rednih ligaških tekem v vseh kategorijah organizirali devet državnih prvenstev v mlajših kategorijah, vsako leto pa organizirajo tudi tradicionalni turnir trojk za pokal Brd s prijateljskimi klubi iz

Italije, Hrvaške in Slovenije. Velika želja kluba je pokritje igrišča v Vipolžah, saj bi tako lahko organizirali še več tekmovanj na najvišjem nivoju, mladim balinarjem pa omogočili nadaljnji razvoj v članski konkurenci.

Tokrat tri občinska priznanja

Lucija Prinčič Terpin je priznanje dobila kot glavna urednica Briškega časnika. Občinski glasnik Briški časnik beleži letos dvajseto leto izhajanja. Poslanstvo tega glasila je zbiranje vseh podatkov o tem, kako Brda in Brici živimo in dihamo. Lucija Prinčič Terpin je pri Briškem časniku že od samega začetka, kot odgovorna urednica pa je v kolofonu podpisana že 18 let.

Je izjemno razgledana in delavna novinarka, ki profesionalno usmerja nastajanje vsake številke posebej. Do sedaj jih je izšlo že 78. Vsaka številka Briškega časnika je svoj projekt, ki v takem obsegu, kot ga ima vsaka družina na mizi, zahteva veliko dela. Lucija skrbno pripravi vsebinsko zasnovo vsake številke posebej ter išče številna mnenja, kaj bi lahko poleg standardnih dogodkov, brez katerih Brda ne morejo obstajati, še lahko zabeležili v Briški časnik. Vse informacije, zapisi in razmišljanja (Nadaljevanje na 8. str.)

Poletje 2015 / Briški časnik / 7

Občina

Slavnostna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 7. str.)

pa bodo prav gotovo pridobili na vrednosti šele čez nekaj desetletij, ko bo pisana beseda in tiskana fotografija ostala kasnejšim rodovom. Prav zaradi Lucijine vztrajnosti in trme pri delu ima časopis tako velik odziv pri bralcih, domačinih Brd in tistih, ki jih je pot peljala iz Brd. Priznanje je prejel tudi Egon Ivančič iz Biljane, znani povezovalec vseh glavnih prireditev v Brdih in že vrsto let zelo dejaven v družabnem življenju Brd. Poleg sodelovanja v različnih društvih pa najpomembnejši pečat vsekakor pušča z

Obenem smo čestitali tudi ekipi učencev nogometašev OŠ Dobrovo, ki so pod taktirko Sandija Valentinčiča postali prvaki šolskega športnega tekmovanja. Med 450 šolami v Sloveniji so se uvrstili v finale in na finalni tekmi v Hali Tivoli v Ljubljani je bila ekipa OŠ Dobrovo nepremagljiva. Osvojenega naslova državnih prvakov se veselijo Miha Sirk, Gašper Simčič Zuljan, Luka Poberaj, Matej Cernatič, Grega Gašparin, Žan Prinčič, Matija Mavrič, Amadej Marinič, Nik Prinčič in Luka Bilić. Čestitk so bili deležni še Chris Sosolič, ki je v sezoni 2014 postal pokalni prvak v motokrosu v kategoriji R3, v letošnji

Priznanja mladim

že večletnim vodenjem raznih briških prireditev (Praznik rebule v Višnjeviku, Formula 1 v Vedrijanu, vodenje martinovanj po Brdih, vodenje prireditev na srečanjih raznih društev itd.) ter povezovanjem najpomembnejšega praznika v Brdih, Praznika češenj. S svojim duhovitim in spontanim povezovanjem daje Egon Ivančič tem dogodkom še poseben čar.

Briška občina je priznanje letos podelila še Milošu Prinčiču, nekdanjemu predsedniku vaške skupnosti Šmartno, ki je kot dolgoletni predsednik vaške skupnosti Šmartno in pred tem član krajevne skupnosti Kojsko uspešno in tvorno sooblikoval delo in življenje krajanov Šmartnega. Miloš je s svojim značilnim mirnim in preudarnim slogom znal ljudi povezovati, iskati skupaj z njimi rešitve in skupne točke. V tako obsežnih projektih, kot je bila obnova Šmartnega, je veliko različnih pogledov, interesov, želja in zahtev. Milošu je skupaj s sodelavci vaške skupnosti uspevalo vsa ta leta uspešno koordinirati te želje in potrebe, rezultati pa so še kako vidni. Miloš je tudi sicer aktiven občan Brd v številnih organizacijah in društvih.

Čestitke mladim upom

Na slavnostni seji Občine Brda smo čestitali tudi Sari Skrt za zlato priznanje iz kemije, biologije in vesele šole, Eleni Plesničar za naslov državne prvakinje v tenisu v starostni kategoriji deklic do 11 let, Matjažu Zalatelu, učencu 7. razreda OŠ Dobrovo, za osvojeni naslov državnega prvaka v preciznem zbijanju v kategoriji dečki U14 ter Žanu Kocini in Dominiku Rusjanu, ki sta dolgoletna člana Balinarskega kluba Goriška brda z dolgo vrsto zavidljivih dosežkov. V tem letu sta na državnem prvenstvu v igri dvojic dosegla najvišje mesto. Žan Kocina je kot član mladinske reprezentance osvojil 2. mesto na velikem mednarodnem turnirju v Monaku v preciznem izbijanju.

Poletje 2015 / Briški časnik / 8

sezoni pa napada vrh v kategoriji R2 pokalnega prvenstva Slovenije, ter Anej in Alen Potočnik, brata in kitarista. 12-letni Anej in 16-letni Alen Potočnik solistično in v duetu prejemata najvišje nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih v klasični glasbi. Imela sta tudi že samostojni koncert. Izmed dolgega seznama priznanj naj posebej izpostavimo mednarodno tekmovanje v Poreču, ko sta v kitarskem duetu osvojila 1. nagrado, 1. mesto in posebno nagrado – šolnino za udeležbo na mednarodni poletni šoli v Poreču. Na slavnostni seji niso pozabili niti na Danijelo Svetik, ki je konec avgusta 2014 na svetovnem amaterskem kolesarskem prvenstvu v Ljubljani postala svetovna amaterska prvakinja v svoji kategoriji od 19 do 34 let ter zasluženo oblekla dres mavričnih barv, namenjen najboljši na svetu, ter na Ivanko Škerlj, ki je na cestni kolesarski dirki v Gabrjah, ki je štela za državno prvenstvo, zmagala in postala državna prvakinja v kategoriji amaterke C. V ponos briške občine je tudi Enej Gašparin, ki že od leta 1996 tekmuje v praktičnem streljanju pri Društvu za praktično streljanje Soča Nova Gorica. Pohvali se lahko z 12. zaporednim naslovom državnega prvaka. V letu 2014 se je prvič udeležil svetovnega prvenstva v Združenih državah Amerike. Marko Niemiz je nadobudni 12-letni športnik, ki je na četrtem tekmovanju v sezoni 2014 slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi dosegel zlato lovoriko v skupini U15. Aneja Kodermac pa je že devet let članica Twirling-mažoretnega kluba Nova Gorica.

V tem letu je na državnem prvenstvu z nastopom v paru s Hano Česnik dosegla 1. mesto, avgusta lani pa sta nastopali na svetovnem prvenstvu v Angliji in dosegli 6. mesto.

Goran Simčič, foto: Andrej Colja

Občina

Projekt Pot miru od Alp do Jadrana

Simbol miru, združevanja in povezovanja Turizem je skupaj s kmetijstvom glavna razvojna priložnost Brd, ki temelji na ponudbi specifične kulinarike v kombinaciji s prvovrstnim vinom, sadjem, oljčnim oljem, medom, avtentičnosti pokrajine z bogato zgodovinsko, kulturno, etnološko dediščino in ponudbi aktivnosti, ki bodo goste zadržale na destinaciji dlje časa. Med slednje sodi tudi Pot miru, ki povezuje območja in ljudi vzdolž nekdanje soške fronte. Spominja na vse, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, in opominja, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbuja vrednoto miru in priložnosti za skupen razvoj.

Slovensko-italijanski čezmejni prostor je kot prizorišče prve svetovne vojne eno od območij, ki so najbolj bogato posejana s kulturnozgodovinsko dediščino in zapuščino iz tega obdobja. Ustanova Fundacija miru je bila ključnega pomena za projekt Pot miru od Alp do Jadrana, katerega del zgodbe je bila tudi Občina Brda, s katero smo pridobili glavnino sredstev, sofinanciranih v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija.

S predhodnim projektom Sabotin, park miru, za katerega smo pridobili sredstva iz prejšnje finančne perspektive, smo skupaj z novogoriško občino očistili prenekatere jarke in kaverne ter na tem območju vzpostavili in uredili pohodne in kolesarske poti. S tem je bil narejen prvi korak k uresničitvi v celoto povezane zgodbe Pot miru od Alp do Jadrana.

Pot miru, ki poteka po Brdih, je zamišljena kot transverzala in krožna tematska pot s poudarjeno zgodbo, ki temelji predvsem na dogodkih v letu 1916, ko so tu potekali boji za Sabotin in goriško mostišče, ter na zaledju italijanske 2. armade na tem območju, ki vključuje predvsem vodno oskrbo in izgradnjo oskrbovalnih komunikacij v smeri severnih Brd in Korade.

Poleg številnih urejevalnih del na terenu smo skladno s projektom tudi enotno označili Pot miru v Brdih s smernimi količki in enajstimi informativnimi tablami. Table so obogatene z opisnimi besedili in fotografijami in se nahajajo na določenih lokacijah, tako da predstavijo celotna Brda. Pot je primerna tako za pohodnike kot kolesarje, ki jih je na našem območju vedno več.

Za lažjo orientacijo ter spoznavanje vojne dediščine pa je izšel tudi nov zemljevid Pot miru z opisom naravnih in kulturnih značilnosti na območju Brd, Nove Gorice in Kanala.

Ob zaključku tega projekta in v spomin in opomin na stoto obletnico začetka soške fronte pa smo skupaj z veterani Brd 23. maja organizirali prvi pohod po poti miru, ki bo postal tradicionalen.

Pot miru je prava izbira za vse, ki želijo aktivno preživeti prosti čas, doživeti mogočne razglede in lepote narave ter spoznati zgodovino in kulturo na našem območju. Prisluhnite ji, in povedala vam bo prijetne, romantične, vetrovne, pa tudi mračne, s krvjo prepojene zgodbe. Naj pot postane simbol miru, združevanja in povezovanja.

Erika Kovačič Marinič Foto: Andrej Colja

Obisk osmih tujih veleposlanikov

Kratek, a intenziven skok v Brda Na povabilo dr. Smiljane Knez, nekdanje veleposlanice na Češkem in vodje sektorja za človekove pravice na zunanjem ministrstvu, je Slovenijo med 20. in 25. majem obiskala skupina veleposlanikov, akreditiranih v Češki republiki.

V petek, 22. maja, so v popoldanskih urah prispeli v Šmartno.

V imenu Občine Brda jih je v Hiši kulture sprejel in pozdravil podžupan Žarko Kodermac. Izrazil je zadovoljstvo nad visokim obiskom, predstavil občino in goste povabil, da se še vrnejo.

Veleposlanica se je zahvalila za prisrčen sprejem in poudarila, da Goriških brd na spoznavnem obisku Slovenije ni mogla izpustiti. Po sprejemu je sledil voden ogled Šmartnega, večer so zaključili pri Movii. V sicer kratkem, a intenzivnem obisku smo Brda in Šmartno predstavili najvišjim predstavnikom osmih

držav, in sicer Peruja, Južnoafriške republike, Luksemburga, Švedske, Brazilije, Japonske, Malezije in Finske.

Tatjana Šundovski Bašin Foto: Andrej Colja Poletje 2015 / Briški časnik / 9

Občina

Pogovor z novo direktorico občinske uprave Občine Brda Anito Manfreda

Perfekcionistka, ki ničesar ne prepušča naključju

V javnost je bil poslan sklep občinske komisije, ki je izbirala direktorja občinske uprave Občine Brda: »Postopek javnega natečaja za zasedbo prostega položajnega uradniškega delovnega mesta direktor/ direktorica občinske uprave Občine Brda je zaključen. Na natečaj so prispele skupno štiri vloge, ena kandidatka natečajnih pogojev ni izpolnjevala. Med kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, je bila izbrana Anita Manfreda, ki je kot višja svetovalka za projekte, gospodarski razvoj in turizem zadnjih sedem let delala v občinski upravi Občine Šempeter-Vrtojba. Pritožb na izbiro ni bilo. Manfredova bo novo delovno mesto nastopila v sredo, 1. aprila 2015.« Večini Bricev niste znana oseba.

Je to za vas prednost ali ovira? Od kod prihajajo vaše korenine? Bi se prosim predstavili s kratkim življenjepisom?

Drži, večini Brik in Bricev nisem poznana, razen peščici staršev, s katerimi smo bučno navijali na nogometnih tekmah za naše nogometaše iz Brd in Nove Gorice, ki so pridno nabijali žogo. Tekme med NK Brda in ND Gorica so bile vedno razburljiv dogodek, še posebej ko so potekale tu v Brdih. Z Brici sem že od nekdaj gojila prisrčne odnose, moj sin pa je imel pri 10 letih čast zaigrati z Brici kot edini igralec ND Gorica na sloviti Marakani v Beogradu.

Tega, da nisem Brika, ne jemljem ne kot prednost in ne kot slabost. Moram reči, da se v Brdih dobro počutim in sem se zelo hitro vživela v družabno ter v delovno okolje. Obiskala sem že kar nekaj vaških skupnosti in se tako seznanila z njihovimi željami in načrti. Z ljudmi poskušam navezati čim bolj pristen in preprost odnos ter jim po svojih močeh tudi pomagati. Po naravi sem pozitivna in komunikativna oseba. Mogoče botrujejo temu tudi moje korenine, ki segajo po očetovi strani na Kras, po mamini pa v Argentino, v Buenos Aires. Torej bi lahko rekli, da je temperament za briške razmere pravi. Z družino živim na Bazari v domači hiši, ki jo obdaja lepa narava. Čeprav nisem Brika, se moram pohvaliti, da imamo družinski vinograd, ki sicer ni ravno velik, je pa zato obdelan z veliko ljubezni in truda, pod budnim očetovim očesom. Otroci so že odrasli, hčerka je že zaposlena, sin študira v Ljubljani. Sem velika ljubiteljica živali, najbolj pa obožujem pse. Doma imamo francoskega buldoga, ki mu občasno delata družbo še hčerkin mops in psička, ki smo jo letos posvojili iz zavetišča.

Osnovno šolo sem obiskovala v Šempetru pri Gorici. Srednješolsko izobraževanje sem nadaljevala na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Novi Gorici ter na Centru za tehnološko usposabljanje v Ljubljani. Diplomirala sem na Fakulteti za Poletje 2015 / Briški časnik / 10

Anita Manfreda

upravo Univerze v Ljubljani. Pred leti sem opravila še podiplomski študij na Fakulteti za management v Kopru in pridobila strokovni naziv specialistke menedžmenta. Za menoj so že dobra tri desetletja delovnih izkušenj. Začela sem jih pridobivati v gospodarstvu v podjetju Poligalant Plastik v Volčji Dragi, kjer sem preživela kar nekaj zanimivih let. Izkušnje sem si nabirala na različnih delovnih področjih; izpostavila bi delo v oddelku marketinga in delo vodje splošnega kadrovskega sektorja. Po tem sem se zaposlila na Občini Šempeter-Vrtojba kot višja svetovalka za projekte in sedaj sem tu pri vas.

Ste četrti direktor občinske uprave Občine Brda po vrsti, pred vami so ta dela opravljali Marinič, Konič in Markočič. Kaj je prepričalo kadrovsko komisijo, da se je med štirimi kandidati odločila prav za vas? S kakšno vizijo vstopate na čelo razvoja in dogodkov v Goriških brdih?

Postavili ste mi dokaj težko vprašanje.

Najbolje bi na to odgovoril župan, ki me je tudi izbral. Zagotovo sem v predstavitev vložila kar nekaj dela in priprav – sem perfekcionistka in ničesar ne prepuščam naključju. Odločno sem predstavila svojo vizijo in delo na Občini Brda v prihodnjih petih letih. Moram poudariti, da tudi čas ne bi mogel biti primernejši, kot je bil, saj se je zaključila aktualna finančna perspektiva in z njo večina projektov, ki sem jih vodila v Šempetru. Na drugi strani pa se je začel nov ciklus razpisov in s tem nove možnosti za pridobivanje evropskih sredstev v naslednjih letih. Imamo možnost pripravljati nove projekte, ki jih bomo oziroma jih že prijavljamo na evropske razpise. Občina Brda je izredno zanimiva in turistično prepoznavna občina. Zavedam se, da sem prišla v okolje, kjer je zgolj in predvsem trdo delo rezultat vsega, kar ste Brike in Brici do sedaj dosegli. Veliko je bilo že postorjenega, vendar menim, da je treba že dosežene rezultate nadgrajevati in nenehno izboljševati pogoje za rast ter ugodno bivanje domačinov in obiskovalcev. Kmetijstvo in turizem sta ključni strateški področji, ki jih je treba nadgrajevati z novimi vsebinami, da bodo Brdom še dodatno dvignili prepoznavnost.

Zadnjih osem let je dolžnosti in naloge direktorja opravljal Andrej Markočič, ki je bil zelo uspešen in priljubljen med Brici. Kako so vas sprejeli sodelavci in občani glede na to, da nimate briških korenin?

Menite, da je to pomembno, ker so Brici na to zelo občutljivi?

Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe. In prav je tako. Vesela sem, da sem lahko nasledila Andreja Markočiča, ki je med sodelavci in občani veljal za zelo priljubljenega in pozitivnega. Tudi sama gradim na teh vrednotah in mislim, da mi, vsaj tako je videti, tudi uspeva. Sodelavci so bili sprva malce previdni in so »tipali«, iz kakšnega testa je nova direktorica, kar je (Nadaljevanje na 11. str.)

Občina

Pogovor z novo direktorico občinske uprave Občine Brda Anito Manfreda grama čezmejnega sodelovanja Slovenija– Italija v skupni vrednosti 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev. To večletno tvorno sodelovanje v čezmejnem območju mi je odprlo tudi nove možnosti. Lani sem bila s strani Goriške pokrajine, ki pokriva območje 25 obmejnih občin, imenovana v upravni odbor Konzorcija za razvoj obrti in podjetništva CSIA v Gorici, ki me je nato izvolil za podpredsednico upravnega odbora. Ta izkušnja mi daje dodatno širino in pogled na gospodarske razmere in razvoj pri sosedih. Ideja o skupnem, čezmejnem obrtno-industrijskem območju je v tem trenutku še kako aktualna. Če bomo hoteli uspeti na večjih trgih, se bomo morali povezovati.

(Nadaljevanje z112. str.)

normalno. Vendar vsi skupaj nismo potrebovali prav veliko časa, da smo se ujeli.

Lahko rečem, da že funkcioniramo kot dobro utečena ekipa. Sodelavke in sodelavci so mi v veliko podporo in pomoč pri delu. Od prvega dne se trudim ustvarjati pozitivno delovno okolje, v katerem nam je vsem prijetno. Kot ženska imam mogoče malce drugačne prijeme, kot so jih bili do sedaj navajeni. To, da nisem Brika, ni bila nikakršna ovira, lahko bi rekla, da je to celo prednost, ker se reševanja zadev lotim izključno po strokovni plati in nisem obremenjena s tem, koga imam pred seboj. Mogoče se tu pa tam najde kdo, ki me to vpraša, a imam v rokavu vedno pripravljen odgovor, ki jih razoroži: »Nisem Brika, imamo pa vinograd doma, če kaj pomaga«. Pridno se učim briščine in tako skušam pridobiti dodatne točke. Rada grem med ljudi, ker se zavedam, da bom le tako lahko vzpostavila pristen odnos. Če hočeš biti učinkovit, moraš probleme spoznati od blizu, in ne iz pisarne. Spoznala sem že kožbanski Kamun, Bjano, Modano in še kaj bi se našlo, še vedno pa čakam na obljubljeno darilo sodelavcev za terenske obiske – trombe.

V šempetrski občini so v vas videli uspešnega delavca na področju pridobivanja evropskih in državnih sredstev za razvoj občine. Kako ste ta pričakovanja tudi uresničili?

Vam bodo te izkušnje pomagale pri sedanjem delu?

Da, lahko rečem, da sem svoja pričakovanja tudi uresničila. Vsekakor bom pridobljene izkušnje uporabila, jih delila s sodelavci v Brdih. Imela sem srečo in možnost delati in ustvarjati v domačem kraju, in to ravno na začetku izvajanja nove finančne perspektive dodeljevanja evropskih sredstev. Na Občino Šempeter-Vrtojba sem prišla aprila 2008. Vodila in koordinirala sem vse projekte na domačem in mednarodnem območju, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropske unije (EU) in sredstvi iz državnega proračuna.

Vodila sem razdeljevanje neposrednih spodbud za razvoj gospodarstva in turizma v občini. V času mojega službovanja je občina uspešno pridobila nekaj manj kot 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Tu ne morem mimo dejstva, da so doseženi rezultati postavili Občino Šempeter-Vrtojba ob bok najbolj uspešnim občinam v črpanju evropskih sredstev. Ne nazadnje je bila občina za odlično čezmejno sodelovanje na projektih v letu 2012 nagrajena s tretjim mestom slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, letos pa je bila celo najprodornejša občina v regiji. Koordinirala sem aktivnosti med Občino Šempeter-Vrtojba in Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje EZTS GO Občine Gorica, Mestne občine Nova Gorica in

Anita Manfreda

Občine Šempeter-Vrtojba. Svoj pečat sem pustila tudi kot članica Delovne skupine Skupnosti občin Slovenije za črpanje EU sredstev na državnem nivoju. Dva mandata (2010–2014 in 2014–2018) sem bila tudi tajnica Občinske volilne komisije Občine Šempeter-Vrtojba.

Za vami je veliko let delovnih izkušenj, uspešnih in neuresničenih ciljev, ki so zaznamovali vas in vaše delo. Pri katerih nalogah oziroma projektih ste sodelovali? Kaj bi storili drugače, če bi se ta leta ponovila? Če se ozrem nazaj, bi lahko rekla, da se je večina projektov, ki sem jih začela, tudi uspešno zaključila. Žal mi je samo projekta Športni park v Šempetru, ki ga kljub odobritvi nepovratnih sredstev v letu 2008 nismo uspeli realizirati. Razlog za to so bile tri odprte velike investicije, ki so bile v teku, pa tudi stopnja sofinanciranja ni bila ravno takšna, kot smo na začetku pričakovali. Včasih se je pač treba odločiti tudi drugače od želja in pričakovanj. Lahko rečem, da sem največ energije vlagala v projekte povezovanja občin in regije kot take na različnih področjih, tako kulturne dediščine, investicij v komunalno in javno infrastrukturo, okoljsko učinkovitost in druge. Med večjimi projekti, ki sem jih pokrivala, bi omenila rekonstrukcijo dvorca Coronini v Šempetru pri Gorici, obnovo in dozidavo Mladinskega centra v Vrtojbi v navezavi z drugim projektom, ki je zajemal komunalno ureditev petih ulic in zunanjo ureditev pred mladinskim centrom, dva projekta ureditve mestnega središča v Šempetru pri Gorici in še bi lahko naštevala. Tu velja omeniti še osem čezmejnih projektov, financiranih iz Pro-

V Goriških brdih je bila uresničena cela vrsta velikih in malih finančno zelo zahtevnih investicij.

Prihodnost Brd pa je prav gotovo odvisna od številnih projektov, tudi nedokončanih in idejnih. Kako se jih boste lotili?

Občina Brda je primer hitro rastoče turistične občine. V primerjavi z drugimi občinami se razvija bliskovito. Pohvala gre ponovno Brikam in Bricem, ki se s trdim delom dnevno zalagajo za čudovit videz Brd, mnogi od njih si kruh tudi služijo tudi doma. To je treba razvijati tudi naprej. Butični turizem z odlično kulinariko, vinom in prečudovito okolico nudi obiskovalcem kakovostno preživljanje prostega časa.

Naloga občine je, da še naprej ustvarja pogoje za razvoj območja preko prostorskih aktov in drugih posegov v prostor. Kdor vidi delo, mu ga nikoli ne zmanjka. Med ključnimi aktivnostmi, ki so pred nami, je zagotovo zagon Vile Vipolže, ki bo jeseni odprla vrata. Tu ne morem mimo tega, da ne pohvalim celotne ekipe z županom na čelu, ki se je vsa ta leta trudila, da se je objekt obnovil in opremil v celoti z evropskimi sredstvi. To je izredno velik dosežek. Sedaj pa je zelo pomembno, da v tej začetni fazi pomagamo Zavodu ZTKMŠ Brda, da temu objektu vdahne dušo. To se bo zagotovo zgodilo, prej ali slej. Seveda so za Brda prav tako zelo pomembna investicijska vlaganja v izgradnjo vodovodnega omrežja, malih čistilih naprav, urejanje cest, kolesarskih in pohodnih poti in še marsikaj. Tudi kulturna domova na Humu in Medani sta potrebna obnove, ki se jo načrtuje v sklopu energetske sanacije v naslednjih letih.

Katere spremembe ali novosti boste uvedli pri delu občinske uprave ali občinskem svetu? Menite, da je organizacija dobro zastavljena in daje želene rezultate?

(Nadaljevanje na 12. str.)

Poletje 2015 / Briški časnik / 11

Občina

Pogovor z novo direktorico občinske uprave Občine Brda Anito Manfreda Rek pravi, da nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. Vsekakor bom uvedla tudi kakšno spremembo, a vse z namenom boljše, transparentne in občanom prijazne občinske uprave. Nekaj zadev je že v teku in bodo kmalu opazne. Pri delovanju občinske uprave je bistven hiter pretok informacij, tako navzven kakor tudi navznoter. Te dni, ko prebirate Briški časnik, je začela delovati nova, sodobna spletna stran občine, ki bo občanom nudila ažurne informacije. Časi se spreminjajo in večina ljudi se poslužuje elektronskih medijev za pridobivanje informacij.

Trudili se bomo, da bomo objavljali vse koristne informacije, ki bodo Brikam in Bricem olajšali postopke, da bodo tako hitreje prišli do podatkov. Zagotovo se da še marsikaj optimizirati, izboljšati, vendar bo za to še dovolj časa.

Občinski svet je politični organ, ki potrebuje za svoje delovanje korektno in profesionalno delo občinske uprave. Vsekakor bom veliko pozornosti posvečala ažurnosti in kakovostni pripravi gradiv za seje Občinskega sveta. Prav tako sem in bom vedno na razpolago za njihova vprašanja, pobude in predloge.

Kaj menite na to, da ima briški občinski svet kar tri podžupane?

Ali ti upravičeno zastopajo svoje naloge na določenih področjih ali bi bila lahko uresničitev teh zadev drugače urejena?

Občina Brda je zelo razvejana občina.

Skoraj ne mine dan, da se v Brdih ne bi kaj dogajalo. Glede na število dogodkov ter aktivnosti, še posebej ob koncih tedna, ki jih imajo v zvezi s tem župan in podžupani, menim, da so kar polno zasedeni. Sicer pa je imenovanje podžupanov domena župana, ki jo prakticira že kar nekaj let.

Skupno se sestajajo na kolegiju podžupanov in tako usklajujejo in rešujejo tekoče zadeve, da nato o njih lažje razpravljajo na občinskem svetu. Tudi pretok informacij

Foto: Andrej Colja

(Nadaljevanje z 11. str.)

Anita Manfreda s sodelavci občinske uprave

je tako hitrejši in boljši. Vsekakor pa je doprinos občini zagotovo večji, kot je nagrada, ki jo prejemajo.

Kako ste zajadrali v politične vode in zakaj vas delo, s katerim se ukvarja politika, tako privlači?

Je bila odločitev kandidature za poslanko v slovenski parlament pomembna za promocijo in delovanje vaše nadaljnje poti?

S politiko se tako rekoč ukvarjamo vsi, četudi tako ne mislimo. Že od mladih nog sem se rada izpostavljala tudi za druge; tudi kot predsednica razredne skupnosti.

Mogoče pa so bili to prvi zametki. No, politika razvoja regije mi je zanimiva v celoti.

So pa problemi več ali manj povsod enaki.

Glede na moje poznavanje delovanja sistema financiranja preko evropskih skladov sem v kandidaturi za poslanko za državni zbor videla predvsem priložnost za črpa-

nje EU sredstev za razvoj severnoprimorske regije. To bi bilo tudi področje, ki bi ga želela pokrivati, če bi bila izvoljena, in tako pomagati razvoju našega območja.

Sedaj sem tu, v Brdih, kjer se moja poslovna pot s politično izključuje. Delo, ki ga opravljam, je treba opravljati profesionalno, zakonito in to tako, da so doprinosi v prid občini in občanom. V svojem prostem času pa sem in bom tudi v prihodnje še vedno politično aktivna.

Se radi fotografirate, kajti temu se ob številnih dogodkih v Goriških brdih, tako političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih, nikakor ne boste mogli izogniti?

Da bi se prav rada fotografirala, ne morem reči, me pa to ne moti. Zagotovo to zahteva od človeka vsakodnevno primerno urejenost, to bi bilo pa tudi vse.

Vanda Colja

Kozana

Pečat kozanskega

Zbiramo dediščino vasi Kozana

V Kozani, vasi s skoraj štiristo dušami, želimo poiskati in zbrati predmete naše kulturne dediščine. V akciji zbiramo predvsem stare razglednice, fotografije, slike, pisma, zapise zgodb ali zgodbe, ki jih bomo skupaj zapisali, časopise, oziroma kar koli, kar lahko obogati zgodovino vasi.

Z zbranim želimo prikazati Kozance pri življenju in delu, pri spevoigri Planinska roža, plesu, petju, življenju v starih časih, prodaji sadja v tujini, zgodbe v vojni uničenih kmetij in družin.

Material, ki nam ga boste posodili, bomo digitalno poslikali in nato vrnili. Pripravljenost za aktivno sodelovanje v kozanski zgodbi sporočite Meliti Peršolja na domač telefon (05 30 43 726) ali po elektronski pošti (melita@persolja.com).

Vaški odbor Kozana Poletje 2015 / Briški časnik / 12

Občina

Brda korak bližje Unescovi zaščiti

Čezmejnost briškega območja Kot vse kaže, se bodo Škocjanskim jamam, rudniku živega srebra v Idriji in prazgodovinskim koliščarjem Ljubljanskega barja na Unescovem seznamu svetovne dediščine pridružila tudi Brda.

Pobudo za kandidaturo je prvič na mizo postavil župan italijanske Občine Dolenje Diego Bernardis, ki je prvotno predvidevala prijavo teritorija, vezanega na reko Sočo, vendar so se na vztrajanje Občine Brda kasneje osredotočili na geografsko zaokroženo območje Brda-Collio. Celovit čezmejni teritorij neločljivo povezuje enotna naravna, kulturna in zgodovinska dediščina, ki je ohranjala svoje sporočilo skozi čas ne glede na številne družbene in politične spremembe. »Želimo ovrednotiti naše območje, zato smo združili moči v skupno kandidaturo,« pojasnjuje Bernardis.

Partnerji v projektu so izkoristili letno srečanje vsedržavnih italijanskih Unescovih klubov v Gorici, ki so se sredi aprila na Goriškem mudili v čast stoletnici prve svetovne vojne, da obelodanijo čezmejno kandidaturo. Tako so celoletna usklajevanja med briškimi občinami z obeh strani meje v soboto, 18. aprila, na Jermannovi domačiji v Rutarjih dobila tudi uradno noto s podpisom pisma o nameri kandidature slovenskih in italijanskih Brd na Seznam svetovne dediščine Unesco. »Zagotovo je stoletnica prve svetovne vojne dodana vrednost h kandidaturi, kar bo eno od prihodnjih promocijskih in turističnih vodil.

Bistveno vodilo pa je čezmejnost briškega območja. Tukajšnji ljudje so vedno zavihali rokave in trdo delali. To nas združuje,« dodaja Bernardis.

Jermannova domačija ni bila slučajno izbrana za predstavitev kandidature, saj je ravno Silvio Jermann leta 2004, dan pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, tako v Primorskih novicah kot tudi v časopisu Il Piccolo objavil čestitko ob vstopu in zapisal: »Sanjam ponovno združena Brda-Collio«.

V prihodnjih dveh mesecih bodo partnerji v kandidaturi ustanovili delovno skupino strokovnjakov različnih področij, ki bodo v čezmejnem partnerstvu pripravili znanstveno-tehnični elaborat, v katerem bodo ovrednotili posebne značilnosti briškega območja. Elaborat bodo v nadaljevanju pregledala ustrezna ministrstva obeh držav in ocenila verodostojnost kandidature za vpis slovensko-italijanskih Brd na Unescov pripravljalni seznam svetovne dediščine. Sledila bodo preverjanja predstavnikov Unescovih pristojnih institucij na terenu. »Če bo vse pripravljeno, kot je treba, bomo najkasneje v roku dveh let dosegli vključitev na pogojni seznam, čemur bodo sledila do-

Franc Mužič, župan Občine Brda in Diego Bernardis, župan Občine Dolenje

datna preverjanja na mednarodni ravni,« pojasnjuje Bernardis.

Po besedah Ariane B. Suhadolnik, do nedavnega direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, bo uvrstitev na prestižni seznam Unesca pomenila ogromen preskok v prepoznavnosti ne samo Brd, temveč širše, čezmejne regije. »Po dosedanjih izkušnjah naravnih, zgodovinskih, arhitekturnih in drugih 'fenomenov' s pomembnim sporočilom za človeštvo, vpisanih na Unescov seznam, je to priložnost za izjemno rast turizma, ki prinaša do 30 odstotkov višje letne finančne doprinose. Občina Brda si bo zato prizadevala vstopiti na seznam do leta 2020,« še zaključuje.

Kot nam je pojasnila predsednica italijanskega Združenja Unescovih klubov in centrov Maria Paola Azzario, bi bila briška regija z vpisom na prestižni seznam svetovne dediščine prva čezmejna vinogradniška pokrajina pod Unescovo zaščito.

Erika Koncut

Višnjevik

Še živijo dobri ljudje Življenje je pogosto podobno vremenu. Lahko je sončno, jasno, oblačno, lahko pa tudi grmi in se bliska. Imam hudo obliko azbestoze, zato moram uporabljati aparat za dovajanje čistega kisika, nesreča v preteklosti pa mi je odvzela nogo in me prikovala na invalidski voziček. Gibanje po strmih briških gričih je v takšnem položaju zelo omejeno.

11. marca 2015 sem praznoval 82. rojstni dan. Doma, kot običajno, zaradi zmanjšane mobilnosti. Z obiskom me je

prijetno presenetil tudi prijatelj Dušan Mervič iz Šempasa. Še bolj sem bil presenečen, ko mi je izročil darilo, ki sta mi ga priskrbela skupaj z bratom Joškom Mervičem. Podarila sta mi električni invalidski voziček (last njunega pokojnega očeta Ladislava Merviča).

Ne najdem dovolj besed, le iz srca se zahvaljujem družinama Mervič, ker sta mi omogočili večjo mobilnost in ponoven stik z vaščani.

Ferdinand Bužinel Poletje 2015 / Briški časnik / 15

Občina

Koledar dogodkov

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 95 • tic@brda.si • www.brda.si

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Nedelja, 19. 7. 2015

Pohod: Monte Cavallo Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 2. 8. 2015

Pohod: Monte Coglians Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 15. 8. 2015 Medana

»Roženca« v Medani

14., 15. in 16. 8. 2015

Pohod: Kamniško-Savinjske Alpe Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 16. 8. 2015 Kozana

Sveti Rok Informacije: VS Kozana in Mladinsko društvo Kozana

21. in 22. 8. 2015

26.–30. 8. 2015 Medana, Dobrovo in Šmartno

Sobota, 29. 8. 2015

Občina Brda

Turnir Čelo Glasba: v petek DJ Miro, v soboto Čuki Informacije: VS Neblo, Nejc Erzetič, tel.: 051 304 591 Sanje v Medani in Šmartno – pravljična vas Informacije: Rok Zavrtanik (Založba Sanje, 041 707 970, www.sanje.si) Sreda, 26. 8., ob 18. uri: Šmartno – pravljična vas (odprtje, lutkovna predstava, odprtje razstave …) Četrtek, 27. 8., ob 20. uri: dvorišče gradu Dobrovo (Ivo Svetina, koncert skupine Patetico in drugi) Petek, 28. 8., ob 20. uri: Medana – pod murvo (Marko Tomaš, Janez Ramoveš, Urša Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, Drajnarjuva vampa in drugi) Sobota, 29. 8.: dvorišče gradu Dobrovo (koncert Svetlana Makarovič – šansoni) Nebelski krajevni praznik z ansamblom Erazem Informacije: VS Neblo, Uroš Fabricijo, tel.: 041 523 801

Nedelja, 30. 8. 2015

Pohod: Nanos Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

September 2015 Art house, Nejka in Uroš Klinec, Plešivo

Symposium Ceramicum 2015 Informacije: www.medana-art.com Šest dni trajajoča kolonija; umetniki iz Poljske, Slovenije in drugih svetovnih držav, ki bodo v času kolonije živeli v Brdih in 10-litrske steklenice obogatili s poslikavami.

Torek, 1. 9. 2015 OŠ Dobrovo in OŠ Kojsko

Pričetek novega šolskega leta

10. in 12. 9. 2015 Šmartno

Brda Contemporary Music Festival 2015/Festival sodobne in improvizirane glasbe Brda Delavnica z Joëlle Léandre, koncerti: Massimo de Mattia, Luigi Vitale, Andrea Galli, Zlatko Kaučič in Orchestra senza confini.

Razstava jazz fotografij: Jože Požrl Prijave na delavnico in informacije: www.smartnobrda.si, www.bcmf.si Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149 500. obletnica Sv. križa Informacije: ZTKMŠ Brda, Aljaž Filej, tel.: 031 699 458

18.–20. 9. 2015 Kojsko, Vila Vipolže

Petek, 18. 9., Vila Vipolže Ob 13. uri: Uradno odprtje praznovanja 500. obletnice Ob 14. uri: Interdisciplinarni znanstveni simpozij »Petstoletnica oltarja v cerkvi Sv. križa v Kojskem: gotika in življenje v Brdih v 16. stoletju« Predstavitev znamke 500. let Sv. križa Predstavitev knjige »Historia Della Vltima Gverra Nel Frivli Di Faustino Moisesso«, I. Zemljič Družabni del Sobota, 19. 9., Kojsko Dopoldansko romanje z mašo in z zaključnim druženjem Večerna zabava v Riu Kojsko Nedelja, 20. 9., Kojsko Osrednja slovesnost s svečano mašo

Sobota, 26. 9. 2015

Pohod: Breginj–Breški Jalovec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 3. 10. 2015 Vila Vipolže

Srečanje malih vokalnih skupin Informacije: Quercus Quintet, Bojan Vuga, tel.: 041 202 207 Več informacij: www.brda.si

Poletje 2015 / Briški časnik / 16

Občina

OŠ Dobrovo

Čestitke devetošolcem Kot vsako leto je tudi letos župan Franc Mužič čestital devetošolcem OŠ Dobrovo, ki so dosegli vidne dosežke v šolskem letu 2014/15 na področju znanja, za aktivno soustvarjanje šolskih in drugih prireditev ter za doprinos k ugledu šole. Čestital je Matiji Mavriču, Mii Marinič, Mihi Sirku, Nini Bučinel, Sari Skrt, Tini Konjedic in Tini Žežlin, z dosežki sta se izkazala tudi Aljaž in Tilen Jarc, ki pa sta bila tega dne odsotna.

Najlepša renesančna vila v Sloveniji odpira vrata

Vila Vipolže je vseslovenski ponos Vila Vipolže v Brdih po celostni prenovi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije odpira vrata. Najlepša renesančna vila v Sloveniji navdušuje z novim kongresnim, kulturnim in družabnim središčem, kjer bo mogoče organizirati najrazličnejše dogodke in srečanja zasebnega ali javnega značaja. 17. julija 2015 ob 11. uri se bo v prostorih vile zgodil slavnostni podpis pogodbe, ko bo Ministrstvo za kulturo na čelu z ministrico mag. Julijano Bizjak Mlakar predalo popolnoma prenovljeno Vilo Vipolže v upravljanje Občini Brda.

Z ministrico za kulturo bosta svečano listino, ki za Brda pomeni veliko pridobitev in odgovornost, podpisala župan

Rezervacije in informacije: t +386 31 699 458, e info@vilavipolze.eu, www.vilavipolze.eu

Občine Brda Franc Mužič in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

Vila Vipolže je lep zgled, kako izjemnemu spomeniku slovenske kulturne dediščine vdahniti življenje s sodobno opremo in vizijo, kako pritegniti dogajanje ter turistični obisk.

Vsak dogodek, pa naj bo poroka, poslovno druženje ali protokolarno srečanje, bo edinstven, saj bo imel pridih briške topline in beneške elegance. Prav ta izvira že iz 16. stoletja, ko je vila dobila svojo današnjo podobo.

Poleg veličastnega prvega nadstropja s sodobnimi dvoranami, ki je ohranilo ime Piano Nobile, se lahko Vila Vipolže pohvali s prostori za restavracijo z obokano vinsko kletjo, najsodobnejšo kuhinjo, kavarno z letnim vrtom in banketno sobo. Obenem bodo 4 apartmaji in 2 suiti v zgornjem nadstropju z najlepšim razgledom na briške griče ekskluzivna dodana vrednost ob najemu Vile Vipolže, ki ji po dramatični zgodovini privoščimo mirno in srečno prihodnost.

VEZI MED SVETOVI IN LJUDMI

Dobrodošli v najlepši renesančni vili v Sloveniji z beneškimi sobanami in razgledi na briške griče.

Vabimo vas, da v Vili Vipolže organizirate nepozabne dogodke in srečanja s pridihom topline in elegance.

Operacijo z naslovom “Celostna obnova vile Vipolže (EŠD 820)” je delno financirala Evropska Unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete “Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov”, prednostne usmeritve “Mreženje kulturnih potencialov”.

Poletje 2015 / Briški časnik / 17

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

S skupnimi močmi do uspešnih zgodb Pohodniški festival V okviru spodbujanja in razvijanja pohodništva kot turističnega produkta v Sloveniji se je združenje Pohodništvo & kolesarjenje GIZ z destinacijskimi turističnimi organizacijami dogovorilo o vzpostavitvi serije prireditev pod imenom Slovenija hodi. Tema prireditev je seveda pohodništvo, ki naj bi združevalo tako spoznavanje poznanih in manj poznanih pohodniških destinacij kot tudi spoznavanje tradicij in kulinarike teh regij. Gre za usmerjeno in enotno promocijo, s katero posamezne destinacije skušajo doseči povečano število obiskovalcev in nočitev ter tako priklicati pri lokalnih ponudnikih večjo usmerjenost pri pripravi dodatne ponudbe, povezane s pohodništvom.

Projektu Slovenija hodi so se letos kot deseta destinacija pridružila tudi Brda kot zelo priljubljena pohodniška destinacija, ki zaradi svoje mediteranske klime tudi v zgodnji pomladi ponuja številne možnosti preživljanja prostih uric v naravi. In ko je drugod po Sloveniji še mraz, v visokogorju pa celo sneg, je pri nas v Brdih že čutiti pomlad. Ravno zato smo pri nas s Pomladnim festivalom pohodništva Brda odprli sezono vseslovenskega pohodništva.

Ob tej priložnosti smo skupaj z Agencijo Marica ter v sodelovanju s Hotelom Kozana, Hotelom San Martin, Hotelom Venko in Turistično kmetijo Breg pripravili posebne enodnevne, dvodnevne in tridnevne pakete. V sklopu festivala, ki je trajal od 11. do 27. aprila, smo obiskovalcem Brd ponudili, poleg okušanja mamljivih lokalnih dobrot in spoznavanja kulturne in naravne dediščine ob poti, tudi briške novosti za nepozabna doživetja – spoznavanje

Treking z oslički je nekaj posebnega za pohodnike

zdravilnih učinkov apiterapije pri Skubinovih v Hlevniku in treking z oslički pod mentorstvom Rada Breliha iz Cerovega. Posameznega pohoda se je letos udeležila le peščica obiskovalcev, kar pa nas ni niti malo potrlo. Brda kot deseta pohodniška destinacija postajajo tudi na nacionalnem nivoju vse bolj priljubljena, kar nam daje dodatnega vetra v krila, da za naslednje leto skupaj z briškimi ponudniki pripravimo še bolj mamljive in dodelane pohodniške pakete.

Mateja Drnovšček

Eco maratona

Celotna zgodba skupnega čezmejnega sodelovanja pri projektu tekaškega maratona se je začela na povabilo krminskega župana Luciana Patata. Seveda je briški župan Franc Mužič povabilo z veseljem sprejel. V svojem nagovoru je poudaril pomen razvoja trajnostnega turizma, ki temelji na odgovornem odnosu do narave, ohranjanju tradicije, na vrednotenju naravne in kulturne dediščine ter odgovornem odnosu do zdravja in okolja. To pa je zagotovo edina prava naložba za prihodnost. S povezovanjem in sodelovanjem, ki presega lokalne interese in širi poslanstvo preko državnih meja, bomo cilje veliko hitreje dosegli. In iz postavljenega začetnega kamenčka povezovanja se je razvila odlična zgodba.

V nedeljo, 19. aprila, je Eco maratona v svoji že tretji ediciji doživela pravo tekaško poslastico. Tekačem so bili na voljo različno dolgi rekreacijski in tekmovalni maratoni. Tekmovalni maratoni so bili trije, in sicer dolgi 46, 22 in 8 km. Številni so se na maraton podali tudi rekreacijsko oziroma so se po 3, 6 in 12 km trasi le sprehodili.

Letos prvič je 46 km dolga trasa prečkala tudi slovensko stran Brd. Športniki so briške griče osvajali na 14 km dolgi progi, svoje mišice pa nekoliko sprostili na dodatnih 32 km dolgem ravninskem italijanskem delu. 46 km dolga proga je potekala v pretežnem delu po makadamskih poteh in stezah, med vinogradi in sadovnjaki, letos pa tudi po domačiji Subida. Tekači so zavili v prostore, kjer g. Sirk prideluje kis, doživetje teka med vinskimi sodi pa okusili v Vinski kleti Goriška brda.

Eko maratona, ena od petih najpomembnejših in najlepših tovrstnih športnih prireditev celotne Italije, je tudi letos požela same presežke. Tekači so bili nadvse prevzeti nad lepotami briške pokrajine. Med udeleženci je bilo poleg Slovencev in Italijanov veliko Avstrijcev, Madžarov in Hrvatov. Prišli so tudi športniki iz Nemčije Poletje 2015 / Briški časnik / 18

Medalja za eko maraton

in Združenih držav Amerike. Prireditev je obiskalo več kot 5 tisoč ljudi, med njimi preko 2.500 tekačev.

Skupaj z združenjem Maratona delle città del vino, nosilcem projekta, in neizmerno pomočjo in pripadnostjo nekaterih briških društev je tudi ta edicija požela zavidljive rezultate in pohvale. Ekipi Planinskega društva Brda in Prostovoljnega gasilskega društva Brda ter ženam Društva kmečkih žena in deklet se za prostovoljno sodelovanje in pomoč, predvsem pa za odzivnost ter pozitivno energijo še enkrat v imenu ZTKMŠ Brda iz srca zahvaljujemo. Še ena uspešna zgodba o sodelovanju in povezovanju, ki presega državne meje in v sebi nosi pomembno sporočilo.

Mateja Drnovšček Foto: Združenje Maratona delle città del vino

Občina

­

ZTKMŠ Brda in Agencija Marica na slovenski turistični borzi

Slovenska turistična borza (SIW – Slovenian Incoming Workshop), ki je letos med 7. in 9. majem potekala v Ljubljani, je največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva ter predstavlja priložnost za poglobitev dosedanjih sodelovanj in vzpostavitev novih vezi za skupno poslovno uspešnost.

Na letošnji turistični borzi se je srečalo okoli 144 tujih udeležencev iz 107 podjetij, ki prihajajo iz več kot 30 držav. Od tega se je 61 odstotkov podjetij borze udeležilo prvič, prihajali pa so tudi iz novih ciljnih trgov. Briške barve sta zastopala Petra Marušič iz ZTKMŠ Brda ter Aleks Simčič iz Agencije Marica.

Na delovnih sestankih je bilo opaziti občuten porast povpraševanja po aktivnem preživljanju počitnic v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, adrenalinski športi, kampiranje). Ponudimo lahko veliko – urejene pohodne poti, ki so dobro obiskane, možnosti kolesarjenja v edinstveni pokrajini, doživljanje pristnosti podeželja ter spoznavanje bogate enogastronomske ponudbe.

Brici na borzi med 144 tujimi udeleženci

Letošnji briški prostor je obiskalo presenetljivo veliko agentov iz azijskih držav, predvsem iz Kitajske, Japonske in Malezije, ki za svoje petične goste iščejo nove, za njih še dokaj nepoznane destinacije. Ponudba in lokacija Brd jih je navdušila. Po odzivu tujih agencij, ki so nas obiskale, si lahko obetamo še več tujih gostov, ki cenijo in iščejo pristna doživetja v naravnem okolju.

Petra Marušič Foto: ZTKMŠ Brda

Teden vseživljenjskega učenja na Gradu Dobrovo V sklopu tedna vseživljenjskega učenja, ki je bil maja, je Ljudska univerza Nova Gorica v sodelovanju z ZTKMŠ Brda v petek, 29. maja, pripravila na Gradu Dobrovo predavanja in delavnice na temo ekoturizma. Obiskovalci so na grajskem dvorišču lahko spoznali lastnosti oljčnih olj in jih tudi pokusili, izvedeli veliko zanimivih stvari o pripravi zdravih namazov z dodatkom naravnih, doma nabranih sestavin, se preizkusili v

izdelavi naravnega mila ter se razgibali z vadbo tensegrity, ki podpira dobro počutje posameznika na vseh ravneh njegovega bivanja in zvišuje raven energije. V viteški dvorani je Mojca Stubelj Ars predavala na temo ekoturizma v Brdih. Zakaj so Brda sploh primerna za ekoturizem? Skupaj s predavateljico smo spoznavali trende razvoja ekoturizma po svetu in pri nas.

ZTKMŠ Brda

Prvi bosonogi pohod po Brdih V soboto, 30. maja, je ZTKMŠ Brda organiziral nekoliko drugačen dogodek, in sicer prvi bosonogi pohod, poimenovan Bosi po Brdih. Dogodek se je v jutranjih urah začel na travniku poleg grajske terase, tik ob gradu, kjer smo pridobili ogromno zanimivih informacij o tem, zakaj je bosonoga hoja lahko koristna in kako vpliva na človeško telo in počutje posameznika. Dr. Primož Humar nam je predaval o strokovni plati bosonoge hoje, več praktičnih nasvetov, zanimivih anekdot in zgodbic iz bosonogega življenja pa sta nam servirala Nara Petrovič, bosonogi svobodnjak, ter Peter Szabo, bosonogi prevajalec. Nekaj čez 30 pohodnikov je nato krenilo na 5 km dolg pohod z gradu Dobrovo do Fojane ter nazaj. Pohod je potekal po različnih podlagah, od makadama do kolovozov, travnatih površin ter asfalta, in je dodobra stimuliral naša stopala. Po pohodu smo se na gradu okrepčali in družili ob briški tržnici. V gradu je v sklopu pohoda potekala tudi

Na skupinski fotografiji bosonogi

brezplačna dermatološka ambulanta za pregled kožnih znamenj ter brezplačna refleksoterapija, kjer smo se čez dan lahko prepustili spretnim maserkam in

izkusili blagodejne učinke, ki jih ta vrsta terapije nudi.

Tekst in foto: ZTKMŠ Brda Poletje 2015 / Briški časnik / 19

Občina

Brda v Supernovi

V soboto, 23. maja, je svojo tretjo svečko upihnilo nakupovalno središča Supernova v Novi Gorici, delček k praznovanju pa smo prispevali tudi Brici. K sodelovanju smo povabili sponzorje Briške poroke, ki so z nami pridno skrbeli, da so obiskovalci izvedeli nekaj več o romantičnem delu Praznika češenj. Istočasno je potekalo glasovanje za najfotografijo Briške poroke. In kaj bi brez naših briških ponudnikov in slastnih, hrustljavih češenj?

Te so bile tudi prave briške kraljice in veselo vabile v Brda na prihajajoče dogodke v sklopu Praznika češenj. Svoje izdelke ter briške češnje so prodajala dekleta s kmetije Marinič – Vonj poletja, Vinska klet Goriška brda pa je navduševala z novim vinom Štorja. Poleg češenj je otroke v svoj pravljični svet popeljala dr.

Mojca Stubelj Ars z otroškimi knjigami Minipoliglotini.

Tekst in foto: ZTKMŠ Brda

Promocija Praznika češenj v Supernovi je uspela

Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem, 23., 28. in 31. maj V sklopu promocije Mini praznika češenj na avstrijskem Koroškem ter v tesnem sodelovanju Občine Brda ter Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (ACC) so se Brda letos ponovno predstavila. Predsednik centra Bernard Sadovnik se je s ciljem krepitve vseslovenskega in Alpe-jadranskega prostora tudi letos zavzel in pomagal pri organizaciji in izvedbi vseh treh dogodkov. Brda so se v duhu pričakovanja in priprav na Praznik češenj predstavila kot dežela slastnih rdečih češenj, vrhunskega vina, lokalnih dobrot ter nepozabnih doživetij. Zadnje majske dni so češnje preplavile celotno avstrijsko Koroško. V soboto, 23. maja, smo obiskali Beljak, 28. maja Celovec, 31. maja pa Globasnico. Pri predstavitvi Brd in briške češnje je spregovoril tudi briški župan Franc Mužič in izpostavil pomembnost povezovanja med Slovenijo in Koroško. Vsi trije dogodki so bili zelo obiskani in tudi medijsko izjemno odzivni. Sadjarji iz Združenja sadjarjev Brda, kraljica češenj Martina Sirk, člani zasedbe Briška pomlad, ozeljanski harmonikarji, briški gostinci in vinarji, maskota Češnja skupaj z ekipo ZTKMŠ Brda – s skupnimi močmi do uspešnih čezmejnih zgodb.

Mateja Drnovšček Foto: ZTKMŠ Brda

Češnje so bile hitro razprodane

Dobro jutro, Brda!

V petek, 29. maja, se je Slovenija prebudila v sončnih Brdih. Z grajskega dvorišča na Dobrovem je potekalo javljanje v oddajo Dobro jutro, ki jo v živo predvajajo vsako jutro na 1. programu nacionalne televizije. V treh sklopih so gosti gledalcem priljubljene oddaje predstavili stare tradicionalne briške jedi ter jedi s sodobnim, modernejšim pridihom. Rdeča nit celotnega jutra pa so bile seveda rdeče znanilke poletja, briške češnje. Ozračje je preplavil tudi duh briške obrti in tradicije ter prenos teh znanj na mlajše rodove. Številna briška društva, združenja in posamezniki so s svojimi nastopi oblikovali briški dopoldan in vsem gledalcem pustili prijazno sporočilo, da je v naših Brdih res lepo.

Mateja Drnovšček Foto: ZTKMŠ Brda Poletje 2015 / Briški časnik / 20

Brici v televizijski oddaji Dobro jutro

Občina

Lahkih nog naokrog z Loopyjem po zeleni Sloveniji

Tako imenovani »hop on, hop off« javni prevoz Loopy prihaja tudi v Brda. Turistična agencija Slovenia4seasons je za obiskovalce naše dežele vzpostavila javni prevoz, in sicer po vzhodnem in zahodnem delu Slovenije. Pot vodi skozi sedem večjih vinskih regij, kjer je obiskovalcem na voljo degustacija odlične vinske kapljice in lokalnih dobrot, ob poti pa spoznavajo zgodovino gradov in cerkva, se osvežijo ob jezerih, rekah, morju ali se prepustijo blagodejnim učinkom vrelcev v termah.

Z Loopyjem se pot vije iz Ljubljane proti zahodnemu ali vzhodnemu delu Slovenije. Popotniki bodo ob različnih urah prispeli v določen kraj, kjer lahko postanejo le trenutek ali pa ostanejo dan, dva in pot nadaljujejo naslednji dan, ko se bo Loppy spet pripeljal mimo in jih zapeljal do naslednjega kraja. Po zahodni progi bo Loppy vsak dan zapeljal tudi v Brda in se ob 13. uri ustavil v Šmartnem. Odlična rešitev za večjo mobilnost turistov med kraji, kjer ni organiziranega dnevnega javnega prevoza.

Več o javnem prevozu Loopy in točnih časovnih postankih najdete na spletnem naslovu www.loopyslovenia.com.

Mateja Drnovšček

Smaragdna pot na svetovni razstavi Expo Milan

Edinstvena priložnost za Goriško Svetovna razstava, ki je na sporedu vsakih pet let, je prvič potekala že leta 1851 v Londonu. Med najbolj vidnimi gre omeniti svetovno razstavo v Parizu leta 1889, ki je za seboj kot mejnik industrijske dobe pustila danes veličasten, svetovno znan spomenik Eifflov stolp. Podoben pečat so Belgijci kot gostitelji razstave leta 1958 postavili Atomium, simbol moderne dobe. Letos svetovno razstavo gostijo naši sosedje Italijani.

Nov zdravstveni dom na Dobrovem

Boljši pogoji za delo s pacienti V petek, 12. junija, smo kot uvod v Praznik češenj in praznik občine odprli zdravstveno postajo na novi lokaciji na Dobrovem.

Brike v Milanu

Zdravstvena postaja uradno še ne deluje, saj čakamo še na pravnomočnost pridobljenega uporabnega dovoljenja. Selitev tako pričakujemo v prihodnjih mesecih.

Za zamudo pri izgradnji je bilo krivo v prvi vrsti neugodno vreme. Štirje izbrani izvajalci del, ki jim je bil zaupan na 640 tisoč evrov ocenjeni posel, so zato morali dodatno utrjevati teren ob postaji, pa tudi druga dela so vzela več časa. Tudi med pripravami na gradnjo ni šlo vse gladko. Zdravstveni dom je dolgo skušal dobiti služnosti na zemljišču sosednjega bloka za ureditev priključka postaje na električno omrežje. Ker tega ni dobil, je moral naročiti nov projekt in priključek urediti po drugi trasi, da je dobil gradbeno dovoljenje.

Novogradnja bo zagotovila boljše, sodobnejše pogoje za delo s pacienti. Skupaj več kot 450 kvadratnih metrov uporabnih površin so zasnovali za dve splošni ambulanti z referenčno vred, dve zobni ambulanti ter prostore za patronažno službo, zdravstveno vzgojo in fizioterapijo.

Goran Simčič

Osrednja tema Expa Milano 2015 je hrana, nosilni slogan pa Hrana za planet, energija za življenje. Letos v času od 1. maja do 31. oktobra organizatorji pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev.

Na razstavi se predstavlja 147 držav, od tega 55 s samostojnim paviljonom, med katerimi je tudi Slovenija. Zgodba Slovenije je zgodba o ljubezni do narave, zgodba petih zrn ajde za ohranitev zelene, aktivne in zdrave Slovenije. Tudi sama oblika paviljona ima svoje sporočilo – razgibano slovensko ozemlje; prehajanje iz alpskega hribovja na panonske ravnice ter sredozemsko gričevje, pod katerimi se skriva izjemen podzemni labirint kraških jam in kapnikov.

Brda so se predstavila v sklopu Smaragdne poti med 16. in 31. majem. Smaragdna dežela je pod sloganom Kjer življenje teče v barvah ob tej priložnosti pripravila prav posebno brošuro, v kateri so Brda obiskovalce vabila z nagovorom: Posladkajte se s češnjami in vinom v deželi opojnih trenutkov. Razstava zagotovo predstavlja edinstveno priložnost za Slovenijo, še posebej pa za našo Goriško regijo, saj je prvič v zgodovini locirana tako blizu.

Mateja Drnovšček Poletje 2015 / Briški časnik / 21

Občina

Bosi po Brdih

Njeno veličastje – bosonoga hoja Zadnjo majsko soboto je Zavod za turizem, kulturo mladino in šport Brda vabil na bosonogo hojo. Kakih dvajset odraslih in otrok se nas je zbralo na grajskem dvorišču, kjer smo najprej prisluhnili ortopedu Primožu Humarju, ki je samoumevno, a žal pozabljeno bosonogo hojo razložil z anatomskega stališča, nato pa še bosonogim izkušnjam Petra Szaba in Nare Petroviča.

Szabo je dve leti preživel v Bruslju kot prevajalec; za bosonogo hojo se je odločil zaradi stresa, ki mu je bil v svoji naporni službi stalno izpostavljen. Tudi izkušnje Nare Petroviča so marsikaj razkrile. Iz svoje knjige Človek, navodila za uporabo je nanizal deset resnic o prednostih bosonoge hoje in človekovih zmotah, ki jih neprestano ponavlja, ne da bi se vprašal, zakaj.

Saj res, zakaj smo stalno obuti? Tudi ko sedimo za mizo v pisarni, hodimo po gladkem parketu ali mehki preprogi?

Zakaj čeveljce natikamo že dojenčku?

Zdrav čevelj namreč ne obstaja, saj ni noben čevelj narejen po meri človeškega stopala. Vsakršna teža na stopalu (torej daleč od težišča telesa) popači naravno motoriko koraka. Že najmanjša peta spremeni razmerje teže med sprednjim in zadnjim delom stopala in zamakne vse sklepe od stopala navzgor, visoka peta pa močno iznakazi celoten skelet. Prišpičen ali zaobljen vrh čevlja gnete prste skupaj, potlačen palec pa ne more nuditi opore pri odrivu; s tem ohromimo naravno amortizacijsko sposobnost stopala.

Otroci, ki shodijo bosi, ne gledajo toliko v tla kakor otroci, ki se učijo hoditi obuti. Bosi podplati odlično »berejo« podlago, zato se bosonogi manj spotikajo, zelo redko pohodijo kaj ostrega ali se spodrsnejo. Bosa stopala tako vzpostavljajo temeljni čut pri orientaciji v prostoru.

Od stalnega nošenja obutve podplati otopijo in izgubijo naravno odpornost; težave, kakor so žulji, kurja očesa, glivična obolenja itd., so samoumevne.

Bosonogi jih ne poznajo, njihova stopala Poletje 2015 / Briški časnik / 22

Bosonogi pozdrav

Au, boli!

so atletsko utrjena in zato lepa. Koža je odebeljena, a ostaja rožnata in elastična, večja je trpežnost podplata in gibčnost vseh sklepov v stopalu. Ljudje, ki dolgo hodijo bosi, izžarevajo izredno mero prizemljene samozavesti in stabilnosti.

Stik bosih stopal s tlemi omogoča prost odtok nabranih elektronov v zemljo, posebno med hojo po vlažnih gozdnih tleh ali rosnem travniku. V urbanem okolju se ljudje izredno redko dotaknejo naravne površine z bosimi podplati ali dlanmi.

Elektromagnetni »smog« peha njihov organizem iz naravnega ravnovesja in prispeva k razvoju marsikatere bolezni. »Štiri milijone let je bilo potrebnih,« pravi strokovnjak za bolezni nog dr. William A. Rossi, »da se je razvilo edinstveno človeško stopalo in posledično znameni-

ta človeška hoja, mojstrovina bioinženiringa. Toda v le nekaj tisoč letih in z zgolj enim samim malomarno oblikovanim pripomočkom, ki se mu reče čevelj, smo izkrivili anatomsko formo človeške hoje, onemogočili njeno tehnično učinkovitost, jo prizadeli s pritiski in obremenitvami ter izničili njeno naravno veličastje, ki se izraža v obliki in lahkotnosti giba od glave do stopal.« Preveč tehtne in utemeljene razlage, da jim človek ne bi verjel! A potem je šlo zares. Z grajskega dvorišča po asfaltu, makadamu, vinogradu do Fojane in nazaj. Približno dve uri (počasne) hoje smo potrebovali. Bosa stopala so previdno tipala po podlagi, čutila vsak kamenček, se zdrznila ob vsakem ostrejšem dotiku, se zadevala ob oster grušč, ošiljene bilke, grob asfalt. Stresalo se je celotno telo, ko je noga naletela na oviro, in čutilo ugodje, ko je hodila po mehki podlagi. Pozornost je bila vseskozi usmerjena le na hojo. Tako je človek lahko stalno prisoten, zaveda se, da je ranljiv. Možgani so zaznavali bolečino, na trenutke kar hudo in neprijetno. (Kasneje se navadijo, saj se prag bolečine dvigne.)

A je šlo. Tudi otrokom, ki so se s starši udeležili pohoda in jih doma pustijo, da bosi tekajo naokoli. Na svojih stopalih smo občutili, kako si je telo, čeprav za kratek čas, oddahnilo od stalnega nošenja obutve, kako dobrodejno je delovala naravna masaža akupresurnih točk na podplatih in kako lahkotno je bilo gibanje, ki ga je noč nagradila z dobrim spancem. Dragocena bosonoga izkušnja, ki jo je vredno ponoviti in ponavljati!

Iva Sivec

Občina

Višnjevik

Praznik rebule in oljčnega olja Eno bučo vina Tolikšna je bila sovina dota v znani ljudski pesmi.

Buč vina je bilo na letošnjem Prazniku rebule in oljčnega olja mnogo več. In »čuk«, natančneje njihov vodja Jože Potrebuješ, je organizatorje, prizorišče in sam praznik javno zelo pohvalil.

Pravi, da se k nam z veseljem še vrnejo.

Oglejmo si letošnje dogajanje lepo po vrsti. Naj na začetku še enkrat poudarim, da tega tradicionalnega in prepoznavnega praznika brez požrtvovalnih in delovnih krajanov Gradnega, Krasnega in Višnjevika ne bi bilo. Vsakemu, ki je pomagal po svojih najboljših močeh, gre v imenu predsednice društva ljubiteljev rebule in predsednika VS Višnjevik na tem mestu tudi posebna zahvala.

Kot že nekaj let je petkovo dogajanje zaznamovalo kulinarično razvajanje z Ošterijo Žogica. Njihovo osebje je pripravilo pravi spektakel v stilu prve svetovne vojne. Vojaki, sirena, pokanje in oprema so bili pristni, hrana pa ravno tako.

Bojim se, da če bi takrat vojaki jedli tako izbrane in okusne jedi, bi se vojna krepko raztegnila. V sklopu razvajanja so se predstavile tudi slovenske vinske kraljice, naša kraljica rebule Teja Erzetič pa je opisala prvo leto kraljevanja in dogodke, ki se jih je udeležila. Prva svetovna vojna je bila tudi tema letošnje razstave, ki jo je pripravila domačinka, sicer kustosinja na Gradu Dobrovo, Tanja Gomiršek. V večernih urah je bila na sporedu razglasitev rezultatov že tradicionalnega ocenjevanja oljčnih olj, Wlka 2015. Poleg domačih oljkarjev so svoje vzorce olj poslali na ocenjevanje tudi oljkarji Goriškega oljkarskega društva, najbolje ocenjeno pa je bilo Bučinelovo olje iz Gradnega. Ta dan so olja ocenjevali tudi obiskovalci razvajanja. Po mnenju obiskovalcev sta bili najboljši olji – z enakim številom glasov – Ivana Skubina iz Brega pri Golem Brdu in družine Prinčič iz Višnjevika. V večernih urah pa so za zabavo poskrbeli Argonavti.

Sobotno dogajanje je povezoval Egon Ivančič. Poleg tradicionalnih nagovorov predsednice Društva ljubiteljev rebule, predsednika VS Višnjevik in podžupana Občine Brda Jana Miklavca je sobotno dogajanje najbolj zaznamoval, kot že nekajkrat poprej, dež. Ta je oviral kulturni program.

Mažoretke MTS Brda so svoj nastop uspele speljati, tudi briški harmonikarji so raztezali svoje mehove, ko pa bi morale nastopiti Tince, plesna skupina iz Deskel, smo morali priznati premoč narave. Ko se je dovolj izlilo, se je zabava nadaljevala.

Sladke dobrote domačink, dobra hrana in pijača so razvajali želodčke, Čuki so poskrbeli za dobro voljo najprej najmlajših, kasneje pa tudi odraslih obiskovalcev. Njihov nastop je najverjetneje botroval temu, da se je razmočen Višnjevik v večernih urah nabil do zadnjega kotička. In rajanje je trajalo, dokler ni peščica najbolj korajžnih dočakala zore. Verjetno pa tudi ti niso bili toliko korajžni, da bi pokusili vseh 93 vzorcev rebul, kolikor jih je bilo na letošnji degustaciji.

Vabljeni v Višnjevik tudi naslednje leto na morda tridnevni Praznik rebule in oljčnega olja.

Davis Prinčič Foto: Andrej Colja Poletje 2015 / Briški časnik / 23

Občina

Na obisku minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Nežlahtni pripetljaji z imenovanjem direktorice ZTKMŠ

V Vili Vipolže tudi Dosežki ne pridejo vsebina izseljenstva sami od sebe Občina Brda je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) ustanovila pred petimi leti, da bi zapolnil vrzel na področju povezovanja posameznih briških akterjev na področju turizma, kulture, pa tudi mladine in športa. Do tedaj je imela občina kot ustanova zavezane roke pri organiziranju raznih prireditev. Javni zavod pa bi imel v tem primeru veliko večjo fleksibilnost. Enako je veljalo tudi za kandidature na mednarodne razpise.

Župan Občine Brda Franc Mužič je v torek, 19. maja, sprejel ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in mu predstavil delovanje občine ter izpostavil veliko vključenost občine v projekte, ki pripomorejo k njeni prepoznavnosti. Župan je tudi pohvalil izjemno dobro sodelovanje s predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Po pogovoru si je minister Žmavc ogledal Vilo Vipolže, ki je bila obnovljena s pomočjo evropskih sredstev. Župan je izpostavil, da je osnovno vodilo te vile, da bi postala multikulturni center. Minister je ob tej priložnosti izrazil interes, da bi s pomočjo urada vnesli v tak izjemen objekt tudi vsebino izseljenstva.

Anita Manfreda, direktorica občinske uprave Poletje 2015 / Briški časnik / 24

Poteza občine se je izkazala za pravilno. V petih letih delovanja se zavod lahko pohvali z zavidljivimi rezultati. Brda so se trdno zapisala na zemljevid prestižnih slovenskih turističnih destinacij, dolžina bivanja v Brdih se je skoraj podvojila. Brda se promovira kot zdravo in športno destinacijo, s projektom Briška poroka se je povečalo tudi število porok v Brdih. Postavljeni sta bili tako turistična kot občinska spletna stran, obiskovalci se radi vračajo v Brda in ne nazadnje Brda kandidirajo za zapis na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. Stroške zaposlenih si zavod sam pokriva iz naslova trženja storitev, k čemur je občina stremela že ob njegovi ustanovitvi.

Taki dosežki gotovo ne pridejo sami od sebe. Treba je imeti jasno vizijo, izkušnje, karizmo in podporo okolja. Da ne bo pomote, za tak uspeh so zaslužni vsi: od idejnih vodij za ustanovitev zavoda, do v. d. direktorice Vanje Peršolja, dosedanje direktorice Ariane Besednjak Suhadolnik, občinske uprave in predvsem ekipe, ki je stala za izpeljanimi projekti.

Priznati je treba, da je z omejenim kadrom težko enakovredno pokrivati vsa področja delovanja ZTKMŠ. Kljub prvi zamisli, da bi si zavod uredil prostore v Štalonih, se bo zavod po petih letih gostovanja v občinski stavbi to jesen preselil v obnovljeno Vilo Vipolže. Že ob ustanovitvi je bilo jasno, da se bo zavod najprej usmeril v področje, iz katerega lahko začne že takoj črpati sredstva iz trženjske dejavnosti. Tako je velevala tudi zahteva občinskega sveta, da se zavod čim prej postavi na svoje noge.

In zato so se kulturna, mladinska in športna društva počutila nekoliko opeharjena.

Ves razplet okrog imenovanja direktorskega mesta ZTKMŠ je Brda in Goriško precej pretresel. Naj spomnimo: na prvi razpis so se prijavili trije kandidati, med katerimi je svet ZTKMŠ izbral dosedanjo direktorico Suhadolnikovo, ne komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ne občinski svet pa je nista potrdila. Razpis so nato ponovili s podaljšanim rokom prijave. Tokrat se je prijavilo kar štirinajst kandidatov, šest se jih je tudi osebno predstavilo svetu, ki se je odločil, da bo za imenovanje predlagal Briko Tino Novak Samec iz Podsabotina.

Ta je na zadnji seji tudi dobila podporo tako komisije kot tudi občinskega sveta.

Novo direktorico Tino Novak Samec ne čaka lahka naloga.

Zagrabiti vajeti zavoda pol tretji mesec pred predvidenim odprtjem Vile Vipolže, medtem ko Ministrstvo za kulturo tesno diha za ovratnik, ni mačji kašelj. Novak Samčevi zato želimo čim mirnejšo in uspešno plovbo skozi razburkane briške vode.

Erika Koncut

Dogodki

Dan žena

Oddih v Medulinu Na valentinovo smo se dobile prijateljice iz Brd in se odločile, da bomo za 8. marec letos nekje ob morju. Kar hitro je stekla akcija in v začetku marca je bil avtobus z 51 potniki poln.

V petek, 6. marca, smo se odpeljali proti Medulinu. Med potjo smo se ustavili v Gračišču, kjer smo malicali, in nato nadaljevali pot čez mejni prehod Sočerga do Istrskih toplic. Tam nas je pričakal vodnik, nam razkazal in predstavil pomen zdravljenja v toplicah. Pot smo nadaljevali proti cilju in pozno popoldne prispeli v Medulinu, kjer smo bivali dva večera. S hotelom Arcus, ki leži neposredno ob morju, smo bili zelo zadovoljni, s čistočo, samopostrežno hrano, osebjem hotela ter živo glasbo, ki nas je spremljala oba večera. Drugi dan po zajtrku smo se odpeljali do Pulja, kjer smo si bežno ogledali areno, nato pa nadaljevali pot do Opatije, kjer smo naredili daljši postanek. Presenečeni smo bili nad tako lepim in urejenim mestom. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato so prosti čas nekateri izkoristili za počitek na soncu. Prišla je ura

in nadaljevali smo pot na znamenito romarsko goro nad Reko – Trsot. Zvečer nas je v Medulinu poleg samopostrežne večerje pričakala še istrska večerja – poslastica.

V nedeljo po zajtrku smo odpotovali proti Sloveniji. Po poti smo se ustavili še v Poreču in si ga ogledali. Kosilo smo imeli na Kozini. Ob zvokih našega harmonikarja in kitarista smo zaključili naš ženski praznik. Ob odhodu iz lokala so ženskam podelili vrtnice.

V večernih urah smo se izredno zadovoljni vrnili domov. Bili smo si enotni, da tovrstno srečanje za 8. marec v Brdih ne bi uspelo v tako enotnem in sproščenem duhu. Ugotovili smo, da so takšni izleti zanimivi in privlačni, še posebej to velja za upokojence. Tako privabimo tudi nove člane v društvo, saj včlanjevanje kronično upada. Na svidenje drugo leto.

I. K.

Dobrovo

Društvo upokojencev Razgibane dejavnosti Poleg drugih obveznosti imamo briški upokojenci radi izlete, saj potrebujemo sprostitev, srečanja s prijatelji in znanci, pogovore, petje in smeh ter si ne nazadnje radi ogledamo kraje, v katerih še nismo bili.

Letos smo se odpravili na kar dva izleta. Najprej smo bili v Begunjah, nato pa še v Pivki in Škocjanskih jamah. Spoznali smo skrivnosti presihajočih jezer ter kraške značilnosti reke Pivke. V Pivki je park – muzej novejše vojaške zgodovine. Tu smo si ogledali notranjost podmornice, helikopter, lovska letala in več vrst tankov.

Na ogled je ena večjih evropskih tankovskih in artilerijskih zbirk.

Kraški biser Škocjanske jame, vpisane v svetovno dediščino Unesca, so več kot vredne ogleda.

Letošnje srečanje primorskih upokojencev organizira Društvo upokojencev Cerkno. Nudijo oglede kraja in okolice, z lokalnimi značilnostmi in zanimivostmi. Naše društvo organizira udeležbo na srečanju, obenem pa si bomo ogledali tudi partizansko bolnico Franjo.

V aprilu se je zaključila rekreativna telovadba, kamor so bile vključene tudi upokojenke. Ob zaključku so si obljubile, da se oktobra spet srečajo. Telesna vadba je za upokojenke še kako potrebna in koristna. Pridružite se jim tudi vi.

Spet moramo pohvaliti člane balinarskega kluba pri našem društvu, saj so na športnih igrah v Ajdovščini, na katerih je tekmovalo 16 klubov, osvojili prvo mesto, za kar jim iskreno čestitamo.

RTV Slovenija je na Gradu Dobrovo posnela prispevek za oddajo Dobro jutro, v katerem so prikazali dejavnosti v Brdih nekoč in danes. Poleg drugih gostov so povabili tudi briške upokojenke z željo, da pred kamero kuhajo »briško kuhnjo« – mineštro. Kuhanja so se udeležile upokojenke DU Dobrovo in Medana. Članice našega društva so kuhale ješprenovo mineštro iz 25 sestavin. Predstavitev te briške dobrote je kuharicam očitno uspela, saj so jo prisotni na snemanju pojedli do zadnje žlice. Upokojenke so bile vesele, ker so dobro promovirale briško kulinariko.

Sidonija Markovic Poletje 2015 / Briški časnik / 25

Dogodki

Dan spoštljivega spomina na nedolžne žrtve 22. maja 1944

Vse vojne so bile Primorcem vsiljene Že tradicionalna spominska slovesnost je bila letos v nedeljo, 24. maja. V Cerovem je zbranim spregovoril Gorazd Humar, član društva TIGR Primorske, predsednik sekcije Nova Gorica.

V svojem govoru je na kratko povzel burno dogajanje in trpljenje ljudi na Primorskem v prvi polovici 19. stoletja ter izpostavil žalostno usodo Mirka Brezavščka in civilnih vojnih žrtev v Cerovem in pri Peternelu. »Obdobje med vojnama je pustilo Primorski trajen in usoden pečat, začrtalo pa je pot k junaškemu odporu tako pred vojno kot med njo. Slovenci smo na naš NOB lahko ponosni, saj smo med redkimi evropskimi narodi, ki so sami osvobodili svojo prestolnico. Če bi bil partizanski boj le revolucionarno komunistično nasilje, kot skušajo premnogi danes očrniti partizansko gibanje, potem to gibanje ne bi nikoli razvilo niza svojih dejavnosti (šolstvo, bolnice, porodnišnice, visoka kulturna dejavnost …). Vse te nadgradnje domobransko gibanje zanesljivo ni imelo,« je dejal v svojem govoru. Obsodil je ravnanje nekaterih naših politikov, ki NOB postavljajo v senco povojnih pobojev, ki se nikakor ne bi smeli zgoditi. Nedopustno pa je tudi to, da se v naših šolah NOB tako zanemarja.

Zaključil je z mislimi duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je obsodil domobranstvo, in to sklenil z besedami: To je bolečina vseh bolečin!

Pri Peternelu je najprej spregovoril Elvio Ruffin, predsednik Nacionalnega odbora ANPI za Furlanijo - Julijsko krajino. Med drugim je povedal, da je bilo za italijanske partizane bojevanje v Jugoslaviji zelo pomembno, saj so se borili za svobodo vseh narodov proti nacistom. S tem so oblikovali življenje novi demokratični Italiji, ki je pretrgala vsako povezavo s fašizmom, odgovornim za agresije proti številnim evropskim in tudi afriškim narodom.

Leta 1941, ko je divjalo najhujše nacifašistično nasilje in se je zdelo, da ga ni mogoče premagati, je Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, ki takrat še niso bile v vojni, nastopil pred kongresom z govorom, poznanim kot »Govor štirih svobod«. Te so: svoboda govora, verska svoboda, osvoboditev pred lakoto in revščino ter osvoboditev pred strahom vojne. Druga svetovna vojna je tako postala osvobodilna vojna, ki se je udejanjila v »Deklaraciji človekovih pravic«, ki je temelj Ustanovne listine Združenih narodov in je bila kasneje osnova pri oblikovanju Evropske skupnosti.

Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Brvar je spomnil, da slovenska zemlja je in bo ostala večen simbol slovenske narodne trdoživosti in neuklonljivosti. To dvoje smo v zgodovini potrebovali, da smo na prostoru med Jadranom in Alpami kot narod preživeli. Slovenski narod je močno ljubil zemljo svojih prednikov, živel skromno, spoštoval svoj jezik in pesmi. Vse vojne so mu bile vsiljene, še posebej Primorcem, ki so prvi čutili škorenj fašizma. V Poletje 2015 / Briški časnik / 26

času miru se morda ne zavedamo dovolj, kaj pomeni vojna. Ta spomin in opomin morajo tisti, ki so doživeli grozote vojnega časa, neutrudno prenašati na mlade rodove, da se zgodovina v temačni luči ne bi nikoli več ponovila. Eden najpomembnejših naukov iz zgodovine je prav ta, da je mogoče premagati še tako veliko silo in zlo, če obstajajo ljudje, ki se temu uprejo.

Desetletja se je zdelo, da fašizem v Evropi in demokraciji nima več nobene možnosti. Zadnji dogodki kažejo, da iskre na pogorišču zgodovinsko preživetih idej še tlijo. Shod italijanskih fašistov v Gorici je dokazal, da ideje rasizma, antisemitizma, nasilja in diktature še niso bile premagane. Temu se moramo upreti vsi demokratično misleči posamezniki, narodi in države, in to na jasen, verodostojen način.

Spominski svečanosti v Cerovem in pri Peternelu so obogatili številni praporščaki, pripadniki Slovenske vojske, Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, pevci Moškega pevskega zbora Srečko Kumar Kojsko pod vodstvom dirigenta Aleksandra Sluge, Martina in Zarjan Kocina, recitatorji OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko in seveda naši zvesti planinci. Moderatorki sta bili Andreja Benedetič (Cerovo) in Monika Beč (Peternel).

Zahvala gre tudi Občini Brda z županom Francem Mužičem in javnim delavcem, KO ZB za vrednote NOB Brd, OZVVS Brda, Območnemu ZB za vrednote NOB Nova Gorica, Vinski kleti Goriška brda, VS Neblo, trgovini Mercator Neblo, članom Gasilskega društva Dobrovo ter številnim posameznikom, ki so pomagali pri organizaciji slovesnosti.

Milena Beguš in Gabrijela Kodermac Foto: Andrej Colja

Dogodki

Kojsko

Praznik Svetega križa Letos trojno praznovanje K vsebini tradicionalnega praznika Svetega križa je bil letos dodan še eden izmed dogodkov ob 500-letnici lesenega krilnega oltarja in 100-letnica začetka 1. svetovne vojne. Obema dogodkoma je bila tudi namenjena letošnja razstava v turnu.

Praznik je po ustaljenem programu potekal v soboto, 16. maja, z odprtjem razstave ter v nedeljo, 17. maja, s križevim potom in slovesno mašo.

Zbrane je v soboto najprej nagovoril predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin. V imenu Občine Brda je prisotne pozdravil podžupan Jan Miklavc, med njimi še posebej poslanko DZ Mirjam Bon Klanjšček. Tanja Gomiršek, višja kustodinja Goriškega muzeja, in Mitja Močnik, predsednik OZVVS Brda, pa sta na kratko predstavila svoji razstavi. Za kulturni del dogodka je poskrbel Moški pevski zbor Srečko Kumar, moderatorka večera je bila Andreja Benedetič.

Mitja Močnik je na ogled postavil zemljevid zgodovinske poti 1. svetovne vojne od Alp do Jadrana – pot miru, fotografije piramid in italijanskih jarkov ter vodnih virov na Sabotinu, vodne zbiralnike in vodna korita v severnih Brdih, vojaško cesto Hlevnik–Golo Brdo ter dela pri označevanju poti miru v Brdih.

Tanja Gomiršek je pod naslovom Kojsko in Sveti križ predstavila nekdanje in sedanje sakralne objekte v Kojskem in odkrila še en dragocen kamenček v mozaiku zgodovine Svetega križa.

Risba sv. Križa, nastala na podlagi oljne slike iz leta 1609, je bila objavljena v Caprinovem delu Alpi Giulie leta 1895.

Nove ugotovitve o obrambnem obzidju Sv. križa v Kojskem Po ustnem izročilu je Sv. križ v Kojskem v preteklosti branilo pet obrambnih stolpov. V iskanju odgovorov na vprašanje, ali je bilo dejansko tako, pa smo prišli do drugačnih ugotovitev. Kompleks se prvič omenja leta 1523 v goriškem urbarju kot »tabor pri Sv. Križu«. Zaradi turških vpadov je bil v srednjem veku okoli cerkve zgrajen utrjen tabor, ki je varoval ljudi in njihovo premično imetje pred plenilci z vzhoda in juga. Utrjeni kompleks je imel pomembno obrambno vlogo tudi v obdobju avstrijsko-beneških vojn v 16. in 17. stoletju, ki so zajele tudi teritorij Brd. Leta 1616 je na strani habsburških sil nastal zemljevid, ki v Kojskem kaže zelo nerazločno oblikovano obrambno gmoto s centralnim večjim stolpom na sredini.

Beneška vojska je teritorij Goriških brd narisala po zavzetjih in spoznanju teritorija istega leta. Zemljevid je bil leta 1623

objavljen v Moisessovi knjigi Le guerre gradiscane. Zemljevid kaže na prvi pogled klasični tabor s štirimi stolpi, vendar ob podrobnem pogledu opazimo, da je eden od stolpov višji od ostalih treh in dominira na vrhu. Glede na to, da je bila osvojitev teritorija Brd s strani Benečanov kratkotrajna, lahko tečemo, da je upodobitev manj relevantna glede dejanskega videza in da so v zemljevid vključili vse štiri obrambne stolpe, vključno s cerkvenim zvonikom, ki pa dejansko ni bil del obzidja, bil pa je pomemben obrambni in utrdbeni element za napadajočo vojsko.

Tretja upodobitev iz leta 1759 je na zemljevidu, objavljenem v delu Rudolfa Coroninija, in kaže na utrjeno obzidje s tremi stolpi. Grof Rudolf Coronini je bil lastnik gradu in posestev v Kojskem, tu je bival in poznal dejansko stanje. Tudi legendo o cerkvenem zvoniku, ki ga je

v preteklosti sezidalo šest kmetov, vsak eno nadstropje, ki je bil kasneje znižan, gre gledati v luči obrambnega pomena, ki ga je imel utrjeni tabor. Gotovo so ga gradili vaščani in ob prenehanju nevarnosti vojnih napadov so stolp, ki ni imel več obrambne funkcije, ustrezno znižali.

Ta njegov status kaže njegova dominacija na obeh upodobitvah iz 17. stoletja, pa tudi sedanja velikost v primerjavi s cerkveno ladjo. Sv. križ so torej branili trije stolpi, vkomponirani v obzidje. V sredini je dominiral velik in masiven obrambni stolp, ki ga predstavlja cerkveni zvonik.

Prav to nam potrjuje tudi risba, nastala na podlagi oljne slike iz leta 1609, ki jo hrani družina Formentini iz Števerjana in je bila objavljena leta 1895 v Caprinovem delu Alpi Giulie.

Milena Beguš in Tanja Gomiršek Foto: Andrej Colja Poletje 2015 / Briški časnik / 27

Dogodki

Proslava ob dnevu državnosti

Velika vaška »fešta« v Cerovem Tudi letos je proslavo na predvečer dneva državnosti organizirala cerovska mladina. Po himni, ki jo je zapel MPZ Srečko Kumar, smo prisluhnili recitaciji Gregorčičeve pesmi Znamenje, nato pa govoru Žarka Kodermaca, podžupana Občine Brda.

Govornik je na kratko osvetlil dogajanja v času osamosvajanja leta 1991 in mednarodno priznanje nove države Slovenije v letu 1992. Spomnil je na obe svetovni vojni, ki sta terjali ogromno žrtev, zato moramo to pridobitev razumeti kot vsesplošni boj številnih generacij. V nadaljevanju je prešel na aktualno politično klimo, ki je posledica vsesplošne globalizacije, gospodarske krize, interesov velikih in močnejših, brezbrižnega ravnanja naših politikov. Zato pa imamo množico brezposelnih, splošno razočaranje, nejevoljo in jezo ter občutek, da nam prav nič ne deluje. Kljub množici zakonov ne deluje pravna država, zdi se, da nam je celo ustava v napoto. Poskrbijo pa za to, da smo ljudje med seboj skregani in deljeni.

Zaključil je z vedrino in optimizmom, ko se je dotaknil razmer v naši občini. V dvajsetih letih smo dosegli zavidljive rezultate, postali smo prepoznavni doma in širše po svetu, kar se kaže v povečanem turističnem obisku. Za to gre zahvala vsem, ki se na svojem področju trudijo, da so Brda privlačna zaradi kulturne in naravne

Poklon padlim ruskim vojakom

dediščine, vina, sadja, gastronomije, kulturnih dogodkov, urejene in čiste okolice ter gostoljubnih ljudi.

Sledila sta prisrčen nastop otrok POŠ Kojsko pod mentorstvom učiteljice Klare Simčič ter recitacija pesmi Srečka Kosovela Kličem vas. Zaključil pa je MPZ Srečko Kumar.

Program je pripravila Anja Nikolavčič, vodenje in recitaciji pa sta izvedli Veronika Zagožen in Tereza Peršolja. Sledila sta prijetno druženje in ples, za kar so poskrbeli Martina, Zarjan in Andrej.

Cerovski mladini in sponzorjem gre zahvala, da se v Brdih proslavlja ta državni praznik. Morda pa bi že bil čas, da se proslava iz vaške »fešte« (nekaj let v Kojskem, nato v Cerovem) vendarle preobrazi v občinsko, ko slavimo tako pomemben dogodek, kot je dan državnosti. Pobuda je dobronamerna.

Milena Beguš

70-letnica osvoboditve

Rdeči nageljni na grobnice Zahvala borcem NOB KO ZB Brd je ob 70-letnici osvoboditve povabil na srečanje še živeče borce, pripadnike bojnih enot NOB. Prišlo jih je deset, zbrali pa so se v Gostišču pri Marjotu v Gonjačah.

Obisk z Ruskega veleposlaništva

Od leta 2011 prihaja na Goriško delegacija z ruskega veleposlaništva, ki obišče kraje, kjer so pokopani ruski vojaki, ki so na tem območju padli v 2. svetovni vojni. Tudi letos je 5. maja prišla vodja konzularne službe ruskega veleposlaništva v Ljubljani Layla Plieva s sodelavcem Aleksandrom Kozlovom, spremljal pa ju je Ivan Bašin. V Kojskem so jih sprejeli predstavniki KO ZB Brd in briških veteranov Žarko Kodermac, Milena Beguš, Davorin Korenjak in Zoran Zlobec, v Hruševlju članica občinskega sveta Silvestra Elen Brašnič Saffigna, v Šmartnem pa se je pridružil Ivan Trop, predstavnik OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica.

Prvi postanek je vsakokrat na kojščanskem pokopališču, kjer je pokopan Alim Agazade, drugi pa na pokopališču v Hruševlju, kjer v grobnici počiva partizanski zdravnik dr. Jakob Andeljev.

Druženje se je zaključilo v hotelu San Martin v Šmartnem, kjer sta besede izmenjala Layla Plieva, ki je znova poudarila plemenit pomen tega skupnega dejanja in se zahvalila za gostoljubje, in Žarko Kodermac, ki se je kot podžupan zahvalil za obisk v imenu občine. Oba sta izrazila zadovoljstvo in željo, da se ta gesta spoštljivega spomina zgodi vsako leto tudi v prihodnje.

Milena Beguš Poletje 2015 / Briški časnik / 28

Srečanje borcev NOB, Gonjače

Udeležence so nagovorili Žarko Kodermac v imenu KO ZB Dobrovo in Občine Brda, Danilo Bašin, predsednik KO ZB Kojsko, Zvezdan Mikulin, predsednik KO ZB Medana, Vladimir Krpan, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, in Štefan Cigoj, član predsedstva in predsednik komisije za mednarodne odnose pri ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Vladimir Krpan je poudaril, kako pomembno je, da ohranjamo vrednote NOB in jih prenašamo na mlajše rodove. Štefan Cigoj je pozdravil to gesto, saj v naši družbi velja čudno prepričanje, da teh ljudi, partizanskih borcev, ne potrebujemo več. Izpostavil je nekatere aktualne težave pri nas in v Evropi ter izrazil zaskrbljenost nad napovedanim shodom fašistov v Gorici.

Med večerjo je stekel prijeten pogovor med udeleženci. Nekateri med njimi so obudili svoje spomine na dogodke iz vojnih dni.

Milena Beguš

Dogodki

Društvo upokojencev Kojsko

Redni letni občni zbor Razvitje novega prapora Občni zbor DU Kojsko je bil v nedeljo, 15. marca, v dvorani VS Cerovo. V navzočnosti 71 članov je predsednik društva Karlo Turk podal poročilo o delu in izvedenih aktivnostih ter finančnem poslovanju v letu 2014 ter program dela in finančni načrt za leto 2016.

Pohvalil je delo prostovoljk v projektu Starejši za starejše in opravljeno delo odborov. Sprejetih je bilo tudi nekaj popravkov v Pravilih DU in nekaj kadrovskih sprememb.

V razpravi je bilo podanih nekaj predlogov za obogatitev aktivnosti v društvu. Dana je bila tudi pobuda, da bi se vsi briški upokojenci bolj povezovali.

Osrednji del zbora pa je bilo razvitje novega prapora. To častno opravilo smo zaupali dolgoletni članici Ivanki Pahor,

ki je osemnajst let opravljala tajniške in blagajniške posle v času predsedovanja treh predsednikov društva.

Hrambo in skrb zanj pa je s prisego prevzel Marjan Jug. Na predlog predsednika je društvo dobilo tudi himno, in sicer eno kitico pesmi V Goriških brdih je lepo, katere avtor besedila in melodije je Karlo Zuljan.

Gostje zbora so bili župan Franc Mužič, Boris Rožič in Sidonija Markovic, predsednik in članica DU Dobrovo, ter predstavnik DU Medana Boris Srebrnič. Oba sta pozdravila prisotne, župan pa je osvetlil nekatere aktualne zadeve v občini in društvu zaželel uspešno delo v prihodnje.

Za prijeten zaključek je z venčkom narodnih poskrbel Trio Karli, ki ga sestavljajo Karlo Zuljan, Nada Mikulin in Boža Bucik. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo.

Tekst in foto: Milena Beguš

Korada

Srečanje Veluščkov, potomcev Kobalarjev Znani po velikem številu otrok V nedeljo, 24. maja, so se v lovski koči na Koradi srečali bližnji in daljni sorodniki družine Velušček, potomci Kobalarjev.

Kristjan Velušček, župan Anhovega (1910–1913) Vir: Zasebna zbirka Majda Rožič Protič

Kobalarjevi so bili že od nekdaj znani kot kmetje, spretni trgovci in dobri gostitelji. Ob poti, ki pelje od Vrhovlja proti Ligu, v bližini sv. Genderce, so še danes vidni ostanki nekdanje domačije in gospodarskega poslopja.

Povezovalni člen 2. srečanja Veluščkovih potomcev je Kobalarjev sin Kristjan Velušček (1860–1934), župan v Anhovem, ki je županoval v obdobju tik pred 1. svetovno vojno. Pridružili so se tudi potomci Mihe Veluščka, ki velja za zadnjega znanega Kobalarja. Veluščkovi so

bili od nekdaj znani po velikem številu otrok, zato ne preseneča, da jih najdemo vse od Brd, Plav, Nove Gorice in okolice, Ljubljane, Maribora do Italije in Avstralije.

Prijetno druženje se je pričelo s krajšim pohodom po planinski poti od lovske koče na Koradi do sv. Genderce, mimo ostankov Kobalerjeve domačije in nazaj. Tokratni dogodek je dodatno obogatila tudi predstavitev družinskega drevesa, ki sega vse do začetka 18. stoletja.

Nevenka Volk Rožič Poletje 2015 / Briški časnik / 29

Dogodki

KO ZB Kojsko

Redni letni občni zbor Podelili so tudi priznanja Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Kojsko je imela redni letni občni zbor v soboto, 11. aprila, v prostoru VS Cerovo. Udeležilo se ga je zgolj 18 članic in članov.

Prisotnim je predsednik Danilo Bašin podal poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2014 ter program dela in prireditev v letu 2015, ko obeležujemo 70-letnico osvoboditve.

Občnega zbora so se od vabljenih udeležili Žarko Kodermac kot podžupan in predsednik KO ZB Dobrovo, predsednik KO ZB Medana Zvezdan Mikulin in Štefan Cigoj, član predsedstva in predsednik komisije za mednarodne odnose ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Na zboru so podelili tudi priznanja, in sicer dvema članoma, Zdravku Krapežu (na fotografiji) in Francu Colji priznanje za dolgoletno delo v organizaciji. VS Šmartno so podelili pri-

znanje za pobudo in sodelovanje pri izvedbi lanskoletne proslave ob 70-letnici tragičnih dogodkov v Šmartnem in Kozani ter prve partizanske parade v Šmartnem leta 1944. Zahvalo in knjigo Vstajenje Primorske pa so podelili Milošu Prinčiču, nekdanjemu predsedniku VS Šmartno.

Milena Beguš

Višnjevik

Razstava Brda/Collio 1915–1917 Sodelovanje obeh strani, ki sta se v vojni bojevali Med praznikom rebule in oljčnega olja, ki je bil v Višnjeviku 8. in 9. maja, je bila na ogled razstava Brda/Collio 1915–1917. Na osmih panojih so bile postavljene fotografije iz obdobja 1. svetovne vojne. Polovico razstave je pripravil zgodovinar in član društva Società cormonese Austria Giovanni Battista Panzera, drugo polovico pa kustosinja Goriškega muzeja Tanja Gomiršek.

Brda so bila v 1. svetovni vojni zaledje soške fronte, ki se je odprla z vstopom Italije v vojno na strani antantnih sil maja 1915. V polovici razstave so bili predstavljeni Brici, ki jih je zajela vojna vihra. Za boj sposobni možje so bili vpoklicani že v začetku vojne leta 1914. Doma so ostali le ostareli, ženske in otroci. Vasi v okviru 100-metrskega pasu so izselili, nekateri so že prej odšli v druge kraje Avstro-Ogrske. V zahodnem in osrednjem delu Brd pa so ljudje ostali doma (v Višnjeviku in Gradnem) ter sobivali z italijanskimi vojaki. Dejavnost italijanskih vojakov (gradnja prometnih povezav, vzdrževanje bolnišnic, dovoz materiala za fronto) pa je bila prikazana na panojih, ki jih je pripravil Giovanni Battista Panzera. Kako so Brici doživljali vojno, pa živo ilustrirajo citati iz Kronike Dore Obljubek in gradenskega vikarja Podobnika. Razstavo je obogatila tudi zbirka orodja in orožja, ki so ga uporabljali tako italijanski kot avstrijski vojaki. Pravi pomen razstave pa je v sodelovanju obeh strani, ki sta si v vojni stali nasproti, zlasti po 2. svetovni vojni je bil nekoč enotni teritorij goriške grofije razdeljen z mejo. Meje in delitve danes v Evropski uniji padajo na simboPoletje 2015 / Briški časnik / 30

ličen, pa tudi dejanski način. Razstava je v smislu sodelovanja majhen, a pomemben korak k padanju meje, ki je Brda odrezala od nekdanjega okoliša. Prav to sporočilo je pritegnilo pozornost italijanske nacionalne medijske hiše RAI. Razstava bo v razširjeni obliki predvidoma obiskala tudi Krmin, Dunaj in Gradec.

Tanja Gomiršek

Dogodki

Dobrote slovenskih kmetij 2015

Štirje znaki kakovosti za Brice Med 21. in 24. majem je bila na Ptuju tradicionalna prireditev Dobrote slovenskih kmetij, tokrat že 26. leto zapored. Dobrote slovenskih kmetij je obsežen tradicionalni projekt, s katerim želijo prireditelji ohranjati in spodbujati domače kakovostne izdelke in pridelke. Znak Dobrote slovenskih kmetij katere koli barve zagotavlja kakovostna živila z znanim poreklom iz lokalno pridelanih surovin, ki so predelana pretežno na tradicionalen način. Zagotavlja kakovost in domače poreklo.

Kategorije, v katerih poteka ocenjevanje izdelkov, so: kisi, suho sadje, sokovi in nektarji, mlečni izdelki, mesni izdelki, vina, olja, žganja, krušni izdelki, marmelade, sadjevci, konzervirana zelenjava ter kompoti.

Letos so podelili 1019 priznanj in 78 znakov kakovosti. Znak kakovosti je posebno priznanje, ki ga prejmejo najboljši – za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto, izdelek ali pridelek.

Tri zaporedna zlata priznanja so prejeli in tako postali dobitniki znaka kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij 2015 Alenka Drnovšček s Kmetije Drnovšček – Kovačevi (za figovo marmelado), Marko Reja – Pri Balešnarju (za posušen eko kaki), Ivan Jenko iz Medane (za oljkovo olje) in Jordan Drnovšček s Kmetije Drnovšček – Kovačevi (za ekstra deviško oljčno olje).

V posameznih kategorijah izdelkov so bili nagrajeni tudi Nuša Matuc, ki je prejela zlato priznanje za hruškov džem s prunelami, zlato za džem lepe Sonje in zlato za kraljevi džem breskev, Štefan Štanfel s Turistične kmetije Štanfel pa je prejel srebrno priznanje za slivovo marmelado.

V kategoriji ekstra deviških oljčnih olj sta Ivan Jenko in Jordan Drnovšček prejela zlato priznanje (in znak kakovosti za tretje zaporedno zlato priznanje), Kmetija Bučinel je prejela srebrno in bronasto priznanje, za olje iz oljk in limone pa so Bučinelovi prejeli zlato priznanje. Jadran Jakončič je za olje Ulje prejel srebrno priznanje, Andrej Colja je dobitnik bronastega priznanja.

V kategoriji posušenega sadja so vsa priznanja najžlahtnejšega leska, torej zlata. Kmetija Šibav je dobitnica priznanja za posušen kaki, Marko Reja – Pri Balešnarju je bil nagrajen za posušen ekološko pridelan kaki, Vojko Rutar z Dobrovega pa je za briške dateljne in prunele prejel zlati priznanji.

V kategoriji vin je Kmetija Šibav prejela zlato za sauvignon, Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu Marinič je dobitnik zlatega priznanja za penino Gisela.

Sonja Matuc je v kategoriji žganj za svojo grenčico prejela zlato priznanje.

Prireditev obsega tudi strokovne posvete, delavnice, predstavitve, vsako leto pa je še posebej dobro obiskana razstava vseh dobrot na državni razstavi dobrot slovenskih kmetij.

Tatjana Šundovski Bašin Poletje 2015 / Briški časnik / 31

Dogodki

Hum

Dobrodelna prireditev Odmev prijateljstva Krog prijateljstva ob dobri družbi Kdo je lahko pravi prijatelj? Nekdo, s katerim se lahko šališ, se dobro počutiš. Nekdo, komur zaupaš, ga ceniš, se nanj lahko zaneseš. Nekdo, ki ti pove jasno, kdaj se motiš, ne postane ljubosumen in te ne pusti na cedilu. Nekdo, ki se bo zate zavzel in te podprl. Predvsem pa so to tisti ljudje, ki znajo stopiti skupaj vedno in povsod.

Te besede so zaznamovale začetek prireditve, ki je svoj edinstven značaj pridobila ravno zato, ker je nastala spontano, med domačimi in dobrimi ljudmi.

Pravi prijatelji, takšni in drugačni, so se v petek, 15. maja, zbrali v dvorani na Humu in za družino Koncut s Huma pripravili edinstveno dobrodelno prireditev. S tem so v popolnosti in brez dolgovezenja pokazali pravo obliko prijateljstva. Tistega, ki stopi skupaj in s tem pridobi neizmerno moč. Večer so popestrili nastopi, ki so bili predvsem plesno in pevsko obarvani. Na odru so se predstavile različne skupine Plesne šole VIP Dance company. Nastopili so VIP malčki iz Kojskega, ki skupaj plešejo prvo sezono. Poleg domačih so se predstavili tudi VIP malčki iz Deskel in Kanala ter edinstveni VIP tatkoti. V drugi polovici pa so svoje spretnosti pokazale poskočne in nasmejane VIP mame. Nastopila so dekleta Twirling kluba Deskle pod vodstvom Suzane Šuligoj. Posebno točko večera je pripravila Amadea Colja, ki je nastopila s svojimi psi, Boro in Spiritom, s katerima je v pasjem frizbiju dosegla visoke rezultate na svetovni ravni. Psa pasme mejni škotski ovčar ali border collie sta občinstvo popolnoma prevzela. Za glasbeno poslastico sta poskrbela Quercus kvintet ter ansambel Briški kvintet. Posebno točko, ki je predstavljala vrhunec večera, so prihranili za konec.

Pod vodstvom Klare Simčič so Ta prave pupe iz Goranjih brd pripravile gledališko predstavo. Gre za skupino punc, žensk, mam, ki v prostem času odvihrajo na oder in skupaj z mentorico pripravijo igro, s katero prevzamejo občinstvo. To je že

druga igra, ki so jo pripravile skupaj. Tokrat so uprizorile družbenokritično satiro Poročila TV Muh. S tem so dvorano do zadnjega napolnile s smehom in dobro energijo, ki lahko nastane samo takrat, ko skupaj stopijo prijatelji. Pobudnica večera, ki ga je povezovala Petra Marušič, je bila Tanja Simčič. Poleg pomoči Občine Brda, VS Hum in Vinske kleti Brda pa gre velika zahvala vsem posameznikom, prijateljem, znancem, obiskovalcem, ki so sooblikovali ta večer in sklenili krog prijateljstva. Krog, ki je družini Koncut ponudil dodaten steber opore. Ti so v takšnih trenutkih vedno dobrodošli.

Andreja Benedetič

Dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica v Brdih

Matura na izviren način Prav poseben dogodek je bil 15. maja na domačiji posestva Zarova v Gonjačah, organizirali in izvedli pa so ga dijaki 4. letnika Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. To je bila njihova praktična maturitetna naloga. Čisto sami so pripravili vse potrebno in ponudili jedilnik z jedmi, značilnimi za Gorenjsko. Njihov namen je bil, da Brici okusijo gorenjske dobrote, Gorenjci pa da se počutijo kot doma.

Dogodka se je udeležil briški župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Brda Anita Manfreda ter drugi zaposleni na občini, osebje ZTKMS Brda, Kmetijskosvetovalna služba Brda, kmetijski svetovalec Ivan Kodrič s soprogo, podjetnik Uroš Vidmar s soprogo, župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, zaposleni v TIC Radovljica, hiša čokolade Molinet ter učiteljski zbor šole Radovljica z ravnateljico. Gostitelja prireditve sta bila Klavdij in Nataša Peršolja, starša Sare, ki je letos maturantka zgoraj omenjene šole.

Milena Beguš Foto: Andraj Colja Poletje 2015 / Briški časnik / 32

Dogodki

Brda in vino

Dovršena promocija teritorija Zadnji konec tedna v aprilu je bila v Šmartnem prireditev Brda in vino, festival vina in kulinarike, na katerem je razstavljalo več kot 50 vinarjev z obeh strani nekdanje meje, Brd in Collia, ob njih pa tudi briški gostinci ter nekatere gostujoče restavracije. V medijih je bilo zaznati, da smo Brici (samo)promocijo izpilili do konca.

Ekipa organizatorjev je očitno dobro opravila svoje delo. »Za cilj smo si zastavili na dogodek privabiti čim več domačih in tujih novinarjev, da bodo glas o Brdih ponesli v svet. Samo iz Avstrije jih je bilo na letošnji prireditvi sedem. Gre za projekt, ki je lahko uspešen le dolgoročno,« pravi Eva Mavrič iz Agencije Marica.

Sproščeno vzdušje s pouličnimi degustacijami

Nedeljsko briško kosilo na ognjišču

Dvodnevnega festivala, spretno umeščenega v stare uličice in trge vzorno obnovljenega srednjeveškega Šmartnega, se udeležuje vse več obiskovalcev iz tujine. »Ocenjujemo, da je bila v soboto skoraj polovica obiskovalcev iz Avstrije, kar potrjuje, da ima ta dogodek pri naših severnih sosedih izjemen potencial,« še pravijo v Marici. Sobotni, kulinarično bogat program z vstopnino 45 evrov, je bil namenjen enogastronomskim entuziastom, nedelja pa je bila s prostim vstopom na vinski festival s pouličnim dogajanjem in zanimivimi delavnicami odprta širšemu občinstvu.

Brda in vino je sproščen dogodek, na katerem so vinarji in gostinci svoje degustacije pripravljali pod arkadami, ob odprtih ognjiščih in med starimi briškimi hišami. Sprehod med okusi je estetsko obogatila razstava na prostem Ivana Skuina Skulpture iz keramike. Za glasbeni pečat so poskrbele različne skupine s pouličnimi nastopi. Sproščeno-eleganten koncept prireditve se je izkazal kot uspešen tudi s koncertom zasedbe Pikaja and the Swing wings, ki je sobotni večer obarval džezovsko.

Večerni nastop zasedbe Pikaja and the Swing Wings

Obiskovalci Brd včasih potožijo, da je ob koncih tedna pri nas že težko najti prosto posteljo. Se še kdo spomni časov, ko smo si na briških cestah z zanimanjem ogledovali avtomobile s tablicami severnih dežel in se ob tujerodni govorici spraševali, čemu obisk?

Marjana Simčič Foto: Zoso Poletje 2015 / Briški časnik / 35

Dogodki

Medana

Tradicionalni praznik krajevne skupnosti V Medani je od 25. do 27. aprila potekal že tradicionalni praznik KS Medana. Praznik se je začel v soboto, ko je medanska mladina v sodelovanju s KS Medana pripravila turnir v nogometu, na katerem se je pomerilo osem ekip. Zvečer je sledilo postavljanje mlaja in druženje ob kresu.

Program praznika se je nadaljeval v nedeljo z Revijo pevskih zborov, ki se je je udeležilo večje število poslušalcev. Dogajanje je zelo popestril otroški pevski zbor iz vrtca Dobrovo in Kojsko.

Kojsko

Društvo upokojencev Spomladanski izlet v Bosno Člani DU Kojsko so po daljšem premoru uspeli organizirati spomladanski izlet v Bosno. Ogledali smo si zgodovinsko Jajce, termalni kompleks v Fojnici, doživeli Sarajevo in Mostar ter ob vrnitvi domov videli še Medžugorje. Da smo bili z izletom zadovoljni, priča ta fotografija, posneta na znameniti Baščaršiji sredi Sarajeva.

Karlo Passoni Poletje 2015 / Briški časnik / 36

Glavni del praznika pa je bil na vrsti v ponedeljek, 27. aprila, z zaobljubljeno sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Medani. Sledil je pohod po medanskih brajdah, ki ga je na polovici prekinil dež. Tako je bila proslava namesto v Jami in na placu kar v dvorani.

Načrtovanemu programu, ki naj bi privabil večje število krajanov iz Medane, Plešivega in Ceglega, je žal zagodlo vreme.

Tako smo pasulj prisotnim razdelili v dvorani po proslavi, kljub dežju pa smo izpeljali tudi briškulo in balinanje. Sledila je prosta zabava z glasbeno skupino Sedem šrit.

V času praznika smo zbirali tudi sredstva za nakup defibrilatorja, ki ga bomo postavili na placu v Medani. Vsem, ki ste prispevali, se iskreno zahvaljujemo.

Valter Kocina in Danjela Cijan Foto: Andrej Colja

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Slike na starih korcih V Domu upokojencev Podsabotin je bilo v minulih mesecih zelo živahno.

Februarja smo se udeležili prvega srečanja domov za starejše na Gorenjskem »Žoga bendov«, bili smo v Domu starejših Preddvor.

Aprila smo praznovali rojstne dneve stanovalcev, ki praznujejo marca in aprila. Med dvanajstimi slavljenci so bile tudi tri Brike, Mila Gravnar, Marija Goljevšček in naša najstarejša slavljenka Amabila Sirk. Dobre volje smo si ob petju, slastni torti in kozarčku vina voščili na še veliko takih nasmejanih dni.

Ob sredah obiskujemo turistično kmetijo v Cerovem, kjer se posladkamo s piškoti in domačim čajem ter se sprehodimo med češnjami in uživamo v družbi osličkov in drugih živali. Sredi maja so nas obiskali člani slikarskega društva Dablo in nam polepšali popoldan s skupnim ustvarjanjem. Nastale so posebno zanimive slike na starih korcih.

Udeležili smo se tudi srečanja prostovoljcev, ki je bilo na Bevkovem trgu v Novi Gorici.

Z veseljem smo se odzvali tudi vabilu na obisk vrtca Kanal, kjer smo skupaj z najmlajšimi preživeli živahen dopoldan. Lepo presenečenje pa so nam pripravili tudi otroci veroučne skupine iz Biljane, ki so nam pričarali šmarnice.

V petek, 19. junija, so nas obiskali Pihalni orkester Brda ter Mažoretna in twirling skupina Brda. Na obraze so nam narisali presrečne nasmehe, seveda tudi solz veselja ni manjkalo. Hvala obema zasedbama za čudovit vstop v poletni čas.

Romina Velušček Poletje 2015 / Briški časnik / 37

Dogodki

Ločevanje odpadkov

Nekaj idej, kako lahko že v domači kuhinji varujemo okolje Večine domačih odpadkov še vedno ne recikliramo, ampak odlagamo v zelene kontejnerje za mešane komunalne odpadke. Vsaj v lanskem letu je bil pri nas ta delež še vedno zaskrbljujoče visok (80 %). Izgovarjamo se, da odpadke tako ali tako že dovolj plačujemo, nimamo doma dovolj prostora, kontejnerska mesta niso ustrezno opremljena s posodami za ločeno zbiranje. To je priročna obramba pred spremembami oz. vlaganjem dodatnega napora. Na žalost pa je dejstvo, da lahko glede pravilnega ravnanja z odpadki največ naredimo ravno doma. Kako to doseči?

Ena od mogočih spodbud za pravilno ločevanje odpadkov je zagrožena kazen v višini 400 evrov, vendar je kršitelja težko določiti, pa tudi kazni imajo včasih celo nasproten učinek. Domača vzgoja govori, da imajo večjo težo pohvale, spodbude in nagovarjanje. Zato občanom ponujamo izobraževanje za pravilno ločevanje odpadkov. Verjetno pomaga tudi, če si na svoje oči ogledamo »lepote« in »na lasten nos« preizkusimo vonjave, ki nastajajo na odlagališčih mešanih odpadkov. Potem si zaželimo, da bi sami čim manj prispevali k nadrealističnemu in nič kaj veselemu prizoru uničene narave.

Prijetna je zavest, da si za ohranitev nedotaknjene narave in zdravega okolja naredil tisto, kar je bilo v tvoji moči.

In kaj je v naši moči? Kot rečeno, lahko postorimo marsikaj že v lastnem domu.

Ključna pa je odločitev, da se bomo ločevanju odpadkov posvečali ali vsaj začeli posvečati.

Povzemimo:

Torej: pločevinke, konzerve, embalažo iz tetrapaka in plastenke je treba dobro stisniti ter šele nato odvreči v rumeni kontejner (na sliki).

Enako velja tudi za škatle, kartone in druge stisljive papirne in kartonske odpadke. Treba jih je stisniti, le da jih potem odložimo v modri kontejner, ki je namenjen zbiranju papirja in kartona (na sliki).

2. S tekleno embalažo pred odlaganjem spraznimo Preden stekleno embalažo odložimo, jo moramo izprazniti. Potem jo lahko odvržemo v beli zabojnik.

Za vas smo pripravili nekaj nasvetov: 1. S tisnimo odpadke, preden jih odložimo S tem bomo prihranili mnogo prostora v kontejnerju, ostalo bo več prostora za odpadke drugih občanov. Zadeva je zlasti aktualna poleti, ko spričo povišanih temperatur porabimo več plastenk. Če bomo z njimi ravnali pravilno, ne bo odloženih odpadkov oz. vrečk zraven kontejnerjev. Boljše bo počutje občanov, ne nazadnje pa bo tudi Komunala prejela kak jezen klic manj.

Poletje 2015 / Briški časnik / 38

POMEMEBNO: Pokrovček ne gre skupaj s steklom, ampak v kontejner z embalažo (rumeni).

Dogodki

3. Pazimo, kaj odlagamo v zabojnike za biorazgradljive odpadke Biorazgradljivi odpadki sodijo v za njih namenjene zabojnike ali kompostnike. Ne smemo pa vanje odlagati plevela (zaradi semen), odpadnega kuhinjskega olja (znebimo se ga lahko na zbirnih centrih), ostankov tekstila, vsebine vrečk za sesalce, zdravil, lesenih odpadkov, mačjih in pasjih iztrebkov, plenic, cigaretnih ogorkov in kosti.

4. P osvečajmo se mešanim komunalnim odpadkom

Zbiranje azbestno-cementnih odpadkov

Osebna varovalna oprema je nujna

Podjetje Komunala Nova Gorica že vrsto let aktivno sodeluje pri reševanju problematike azbestno-cementnih odpadkov (t. i. salonitk).

V skupni želji, da bi prebivalcem približali ter olajšali ravnanje z azbestnimi odpadki, smo poleg zbirnega centra na CERO Nova Gorica organizirali prevzem azbestno-cementne kritine tudi na nekaterih manjših zbirnih centrih, kjer pa ni bilo predvideno skladiščenje omenjenih odpadkov. Žal so to izrabili okoljsko neozaveščeni povzročitelji ter nekatere pravne osebe, ki so v tem videli priložnost, da se poceni izognejo stroškom pravilnega ravnanja z odpadki, in so azbestne odpadke na neprimeren način oddajali v bližini območja zbirnega centra.

Zaradi prijav s strani občanov ter uradnih pregledov in dopisov s strani inšpektorata Republike Slovenije za okolje smo zdaj prisiljeni zbirati azbestno-cementne odpadke le na lokacijah nastanka. Še preden se prične z odstranjevanjem azbestno-cementnih plošč, se mora plošče pred delom z njimi ali pred premikanjem zmočiti. Močenje se izvaja z razprševanjem ali škropljenjem s pršilniki z nizkim pritiskom. V nobenem primeru se ne sme brizgati vode pod visokim pritiskom.

Plošče se na tleh ponovno omoči na obeh straneh, šele nato se jih zloži v skladovnico na leseno paleto.

Paleto se nato ovije s polietilensko folijo, ki se jo neprepustno zalepi z lepilnim trakom.

Bistveno je, da iz skupne mase odpadkov izločimo čim več papirja, plastike, stekla, kosovnih odpadkov, električne in elektronske opreme, nevarnih odpadkov itd. Vse, kar se da koristno uporabiti, prevrednotiti ali pa bi utegnilo povzročiti okoljsko škodo, če tega ne bi izločili. Kar na koncu ostane, se običajno odloži in zasuje na komunalnem odlagališču. Naj bo tega čim manj, našemu okolju na ljubo.

Dario Rolih, Komunala Nova Gorica

Psihološka svetovalnica Posvet

Tu smo zate

V Novi Gorici je junija začela delovati psihološka svetovalnica Posvet, tu smo zate. Svetovalnica je namenjena posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. Deluje dvakrat na teden po tri ure, in sicer ob ponedeljkih od 10.30 do 13.30 in ob četrtkih od 17. do 20. ure. Svetovalne storitve so do aprila 2016 brezplačne.

Občani se lahko naročijo po telefonu 031 704 707 ali po elektronski pošti info@posvet.org.

Več si lahko preberete na občinski spletni strani.

Primer, pravilno zloženih in zavitih azbestnih odpadkov

Pri tem uporabljamo naslednjo osebno varovalno opremo: 1. varovalno delovno obleko s pokrivalom – za enkratno uporabo (na primer kombinezon tyvek), 2. delovne gumijaste rokavice in gumijaste škornje, ki jih po končani uporabi operemo, 3. obrazno masko s filtrom P3 za varovanje dihal, 4. odpadke previdno polagamo v posebno predpisane vreče ali folije (dvoslojne, s trdnostjo, kot so polietilenske vreče, debeline najmanj 0,6 mm).

Te nato neprepustno zapremo ali zalepimo in označimo z napisom »AZBESTNI ODPADEK«.

Azbestno-cementne odpadke bomo tako prevzemali le zložene na paletah ter popolnoma zavite v plastično »folijo« pri posameznih strankah.

V primeru, da azbestni odpadki ne bodo pravilno zloženi in poviti, bodo to morali storiti naši zaposleni, kar bo posledično pomenilo dodatne stroške za povzročitelja oziroma plačnika storitve.

Dario Rolih, Komunala Nova Gorica Poletje 2015 / Briški časnik / 39

Dogodki

Zaključna konferenca Bike Alpe-Adria

V Sloveniji vse več domačih in tujih kolesarjev Vinska klet Goriška brda je bila konec marca prizorišče mednarodne konference Bike Alpe-Adria, na kateri je beseda tekla o razvoju kolesarske destinacije na Slovenskem, kako pritegniti aktivne turiste, na kakšen način kapacitete približati kolesarjem in o možnostih razvoja gorske kolesarske destinacije. Konferenco sta organizirala Občina Tolmin in Posoški razvojni center.

Na Dobrovem so svoja mnenja delili tako slovenski kot evropski strokovnjaki. Predstavili so, kako kolesarsko turistično ponudbo umeščajo v tujini in kako v Sloveniji, primere dobrih praks in kolikšen prihodek lahko prinaša ta turistični produkt.

Največje premike beležijo v zahodni Sloveniji, kjer se zaradi uspešnih turističnih in športnih projektov iz leta v leto povečuje število domačih in tujih kolesarjev. Projekti Interbike, Icon in Bimobis so poleg spletne strani kolesarsko turistično ponudbo obogatili še s tiskanim in interaktivnim zemljevidom kolesarskih poti.

Kot je na konferenci pojasnila Vesna Kozar, predstavnica Posoškega razvojnega centra, je bil namen teh projektov nadomestiti izpad dohodka zaradi zaprtja smučišča na Kaninu, ki je močno prizadelo turizem zgornjega Posočja. Omenjene projekte so združili pod okrilje projekta Bike Alpe-Adria tako, da se vsebine prepletajo, organizirali so delavnice in skupaj izdajali promocijski material.

V projektu Bimobis (2012–2015), vrednem 1,5 milijona evrov, je skupaj z drugimi občinami goriške statistične regije na sloven-

ski strani ter Videmske in Goriške pokrajine na italijanski strani sodelovala tudi Občina Brda. V Brdih sta bila tako sanirana dva cestna odseka (na relacijah Drnovk–Višnjevik in Višnjevik–Krasno).

Izdelan je bil tudi kolesarski vodnik z namigi za kolesarjenje po slovenski in italijanski strani Brd ter z dvema daljinskima potema – kolesarski krog Bimobis in Adria Bike.

Po dveh letih intenzivnega dela se lahko akterji omenjenih kolesarskih projektov pohvalijo z izrednim rezultatom na področju prepoznavnosti Slovenije: leta 2012 je nemška revija Bike opravila raziskavo, kjer so za statistični vzorec 10 tisoč ljudi spraševali, kam se bodo odpravili na kolesarski dopust v naslednjih 12 mesecih.

Takrat Slovenije ni bilo na nobenem mestu. Po dveh letih se je Slovenija povzpela na sedmo mesto na svetovni ravni s 3 odstotki vprašanih.

Kot je še pojasnil Jan Klavora, soorganizator konference, je konkurenčna prednost Slovenije kot kolesarske destinacije predvsem njena raznolikost na razmeroma kratkih relacijah. V načrtih pa imajo še širitev združenja na območje Avstrije in Hrvaške.

Erika Koncut

Grad Dobrovo

Okrogla miza o briški arhitekturni dediščini in obnovi Slapnika Z izseljevanjem se ne sooča le Slapnik Na Gradu Dobrovo se je v začetku aprila na posebni okrogli mizi vrednotilo briško arhitekturno dediščino, možnosti obnove vasi Slapnik in priložnosti za lokalni turizem.

Diplomska naloga arhitekta Blaža Šolarja o revitalizaciji vasi Slapnik v obliki razpršenega hotela je že pred meseci sprožila ponoven val besed o dvajsetletnem propadanju arhitekturnega bisera v severnih Brdih. V Sloveniji je več kot 6 tisoč naselij, vendar naselja, ki bi bil s strani arhitektov raziskovan v tolikšni meri, kot je Slapnik, ni.

Zasuti s mnogimi praznimi obljubami pa se s finančnim zalogajem vzdrževanja objektov v Slapniku soočajo lastniki in dediči.

S prodajo objektov se že dolga leta trudijo zaman. Pri vzdrževanju dovoza pa jim občasno priskoči naproti tudi Občina Brda.

Sicer pa Slapnik ni edina briška vas, ki nazaduje, ampak beležijo, kljub nasprotnim pričakovanjem ob odprtju meje, izseljevanje tudi iz drugih naselij severnega dela Brd. Povezava s sosednjimi italijanskimi naselji je gotovo odlična priložnost za razvoj, je na okrogli Poletje 2015 / Briški časnik / 40

mizi pojasnila Alenka Fikfak, povezovalka programa srečanja in predavateljica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Mlad briški arhitekt Martin Simčič je na okrogli mizi izpostavil, da predstavljajo Brda preplet različnih vsebin in da morajo vse arhitekturne rešitve ohranjati to tipičnost kraja. Predstavili so tudi idejno zasnovo ekodoline adrenalina ob potoku Kožbanjščku in obnovo objektov v sklopu turističnega kompleksa Dvor Kozana.

Na okrogli mizi so govorniki podali tudi nekaj misli o razvoju briškega turizma. Turisti iščejo nove izkušnje prostora, drugačno socialno okolje, udobje, lepe razglede in predvsem mir. Poleg tega bo v prihodnje treba veliko pozornosti nameniti tudi samemu odnosu do turista, torej kupca storitev. Brda morajo graditi na prepoznavnosti, izraziti identiteti in tržni znamki. Treba je ponuditi razliko v primerjavi z drugimi turističnimi destinacijami, je bil skupni zaključek srečanja.

Tekst in foto: Erika Koncut

Dogodki

Razstava ob zaključku projekta Pot miru

Kako so realizirali projektne obveznosti Ob zaključku projekta Pot miru v občini Brda je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brda 11. aprila pripravilo razstavo v tabornem stolpu pri Sv. križu v Kojskem.

Iz vsebine panojev in same postavitve se obiskovalec seznani z izvedbo projekta in z izvedbo ureditvenih del na določenih ostalinah soške fronte, za kar je poskrbel OZVVS Brda, ki je z izvedbo teh del prispeval k realizaciji projektnih obveznosti. Vsebina panojev prikazuje stanje pomembnejših vojaških objektov pred obnovo in po njej.

Za lažjo orientacijo in predstavo pa je razstavi dodan še zemljevid, ki zajema območje Poti miru občine Brda z označeno vojno dediščino ter kulturnimi in naravnimi znamenitostmi v tem predelu, ki ga je izdelalo podjetje Kartografija. Razstava je obogatena še s predmeti iz obdobja soške fronte iz Vojnega muzeja Vipava lastnika Mitje Močnika.

Avtor razstave je predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik, pri pripravi razstave pa so sodelovali še TIC Brda in ustanova Fundacija Pot miru v Posočju. Oblikovanje in tisk panojev je izvedlo podjetje Uniki, tekste je pripravil Mitja Močnik, za prevode v italijanski jezik je poskrbel Michele Obit, za prevod v angleški jezik pa Branka Klemenc.

Odprtje razstave ob zaključku projekta je bilo v prijetnem okolju okrog cerkvice pri Svetem križu v Kojskem. Kulturni program je zasnovala vodja TIC-a Brda Erika Kovačič Marinič, povezovala pa ga je Petra Marušič iz TIC-a Brda. Ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravile učenke in učenci OŠ Dobrovo ter podružnice Kojsko pod mentorstvom učiteljice Klare Simčič, je okrog 120 udeležencem čas hitro

minil, v pozdravnem nagovoru pa jih je pozdravil podžupan občine Brda Žarko Kodermac. Zbrane goste je nagovoril tudi predstavnik Fundacije Pot miru v Posočju iz Kobarida Tadej Koren. Vodja TIC-a Brda Erika Kovačič Marinič je v kratkem orisu predstavila projekt in njegov namen ter naslikala pomen za Brda. Avtor razstave je gostom predstavil pomen in vsebino razstave in se zahvalil vsem posameznikom in ustanovam za sodelovanje, vsem zbranim na odprtju razstave in še posebej svojim članom za odlično opravljeno delo, ki pa še ni končano, saj so pred nami nove naloge in izzivi ter seveda redno urejanje in vzdrževanje že opravljenih del ter širitev le-teh.

Svečanost je predsednik OZVVS Brda izkoristil še za podelitev zahval in priznanj najzaslužnejšim veteranom OZVVS Brda, posameznikom in ustanovam. Trak na vratih starega tabornega stolpa sta prerezala podžupan in predsednik OZVVS Brda. Po svečanem odprtju so si udeleženci ogledali razstavo in se okrepčali z okusnimi prigrizki, ki jih je pripravil Dean Ambrožič iz restavracije Grad Dobrovo.

OZVVS Brda Foto: Andrej Colja

Dobrodelnost Lions kluba Dobrovo

Delajo in darujejo za trenutke sreče Lions klub Dobrovo deluje že več kot poldrugo desetletje. Člani kluba prihajajo tako iz Goriških brd kot iz drugih delov Slovenije, od Ljubljane do slovenske Istre, vendar je dobrodelna dejavnost v veliki meri namenjena lokalni skupnosti. Eno od etičnih načel »lionizma« je pomagati bližnjim, jih tolažiti v nesreči, podpirati v stiski in reševati v revščini.

Vsakdo od nas ali naših bližnjih se lahko kdaj znajde v stiski, velikokrat pa marsikdo ne ve, kako pristopiti k človeku v stiski. Bolan, poškodovan ali drugače prikrajšan je tako velikokrat osamljen, prijatelji in znanci ga ne obiskujejo več, ker ne vedo, kako bi pristopili in jih je nekako strah. Posamezniki, ki

se vendarle opogumijo, nesrečneža ali nesrečnico pomilujejo in tako zbujajo občutke manjvrednosti. Ni težko ponuditi roke in pomagati tistim, ki so v stiski zato, da ponovno zgradijo svoje človeško dostojanstvo, zgradijo življenje na novih temeljih in zacelijo rane v duši. Velikokrat je po bolezni ali nesreči težje zaceliti duševne kot telesne rane.

Lions klub Dobrovo je velik del sredstev iz dobrodelnih dejavnosti namenil mladim, za štipendije, letovanja, šolske potrebščine. Naš letošnji moto je »Delamo in darujemo za trenutke sreče«.

Letos smo del pomoči v višini 2000 evrov namenili družini Peterlin za nakup dodatnega kolesa in prilagoditev invalidskega vozička, ki bo Vladimirju omogočil lažje gibanje in postopno večjo aktivnost mišic. Upamo, da bo tudi naš manjši del pomoči ob pomoči krajanov Kojskega in okolice čim bolj olajšal življenje mlade družine.

Maja Pavlin Klemenc Poletje 2015 / Briški časnik / 41

Dogodki

Prvi pohod OZVVS Brda po Poti miru

Mokri, a zadovoljni pohodniki iz vse Slovenije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brda je ob zaključku čezmejnega projekta Pot miru prve svetovne vojne od Alp do Jadrana v občini Brda izvedlo poleg drugih zaključnih aktivnosti še prvi pohod po Poti miru, ki ga je združenje organiziralo skupaj z Občino Brda in TIC-em Brda.

Kljub deževnemu vremenu se je pri nekdanji stražnici pri Kožbani zbrala lepa druščina skoraj 60 pohodnikov iz vse Slovenije.

Pohod je bil najprej načrtovan s startom in ciljem na športnem igrišču Čelo, ki nam ga je dobrodušno dala v uporabo vaška skupnost Neblo. Zaradi slabega vremena pa je bilo treba v zadnjem trenutku spremeniti startno lokacijo, omogočila nam jo je vaška skupnost Kožbana v prireditvenih prostorih pri nekdanji stražnici JLA. Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik in predstavil pomen pohoda ter njeno traso, na kateri bodo določene predstavitvene točke o vojnih in zgodovinskih dogodkih na tem severnem delu Brd. Pohod s startom v nekdanji stražnici JLA pri Kožbani je potekal skozi Kožbano, Krčnik, dolino potoka Kožbanjščka, Peternel, Hlevnik in nazaj v stražnico. Na trasi smo spoznali vojni zgodovinski oris Brd iz obdobja soške fronte, se ustavili pri spomeniku velikemu zborovanju 9. julija 1944, ko je Jože Srebrnič nagovoril preko tri tisoč Bricev in Benečanov, si ogledali naravni most in korita Krčnik, ki jih je izdolbel potok Kožbanjšček, degustirali odlično briško kapljico pod kmetijo Čarga, se ustavili pri spomeniku NOB pri Peternelu, kjer so 22. maja 1944 nemški okupatorji zažgali 22 živih civilnih žrtev, nadaljevali pot po italijanski vojaški cesti čez Hlevnik in si ogledali najlepši kamniti

most, ki so ga zgradili italijanski inženirci leta 1916 ob širitvi ceste za potrebe oskrbovanja vojske in prevoz topništva od Hlevnika do Golega Brda.

Na koncu pohoda sta sledila odličen golaž in polenta iz restavracije Grad Dobrovo in prijetno druženje ob domači briški kapljici.

Po okrepčilu je vse zbrane ponovno nagovoril Močnik, pozdravil pa jih je tudi predsednik pokrajinskega odbora ZVVS severnoprimorske Vlado Sedej. Sledila je še podelitev zahval OZVVS Brda, ki so jo prejeli Dean Ambrožič, Vaška skupnost Neblo, Vaška skupnost Kožbana in Planinsko društvo Brda. Priznanje za pomoč in aktivno sodelovanje pri izvedbi del v okviru projekta Pot miru v občini Brda pa je prejel Stjepan Domjan iz policijskega veteranskega združenja Sever. Predsedniki, sekretarka in predstavniki območnih veteranskih združenj in drugih domoljubnih organizacij pa so prejeli simbolično darilo v spomin na Brda. Pohoda so se udeležili člani veteranskih organizacij iz Ajdovščine, Zgornjega Posočja, Zasavja, Ljubljane, Idrije, Cerknega, Šempasa, Brd ter policijsko združenje Sever Nova Gorica in OZSČ Nova Gorica.

Kljub temu da smo bili pohodniki mokri, je bilo vzdušje ves čas prijetno in imeli smo se lepo, zato se ponovno vidimo naslednje leto.

Mitja Močnik, predsednik OZVVS Brda

Vedrijan

Ujemi svoje sanje Tokrat dve formuli na preizkušnji Že četrta zaporedna vedrijanska prireditev Ujemi svoje sanje je bila 3. maja. Letošnja prireditev je k organizaciji množično privabila tako mlade kot tudi malo manj mlade vaščane in organizatorji bi si želeli, da tako tudi ostane.

Namen prireditve je predstavitev in vožnja posebej pripravljenih dirkalnih avtomobilov, ki nastopajo tako na relijih kot gorskih hitrostnih preizkušnjah doma in na tujem, seveda z glavno atrakcijo prireditve, ki je nastop rdeče boginje, formule 1 lastnika in voznika Marjana Smrdelja iz Pivke.

Na progi od Vedrijana do Gonjač in nazaj je letos nastopilo 24 vozil različnih kategorij in moči, kjer je vsak voznik opravil dve vožnji. Letos smo lahko videli tudi nastop Tomosovega motorja – dirkalnika, nekdaj ponos domačega znanja, ki je v lahki kategoriji kraljeval kar nekaj let tako na domačih kot tujih dirkališčih.

Ob nastopu gokartov smo imeli priložnost videti tudi gokart z Poletje 2015 / Briški časnik / 42

električnim pogonom. Nastopilo je tudi nekaj osebnih vozil tipa Ferrari in navdušenci so imeli kaj pogledati. Popestritev in višek prireditve pa sta bili obe zasledovalni vožnji obeh formul voznika Marjana Smrdelja in italijanskega voznika Marietta Nalona, ki je letos v Vedrijan prišel z dirkalnikom tipa Lola. Tokratna prireditev ni minila brez ansambla z živo glasbo, za kar gre zahvala Janiju Mariniču.

Prireditev smo ob nekoliko vremensko negotovem majskem popoldnevu vsi zadovoljni zaključili s podelitvijo pokalov in priložnostnih daril ob prisotnosti letos najštevilnejših obiskovalcev, kraljice rebule in župana Franca Mužiča ter si zaželeli na svidenje v Vedrijanu prihodnje leto.

Organizacija take prireditve je zahteven organizacijski in tudi finančni zalogaj, zato gre v imenu organizatorja zahvala vsem, ki ste po svojih močeh pomagali in prispevali in s tem potrdili, da to, kar delamo, prispeva kamenček v mozaik promocije Goriških brd.

Tekst: Ljubo Marinič, foto: Andrej Colja

Dogodki

Znak Pot miru

Ptica in bodeča žica Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brda je v letu 2013 pristopilo s pogodbo z Občino Brda k izvedbi čezmejnega projekta Zgodovinske poti prve svetovne vojne od Alp do Jadrana – Pot miru – Via di Pace v obdobju 2013–2015. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007‒2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnih sredstev.

V spomin Danilu Perčiču Poleg ureditve in obeleženja ostalin prve svetovne vojne v okviru občine Brda, postavitve informativnih tabel ter zaključne razstave ob zaključku projekta Pot miru občine Brda je OZVVS Brda izdal tudi svoj spominski znak.

Znak Pot miru OZVVS Brda 1915–2015 je zasnoval predsednik OZVVS Brda Mitja Močnik, oblikovanje in izdelavo pa je izvedlo graverstvo in drobna kovinska galanterija Miran Skutnik iz Arclina pri Škofji vasi. Izdelanih in oštevilčenih je 50 znakov.

Znak je kovinski, ovalne oblike, podlaga je barve starega srebra (patina), na kateri je znak Pot miru, ki jo predstavlja ptica, rob znaka obkroža bodeča žica kot simbol pozicijske vojne soške fronte, znak obkroža napis Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo kot izvajalec izvedbe projekta Pot miru, na dnu znaka pa je napis Pot miru prve svetovne vojne 1915–2015. V centru znaka je pridodana še zlata aplikacija znaka Zveze veteranov vojne za Slovenijo kot krovne veteranske organizacije, pod katero je tudi OZVVS Brda. Velikost znaka je 55 x 41 milimetrov in se zapenja z zaponko. Na hrbtni strani znaka je vgravirana številka znaka, ki je enaka kot na potrdilu, ki ga je oblikoval Mitja Močnik in ga OZVVS Brda tiska v lastni režiji.

Znak se nosi na levem prsnem žepu kot priznanje na uniformi ZVVS in bojni uniformi Slovenske vojske.

Do sedaj so znak prejeli aktivni člani OZVVS Brda na delovnih akcijah Pot miru in nekaj posameznikov za podporo in sodelovanje pri izvedbi projekta.

OZVVS BRDA

Brda so mu prirasla k srcu 11. marca 2015 se je delegacija KO ZB Brd na ljubljanskih Žalah udeležila pogreba Danila Perčiča, ki je v Brda prišel po kapitulaciji Italije kot eden izmed mnogih taboriščnikov iz Gonarsa. Tu se je vključil v Briško-beneški odred in postal komisar bataljona BBO. V tem času so mu Brda tako prirasla k srcu, da se je kasneje pogosto vračal v Brda, na zasebne obiske in spominske prireditve.

Sodeloval je pri izdaji več knjig pod skupnim naslovom Na zahodnih mejah in kot vnet filatelist pri izdajanju spominskih znamk, posvečenih obletnicam dogodkov iz NOB. Dolga leta je bil s svojimi tovariši gonilna sila pri vzdrževanju tradicije in negovanja spomina na NOB v Brdih. S številnimi soborci in simpatizerji se je redno udeleževal pomembnejših prireditev, vezanih na vojne dogodke v Brdih.

Sekcija BBO Brda Poletje 2015 / Briški časnik / 43

Dogodki

Ena žlahtna štorija odmeva v medijih

Lokacijo snemanja nadaljevanke tržijo tudi v turistične namene Brda so se junija veliko pojavljala v medijih. Zaradi Praznika češenj in drugih dogodkov, kajpada. Letos pa so oči javnosti še toliko bolj uprte v Brda, ker tu snemajo priljubljeno serijo Ena žlahtna štorija, ki je pravi magnet za turiste. V časopisu Dnevnik smo tako 12. junija lahko prebrali prispevek z naslovom »Ena žlahtna štorija: Prvi primer v Sloveniji, da se lokacije s snemanja nadaljevanke tržijo tudi v turistične namene« avtorja Iztoka Klemenčiča.

Ena žlahtna štorija je sicer romantična komedija, ki se dogaja v Grediču na Ceglem. Prva sezona s 45 deli, ki so jo trikrat tedensko predvajali na Planet TV, se je zaključila, nadaljevanje jeseni pa je menda že zagotovljeno. Avtorji načrtujejo celo pet sezon. »V ciljni skupini nad desetim letom starosti smo imeli najvišji delež gledalcev in presegli 23-odstotno gledanost,« je za Dnevnik povedal programski direktor na Planet TV Gorazd Slak.

Gre za enega izmed največjih slovenskih produkcijskih televizijskih projektov. Več kot 90 ljudi dela pri zgodbi o vdovcu Bertu, ki se ukvarja z ženino oporoko in svojimi štirimi hčerami ter njihovimi morebitnimi zeti in lokalnim župnikom. Uvodna špica slovenske nadaljevanke promovira teritorij Goriških brd s privlačnimi helikopterskimi posnetki pokrajine. Novinar Dnevnika Iztok Klemenčič ocenjuje, da se Brici sicer pritožujejo nad nepopolnostjo briškega narečja, da pa so serijo vzeli za svojo.

V omenjenem članku je bila izpostavljena podjetna iniciativa Planinskega društva Brda, ki je na nedavnem Prazniku češenj organiziralo tradicionalni pohod Od češnje do češnje – po poteh Ene žlahtne štorije. »Gre za prvi primer v Sloveniji, da se lokacije s snemanja nadaljevanke tržijo tudi v turistične namene, podobno kot v svetu služijo s turizmom z nadaljevankami, kot so Seks v mestu, Poletje 2015 / Briški časnik / 44

Igra prestolov, Da Vincijevi demoni …« je še zapisal Klemenčič. »K nam so hodili iz raznih agencij za razvoj in razni ljudje, da bi tržili Brda, vendar takšne reklame, kot jo imamo s Štorijo, še nismo imeli,« je za Dnevnik povedal Bojan Bužinel iz Planinskega društva Brda. V društvu so ocenili, da je bil obisk letos izjemen – več kot 950 pohodnikov, kar je vsaj za 100 več kot prejšnja leta. Tudi v TIC-u Brda pravijo, da je veliko zanimanja za lokacije snemanja nadaljevanke, in načrtujejo aktivnosti, da bi turistični obisk iz naslova Ene žlahtne štorije še povečali.

V Vinski kleti Goriška brda pa so spretno izvedli prodajno-promocijski projekt, vezan na priljubljeno serijo. S televizijsko hišo Planet TV so namreč zasnovali vino z imenom Štorija. V obtoku je že prvih 10 tisoč steklenic bele in rdeče štorije, mešanic vin, ki temeljita na tradicionalnih in značilnih briških vinskih sort.

Prav to vino so »krstili« na cilju letošnjega Kolesarskega maratona češenj, o čemer so obširno poročali v prispevku na Planet TV. Marjana Simčič Foto: Mare Vaupotič

Dogodki

20. obletnica vokalne skupine Vinika

Globoka predanost petju Organizatorji prireditve Brda in vino so letošnji program obogatili z dvema samostojnima razstavama briškega ustvarjalca Ivana Skubina. V Hiši Marica se je predstavil s stenskimi objekti, v Hotelu San Martin s slikami in skulpturami, na zunanjem stopnišču nedokončane hiše pa z zunanjo postavitvijo dvajsetih skulptur steklenic.

Na vprašanje, kako so uspele uskladiti družinsko in službeno življenje s petjem v vokalni skupini, so mi z nasmehom odvrnile: »Če imaš resnično veselje do petja, potem je mogoče to narediti.« Kako veliko ljubezen gojijo do petja, potrjuje tudi to, da so po rojstvih svojih otrok le nekaj mesecev zdržale stran od skupnih pevskih vaj. In ko sem jih opazovala in jim prisluhnila na zadnjih vajah pred jubilejnim koncertom, se nisem čudila, da je bilo tako. S svojimi glasovi resnično izžarevajo igrivost, mladostnost in globoko predanost petju.

Tako so 23. maja v gradu Dobrovo priredile poseben koncert, na katerem so poleg klasičnega repertoarja zapele tudi izbor skladb, ki so bile zapisane za skupino Vinika izpod peres Patricka Quaggiata, Davida Klodiča, Radovana Kokošarja in Ambroža Čopija, katerim namenjajo veliko zahvalnih besed. Enako pa so hvaležne številnim instrumentalistom, ki so njihove koncerte v teh dveh desetletjih še dodatno obogatili.

Ob tej priložnosti so izdale tudi posebno knjižico receptov. Vsaka pevka je predstavila svoj najboljši recept. Tako poleg ljubezni do petja gojijo tudi veliko ljubezen do gastronomije.

Obletnico so Viniki pomagali izpeljati Osnovna šola Dobrovo in Občina Brda ter 1, 2, 3 design, Soške elektrarne Nova Gorica, Trine – Turistične in zabaviščne storitve, Orodjarstvo Gregorič, Vinska klet Goriška brda, Cvetličarna Nataša, Mercator, d. d., Pekarna Brumat, Vinastvo Dušica Šibav, Vinarstvo kmetije Prinčič, Vina Kumar in Vinarstvo Jožko Mavrič.

Ne nazadnje so za uspehe najbolj zaslužne njihove družine. Tako sorodnikom kot znancem, ki so jih spremljali čez vso pot, namenjajo še posebej prisrčno zahvalo.

Na koncertu pa so se spomnile tudi preminule članice Biserke Prinčič, ki so ji namenile skladbo Ferija Lainščka Ladjica želja.

Erika Koncut Foto: Andrej Colja

V Novi Gorici je junija začela delovati psihološka svetovalnica Posvet, tu smo zate. Svetovalnica je namenjena posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. Deluje dvakrat na teden po tri ure, in sicer ob ponedeljkih od 10.30 do 13.30 in ob četrtkih od 17. do 20. ure. Svetovalne storitve so do aprila 2016 brezplačne.

Občani se lahko naročijo po telefonu 031 704 707 ali po elektronski pošti info@ posvet.org.

Več si lahko preberete na občinski spletni strani.

Poletje 2015 / Briški časnik / 45

Dogodki

Drnovk

Odprli učni pašnik za vse pasme psov s pašnim nagonom Za delo in sprostitev ovčarjev Goriška brda se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, saj bodo odslej znana tudi po učnem pašniku za vse pasme psov s pašnim nagonom, ki so ga odprli v Drnovku. Poleg podobnega učnega pašnika v Domžalah je briški edini tovrstni v Sloveniji.

Zadnji majski dan je bilo v Drnovku precej živahno. Pasji lajež se je razlegal po vasi in bližnji okolici, saj se je odprtja učnega pašnika udeležilo večje število lastnikov ovčarskih psov iz vse Slovenije in Italije, ki jih zanima ta pasja aktivnost. Prišli so predvsem lastniki škotskih, avstralskih in belih švicarskih ovčarjev ter psov pasme border collie.

Različne vloge psa so se od pradavnine oblikovale glede na človekove potrebe. Tako je pes postal varuh doma in imetja, zaščitnik pred zvermi ali pomočnik pri lovu in delu.

Danes je pri Mednarodni kinološki zvezi (FCI) registriranih približno 350 pasem psov, od katerih jih okoli 30 pripada pastirskim

Novost v Kožbani

Vaščani zgradili podporni zid Ko volja mnogim usiha, so posamezniki iz vasi Kožbana stopili skupaj ter zgradili kamnit podporni zid, sebi v ponos, drugim za zgled. Tudi občina je prispevala delež v obliki materiala in kopača.

Franko Trakonja Poletje 2015 / Briški časnik / 46

ali ovčarskim pasmam. Večina območij, kjer je bila tradicionalno prisotna ovčereja, je razvila svoje pastirske pse. Vse pasme pastirskih psov imajo podobne lastnosti, ki pa so pri posameznih pasmah tesno povezane z značilnostmi geografskih področij, od koder izvirajo.

Ovčarski psi so bili namenjeni predvsem zganjanju ovc z enega pašnika na drugega ali v ogrado. Prav za to si je psa pasme border collie omislila tudi Neža Bric iz Hruševlja. Fly ji že sedem let pomaga pri delu z ovcami, kmalu pa se mu bo pridružil nov pasji prijatelj, ki ga bo deloma razbremenil. Neža je učni pašnik zasnovala na podlagi dela s svojim psom in ga prilagodila tudi za druge zainteresirane lastnike ovčarskih psov.

Da se tovrstni psi, ki sicer imajo naravne zasnove za to, naučijo pravilno zganjati ovce, je potrebnih precej vaj in treningov. Nova pridobitev v Goriških brdih bo tako kot nalašč za lastnike ovčarskih psov, ki bodo psa potrebovali za delo z ovcami ali zgolj za zadovoljevanje nagonov psa in sprostitev. V Drnovku ima Nežina družina učni pašnik, razdeljen na dva dela, ter skupno 100 ovc. Večji ograjen pašnik je namenjen bolj izkušenim ovčarskim psom in njihovim vodnikom, manjši krog pa je na voljo za začetnike. Prav tega so na odprtju lahko preizkusili vsi tisti, ki jih omenjena aktivnost zanima. Alenka Gorjan je prisotnim prikazala delo z ovcami s psom začetnikom, Martina Bossi, pri kateri trenira Neža Bric, pa z izkušenim psom.

Kako uspešno ovčarski psi zganjajo ovce v ogrado, pa si je bilo moč ogledati na prijateljskem slovensko-italijanskem turnirju 5. julija v Neblem.

Ana Cukijati

Tema trimesečja: Praznik češenj

20. kolesarski maraton češenj

Tokrat rekordno število kolesarjev Dvajsetega kolesarskega maratona češenj se je v soboto, 6. junija, udeležilo 1268 kolesarjev. V Brda je tako v zadnjih dveh desetletjih prikolesarilo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Gre za projekt, ki soustvarja zgodbo o Brdih – o deželi vina in češenj ter lepih razgledov, ki postajajo tudi destinacija za zdrav in aktiven oddih.

Kolesarski maraton češenj je prireditev rekreativnega značaja, s startom v Ljubljani in ciljem na Dobrovem, na sedežu organizatorice Vinske kleti Goriška brda. Udeleženci so 108 km dolgo pot zmogli brez večjih težav, na podelitvi pa smo poleg najštevilčnejših klubov nagradili najstarejše udeležence ter najštevilčnejšo družino.

Dogodek pridobiva mednarodne razsežnosti, saj se ga med drugim udeležujejo celo kolesarji iz Belgije, ki jim je bil tokratni Kolesarski maraton češenj zadnja etapa 1420 km dolgega potovanja s startom v belgijskem mestu Meerle.

Občinstvo je bilo med podelitvijo navdušeno nad obiskom ekipe iz priljubljene serije Ena žlahtna štorija, ki jo snemajo v Brdih. Igralci in scenaristi so se dogodka udeležili tudi z namenom, da bi skupaj uspešneje promovirali linijo vin Štorija, ki je plod sodelovanja briške vinske kleti s produkcijsko hišo Planet TV. Posebne nagrade smo podelili vsem, ki so skozi vsa leta sodelovali pri tem uspešnem projektu, večjim kolesarskim klubom in posameznikom, ki so še posebej izstopali. To so bili najstarejši kolesar, najštevilčnejša družina in kolesar, ki se je udeležil vseh dvajsetih kolesarskih maratonov češenj.

S svojim obiskom nas je počastila tudi ekipa Ljubljanske opere in baleta, ki je v okviru podelitve poskrbela za nekaj odličnih glasbenih užitkov.

Nagrajeni kolesarski klubi po številu udeležencev: ŠRD OMEGA AIR

94

KD BRDA

60

DVIG

39

FRUCTAL

24

MAJDIČ SP

14

KLUB FOKUS KRANJ

13

ŠD FE IN FRI

12

TE-TOL

12

ŠD VIK NG

11

KUROSAO

10

JUPOL GOLD TEAM

10

GOSTILNA LABORE

10

V kleti je bilo živahno tudi v nedeljo, 7. junija, saj je bil pri nas poleg tradicionalnega Dneva odprtih kleti tudi start in cilj Pohoda od češnje do češnje, ki ga je organizator – PD Brda – zapeljal po točkah, kjer snemajo Eno žlahtno štorijo.

Neja Škrinjar Poletje 2015 / Briški časnik / 47

Tema trimesečja: Praznik češenj

Poletje 2015 / Briški časnik / 48

Tema trimesečja: Praznik češenj

BRIŠKA POROKA V SLIKI

Foto: Andrej Colja

Poletje 2015 / Briški časnik / 49

Tema trimesečja: Praznik češenj

4. dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi

Razigrano nogometno druženje Na letošnjem druženju, ki je potekalo 6. junija na nogometnem igrišču v Vipolžah, sta prevladovala sonce in pozitivna energija. Manjkalo ni niti sproščene igre uspešnih športnikov in drugih gostov, ki je vse obiskovalce napolnila z dobro voljo.

Dobrodelnega druženja, ki se vsako leto odvija pod vodstvom športnega novinarja Ervina Čurliča, se je tokrat udeležilo precejšnje število športnikov, novinarjev in drugih gostov. Sprva so se med seboj pomerili mladi nogometaši iz Renč in Brd, sledile so revijalne tekme. Te je z začetnim udarcem odprla v. d. direktorice Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Nataša Fikfak. Mreža se je večkrat zatresla ob igri slovenskih športnikov in športnic. Med temi sta bila tudi dobitnika olimpijskih kolajn, smučarski skakalec Peter Prevc in tekačica na smučeh Vesna Fabjan. Za žogo so se zapodile tudi briške vinarke, osebje oddelka za invalidno mladino bolnišnice v Stari Gori, novinarke ter učenke in učenci OŠ Dobrovo. Med temi sta bili tudi perspektivni teniški igralki Maja Makorič in Elena Plesničar ter državni prvak v balinanju Matjaž Zaletel.

Druženje so obiskali tudi drugi gostje, med temi briška olimpijka Lidija Benedetič in uspešna kotalkarica Lucija Mlinarič. Sodelovali so tudi nekdanji rekorder na 800 metrov Rafko Marinič, športni navdušenec pater Bogdan Knavs, alpska smučarka Ana Bucik ter slovenski teniški up Manca Pislak. Iz lokostrelskega kluba Gorica so poskrbeli, da so se udeleženci pomerili tudi v streljanju z loki. Pri tem sta jih vodila nekdanji svetovni prvak Dejan Sitar in Rok Bizjak.

Nazadnje so nekateri poskusili še s strelom zadeti velike steklenice za penine. V tem sta se pomerila tudi mladoporočenca Briške poroke Maximiliano Klebčar in Ana Clara Hostnik. Na druženju pa sta za dobro voljo s češnjami skrbeli še kraljici Martina Sirk in Teja Erzetič. Prireditev sta obiskali tudi kraljica vrtnic Matejka Katič ter modna oblikovalka in miss universe 2013 Sara Savnik.

Direktor novogoriške območne enote Zavarovalnice Triglav Ivica Vulič je predsedniku NK Brda Marjanu Simčiču predal defibrilator. Udeleženci so s prostovoljnimi prispevki na prireditvi uspeli zbrati skoraj 800 evrov. K temu je treba pripisati še dodatna donatorska in sponzorska sredstva, končni znesek pa bo v celoti namenjen nakupu opreme na oddelku za invalidno mladino v Stari Gori.

Na zaključku druženja, ki je bilo na dvorišču Gradu Dobrovo, sta vse prisotne pozdravila župan občine Brda Franc Mužič in predsednica Fundacije Vrabček upanja Darja Povšič Peršolja. Ob zahvalah vsem prisotnim športnikom in gostom sta Peter Prevc in Lucija Mlinarič prejela naziv ambasadorjev Fundacije Vrabček upanja.

Na druženju so kot donatorji sodelovali Petrol, Zavarovalnica Triglav – OE Nova Gorica, Vitanest, Klet Goriška brda, Vitrum, Okrepčevalnica Princeska Dobrovo, Automatic servis, d. o. o. – Poletje 2015 / Briški časnik / 50

PE Šempeter pri Gorici, Skat Izola ter Contall Nova Gorica. Vsi organizatorji (Fundacija Vrabček upanja, Občina Brda, NK Brda, ZTKMŠ Brda in Jabka, d. o. o.) so skupaj z Ervinom Čurličem ponovno ustvarili nepozabno razigrano druženje, ki bo marsikomu olajšalo in polepšalo prihodnje delovanje.

Andreja Benedetič

Tema trimesečja: Praznik češenj

Praznik češenj 2015

Dogodek, ki Brda povezuje s svetom Veliki briški praznik je tudi letos odmeval in predstavljal vrhunec številnih junijskih dogodkov v Brdih. 49. izvedba praznika je bila nadaljevanje lanskoletne na novo zastavljene podobe.

Napisi I love Praznik češenj so se pojavljali vsepovsod in celoten program je bil s posameznimi sodelujočimi ter gosti pogosto prisoten tako v različnih informativnih medijih, revijah kot tudi na socialnem omrežju. Poleg tega se je vsem pozitivnim napovedim, ki so našo domačo deželo opevale po dolgem in po čez, pridružila še izjemno simpatična »črjšnca«, maskota praznika. Ta se je prvič pojavila že na prireditvah pred glavnim vikendom praznovanja in celotni podobi dodala še prijetnejšo noto.

Športni vikend

V soboto, 6. junija, in nedeljo, 7. junija, so bila Brda zaznamovana z različnimi športnimi aktivnostmi, ki so odprle letošnje češnjevo praznovanje. Začelo se je z jubilejnim, 20. Maratonom češenj, ki v organizaciji Vinske kleti Goriška brda že kar tradicionalno poteka po 108 km dolgi progi od Ljubljane do Dobrovega. Skoraj 1300 kolesarjev se je pripeljalo k nam na vročo poletno junijsko soboto.

Sobotni popoldan je bil pester predvsem na nogometnem igrišču v Vipolžah, kjer je potekalo Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi. Že četrto leto zapored je športni novinar Ervin Čurlič skupaj z Nogometnim klubom Brda, Fundacijo Vrabček upanja, Občino Brda, ZTKMŠ Brda in podjetjem Jabka, d. o. o. izpeljal razgiban športni program. Glavni gost je bil, kot napovedano, Peter Prevc. Temu so se pridružili tudi drugi uspešni športniki, kot so Vesna Fabjan, Lucija Mlinarič, odbojkarska reprezentanca, novinarji in številni drugi visoki gostje. Po napetih, a nadvse prikupnih nogometnih tekmah in lokostrelskih izzivih so s prostovoljnimi prispevki v sklad za Oddelek za invalidno mladino v Stari Gori nabrali skoraj 800 evrov. Večerno dogajanje se je zaključilo s pogostitvijo gostov na grajskem dvorišču na Dobrovem. Nogometni navdušenci so si tu lahko ogledali finale Lige prvakov, kasneje pa so za prijetno druženje poskrbeli člani skupine San Di Ego z večernim koncertom.

Ves prvi vikend Praznika češenj so potekali Dnevi odprtih kleti v organizaciji Vinoteke Brda, ki so še dodatno razgibali pester izbor prireditev. 26 briških vinarjev je svoje kleti odprlo 6. in 7. junija. Briški ponudniki so do zadnjega napolnili prosta ležišča in po domačih cestah je mrgolelo turistov in drugih obiskovalcev. Na nedeljo je Planinsko društvo Brda izpeljalo 10.

Pohod od češnje do češnje, ki je tokrat potekal po poteh Ene žlahtne štorije. Mladi pa niso počivali niti med tednom. Že v četrtek so namreč na OŠ Dobrovo organizirali likovni natečaj za osnovnošolce z naslovom »Od češnje do …«.

Osrednja prireditev

Glavni del Praznika češenj se je začel na petek, 12. junija, s slavnostno sejo Občine Brda, ki je ob svojem prazniku podarila občinske nagrade in priznanja ter s tem počastila zaslužne in uspešne občane. Na ta dan je v organizaciji Združenja sadjarjev Brda v Vinski kleti Goriška brda potekalo češnjevo tekmovanje v različnih disciplinah.

(Nadaljevanje na 52. str.)

Poletje 2015 / Briški časnik / 51

Tema trimesečja: Praznik češenj

Praznik češenj 2015 (Nadaljevanje z 51. str.)

Na sončno soboto, 13. junija, se je dogajanje začelo sredi dneva in bilo povsem zaznamovano z Briško poroko in tangom. Na osrednjem prizorišču smo lahko pozdravili mimohod svatov, ki so svoje veliko praznovanje doživeli v Gradu Dobrovo. Poroka, pri kateri so sodelovali domači ustvarjalci, je zagotovo dobila poseben pečat z nastopom Marka Hatlaka in skupine FUNtango. Ti so se skupaj s plesalci iz plesne šole GOtango s koncertom predstavili tudi na odru pred občino in priredili izjemen koncert. Poleg nastopajočih ustvarjalcev Briške poroke so v Briškem borgu že na soboto rokave zavihali nekdanji tekmovalci znanega kuharskega resničnostnega šova. Polonca Bregantič in Damjan Božič sta za letošnji »Siti Bric menu« pripravila domače jedi v nekoliko posebni preobleki. Gostje so lahko pokusili polentino sestavljanko z mariniranimi bučkami, pršutom in vinsko omako, briško »cavato« ali »briški kebab« ter »češnjo v glažu«. Poleg Briškega borga so se na Dobrovem predstavili tudi briški sadjarji, ki so na stojnicah ponujali češnje. Teh letos ni manjkalo. Predstavili so se tudi Društvo briških oljkarjev, domači ustvarjalci in drugi. Za najmlajše je bilo poskrbljeno na igrišču OŠ Dobrovo, kjer so lahko uživali v otroškem zabaviščnem parku.

Sobotni popoldan so popestrile plesne skupine z najmlajšimi člani.

Dan se je zaključil s tradicionalnim večernim češnjevim koncertom. Letos so na Dobrovem nastopili Kingstoni, ki so priklicali veliko mlade populacije.

Nedeljsko dogajanje je bilo letos še posebej pestro in zanimivo.

Na glavnem odru se je zvrstilo zelo veliko število plesnih skupin, dodatna čar in zanimanje pa je s seboj pripeljal Vid Valič. Izpeljal je popoldanski program in ob poslušanju njegovih šal in anekdot je marsikdo pozabil na kislo vreme, ki je zaznamovalo nedeljski popoldan. Kljub slabemu vremenu obiskovalci niso zapustili glavnega prostora dogajanja. Dvakrat so se namreč na odru pojavili igralci iz Ene žlahtne štorije. Ibro, Marko, Bonifacij in Avguštin so skupaj z Vidom Valičem goste nasmejali do solz. Tudi letos seveda nista manjkali češnjeva pita velikanka in karavana starodobnih vozil.

Razglasili smo zmagovalce petkovega češnjevega tekmovanja. Za najboljšo in najokusnejšo češnjo je glavno nagrado osvojil Jordan Drnovšček za sorto francoska. Prav tako je Jordan Drnovšček osvojil glavno nagrado za najtežjo češnjo s sorto napoleonka. V sklopu nedeljskega dogajanja je potekalo tudi kronanje nove kraljice češenj. Ta naziv si je prislužila 20-letna Ana Bucik iz Kozane. Pred povorko je vse prisotne nagovoril župan Franc Mužič, ki sta se mu pridružili še delegacija iz pobratene občine Kotschach-Mauthen, ki je Brda obiskala skupaj s podžupanom Josefom Zoppothom, ter delegacija iz pobratene občine Matulji, ki jo je zastopala direktorica za turizem Marjana Kalcić. Vrhunec praznika je predstavljala povorka vozov, ki je ob kapljicah dežja bila še toliko bolj pisana in avtentična. 11 vaških skupnosti se je odlično pripravilo na letošnjo tematiko kulinarike. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Anita Manfreda, Egon Ivančič in Primož Forte (Avguštin iz Žlahtne štorije), je najvišje ocene prisodila dvema vozovoma, in sicer vozu iz Biljane (Otroške igre nekoč) ter vozu iz Kojskega (Balinanje pri Matjacu). Letos so se vsi vozovi obiskovalcem predstavili tudi po povorki. Bili so namreč razvrščeni na obračališču OŠ Dobrovo, kjer so si jih lahko obiskovalci še podrobneje ogledali. Po povorki so se na glavnem odru predstavile še nekatere plesne skupine, kasneje pa je večer zaključil Boštjan Konečnik. Če smo se lani pritoževali nad nevzdržno vročino, je letošnje deževno vzdušje prineslo povsem drugačne razmere. Vendar nikakor ni predstavljalo ovire za tako pester in zanimiv program, ki je potekal v sklopu nedeljskega praznovanja. Organizator (Jabka, d. o. o.) v sodelovanju z Občino Brda in ZTKMŠ Brda ter vsi sodelujoči, ki so skrbeli za posamezne projekte in vsebine, so namreč stremeli k najboljši izvedbi letošnjega predjubilejnega Praznika češenj. Praznika, ko praznujejo celotna Brda in skupaj z njimi še ves preostali svet. Praznika, ki bo naslednje leto abrahamovsko obarvan in zato še toliko bolj veličasten.

Do naslednjega leta na svidenje!

Poletje 2015 / Briški časnik / 52

Foto: Andrej Colja

Povorka vozov

POVORKA 2015 Twirling-mažoretni klub Brda Pihalni orkester Brda Kraljica češenj Kraljica rebule Živi grb Občine Brda Briške žene in dekleta VS Dobrovo – Domače dvorišče, živali in surovine VS Višnjevik – Mlin VS Vipolže – Sušilnica šalamov KS Medana – Ocvrt pršut in šalam VS Hum – Fulje VS Kozana – Vino in izum posode »semprepieno« VS Neblo – Štrudelj in drugo pecivo iz češenj VS Biljana-Zali Breg – Otroške igre nekoč VS Vrhovlje – Močnik VS Kojsko – Balinanje pri Matjacu VS Fojana – Žganjekuha (digestivo) Godba Gailtaler Trachtkapelle Mauthen *VS Cerovo – parton za Briško poroko

Andreja Benedetič

Tema trimesečja: Praznik češenj

Foto: Andrej Colja

VS Dobrovo

VS Medana

VS Višnjevik

VS Hum

VS Vipolže

VS Kozana Poletje 2015 / Briški časnik / 53

Tema trimesečja: Praznik češenj

Foto: Andrej Colja

VS Neblo

VS Kojsko

VS Biljana

Fojana

VS Vrhovlje pri Kojskem

Poletje 2015 / Briški časnik / 54

Tema trimesečja: Praznik češenj

Foto: Andrej Colja

Dan odprtih briških kleti

Vinoteka Brda nadaljuje tradicijo Zanimivo je potešiti radovednost in pokukati »pod krilo« vinarja – poiskati pajčevine v temni kleti, potrkati po sodih, odpreti pipico cisterne, pregledati vinarsko »mašinerijo« in se spoprijateljiti s trtami ter s trdo briško zemljo.

Praznik češenj

Dan odprtih kleti je promocijska aktivnost, ki že vrsto let poteka pod okriljem Vinoteke Brda, vanjo pa se lahko vključujejo tudi vinarji, ki niso družbeniki firme. Gostje z nakupom vstopnice prejmejo kozarec, s katerim v času dogodka lahko brez najave dostopajo v vse kleti, ki na dogodku sodelujejo. Najbolj oblegani so seveda vinarji, ki vrtijo odojka, pečejo lulčke, mešajo polento in vlečejo harmoniko. A pravim vinskim navdušencem je dovolj kozarec z vinom v eni roki, košček kruha z oljčnim oljem v drugi in neposredni stik z vinarjem.

Pri vsakem vinarju je mogoče pokusiti vrsto stekleničenih vin, prisluhniti njihovemu opisu, zgodbi, kako je nastalo, podrobnostim o delu v vinogradu in si vinograde tudi ogledati. Letos je sodelovalo 24 vinarjev in dve restavraciji, vsak od njih ponuja najmanj pet sort vina. Ob takem številu odprtih kleti navdušenje za vina ni dovolj, nujna je dobra vinska kondicija gostov.

Melita Peršolja

Pohod od češnje do češnje 2015

Praznik češenj

Po poteh Ene žlahtne štorije

Tako kot kolesarski maraton je tudi Pohod od češnje do češnje v Brda privabil množico pohodnikov.

Planinsko društvo Brda je pohod po briških gričih in dolinah pripravilo že enajstič.

Praznik češenj

Praznik češenj

Letošnji nas je popeljal po poteh priljubljene televizijske nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Pohoda se je kljub hudi vročini udeležilo rekordnih 950 pohodnikov iz vse Slovenije ter tudi iz sosednje Hrvaške. Začetek pohoda je bil pri Vinski kleti Brda. Pot nas je popeljala med vinogradi skozi vas Medana vse do vasi Ceglo na Gredič, glavno prizorišče televizijske serije. Tukaj so člani društva v sodelovanju z domačini pričakali pohodnike z osvežilnimi pijačami, domačimi sladicami in seveda sladkimi češnjami. Pot je nato vodila v dolino in se povzpela skozi vas Vipolže do drugega postanka pri obnovljeni Vili Vipolže, ki je bila zgrajena med renesanso in barokom. Okolico vile krasijo mogočne stoletne ciprese in hrasti. Naša pot se je nato vila med vinogradi, sadovnjaki in oljčniki do zaselka Fabrika v Kozani, kjer se je spustila v dolino. Pred nami je bil še zadnji del poti. Po dokaj strmem bregu smo se povzpeli v Biljano, prepoznavno po značilnem zvoniku oglejskega tipa ob cerkvi. Tukaj so bili posneti prizori iz nadaljevanke (pokopališče, cerkev, gostilna, trgovina). Pred »oštarijo« nas je čakala osvežitev s pijačo. Po krajšem postanku smo se spustili proti cilju – Vinski kleti. Utrujeni in prepoteni od neznosne vročine smo prišli na cilj. Najprej smo se malo ohladili in preoblekli. V prijetno ohlajeni dvorani nas je čakala »pašta« s kozarcem vina in seveda češnjami. Za popotnico so udeleženci prejeli še steklenico vina. Po prijetnem druženju in klepetu so v popoldanskih urah pohodniki zadovoljni in polni lepih vtisov zapuščali Brda z obljubo, da se znova vidimo prihodnjo pomlad.

Iva Šibav Poletje 2015 / Briški časnik / 55

Kultura

7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirél

Topel sprejem Bricev

Foto: Tomaž Semenič

En večer je bil v organizaciji Umetniške gimnazije Koper, ki je pripravila tudi slikarsko razstavo dijakov v avli gradu Dobrovo. V cerkvi v Medani se je predstavila domačinka iz Šlovrenca, saksofonistka, Žana Morel, sicer dijakinja koprske gimnazije.

Foto: Jernej Skrt

Foto: Mateja Pelikan

Glasbeni projekt Svirél je skozi čas prerasel logistične in prostorske zmožnosti prekrasnega štanjelskega gradu in se zato v letu 2015 razširil na Goriško in v Brda. Zgodba Svirél se v Goriških brdih prične z vizijo Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, v kateri je videl možnosti razvoja kulturnega turizma.

Za organizatorje je bila odločitev o selitvi tekmovanja na gradova Kromberk in Dobrovo več kot dobra, saj je število prijavljenih naraslo na visokih 660 tekmovalcev iz Slovenije in dvajset tujih držav. To ga uvršča med največja mednarodna tekmovanja srednje Evrope.

Tekmovanje in festival Svirél se je pričel 21. marca s harmonikami na gradu Kromberk. 27. marca je sledil grad Dobrovo, kjer je okrog 230 glasbenikov iz Slovenije in desetih tujih držav (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Italija, Hrvaška, Srbija, Kitajska, Južna Koreja in Mehika) nastopilo v disciplini za godala in brenkala. Bilo je okrog 150 solistov in 22 komornih skupin z nekje 80 člani.

Posebnost tekmovanja je mednarodna žirija v sestavi priznanih umetnikov, pedagogov, koncertantov. V celoti je na Sviréli nastopilo devetnajst žirantov. V Brdih jih je bilo v dveh etapah sedem: violinistka Nadežda Tokareva (Rusija/Slovenija), violončelist Hendrik Blumenroth (Nemčija), kontrabasista iz Slovenije Iztok Hrastnik in Janez Avšič, harfistka Nicoletta Sanzin (Italija) ter citrar Martin Mallaun iz Avstrije in kitarist kubanskega porekla Marco Tamayo. Druga posebnost tekmovanja je nagradni sklad osmih severnoprimorskih občin, ki znaša 8000 evrov (občine Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača).

Festival Svirél te občine obišče s koncerti, ki jih je bilo v letu 2015 enaindvajset, od tega kar devet v Občini Brda. Prvi

je bil 24. marca v Biljani, zadnji pa 9. aprila na Plešivem. Med 27. marcem in 2. aprilom je vsak večer en koncert obiskal en briški kraj. Koncerti so potekali v cerkvah v Biljani, Medani in na Kojskem, na posestvih Klinec v Medani in Ščurek na Plešivem, na gradu Dobrovo, v Hiši kulture Šmartno ter nenazadnje je s koncertom pokukal v cerkvico na Subidi. Izmed teh devetih koncertov je bilo pet komornih, dva orkestrska, en

Foto: Tomaž Semenič

Zgodba Mednarodnega glasbenega tekmovanja in festivala Svirél se je začela pred sedmimi leti na gradu Štanjel. Zamisel in realizacija nastaja pod umetniškim vodstvom Simona Perčiča, akademsko izobraženega pozavnista, priznanega dirigenta mladinskih in pihalnih orkestrov ter nekdanjega glasbenega pedagoga.

V sodelovanju z glasbenima šolama Pro Musica iz Dobrovega in iz Nove Gorice je potekal v cerkvi v Biljani koncert mladinskih orkestrov, ki sta jih vodila Clara Bensa in Aleksander Sluga. Predstavil se je tudi kitarski duo Potočnik, ki ga sestavljata bata Alen in Anej iz Medane.

Poletje 2015 / Briški časnik / 56

V Medani na domačiji Klinec je na jazz večeru nastopil odličen Jazz ansambel Glasbene šole Postojna, ki ga vodi tolkalec Mitja Tavčar. Publiko je dodatno razveselil še ansambel Kontrabant iz Prekmurja.

Kultura

Foto: Jernej Skrt

Foto: Jernej Skrt

7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirél

Svirél je svoj festival v Brdih zaključil 9. aprila na koncertu v kleti na domačiji Ščurek na Plešivem z nastopom žirantov tolkal in trobil.

Koncert je nastal v sodelovanju z nemškim veleposlaništvom.

Foto: Jernej Skrt

Foto: Tomaž Semenič

V Hiši kulture Šmartno je, ob velenjskem orkestru kitar, nastopil Mladinski pihalni orkester Brda in domačinka, pevka, Urška Kumar pod vodstvom Martina Skubina.

Foto: Semenič Tomaž

Na koncertih žirantov na gradu Dobrovo in v cerkvi v Subidi so nastopili ostali člani žirije, ki so pokazali odlični tehniko, poglobljeno razumevanje glasbe in mojstrsko obvladanje glasbil.

Tako so lahko poslušalci in udeleženci tekmovanja za spremembo ocenjevali profesionalne umetnike, ki pa so prikazali navdušujoče izvedbe. Številne so s svojimi nastopi navdahnili.

Poseben je bil koncert ob praznovanju 500-letnice oltarja v cerkvici Svetega Križa nad Kojskim. Tam so se predstavile dve komorni skupini flavt in dva godalna kvarteta s člani Glasbenega društva NOVA ter udeleženci Akademije NOVA. Za zaključek v velikem slogu je v počastitev tega izjemnega umetniškega bisera poskrbela mezzosopranistka iz Dobrovega Martina Kocina, ki je zapela ob spremljavi Godalnega kvarteta NOVA.

jazzovski ter en tekmovalni, tako imenovani, zaključni koncert finalistov. Na koncertih je bilo štirideset nastopajočih (devetnajst solistov s klavirjem, šestnajst komornih skupin in pet orkestrskih ansamblov). Predstavili so se glasbeniki različnih starosti in stopenj glasbenega znanja.

Zaključni koncert finalistov, ki je bil 2. aprila 2015 na gradu Dobrovo, je slavnostno nagovoril podžupan Občine Brda Žar-

ko Kodermac. Tekmovanje se je zaključilo z razglasitvijo zmagovalcev dveh solističnih disciplin za godala in brenkala ter komorne skupine s temi glasbili. Absolutna zmagovalca solo sta bila violončelist Sebastian Bertoncelj iz Domžal in harfistka Irene Pauletto iz Italije. Oba sta prejela denarno nagrado iz sklada občin v višini 600 evrov. V disciplini komorne glasbe pa je absolutno zmago osvojil klavirski trio Trikolon iz Avstrije in osvojil 1000 evrov.

Tekmovanje in festival solistov ter komornih skupin Svirél 2015 se je za konec preselil na grad Štanjel na Kras. Zaključil se je 12. aprila v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Italija) z zmagovalci pihal, trobil, tolkal in komornih skupin s temi glasbili.

Zagotovo pa je bil topel sprejem Bricev tisti, ki je organizatorje prijetno presenetil. Vse je potekalo kot da bi tekmovanje in festival Svirél že od nekdaj bila v Goriških brdih. Seveda pa velja pri tem omeniti krajevne skupnosti in župnije v Biljani, Medani in na Kojskem, domačijo Klinec v Medani in vinarstvo Ščurek na Plešivem, Hišo kulture Šmartno ter Občino in Zavod TKMŠ Brda za vso izkazano pomoč in podporo pri organizaciji Sviréli. Brez njih vse te zgodbe ne bi bilo.

Metka Sulič Ekipa Svirél Poletje 2015 / Briški časnik / 57

Tema trimesečja: Praznik češenj

Razstavi Ivana Skubina na prireditvi Brda in vino

»Dotakniti se ptice v sebi« Organizatorji prireditve Brda in vino so letošnji program obogatili z dvema samostojnima razstavama briškega ustvarjalca Ivana Skubina. V Hiši Marica se je predstavil s stenskimi objekti, v Hotelu San Martin s slikami in skulpturami, na zunanjem stopnišču nedokončane hiše pa z zunanjo postavitvijo dvajsetih skulptur steklenic.

Najprej so v Hiši Marica zadnji aprilski četrtek ob spremljavi mladih violinistk Lare Sirk in Eve Mavrič odprli razstavo stenskih glinenih plošč, nekakšnih pejsažev s slikarskim pridihom, na katerih prepoznamo tudi briško krajino. Posebne efekte na njih dosega avtor z glazurami, izdelanimi po lastni recepturi iz zemlje, pepela od trt in modre galice, ter z japonsko tehniko žganja gline, rakujem.

Naslednji večer je ljubitelje in poznavalce vabil k ogledu razstave v Hotel San Martin, kjer se je Skubin poleg kiparskih del predstavil tudi s slikami. Pred leti ga je namreč poklicalo tudi slikanje, predvsem abstraktno slikarstvo s svojo večplastno sporočilnostjo in neskončnimi možnostmi izražanja. Slikarsko je avtor videnje sebe in sveta odslikal v ciklusu, ki ga je poimenoval Čas pelje mimo. V njem se s samosvojo likovno govorico sprehaja skozi čas: stara kitajska lirika ga navduši, da v nekaj potezah

naslika pradavno sporočilo, spomin seže nazaj, ko je Brika vozila čriešnje v Krmin, skozi Prebodene spomine išče odgovore na temeljna vprašanja svojega bivanja. Kiparsko se izraža v avtorsko prepoznavnih figuralnih likih: v Babilonskem stolpu, simbolu človekovega hrepenenja, ki sega do neba, v Zračnih prebivališčih misli, v Prehodih, s katerimi nam pripravlja pot, ki vodi Domov.

In seveda v Pticah. »Prav ptica je Skubinova vodilna ideja. Je prispodoba svobode, poleta v višine, odlepljenosti od tal, snovi.

Tudi ustvarjalčeva roka poskuša. Dotakniti se ptice v sebi, ji dati krila, poleteti z njo,« je Mateja Mavrič na odprtju razstave predstavila avtorja z besedami likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn. »Vsa Skubinova dela, tako kiparska kot slikarska, so posredno ali neposredno povezana s človekom

in njegovim samozavedanjem, z njegovim iskanjem smisla. Tako nam daje v razmislek stvaritve, ki so tisto večno samospraševanje, žal v sodobni civilizacijski družbi utišano, preslišano ali porinjeno v podzavest, od koder pa še vedno pronica na površje in vsaj za trenutek vzdrami posameznika. Tih, miren in zamišljen se avtor, umetniški asket, sprehaja v svojem svetu. A tako zelo ustvarjalno prepričljivo in dovršeno, celo vizualno vznemirljivo! V bistvu pa je vse njegovo ustvarjanje najprej in predvsem duhovno.« Posebno vzdušje sta v hotelski dvorani ustvarila violončelist Aleksander Sluga in njegova petletna hčerka, violinistka Eleonora, tako Hiša Marica kot Hotel San Martin pa sta obiskovalce vabila na pokušnjo dobrot iz svoje bogate ponudbe.

Iva Sivec

Ob stoletnici začetka soške fronte

Sabotin – spominski kino na prostem Ob stoletnici začetka fronte na Soči so se v goriškem Kinoateljeju in Zavodu Kinokašča spoštljivo spomnili dneva, ki je tako usodno zasukal tok zgodovine. Na treh prizoriščih, na Sabotinu, v Gorici in v Volčah, so predstavili film Niso letele ptice avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, v katerem so ujeta pričevanja ljudi z Goriškega, ki se spominjajo svojega otroštva med prvo svetovno vojno. Film je nastal leta 1999 v produkciji Kinoateljeja in koprodukciji deželnega sedeža Rai. Otroško nedolžna pripoved je pretresljiv dokument časa in obenem sporočilo mladim o nesmiselnosti vseh vojn.

Poletje 2015 / Briški časnik / 58

Bilo je v nedeljo, 24. maja 1915. Zelo lepo jutro je bilo, ko se je duhovnik Alojzij Res spuščal iz Biljane proti Gorici. Naenkrat je na nebu zagledal veliko ptico, ki se je bleščala v jutranjem soncu. Vojna! Teta Juština iz Imenja se spominja, da ji je mama govorila: »To niso ptičke, niso ptičke to, kar leti po nebu.« Bila so prva letala. Nebo, ki je nekoč pripadalo le pticam in bogovom, je človek spremenil v zračni prostor (Iz filma Niso letele ptice).

24. maj 2015. »Sabotin je čaroben ob zahajajočem soncu.

Tudi pred sto leti je bila nedelja in Sabotin je bil čudovit, a lepota je nemočna, ne zmore zaustaviti vojne,« so besede soavtorice filma in pobudnice dogodka Nadje Velušček, s katerimi je uvedla večer spomina, ki je vabil k miru in sožitju. Vrh Sabotina se je prvič spremenil v kino na prostem in razpoloženje občinstva je dajalo slutiti, da tudi ne zadnjič in da lahko ta naravni amfiteater postane prostor marsikaterega kulturnega dogodka, ki sta mu navdih tako narava kot spoštljiv spomin.

Tema trimesečja: Praznik češenj

Koncert Noneta Brda

Pojem ti pesem, Kozana Topel sobotni večer 6. junija, dvorišče v objemu skrbno obnovljenih hiš hotela Dvor v Kozani in vrhunski glasbeni izvajalci. To je bil koncertni večer Noneta Brda z gostoma.

Kot je v uvodnem pozdravu povedal Zvezdan Prinčič, predsednik vaške skupnosti Kozana, v kateri so si zadali cilj, da ponovno obudijo vaške trge in ulice, je pobudo za dogodek dal domačin Jurij Reja, operni pevec, tenorist, ki je v svojem nagovoru spomnil, da so bili Kozanci trgovci in glasbeniki. Med drugim je pohvalil lepoto Kozane, ki se dopolnjuje iz leta v leto, ter potrdil, da bo kaj kmalu povsem upravičila oznako, ki ji jo Brici radi dodelimo – »piccolo London«.

Koncertni večer je začel in zaključil Nonet Brda pod umetniškim vodenjem Radovana Kokošarja, ki že skoraj tri desetletja ustvarja neponovljive pevske kreacije. Vmes pa sta s samospevi nastopila svetovno uveljavljena sopranistka Elvira Hasanagić in študent petja pri profesorju Juriju Reji, baritonist Janez Kunavar.

Janez Kunavar je predstavil skladbe nam znanega Rada Simonitija ter Hrabroslava Volariča. Ta je namreč nekaj trenutkov svoje ustvarjalne poti preživel prav v Kozani in v to vas tudi pripeljal ljubezen do zborovske glasbe ter občutek nacionalne pripadnosti.

Zagotovo je vrhunec večernega koncerta pričarala Elvira Hasanagić, sopranistka, ki je diplomirala in magistrirala v Münchnu na Visoki šoli za glasbo in gledališče ter na Bavarski gledališki akademiji Avgust Everding. Poleg številnih nagrad in pomembnih opernih vlog na uglednih evropskih odrih je njena ljubezen samospev. Jurij Reja jo je predstavil kot sopran, ki ga je na Ljubljanskem festivalu povsem prevzel zaradi točne in popolne izvedbe Simonitijevih pesmi. Sopranistka Hasanagić je to potrdila tudi v Kozani in skromno dvorišče spremenila v evropski oder, saj so se obiskovalci ob njeni izvedbi počutili še bolje, kot če bi sedeli v eni izmed znamenitih opernih hiš.

Tem so se med koncertom pridružili še turisti, ki so se lepo razvrščali po zunanjih stopniščih in balkonih hotela Dvor ter z zanimanjem povsem prevzeto sodelovali v čarovniji poletnega večera.

Na klavirju je solista spremljala Karine Gišjan Roškar, moderatorka večera je bila Irena Zuljan.

Po zaključenem repertoarju pa so nonetovci zapeli še Dve kozanski v priredbi Radovana Kokošarja.

Milena Beguš in Andreja Benedetič Foto: Andrej Colja

Ob stoletnici začetka soške fronte Filmski program je obogatil poznavalec zgodovinskega dogajanja na Sabotinu Mitja Močnik, v razmislek in opomin pa so bile prebrane besede avstrijske vojne dopisnice Alice Schalek, ki jih je leta 1916 o Sabotinu zapisala v svoji knjigi Posočje. Z vrha hriba je presunljivo zazvenel glas Sabine Vostner, pesnice in glasbenice, ki zadnja leta živi in ustvarja v Solkanu. Svojo pesem je posvetila beguncem, tako včerajšnjim kot današnjim, katerih število, kljub zgodovinskim lekcijam, še vedno narašča. Pronicljiv uvod v film je bila tudi projekcija kratkih videomisli, ki so jih učenci slovenskih šol v zamejstvu namenili svojim vrstnikom po svetu v želji po trajnem miru.

Avtoricama filma in tudi drugim zaslužnim sodelavcem so ob tej priložnosti podelili zahvalo briškega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Dogodka se je udeležilo veliko število ljudi z obeh strani nekdanje meje in večer se je zaključil v prijateljskem vzdušju ob prigrizku, ki ga je tematsko pripravil Dragi Lazovski. Dogodek je nastal v organizaciji Zavoda Kinokašča, društva Kolo in Kinoateljeja, k sodelovanju pa so pristopili tudi Društvo soška fronta, Fundacija Poti miru, OZVV Brda, Okrepčevalnica-muzej Sabotin in Planinska koča na Sabotinu. Omogočila ga je Občina Brda.

Na predvečer začetka soške fronte so filmski večer predstavili tudi v Gorici v okviru uveljavljenega festivala zgodovine èStoria. Številni obiskovalci so imeli priložnost slišati tudi zgodovinski razmislek raziskovalcev soške fronte dr. Petre Svoljšak in Lucia Fabija in znamenito pesem Gorizia, tu sei maledeta v interpretaciji goriške pevke Gabrielle Gabrielli.

Volče so film gostile v okviru prireditve Vas med frontama, posvečene stoletnici začetka prve svetovne vojne.

Film je v letošnjem šolskem letu postal tudi izhodišče vzgojno-izobraževalnega projekta Otroci otrokom, ki ga je s podporo dežele Furlanije - Julijske krajine izvedel Kinoatelje v sodelovanju s slovenskima večstopenjskima šolama v Špetru in Doberdobu, licejem Franceta Prešerna iz Trsta ter izobraževalnim polom Ivana Cankarja, Žige Zoisa in Jurija Vege iz Gorice. Rezultati projekta so kratke videomisli o miru, ki jih bodo v produkciji Kinoateljeja priložili k novemu dvd-ju z obnovljenim filmom Niso letele ptice.

Anja Medved Poletje 2015 / Briški časnik / 59

Občina

Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo

Zahvala za posluh slikarjem

Slikovitost in pestrost briških gričev že vrsto let motivira in navdihuje briške slikarje, tako vsak po svoje, s svojo barvo in potezami čopiča, prenese videno in doživeto v sliko. Posluh za barvno skladje, izbrani motivi in razpoloženje na sliki na ekstemporu in razstavah nosijo sporočilnost o ljubljeni domači zemlji. Poletna sezona prinese nova slikarska doživetja v naravi z druženjem v širši okolici, kjer

Grad Dobrovo

Odprtje razstave Ivana Roba

smo si našli prijatelje ustvarjalce – v Gorici, Renčah, Doberdobu.

Razstave so del našega vsakdana, ki jih z zanimanjem, radovednostjo in predanostjo dejavnosti postavljamo in obiskujemo.

Za nami je ekstempore ob dogodku Brda in vino. Ustvarjanju po šmartenskih ulicah se je pridružilo enajst slikarjev, ki smo praznovanju vnesli drobec barvitega. Organizatorjem se zahvaljujemo za podporo, prav tako Hiši kulture, ki je gostila našo razstavo. Tokrat smo na platna dodali modern nanos barv in nastala je zanimiva postavitev malo drugačnega Dabla. Ob plesnem ritmu plesne skupine Pupa, zaplaš! so bile slike še lepše in vino je hitreje steklo po grlih.

Dablovci nadaljujemo z delavnicami pod vodstvom dosedanjega mentorja akademskega slikarja Bojana Bense iz Kozane. Ta je imel odmevno razstavo v Ljubljani, ki je nismo mogli zamuditi, kot tudi ne razstave Majski salon v Ajdovščini, na kateri je razstavljal tudi naš član Ivan Skubin, za kar mu čestitamo.

Zelo smo veseli, da smo dobili v uporabo razstavni prostor v avli Gradu Dobrovo. Vinska klet Dobrovo nam je dobrosrčno in s posluhom za naš del kulturnega dogajanja v Brdih dala v uporabo prostor, ki nam veliko pomeni in za katerega se iskreno zahvaljujemo. Po tistem, ko smo dobili in izgubili prostor v arkadah gradu, smo ostali brez možnosti stalnih razstav. Sedaj pa vas vabimo, da večkrat obiščete našo razstavo, ki jo stalno spreminjamo in izpopolnjujemo.

Alda Grudina

Vrtčevski dan

Druženje otrok in staršev

Umetnost od otroštva do danes Goriški muzej je aprila na Gradu Dobrovo pripravil posebno pregledno razstavo risb, grafik in slik goriškega umetnika Ivana Roba. Odprtje je popestril krajši kulturni program. Po uvodnih besedah Herka Sakside in Klavdije Figelj, ki je razstavo tudi uredila, se je občinstvu predstavil še sam umetnik Ivan Rob. S svojim prisrčnim nastopom sta večer popestrila tudi nadobudna briška kitarista Alen in Anej Potočnik.

Umetnik, ki sebe definira kot samouka, je svoj slikarski talent pokazal že pri rosnih devetih, desetih letih. Svojo ljubezen do likovne umetnosti je gojil kot dijak na Umetnostnem inštitutu Maksa Fabianija v Gorici in nato še na likovni akademiji v Firencah. Kronološko je postavljena tudi razstava njegovih del. Obiskovalci si med drugim lahko ogledajo njegove prve poskuse likovnih upodobitev v otroštvu. Preko prehodov skozi različne tehnike, od enobarvnega slikanja s svinčnikom, tušem in akvareli pa vse do večbarvnih oljnatih pastelov, flomastrov, mešanih tehnik in oljnih platen, si obiskovalci lahko na dlani predstavljajo umetniško Robovo ustvarjanje.

Presunljive pa so njegove umetniške asketske upodobitve s svinčnikom z enostavnim belim ozadjem ter akvarelni portreti.

Petdesetletni umetniški opus Ivana Roba bo na ogled vse do 4. septembra.

Postavitev razstave in tisk kataloga njegovih del je omogočila Občina Brda.

Erika Koncut Poletje 2015 / Briški časnik / 60

Ob izteku šolskega leta smo 10. junija za vse otroke vrtca Dobrovo in Kojsko organizirali vrtčevski dan. Izpeljali smo ga na travnatem igrišču v Čelu. Po pozdravnem nagovoru pomočnice ravnateljice Mateje Čendak so potekale dejavnosti po postajah v obliki krožne vadbe. Sodelovali so otroci in starši, ki so bili razdeljeni v dve skupini. V ta namen so otroci dobili obesek v obliki rožice ali sončka. Sledili so druženje, pogostitev in igra otrok na igralih. Starši so izrazili zadovoljstvo in pohvalo glede izbire prostora, kjer je bil vrtčevski dan organiziran.

Alenka Prinčič Simčič

Občina

Mladi pianisti na Dobrovem

Klavirski večer približal svet resne glasbe Grad Dobrovo je 12. aprila gostil klavirski recital. Dvorana starega poslopja se je tistega popoldneva hitro polnila. Prišli niso le sorodniki nastopajočih, temveč tudi radovedneži in glasbeni navdušenci. Na sporedu so prevladovala dela romantične in postromantične izraznosti, med katerimi je izstopal opus vélikega Chopina. Predstavili so se štirje glasbeniki, dva pianista in dve pianistki.

Koncert je v sodelovanju z ZTKMŠ Brda organiziral glasbenik in študent kemije Rok Marinič Podbršček, hkrati pa je na njem kot prvi tudi nastopil. Najprej sta zazvenela Preludij in fuga v c-molu iz prvega zvezka Bachovega Dobro uglašenega klavirja. Izpostaviti velja še izvedbi Lisztove Poloneze in enega izmed Rahmaninovih Preludijev. Rok, sicer učenec goriške Glasbene matice, se lahko pohvali z dokaj razvito tehniko in z občutkom za glasbeno obliko.

Občutek za dramaturški lok premore tudi pianistka, ki je nastopila naslednja. Barbara Verhovnik je ponudila pronicljivo interpretacijo Chopinovega Scherza št. 2, opus 31. Izvedba Bachove Toccate BWV 914 je zaradi številnih rubatov zvenela malce preveč romantično. Ne glede na to je študentka prvega letnika ljubljanske Akademije za glasbo pokazala neverjetno poustvarjalno zrelost.

Učenka z videmskega konservatorija Ester Camilla Peric je najprej predstavila deli Liszta in Chopina, najbolj pa je navdušila z interpretacijo ruskega klavirskega velikana Aleksandra Skrjabina.

Sonata št. 2 iz opusa 19 je zvenela barvito in ekspresivno. Ester jo je suvereno vodila do ekstatičnega vrhunca, pri tem pa je v zadrego niso spravile niti goste teksture, iz katerih je z lahkoto izluščila spevne melodije. Jasno je začrtala tudi tradicionalno oblikovno zasnovo kompozicije.

Od leve proti desni Gregor Dešman, Ester Camilla Peric, Barbara Verhovnik in Rok Marinič Podbršček

Za spektakularen zaključek večera je poskrbel Gregor Dešman.

Sonata št. 8 iz opusa 84 Sergeja Prokofjeva, eno izmed del, ki jih je skladatelj napisal med drugo svetovno vojno, zahteva velik dinamični razpon izvajanja. Zavidljiva polurna dolžina skladbe od glasbenika terja izostren občutek za glasbeno dramatičnost, ki ga Dešman ima; zanj je med drugim prejel tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Posebno nepozaben je bil zadnji stavek ciklusa, Vivace.

Nastop se je končal šele, ko je padla tema. Poslušalci so se vsakemu od štirice interpretov zahvalili s toplim aplavzom. K dobremu vtisu je svoje prispevala tudi grajska dvorana, ki je za soliste in komorne zasedbe ravno prav akustična. Ponosni prijatelji in sorodniki so se po koncertu še nekoliko pomudili, malce so poklepetali in nato odšli proti domu.

Pričujoči recital je še eden v vrsti znakov, ki kažejo na izreden družbeni pomen kulturno-umetniških dogodkov. Prijetno se je tokrat združilo s koristnim in mladim interpretom ponudilo priložnost, da se izkažejo.

Lev Fišer, foto: Milena Begoš

Šmartno

Razstava ljubiteljske slikarke Mare Marinič Mara Marinčič se je rodila v Šmartnem in letos v rodni vasi razstavlja svoje slike. Slikati je začela v drugi polovici leta 2011, ko se je pridružila skupini likovnih ustvarjalk iz Renč in okolice. Čeprav od svojih mladih let v rokah ni več držala čopiča, se je slikanja lotila z veliko vnemo in odločnostjo, kar je videti tudi na njenih delih, ki so polna energije.

Najpogosteje slika motive iz narave, bodisi panoramske bodisi detajlne. Slikarka se včasih vrača k istemu ali podobnemu motivu, saj različni letni časi in različni deli dneva naredijo tudi isti motiv vsakič znova zanimiv.

Mara slika akril na platnu pod vodstvom akademske slikarke Jane Dolenc, ki je več o slikarskem delu zapisala ob odprtju njene prve samostojne slikarske razstave februarja v Hiši Marica.

Marine slike sedaj krasijo prostore Hotela San Martin v Šmartnem, kjer si lahko predstavitev mentorice tudi preberete.

Slike bodo na ogled do konca poletja.

Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bila vodja centra za obveščanje Severnoprimorske regije pri MORS, ki je namenjena širši javnosti za klice v sili. Poleg osnovne izobrazbe je zaključila

enoletni tečaj tuina masaže (tradicionalna kitajska masaža) in tako pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo kot maserka.

Po naročilu, poleg slik, piše tudi akrostihe v rimah za različne priložnosti. Lani se je včlanila v RIRDS (Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan).

Tu ustvarja v družbi mojstrov mizarstva, kamnoseštva in pirografije, ki poleg slikarstva v zadnjem času zavzema pretežni del njenih aktivnosti.

Vpisala se je na Univerzo za tretje življenjsko obdobje, v okviru katere se že drugo leto uči igrati kitaro, saj je glasba in vse povezano z njo (petje, ples) sestavni del njenega življenja.

Zadnje čase z devetčlansko vokalno-instrumentalno skupino »Sanje s kitaro« nastopa na različnih prireditvah v okviru njihovih programov, prav tako pa spremlja s kitaro tudi slikarke Društva za kulturo, turizem in razvoj – slikarske sekcije Renče.

Rada obdeluje vrt in je ponosna mama dveh hčera ter nona štiriletne vnukinje Taje.

Mara Marinič Poletje 2015 / Briški časnik / 61

Kultura

Novice iz Hiše kulture

Sodobna umetnost, knjige ter ženske v vojni Razstava The Next Od sredine aprila do konca maja je bila v galeriji na ogled skupinska razstava sodobne italijanske umetnosti in dizajna.

Predstavili so se Taha la Douri, Lorenzo & Fontani, Romeo, Paolo Forte ter DADO, pripadniki nove, »naslednje« generacije, ki bo krojila in navdahnila prihodnost umetnosti, kulture, človeških odnosov prav z uporabno brezčasnega komunikacijskega medija – umetnosti.

Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Sturiale Arts in The Italian Excellence – Art & Design.

Noč knjige v Hiši kulture S podporo Občine Brda in Hiše kulture je 23. aprila Mojca Stubelj Ars pripravila prvo Noč knjige v Brdih. Številni otroci

Zaključek projekta o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije

Kuhanje s pomočjo sonca

so premierno doživeli kratko lutkovno predstavo o poniju Luni.

Avtorica je zgodbo izdala v treh jezikih, izvodi so na prodaj v Hiši kulture.

1914: položaj žensk na predvečer vojne

Po petih letih je Goriška lokalna agencija GOLEA zaključila projekt Obnovljivi viri energije v primorskih občinah. Tako je bila v sredo, 3. junija, pred novogoriško mestno hišo zaključna prireditev projekta z naslovom Iz preteklosti v prihodnost.

V ta petletni projekt je bila vključena tudi Občina Brda in tako posredno tudi naša šola (energetska sanacija šole, izobraževanje učiteljev, krožek, tehniški dnevi).

Na prizorišču so primorske šole pokazale, kaj vse so ustvarjale na temo obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Naša šola je ob tej priložnosti izdelala sončno peč, ki je privabila veliko radovednih mimoidočih. Temperatura v pečici je dosegla 130 ºC, kar je vsekakor zadostovalo za pripravo pečenih hrenovk. Tako smo dokazali neverjetno energijo sonca, ki jo lahko zelo preprosto izrabimo tudi za kuho.

DM Poletje 2015 / Briški časnik / 62

Hiša Kulture se je pridružila inštitucijam, ki bodo skozi niz razstav osvetlile ženske skozi vsa vojna leta prve svetovne vojne.

Razstavo sta pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in ustanova Fundacija Poti miru v Posočju. Razdeljena je v več tematskih sklopov, od odzivov na sarajevski atentat prek dobrodelnosti, zakonodaje in morale, izobraževanja deklet, skrbi za ženske in otroke, smrtnosti in rodnosti do ženskih društev in ženskega časopisja, ki z letom 1914 povsem zamre. Predstavljene so tudi teme oskrbe z živili, usode begunk in bolniške strežnice, verjetno eden izmed najvidnejših poklicnih profilov, ki je tedaj stopil v ospredje.

V prvi svetovni vojni so se tudi v zaledju, ne le na bojišču, odvijale bitke. Boj za obstoj družin in s tem vsega naroda so vodile zlasti ženske. Za razliko od vojaške fronte je ta druga, domača fronta bila do nedavnega skoraj neznana. Zaradi potreb so ženske množično začele delati v poklicih, ki so bili prej rezervirani za moške, zato je ravno vojno dogajanje pripomoglo k ženski emancipaciji v povojnem obdobju. Zaradi velikega zanimanja bo razstava podaljšana do konca julija.

Tatjana Šundovski Bašin

Kultura

Pihalni orkester Brda

S filmčki do nepozabnega koncerta »Si prinesel škarje? Kaj pa motiko, koso, lopato, brento, zalivalnik in trte?« Ekipa mladih glasbenic in glasbenikov Pihalnega orkestra Brda je spet imela nekaj za bregom. In tokrat so v svoje hudomušne zamisli potegnili tudi nas, nekoliko manj mlade. Kaj če bi briška godba ob svojem letnem koncertu posnela tudi krajše filmčke, v katerih bi pokazali našim zvestim poslušalcem, kako nam je pri orkestru lepo in kaj nam svet glasbe pomeni? In že so se pisali prvi scenariji. Nekaj dni pred koncertom pa je dirigent podvomil v izvedbo samih filmčkov in je stavil, da nam do koncerta podvig ne bo uspel. Odločili smo se, da bomo stavo dobili na vsak način.

Nekega sobotnega jutra smo se dobili pred našim godbeniškim domom Osminka in tokrat jutranje vstajanje sploh ni bilo problem. Ker smo za temo našega letnega koncerta izbrali filmsko glasbo, so bili tudi vsi komadi, ki smo jih pridno vadili številne zimske večere, pesmi iz znanih filmov. Najbolj pa smo se vživeli v zgodbo Jamesa Bonda, zato smo tudi sami posneli briško verzijo, in to kar na parkirnem prostoru pred našim godbeniškim domom. Sledila sta mu še prizora iz filma I will follow him in Flash dance. Zadnji je nastajal kar v vinogradu, kjer je mladina pokazala, da ni od muh. Kmečka opravila so jim šla kar dobro od rok. Preživeli smo prečudovit dan, se neštetokrat nasmejali do solz ter še dodatno okrepili stkana prijateljstva.

19. aprila je nastopil večer koncerta in nestrpnost med muzikanti se je le še povečevala. Filmski večer smo obarvali s glasbo iz znanih filmov, kot so Gladiator, Na svoji zemlji in Indiana Jones, izseki iz omenjenih filmov pa so se predvajali na velikem platnu.

V dvorani je bilo čutiti vzdušje pravega kina. In nastopil je naš trenutek, prvič smo se namreč predstavili tudi kot pravi režiserji in igralci. Ljudje v dvorani so planili v smeh, verižna reakcija se je

prenesla tudi na oder. Prejeli smo številne pohvale, poželi bučne aplavze ter sprejeli številne namige, da bo treba koncert ponoviti.

Zadovoljni z odlično izvedbo, tako po glasbeni kot tudi tehnični plati, smo si veselo priznali, da je bil eden najboljših koncertov briške pleh muzike, pa tudi eden najbolj zahtevnih. Pri celotni zgodbi je seveda najbolj zaslužen naš dirigent Boštjan Vendramin, ki je izbral skladbe za koncert in nas preganjal, učil in bodril, da smo jih tudi zaigrali. V tem obdobju smo se ponovno zbližali, okrepili prijateljske vezi, se napolnili z novo energijo, voljo in željo po pisanju novih poglavij v debeli knjigi briškega godbeništva.

In kar je tudi zelo pomembno, dobili smo stavo!

V petek, 22. maja, so spet imeli glavno besedo naši najmlajši.

Na zaključnem nastopu učencev godbeniške šole so učenci posamezno zaigrali in tako pridno ogreli prstke pred prihajajočimi izpiti. Celoletno učenje, vztrajnost in nepopustljivost učiteljev in staršev so botrovali, da so se učenci izjemno izkazali pri preverjanju znanja na izpitu v glasbeni šoli v Ajdovščini in si tako prislužili brezskrbne počitnice. Na zaključnem nastopu je prisotne znova očaral tudi naš mladinski orkester pod dirigentsko paličico Martina Skubina.

Bralcem Briškega časnika želimo lepe, brezskrbne, predvsem pa tople poletne dni.

Lep godbeniški pozdrav do septembra!

Mateja Drnovšček, predsednica PO Brda Foto: Miran Polanc

Dan druženja in gibanja vseh generacij

Sosed sosedu sosed in prijatelj V soboto, 16. maja, smo izvedli pohod ob tradicionalni, osmi prireditvi Dan druženja in gibanja vseh generacij, ki jo organizirata Zdrava šola in Šport špas.

Nosilna tema letošnje prireditve je bilo Pohodništvo – medsosedski odnosi: sosed sosedu sosed – prijatelj.

Po deževnem petku smo se zbrali na šolskem igrišču in pogledovali v nebo, ali se bo prikazalo sonce. Zbralo se nas je nekaj manj kot 70 – dedkov, babic, mam, očetov, otrok, vnukov … Po začetnem evidentiranju smo se podali na pohod po briških gričih (borov gozdiček–medansko pokopališče–Medana–Breg–Biljana–Dobrovo). Vreme nam je bilo naklonjeno, kajti posijalo je sonce in malce je pihljalo, tako da vročine ni bilo.

Po prihodu na šolsko igrišče smo se najprej spočili, čakala sta nas pijača in sadje. Študentje zdravstvene šole so pohodnikom merili krvni tlak in sladkor v krvi, na stojnici na šolskem igrišču

pa je potekala štafeta oz. izmenjava semen in sadik ter zbiralna akcija plastičnih zamaškov.

Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili drugošolci, ter razglasitev najstarejšega in najmlajšega udeleženca in najštevilčnejše družine. S tem se je prireditev zaključila, sledilo je le še povabilo na deveto prireditev Dan druženja in gibanja vseh generacij, ki bo naslednje leto v maju.

LB Poletje 2015 / Briški časnik / 63

Kultura

Anej in Alan Potočnik – mlada kitarska upa iz Medane

Njun dom je kot glasbena šola Prvič sem jih v živo lahko poslušala na odprtju razstave umetniških del Ivana Roba na Gradu Dobrovo. Dva mila fanta, ki v trenutku, ko zabrenkata na kitari, popolnoma spremenita prostor, v katerem nastopata. Nikoli si ne bi mislila, kako lepo lahko kubanski pridih prevzame Grad Dobrovo.

Anej in Alan Potočnik zadnja štiri leta živita skupaj s starši tik pred strjenim naseljem Medane. Pred tem je družina živela dobro desetletje v Novi Gorici. Sicer pa so Brda obiskovali veliko tudi prej, saj so mnogo časa preživeli tudi pri babici na Dobrovem. Alan zaključuje drugi letnik dramsko-gledališke gimnazije, Anej pa sedmi razred osnovne šole.

Z igranjem kitare je Alan začel v četrtem razredu. Takrat je že prepeval v pevskem zboru, starša pa sta zaslutila, da ima poseben čut za glasbo, in sta mu predlagala, naj poskusi z igranjem kitare.

Tri leta kasneje se mu je na glasbeni poti pridružil tudi brat Anej. In če je Anej bolj energičen, ima Alan ogromno več tehničnega znanja in zato velikokrat pomaga mlajšemu bratu pri prebiranju notnih zapisov. Vsakodnevno namenita vadbi vsaj dve uri, konec tedna pa tudi več. »Ko vadita vsak v svoji sobi, je kot da bi se sprehodil po glasbeni šoli,« z nasmehom pove njuna mama. »Ko pa se naučijo skladbe do popolnosti, se Anej največkrat poslužuje kar hodnika za vadbo. Ker tam najbolj odmeva,« še dodaja.

Priznanja nabirata kot za stavo. Celo profesorje na tekmovanjih tako prevzameta, da so jima v preteklosti že podarili šolnino za poletno šolo ali se celo ponudili za mentorstvo. Svojo nadarjenost sta pokazala tudi na letošnjem festivalu Svirel, ki je gostoval tudi v občini Brda. Anej je dosegel častitljivih 94 točk in prejel srebrno priznanje, medtem ko je Alan festival zaključil z 88 točkami. Njuni uspehi so prišli tudi na uho župana, ki jima je na slavnostni seji občinskega sveta poklonil čestitke.

Alan je v letošnjem letu zaključil šolanje in konec maja pripravil poseben recital. Anej pa se je odločil, da se bo usmeril na konservatorij in se zato temeljito pripravlja na sprejemne izpite.

Gotovo sta za njihove uspehe zaslužna tudi starša, ki se morata popolnoma prilagoditi njuni glasbeni dejavnosti. Finančnemu zalogaju je treba prišteti tudi vse vožnje na vaje, tekmovanja in poletne šole. Rada pospremita svoja fanta tudi na tekmovanja. Uspehi teh dveh fantov pa vsekakor odtehtajo vsa odrekanja.

Erika Koncut, foto: Andrej Colja

Kozana

Predstavitev knjige Almire Marušič Na dan zmage, 9. maja, smo se v Kozani razveselili predstavitve dokumentarnega romana domačinke Almire Marušič. Privlačna knjiga, v kateri beremo o družini z briškimi koreninami, dragocenih spominih na otroštvo, mladostništvu ter se srečamo z zabavnimi in presunljivimi prigodami domačinov, obsega čas celega stoletja.

Večer, katerega dobrodošlico je odpel šarmanten Nonet Brda, je odprl predsednik vaške skupnosti Zvezdan Prinčič. V nagovoru je izrazil ponos zaradi edinstvenosti dogodka, saj je bila knjiga natisnjena pred komaj dvema dnevoma, v Kozani pa je njena prva predstavitev.

Almiro z Gmajne – »velika duša, polna ljubezni in dostikrat tudi nepotrebnih skrbi« (Zdravko Duša, spremna beseda) – je življenje iz Brd zaneslo v slovensko Istro že v zgodnjih mladih letih. Vso svojo službeno dejavnost je posvetila šoli, vzgoji in izobraževanju svojih prvošolcev, a njena največja ljubezen so dom, sinovi, družina. Polna hudomušne radovednosti si zapomni nešteto podrobnosti, biserčkov o dogodkih, ljudeh in naravi. »Almira Marušič se skozi ta dokumentarni roman izkazuje kot izjemno močna in enkratna osebnost, ki je znala enako samozavestno sprejeti tako tragične kot tudi vesele in svetle družinske in širše družbene, torej tudi politične in vojne dogodke, dogajanja, procese. Ob vsem tem pa je ostala ves čas kar se da močno deblo drevesa življenja« (Marjan Tomšič, urednik).

Voditeljica večera, kozanska slavistka Irena Zuljan, je knjigo Poletje 2015 / Briški časnik / 64

Predstavitev knjige Almire Marušič je popestril Rudi Bučar, večer je vodila Irena Zuljan (od leve: Rudi Bučar, Almira Marušič, Irena Zuljan)

predstavila kot knjigo o materah: »Avtorica se je oplajala ob svoji nikoli utrujeni in za vse odprti materi, sama postala mati in babika; bila pa je tudi druga mama – svojim prvošolcem. Knjiga je napisana z žensko subtilnostjo do vseh drobnih zgodb, ki sestavljajo mozaik našega življenja: zato je verodostojna, nežna, topla.

Zato jo je vredno brati.« Dogodek v polni dvorani Hotela Kozana sta omogočili Občina Brda in Vaška skupnost Kozana.

Melita Peršolja Foto: Martin A. Pregelj

Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Chardonnay Bagueri – svetovni šampion Vina Kleti Brda so ponovno dokazala, da sodijo v sam svetovni vrh. Chardonnay Bagueri 2011 je na mednarodnem ocenjevanju Vino Ljubljana 2015 postal svetovni šampion v kategoriji belih suhih vin in se tako ob bok postavil rdečemu vinu španskega porekla, ki je enak naziv pridobilo v kategoriji rdečih suhih vin. Nagrada na domačem tekmovanju je dodatno potrdila mednarodne uspehe. Chardonnay Bagueri je namreč dobitnik številnih odličij v Franciji, Srbiji, Hrvaški in Belgiji. V kleti bodo z nagradami še posebej podprli rastoč izvoz, ki že presega 40 odstotkov prihodkov od prodaje stekleničenega vina kleti.

Poleg chardonnayja Bagueri pa sta se na ocenjevanju Vino Ljubljana odlično odrezala tudi cabernet sauvignon Bagueri 2011, ki je dobil trofejo vinofed. Prejme jo vino z najenotnejšo oceno ocenjevalcev znotraj kategorije. Pikolit, prav tako letnika 2011,

pa si je prislužil naziv prvaka slovenskih vinorodnih okolišev.

Za slog vina ene najbolj prepoznavnih vinskih hiš v Sloveniji skrbi enolog Darinko Ribolica, ki je o nagrajenem chardonnayju povedal: »Chardonnay Bagueri 2011 je vino s šarmom: bogato, kompleksno in elegantno. Njegov stil kreiramo že v vinogradu – s pikolovskim izborom leg, sonaravno pridelavo in zelo nizkimi obremenitvami, kar nadgrajujemo še s skrbnim donegovanjem v kleti.« Blagovna znamka Bagueri je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk vrhunskega vina v Sloveniji. Vodja trženja Andrej Valentinčič velik potencial vidi tudi v izvozu: »S to linijo dosegamo izvrstne rezultate na Kitajskem, kamor izvažamo vina zelo zahtevnega super premium razreda. Nagrade bodo pomagale utirati pot na tem pomembnem in zahtevnem trgu, na katerem načrtujemo skoraj pol milijona evrov finančne realizacije.« Chardonnay je sicer ena najbolj razširjenih sort na svetu. Z njim je zasajenih več kot 140 tisoč hektarjev vinogradov.

Ker ima na svetovnem trgu veliko uveljavljenih tekmecev, so nagrade še toliko pomembnejša informacija za potencialne in obstoječe kupce na domačem in tujih trgih. Mednarodni strokovnjaki so mu poleg šampionskega naziva v Ljubljani namenili še zlato medaljo na ocenjevanjih Gast Split in Beo Wine Challange ter srebrno medaljo na prestižnih tekmovanjih Concours Mondial de Bruxelles in Chadronnay du Monde.

Nagrade, ki jih je prejel chardonnay Bagueri 2011: •V ino Ljubljana/International Wine Competition – Slovenija: šampion belih suhih vin •G ast International Wine competition – Hrvaška: zlata medalja •B eo Wine Challenge – Srbija: zlata medalja •C oncours Mondial de Bruxelles – Belgija: srebrna medalja •C hardonnay du Monde – Francija: srebrna medalja Neja Škrinjar

Vstopna točka VEM

Vse na enem mestu V okviru vstopne točke VEM v Regijski razvojni agenciji (RRA) severne Primorske, d. o. o., Nova Gorica nudimo konkretno, uporabno, predvsem pa profesionalno strokovno-svetovalno pomoč v postopku pred registracijo podjetja, administrativno pomoč v postopku same registracije samostojnega podjetnika ter svetovanje v kasnejših fazah poslovanja podjetnika.

Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica

Storitve vstopne točke vem: • informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij;

7903-g

• hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij; • poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike; • storitve podjetniškega svetovanja; • informacije že delujočim podjetjem.

Preko e-VEM vstopne točke so omogočeni tudi postopki vpisov v Sodni register za družbe z omejeno odgovornostjo.

Kje nas najdete?

Pisarna vstopne točke VEM se nahaja v prostorih RRA severne Primorske, d. o. o., Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica, v pritličju zgradbe Pokrajinskega arhiva. Vhod v poslovne prostore je nasproti restavracije Marco Polo.

Vabljeni v velikem številu.

Kontakt: Amelija Skomina Zorn, mobilna št.: 051 313 883, e-pošta: Amelija.Skomina@rra-sp. si mag. Bruno Mihelj, mobilna št.: 051 382 266, e-pošta: Bruno.Mihelj@rra-sp.si

Poletje 2015 / Briški časnik / 65

Gospodarstvo

Številne novosti v Vinski kleti Goriška brda

Naša vina so cenjena tudi čez lužo Na 72. letni konferenci zveze severnoameriških distributerjev vina in žganih pijač WSWA, ki je potekala v Orlandu v Združenih državah Amerike (ZDA) in se je je udeležilo rekordno število udeležencev, so bila vina Kleti Brda zelo dobro ocenjena.

V okviru konference so potekala tri ocenjevanja, na katerih so se naša vina odlično odrezala. Na slepo degustacijo smo letos poslali šest vzorcev vin, ki jih prodajamo na ameriškem trgu in med njimi je bilo kar pet nagrajenih. Prejeli smo eno dvojno zlato priznanje in šampiona vseh kategorij. Vino številka ena letošnjega ocenjevanja WSWA je postala rdeča zvrst merlota, cabernet sauvignona in caberneta franca Colliano red. Z zlatom je bil nagrajen tudi Bagueri chardonnay 2009, s srebrom pa rebula, sauvignonasse in bela zvrst prav tako iz linije Colliano, ki jo Klet Brda prideluje samo za gostinski sektor v ZDA. Zveza WSWA je bila ustanovljena leta 1943 in združuje 362 podjetij članic iz 50 držav ZDA in okrožja Columbia. Člani zveze prodajajo na ameriškem tržišču več kot 80 odstotkov vsega vina in žganih pijač.

Rezultati ocenjevanja v okviru WSWA Orlando 2015: • Colliano red – dvojna zlata in najboljše vino vseh kategorij: No 1 WSWA 2015, • Bagueri chardonnay 2009 – zlata medalja, • Colliano ribolla gialla – srebrna medalja, • Colliano sauvignonasse – srebrna medalja, • Colliano couvee white – srebrna medalja.

V cvetočem maju na police prihaja peneči muškat Enologi in tržniki v Kleti Brda smo ponovno staknili glave in zasnovali penino, ki bo zadovoljila vse ljubitelje muškata in sladkih vin. Poleg že dolgo uveljavljene suhe peneče rebule bo sedaj paleta vina Kleti Brda zajemala še peneči muškat, ki ga zaznamujeta nižja alkoholna stopnja in izrazita muškatna aroma.

Skrivnost je v pravem ravnovesju med sladkostjo in svežino intenzivnega okusa ob nižji alkoholni stopnji 9 odstotkov. To smo dosegli s posebno tehniko pridelave, ki ohranja izvorno aromo rumenega muškata.

Nežni in živahni mehurčki so v ustih tako prijetni, da se jih stežka naveličamo.

Grozdje rumenega muškata, pridelanega v Brdih, potržemo v času optimalne Poletje 2015 / Briški časnik / 66

zrelosti, nato ga nežno stisnemo v mošt in ga ohladimo na nizko temperaturo ter tako preprečimo fermentacijo. Penino po metodi Charmat pripravimo neposredno iz grozdnega mošta in s tem ohranimo izjemno dišečo sadno aromatiko ter želeno nižjo alkoholno stopnjo, ki je prijetna kot posladek po večerji in lepo spremlja popoldneve ob koncu tedna ter večere v dobri družbi, najrazličnejše sadne slaščice in pomladno sadje. Še posebej se poda k jagodam in trendovskim vaniljevim kolačkom »cupcakes«.

Zasnovali smo vino Štorija Vino Štorija je skupen projekt Vinske kleti Goriška brda in televizijske hiše Planet TV. Romantično-komična serija Ena žlahtna štorija je preplet zgodb in usod ljudi, pri katerih zaradi dogodkov na njihovi življenjski poti na plano privrejo vsa slovenska čustva. Zgodba se odvija na posestvu Gredič v Brdih, med člani zasedbe pa je kar vrsta znanih slovenskih igralcev.

Pri snovanju podobe vina Štorija smo izhajali iz logotipa serije (neposredna povezava z znakom, ki se uporablja v seriji), posebej pa smo na prednji etiketi izpostavili tudi poreklo Goriška brda, saj je sam produkt, podobno kot nanizanka, ki je umeščena v Goriška brda, močno vezan na to področje.

V prvi fazi smo zasnovali dve zvrsti znotraj linije Štorija – Štorija belo in Štorija rdeče. Temeljita na tradicionalnih in značilnih briških vinskih sortah – rebuli pri beli zvrsti in merlotu pri rdeči zvrsti. Gre za kakovostno vino svežega sloga, sadno dišečega in mineralnega okusa, ki ga zaznamuje značilen briški karakter.

Ker gre za dve zvrsti, je paleta za spajanje tega vina z najrazličnejšimi sodobnimi jedmi zelo široka. Štorija belo se še posebej dobro prilega zelenjavnim jedem, mineštram, rižotam, testeninam, ribam in belemu mesu, medtem ko je Štorija rdeče odlična spremljava jedem z žara in najrazličnejšim mesnim jedem. Zaradi svoje nezahtevne narave pa sta vini Štorija belo in Štorija rdeče odlični izbiri tudi samostojno, kot vino na kozarec.

Neja Škrinjar

Gospodarstvo

Nočnjak 2015

Številne kolajne za briško oljčno olje Letošnje 17. Mednarodno srečanje oljkarjev in oljarjev Nočnjak 2015 je potekalo med 26. in 29. marcem v Trogirju.

Poleg Hrvatov so sodelovali pridelovalci iz Italije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije in Slovenije. Na ocenjevanju oljčnega olja so naši oljkarji ponovili uspehe prejšnjih let in bili znova

nagrajeni. Zlato kolajno za ekstra deviško oljčno olje mešanih sort oljk (blend) so prejeli Marjan Jericijo, Kmetija Prinčič in Kmetija Bučinel. V kategoriji sortnih olj je Marjan Jericijo prejel zlato za leccione, Kmetija Drnovšček – Kovačevi pa zlato za belico. Silvana Mišigoj je prejela srebrno kolajno za olje mešanih sort oljk (blend), Jadran Jakončič pa je za olje briške črnice prejel bronasto kolajno.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Tatjana Šundovski Bašin

Klet Bjana z laskavim naslovom regionalnega šampiona

Četrt stoletja dolga pot do uspeha Klet Bjana Mirana Sirka je zbirki svojih odličij letošnjo pomlad dodala še eno, najodličnejše. Na največjem in najvplivnejšem svetovnem tekmovanju vin (World Wine Awards Decanter), na katerem najboljši vinski strokovnjaki vsako leto ocenijo preko 15 tisoč vin z vsega sveta, je za penino brut rosé prejela zlato medaljo in naslov regionalnega šampiona (regija srednja Evropa, v kateri tekmujejo slovenska vina). Svečana podelitev nagrad je bila sredi junija v Londonu, kot nagrajenca pa so Mirana predstavili tudi v prestižni reviji Decanter.

Poleg naslova regionalnega šampiona je klet Bjana prejela še eno zlato medaljo za penino cuvee prestige 2010 in srebrno medaljo za penino brut. Vsa njihova vina so bila ocenjevana v cenovni kategoriji nad 15 funtov za steklenico. Gre za doslej največji mednarodni uspeh slovenskih penin nasploh. Četrt stoletja je dolga Miranova pot do uspeha. Nagnjenje do zemlje ima zapisano v genih, saj sta bila njegova prednika (Franc in Karel Obljubek) največja posestnika v Brdih. Po končanem študiju je prvi v Brdih začel s proizvodnjo penečih vin po klasični metodi in zapečatil prvih 500 steklenic. Bil je pionir, ki je oral ledino in v Sloveniji utrl pot suhim peninam.

Smelo se je Miran lotil prenove vile Dorišče in osemsto let stare kleti, najstarejše daleč naokoli, ji dodal novo in se leta 2007 z družino stalno naselil v Biljani. Takrat je vinogradništvo postalo njegov edini poklic. Nova klet mu je omogočila povečanje proizvodnje, in čeprav je v kleti prostora za 180 tisoč steklenic, njegov cilj ni toliko povečanje proizvodnje kot podaljšanje dobe zorenja na kvasovkah, kar pomeni še en korak k dvigu kakovosti. Čeprav na splošno Brda niso primerna za proizvodnjo penečega vina zaradi toplega,

Klet Bjana je bila zgrajena še preden se je slišala slovenska beseda na teh gričih

sončnega podnebja, se je Miran odločil za proizvodnjo penin. »Če je na rezultat treba dolgo čakati, je to velik izziv. Bil sem ambiciozen in predvsem prepričan, da se iz briške zemlje da narediti nekaj dobrega. To je moje osnovno vodilo poleg spoštljivega odnosa do narave in naravnega procesa pridelave vina,« pravi o svoji odločitvi.

Vina Bjana dolgo zorijo v kleti, preden jih dajo na trg. Pred tehnologijo dajejo prednost razumevanju narave in naravnih procesov, ki potekajo v vinu, in tako omogočijo, da slednje po naravni poti doseže vrhunsko kakovost. Trenutno proizvajajo štiri suhe vrste penečega vina: brut, brut rose, brut zero in cuvee prestige brut. Za ta vina uporabljajo grozdje sort chardonnay, modri pinot in avtohtono rebulo, ki daje vsem vinom eleganco, svežino in mineralnost.

In nemara se vsa Miranova filozofija odraža tudi v njegovem zmagovalnem vinu brut rose, da je v Londonu prepričalo stroge ocenjevalce in vrhunske poznavalce vin z vsega sveta.

Iva Sivec Foto: arhiv MS Poletje 2015 / Briški časnik / 67

Gospodarstvo

Dobrovo

Deželna banka Slovenije bo jeseni odprla poslovalnico Nova bančna pridobitev Goriška brda bodo jeseni bogatejša za poslovalnico Deželne banke Slovenije. Na Dobrovo prihaja banka z večdesetletno tradicijo, ki je naslednica nekdanjih Hranilno-kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke. Slovenska banka v večinski lasti zadružnega sistema ima 85 poslovalnic po vsej Sloveniji – na področju Primorske sedaj 13 (v Idriji, Tolminu, Novi Gorici, Kopru, Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici, Pivki, Dutovljah, Komnu, Kozini, Cerknem in Kobaridu).

Tomaž Slokar, direktor PE Primorska pri Deželni banki Slovenije

»Poslovalnico bomo odprli v prostorih zadružne trgovine na Dobrovem. V Brdih imamo že precej zvestih strank, ki pa so se do nas vozile v najbližjo poslovalnico v Novi Gorici. Sedaj jim bomo bliže in prepričani smo, da bomo z ugodno ponudbo pritegnili še številne nove,« nam je zaupal Tomaž Slokar, direktor PE Primorska pri Deželni banki Slovenije. Deželna banka Slovenije je namreč med najcenejšimi bankami v Sloveniji – to potrjujejo analize medijev in

posameznih institucij, tudi nedavna, ki jo je izvedla Banka Slovenije in v kateri se je Deželna banka Slovenije ponovno zavihtela med najcenejše banke za prebivalstvo in podjetja. »Smo univerzalna banka s široko ponudbo in pokrivamo vse segmente.

Tradicionalno pa dajemo velik poudarek kmetijstvu in podeželju. Tako na primer kmetovalcem ponujamo prilagojene produkte, ki jih druge banke nimajo. Kmetijski segment dobro poznamo in ga lahko zato tudi kakovostno servisiramo. Podpreti pa želimo tudi gostince in hotelirje v Brdih.

Pomembno nam je, da stranke spremljamo od začetnega svetovanja in finančnega načrta do zaključka investicije. Prepričani smo, da se samo takšen način dela izraža v zadovoljnih strankah – in to je naš cilj,« še doda Slokar.

V novi poslovalnici bodo zaposlili dve delavki.

Deželna banka Slovenije

Predavanje o bakterijskem ožigu oljk

Zdravila ni, potrebna je preventiva Društvo oljkarjev Brda je 28. maja v Hiši kulture v Šmartnem organiziralo predavanje mag. Gabrijela Seljaka o nevarni bolezni, ki predstavlja izredno grožnjo za oljkarstvo.

Bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča bakterijski ožig oljk, je trenutno eden najnevarnejših rastlinskih škodljivcev, s katerim se sooča Evropska unija (EU).

Obsežen izbruh bakterije so na območju EU prvič odkrili jeseni 2013 v pokrajini Lecce na jugu Italije. Trenutno je bolezen omejena na deželo Apulijo, se pa nezadržno širi.

Naravni prenašalec je navadna slinarica.

Trenutno je okuženih 30 tisoč hektarjev oljčnikov.

Obstaja nevarnost, da jo prinesemo z okuženimi sadikami oljk in okuženimi sadikami okrasnih rastlin, predvsem oleandrov.

Prav z oleandri je bila bolezen najverjetneje prinesena iz Srednje Amerike v Evropo. Okužena rastlina se suši od znotraj navzven zaradi zamašitve prevodnega tkiva v lesenem delu debla, ki začne odmirati. Odmiranje se začne na robu krošnje in gre navznoter, na koncu drevo propade.

Zdravila zoper bakterijo ni, na prvem mestu je preventiva.

Treba je preprečiti vnos okuženih dreves ter v primeru, da se Poletje 2015 / Briški časnik / 68

bolezen pojavi, uničiti okužene rastline. Mag. Seljak priporoča skrajno previdnost pri nabavi sadilnega materiala v tujini, nabavlja naj se ga le pri preverjenih ponudnikih. Ravno tako odsvetuje prinašanje sadik okrasnih rastlin kot spominkov s počitnic.

Odgovornost sloni na nas, da naši oljčniki ostanejo zdravi.

Tatjana Šundovski Bašin

Briško oljčno olje na Expu v Milanu

Uspešna degustacija slovenskih oljčnih olj Sredi maja smo se odzvali povabilu Inštituta za oljkarstvo in se skupaj s pridelovalci iz slovenske Istre udeležili predstavitve slovenskega oljčnega olja na mednarodnem sejmu Expo v Milanu v Italiji.

Briško olje je bilo zastopano z dvema pridelovalcema, Kmetijo Drnovšček – Kovačevimi in Jadranom Jakončičem, ki se je predstavitve tudi osebno udeležil. Vodja nacionalnega panela Milena Bučar Miklavčič je za strokovno javnost ter predstavnike posameznih sodelujočih držav pripravila vodeno degustacijo slovenskih oljčnih olj. Briško olje je bilo ves dan na voljo obiskovalcem paviljona, še posebej obiskani in uspešni sta bili predstavitev in degustacija pred paviljonom.

Tatjana Šundovski Bašin

Kmetijstvo

Plodova vinska mušica Drosophila suzukii Matsumura

Hud škodljivec v pridelavi jagodičastega sadja Plodova vinska mušica Drosophila suzukii (Matsumura, 1931) je tujerodna vrsta z visokim razmnoževalnim potencialom in širokim naborom gostiteljev, kar jo uvršča med najbolj invazivne in gospodarsko pomembne škodljivce, ki so bili v zadnjem času vneseni v Evropo. Izvira iz vzhodne Azije, prvič pa je bila najdena na češnjah na Japonskem leta 1916. V Evropi je prisotna od leta 2008, najprej so jo opazili v severni Italiji, istega leta tudi v Španiji. Sedaj je razširjena skoraj po vsej srednji in zahodni Evropi, širi pa se tudi v Severni in Srednji ter Južni Ameriki. V Slovenji je bila prvič ugotovljena leta 2010, na več lokacijah na Primorskem. Danes je razširjena po vsej državi, v zadnjih dveh letih pa povzroča tudi pomembno gospodarsko škodo.

Značilnosti

Plodova vinska mušica spada v družino vinskih mušic oziroma drozofil (Drosophilidae), za katere je značilno, da jih privablja vonj sadežev in tekočin, v katerih poteka proces fermentacije. Večinoma se pojavljajo konec poletja in jeseni, ko zori grozdje in sadje ter vre mošt. Jajčeca odlagajo v poškodovane, gnijoče plodove. Večino vrst iz družine drozofil ne uvrščamo med gospodarsko pomembne škodljivce, izjema so le nekatere, ki so prenašalke patogenov, kot je npr. Drosophila melanogaster, ki prenaša Botritis na grozdju. Plodova vinska mušica je v tem pogledu posebnost, saj je njen pojav vezan na pomlad in zgodnje poletje, ko začne zoreti prvo sadje. Napada zdrave, nepoškodovane plodove tik pred obiranjem.

Posebno oblikovana leglica ji omogoča, da zareže v povrhnjico in odloži jajčeca v zoreči plod. Ličinke se prehranjujejo in razvijajo znotraj plodov ter povzročajo črvivost.

Gostiteljske rastline

Napada številne gojene in divje rastline z mehkimi plodovi. Njeni najboljši gostitelji oziroma sadne vrste, kjer je do sedaj opažena največja škoda, so: češnje, jagode, ameriške borovnice, breskve in nektarine.

Napada lahko tudi marelice, višnje, slive, maline, robidnice, fige in grozdje ter številne samonikle vrste, kot so divje borovnice, maline, črni bezeg, plodove kranjske kozje češnje in brogovite.

Opis in razvojni krog

Poškodovani plodovi češenj, z vidnim mestom vboda D. suzukii

Škoda na pridelku Da gre za enega najhujših škodljivcev v pridelavi jagodičastega sadja, smo spoznali že leta 2013, ko je v manjšem nasadu ameriških borovnic v okolici Kobarida D. suzukii uničila polovico pridelka. V letu 2014 smo zabeležili močan napad in črvivost srednjepoznih in poznih sort češenj v Goriških brdih in spodnji Vipavski dolini. Škoda je bila ugotovljena tudi na marelicah v Goriških brdih in jagodah, gojenih v odprtih rastlinjakih v dolini Dragonje.

Največja škoda zaradi napada plodove vinske mušice pa je nastala sredi julija 2014 na zorečih breskvah in nektarinah na območju spodnje Vipavske doline. Poleg črvivosti je bilo v nasadih prisotno močno gnitje plodov zaradi sadnih monilij (Monilinia spp.).

Izpad pridelka breskev in nektarin na tem območju je presegal 50 odstotkov.

Ličinka plodove vinske mušice

Srpasta leglica z zobci na zadku

Drosophila suzukii je po velikosti in zunanjih značilnostih tipičen predstavnik vinskih mušic. V dolžino meri 2 do 3 mm, telo je rumenorjave barve, oči so velike in izbočene ter kot pri drugih vinskih mušicah značilno oranžnordeče barve. Samice, brez natančne laboratorijske preiskave genitalij, ni nemogoče ločiti od drugih drozofil. Njena posebnost je sabljasto oblikovana leglica, ki je po robu obdana z izrastki v obliki zobcev. Z njo zareže v povrhnjico zorečih plodov in vanje odloži jajčeca (slika 2). Samce prepoznamo po značilni črni pegi na konici prozornih kril, ki je opazna že s prostim očesom (slika 3). Ličinke so svetlo belkaste barve, velikosti 3–4 mm, so brez glave in nog. Na zadku imajo opazna dva cevasta izrastka, ki predstavljata dihalnice. Buba je sodčkaste oblike in velikosti 3 mm. Najprej je svetlo rjava, nato postane rdečerjava.

Plodova vinska mušica ima zelo kratek razvojni krog. Za razvoj od jajčeca do odrasle muhe v povprečju potrebuje 14 dni, v zelo ugodnih razmerah pa le 8 dni. Število rodov je odvisno od klimatskih dejavnikov ter razpoložljivosti gostiteljskih rastlin z zorečimi plodovi. V naših klimatskih razmerah lahko razvije v eni sezoni do 10 rodov. Prezimi kot odrasla muha, spomladi pa postane aktivna pri temperaturah nad 10 °C.

Preventivni in higienski ukrepi

Za uspešno obvladovanje je nujno spremljanje populacije škodljivca in ugotavljanje napadenosti plodov. S spremljanjem Samec D. suzukii z značilno samico D. suzukii

(Nadaljevanje na 70. str.)

Poletje 2015 / Briški časnik / 69

Kmetijstvo

Plodova vinska mušica Drosophila suzukii Matsumura (Nadaljevanje z 69. str.)

odraslih mušic začnemo v začetku maja oziroma preden začnejo zoreti prve gostiteljske sadne vrste. V ta namen uporabljamo lovilne pasti s prehransko vabo. Lovilno past izdelamo iz pollitrske prozorne plastenke, ki ji v zgornji polovici navrtamo večje število luknjic premera 4–6 mm (ne večjih od 6 mm, da preprečimo dostop večjim žuželkam). V plastenko nalijemo približno 1 dl mešanice jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3 proti 1 z dodatkom žličke sladkorja. Mešanici dodamo kapljico detergenta za pomivanje posode, ki zmanjša površinsko napetost tekočine ter omogoči, da ulovljene mušice hitreje potonejo. Plastenke obesimo na gostiteljsko rastlino s plodovi, na katerih pričakujemo, da se bo zadrževal škodljivec, ali v njeno bližino. Poleg pregledovanja pasti je treba pregledovati tudi plodove. Pri tem smo pozorni na prisotnost vbodov, odložena jajčeca in ličinke v plodovih. Za uspešno zmanjševanje populacije škodljivca je treba izvajati tudi higienske ukrepe v nasadih. Plodova

vinska mušica se zabubi in nadaljuje razvoj v poškodovanih plodovih. S pobiranjem napadenih plodov, odstranjevanjem iz nasada in uničenjem pomembno zmanjšamo populacijo D. suzukii.

Kurativni ukrepi

Zatiranje plodove vinske mušice z insekticidi je zelo zahtevno. Glede na to, da nastaja škoda na zorečih in že povsem zrelih plodovih tik pred obiranjem ali pa še po obiranju v skladiščih, je učinkovitost insekticidov v tem obdobju vprašljiva zaradi karenčne dobe in ostankov na plodovih. Glavni namen uporabe insekticidov v obdobju tik pred obiranjem je zmanjšanje številčnosti plodove vinske mušice na najmanjšo mogočo mero. Ključnega pomena pri uporabi insekticidov pa je natančno spremljanje pojava škodljivca, ki omogoča njihovo pravočasno rabo.

Preglednica: Pregled trenutno dovoljenih pripravkov za zatiranje D. suzukii v Sloveniji Pripravek:

Laser 240 SC

Spada 200 EC

Dovoljene uporabe

Odmerek

Karenca (dni)

malina, robida borovnice, brusnice ribez, kosmulje

0,4 l/ha

3

jagode

0,3 l/ha

1

breskve, nektarine, marelice in slive

0,4 l/ha

7

češnje, višnje,

0,3 l/ha

7

trta za pridelavo vinskega in namiznega grozdja

0,22 l/ha

14

češnje, višnje, breskve, nektarine

2,5 l/ha

14

OPOMBE:

Sredstvo je v skladu z dovoljenjem za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin dovoljeno uporabljati v obdobju od 15. 5. 2015 do 15. 9.

2015!

Mojca Rot, univ. dipl. inž. agr, spec. za varst. rastl.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Oddelek za varstvo rastlin, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica

Tradicionalno srečanje Vaške skupnosti Kožbana

V Kamunu se je rajalo V soboto, 27. junija, je Vaška skupnost Kožbana priredila tradicionalno srečanje domačinov. Po stari navadi smo se začeli zbirati veliko prej, preden sonce zaide. Pri tovrstnih dogodkih so predvsem pomembni druženje, klepet, kozarec žlahtne kapljice, na »grilji« pa mora dišati po dobrotah. Kot običajno je najprej imel pozdravni govor predsednik VS Kožbana, sledil je govor župana Franca Mužiča.

Manjkala nista niti srečelov in tombola z glavno nagrado, ki je bila tokrat nahrbtna kosilnica.

Malokdo ve, kako se je včasih kuhalo polento (predvsem mlajši) – z »makinjo« na ognju. Dišalo je kot včasih. Priredili smo tekmovanje v »tučenju mleka«. Vsaka vas je izbrala svojega tekmovalca, ki je s seboj prinesel »pinjo«. Pod budim očesom stroge žirije je največ masla pridelala Marina z Vrhovlja. Na razpolago je bila tudi »batuda«, ki je nastala s »tučenjem« mleka, ter polenta.

Nagrado smo podelili Marku Niemizu z Vrhovlja, ki je postal državni prvak v spustu z gorskimi kolesi (downhill), ter Eleni Plesničar iz Golega Brda, ki je državna prvakinja v tenisu v starostni kategoriji do 11 let. Nagrada je pripadala tudi dvema zidarjema za »izredne dosežke«, ki smo jo podelili Mitji Košuti z Vrhovlja ter Rajku Sitarju iz Kožbane. Novonastala plesna skupina Podža Podžino je prikazala lepo koreografijo. Manjkala ni niti glasba s plesom. Hvala vsem sponzorjem ter vsem, ki so pomagali pripraviti praznik.

Franko Trakonja Poletje 2015 / Briški časnik / 70

Šola

Državni prvaki v malem nogometu

Goli so kar padali Sredi maja je bil v Hali Tivoli v Ljubljani finale v malem nogometu, ki so se ga v konkurenci 450 slovenskih osnovnih šol udeležili tudi učenci OŠ Dobrovo. Nogometaše so s tribun vseskozi glasno spodbujali njihovi vrstniki in učitelji.

V prvih tekmah so se med sabo pomerile ekipe OŠ Vič in OŠ Dobrovo ter OŠ Livade in OŠ Pohorskega odreda.

Naši nogometaši so prvo tekmo zmagali z 1 proti 0, v finalni tekmi proti OŠ Livade pa so z odlično in suvereno igro nasprotnike premagali z velikim naskokom. Rezultat je bil kar 8 proti 1. Piko na i je dodala še nagrada za najigralca, ki jo je prejel naš nadarjen nogometaš Amadej Marinič. Že sama uvrstitev v finale je bila lep uspeh, ki pa so ga fantje kronali še z zmago in osvojitvijo naslova državnih prvakov.

MCP

Vojaki na obisku v vrtcu

Urjenje na vojaškem poligonu Sredi junija so vrtec Dobrovo obiskali predstavniki Slovenske vojske. V prvem delu obiska so se predstavili otrokom najstarejših skupin, ki so tako izvedeli, kdo so vojaki, kaj in kje delajo ter katera znanja in spretnosti moraš imeti, da postaneš vojak. V drugem delu pa so na igrišču pred vrtcem vojaki otrokom postavili vojaški poligon, na katerem so se naši nadobudneži urili.

Katja Simčič

Kulturni dan sedmošolcev

Glasba in eksperimenti Sredi marca smo imeli sedmošolci kulturni dan. Šli smo v Ljubljano, kjer smo najprej v okviru Glasbene mladine Slovenije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poslušali Orkester slovenske filharmonije. Zaigral nam je skladbo Vodnik po orkestru ter 18. odlomek simfonije Nevihta. Nato smo šli v Hišo eksperimentov, kjer so nam veliko pokazali o sestavi svetlobe in barvah. Večino časa pa smo kar sami eksperimentirali. Po mojem mnenju pa je bila najboljša fakirska postelja. Žiga Fon, 7. a Poletje 2015 / Briški časnik / 73

Šola

Sedmošolci osvojili Zlato trstiko

Za osveščanje o alergijah Sedmošolci smo pod vodstvom učiteljice naravoslovja in biologije Viljane Bric ter knjižničarke Ivanke Škerlj uspešno osvojili vse točke na natečaju za izdelavo umetniškega dela na temo pljuč, športa in zdravja Zlata trstika, ki ga je razpisalo društvo pljučnih in alergijskih bolnikov.

Zavedamo se pomena poznavanja dihal, bolezni dihal, alergij in vpliva okolja na vse to. Na šoli imamo učence z zelo hudimi alergijami. Ker smo želeli tudi druge opozoriti na to, smo se odločili za sodelovanje na natečaju. Izdelali smo koledarček, ki je imel za vsak mesec napisano pesmico z ilustracijo na to temo.

Predstavniki 7. a in 7. b (Gaja Šfiligoj, Marko Lukić, Alen Murenc, Tomaž Kristančič, Matjaž Zalatel in Žiga Fon) smo v soboto, 16. maja, odšli v Ljubljano po priznanje. Tam so nas najprej nagradili s priznanji in nam razkazali dela nekaterih drugih otrok. Nato so nam pokazali, kako se ravna pri oživljanju ponesrečenega človeka. Sledila je pogostitev v njihovi šolski jedilnici. Potem so nas še popeljali z vzpenjačo na Ljubljanski grad in nam ga na zanimiv način razkazali, saj so se nekateri uslužbenci oblekli v graščake in ljudi iz zgodovine, ter nam povedali, kaj se je dogajalo z gradom tekom stoletij.

Ta izlet mi je bil zelo všeč in ponosen sem, da smo osvojili takšno prestižno priznanje. Žiga Fon, 7. a

Vrtec Kojsko

Potovanje po Evropi V vrtcu Kojsko smo otroci in vzgojiteljici iz skupine Kopači potovali po Evropi. Celoletni projekt, ki je nastal povsem naključno, z opazovanjem zastav na šolski zgradbi, se je razvil v zanimivo in poučno potovanje.

Otroci so na njim primeren in zanimiv način spoznavali države, njihove značilnosti, zastave, hrano, glasbo, običaje, umetnike in njihova dela, pravljice, risanke, prisluhnili smo himnam in uspavankam v različnih jezikih ter se naučili, kako pozdraviti v posamezni državi. Na potovanjih nas je spremljala lutka, o kateri Ilaria in Valeri povesta: »Palček rad potuje in mu je ime Pohajalček. Ima pisano obleko na črte in zeleno kapo. On ve zelo veliko o državah.« Potovanje po Evropi smo pričeli v Sloveniji. Otroci so se seznanili z Brdi ter drugimi značilnostmi naše države. »Lipicanci so bele barve, Triglav je najvišja gora, Tina Maze in Peter Prevc sta dobila veliko medalj, slovenska zastava je bela, modra, rdeča in ima grb,« o naši državi povesta Jaka in Val. S pomočjo slikovnega zemljevida so otroci vsak teden izbrali državo, v katero bi radi odpotovali. Iz Slovenije smo se tako odpravili v deželo snega in ledu, o kateri Enej pove: »Tam je doma Božiček.« Ugotovili smo, da lego kocke, s katerimi se radi igramo, izdelujejo na Danskem, o Nemčiji pa Aleks pove, da tam izdelujejo avtomobile.

Med obiskom Velike Britanije smo v vrtcu kuhali čaj, med obiskom naše zahodne sosede pa pekli pico. Tinej in Timon sta ugotovila, da ima ruska zastava enako razporejene barve kot slovenska, le da nima grba. V Franciji sta našo pozornost pritegnila mogočen Eifflov stolp in francoska kulinarika. »Tam jejo polže in imajo sir, ki smrdi,« pove Ameli. Zaradi golaža pa bi Karin rada odpotovala na Madžarsko. V Poletje 2015 / Briški časnik / 74

Otroci iz skupine Kopači času velikonočnih praznikov nas je Pohajalček povabil na Češko in nam predstavil češko ljudsko obrt poslikave jajc – kraslic. Ugotovili smo tudi, kje raste največ tulipanov, kje imajo več kot 200 različnih vrst metuljev in v kateri državi imajo najstarejši rudnik soli na svetu.

Naše popotovaje smo zaključili v južni Evropi z obiskom Španije. »Tam imajo bikoborbe,« pove Val. Ter z obiskom Grčije in Hrvaške. »Všeč mi je bilo, ko smo s palčkom Pohajalčkom potovali po državah in ko je prišel k meni domov na obisk. Lahko bi še kdaj šli z njim,« o našem celoletnem projektu pove Lea. Mariza Koncut in Monika Marinič

Šola

Projekt E-twinning

Bazar vtisov iz Turčije Sredi marca smo člani projekta E-twinning (učenci Nina Bučinel, Mia Marinič, Nina Marinič, Ivana Mikulin, Tina Žežlin, Aljaž Jarc, Tilen Jarc, Gašper Simčič Zuljan ter mentorji Tamara Klanjšček Šavli, Tanja Slapernik Tominec in Damijan Marinič) z ljubljanskega letališča odleteli v Istanbul v Turčijo.

S kombijem smo se odpeljali v Balikesir, ki leži 350 km stran. Tam so nas pozno zvečer pričakali učenci srednje šole Fatma – Emin Kutvar Anadolu Lisesi, pri katerih smo bivali cel teden. Naslednji dan zjutraj smo imeli predstavitev svojih šol ter Slovenije in Turčije, popoldne pa »lov na zaklad«. V skupinah po štiri smo se sprehodili po mestu in se fotografirali ob glavnih znamenitostih Balikesirja. Učitelji in nekateri učenci smo si zvečer ogledali predstavo o prvi svetovni vojni, ki so jo igrali turški dijaki. V sredo smo imeli likovni dan. Dopoldne smo bili v skupinah po dva, en Turk in en Slovenec. Na list papirja smo narisali značilnosti obeh držav in jih nato predstavili pred ostalimi. Po predstavitvah smo Turke naučili pesem Naša mati kuha kafe, oni pa nas njihovo pesem. Popoldne smo v učilnici likovnega pouka slikali s posebno vodno tehniko, imenovano ebru. Pred odhodom k družinam smo se v šolski telovadnici pomerili v športnih igrah. Naslednji dan smo se ob

8. uri odpravili na izlet k obali Egejskega morja. Najprej smo se sprehodili ob obali, po kosilu pa smo se odpravili na vzpetino Hudičeva miza, kjer smo imeli lep pogled na morje in grške otoke. Naslednje jutro smo se s kovčki odpravili v šolo, saj smo preživeli še zadnji skupni dopoldan in izdelovali punčke iz volne. Po kosilu smo se poslovili in odrinili proti Istanbulu, kjer smo prespali v hostlu v starem delu mesta. Zjutraj smo se v deževnem vremenu odpravili po Istanbulu. Ogledali smo si Modro mošejo, cisterno (podzemni vodni zbiralnik) in Veliki bazar. Na dan odhoda smo si ogledali še park Gülhane in zunanjost palače Topkapi. Polni vtisov o Turčiji in njeni kulturi smo se odpravili na letališče in se vrnili v Goriška brda.

Ivana Mikulin, 9. a

Balinarski klub Goriška brda po 20 letih ponovno v drugi državni ligi

Velik briški balinarski uspeh V petek, 3. julija, se je Balinarskemu klubu Goriška brda, letošnjemu občinskemu nagrajencu, uresničila želja po ponovni uvrstitvi v drugo državno ligo.

Briški balinarji so letos osvojili prvo mesto v prvi območni ligi OBZ Nova Gorica in si priigrali pravico do nastopa v kvalifikacijah za popolnitev druge lige zahod, v prvem krogu kvalifikacij so premagali ekipo »4. julija« iz Kopra, v drugem krogu pa zelo prepričljivo ekipo Gradne iz Obrova. V klubu so zelo zadovoljni, da so velik doprinos k napredovanju dali mladi fantje iz mladinske šole.

Pred dvema desetletjema je moral klub odpovedati igranje v drugi ligi, saj v Brdih ni bilo ustreznega štiristeznega igrišča, tekme pa bi morali takrat odigrati na novogoriških igriščih. Zato so se odločili ostati v območnih ligah, najboljši igralci pa so prestopili v klub iz Nove Gorice in vrsto let uspešno nastopali na državni ravni. Pred štirimi leti so dolgoletna prizadevanja le padla na plodna tla in klub je uspel obogatiti briško športno infrastrukturo z modernim balinarskim štiristeznim igriščem v športnem parku v Vipolžah, k čemur je v veliki meri prispevala Občina Brda.

Prizadevajo si tudi pokriti igrišče, pridobitev gradbenega dovoljenja pa pričakujejo v kratkem. V štirih letih so se v

Vipolžah zvrstila že številna prvenstva, tudi na mednarodni ravni.

Briški balinarji se bodo torej naslednjo sezono z drugoligaši pomerili na domačem igrišču; če bo vreme slabo, pa bodo morali tekme odigrati v Novi Gorici. V klubu upajo na pokritje igrišč, s čimer bi dobili pogoje za nadaljnji razvoj mladih balinarjev, ter v prihodnosti preskok v prvo ligo, potencial za to, vsaj kakor kažejo uvrstitve mladih na državnih prvenstvih, vsekakor imajo.

Erika Koncut Foto: Arhiv Balinarskega kluba Goriška brda Poletje 2015 / Briški časnik / 75

Šola

Učenci dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih

Priznanja za različna znanja Učenci OŠ Dobrovo so se v šolskem letu 2014/2015 udeležili različnih tekmovanj in na njih dosegli odlične rezultate.

Najbolj ponosni smo na Saro Skrt, učenko razreda 9. a, ki je osvojila zlato Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja biologije ter zlato priznanje na državnem tekmovanju iz vesele šole. Poleg tega je prejela še srebrno Preglovo priznanje iz znanja kemije, srebrno in bronasto priznanje iz znanja zgodovine ter bronasti priznanji iz fizike in matematike.

Srebrna priznanja na naravoslovnem in družboslovnem področju so prejeli še številni drugi učenci. Matevž Prinčič iz 8. b je prejel kar pet srebrnih priznanj – iz znanja fizike, matematike, vesele šole, srebrno Preglovo priznanje iz znanja kemije ter sre-

brno Dominkovo priznanje iz astronomije. Mia Marinič iz 9. a je osvojila srebrno Cankarjevo priznanje iz znanja slovenščine ter srebrno priznanje iz zgodovine. Neja Prinčič iz 7. b je prejela dve srebrni priznanji – iz znanja matematike in logike, ki ga je prejela tudi Tina Žežlin (9. a). Srebrno priznanje iz matematike sta prejela še Žak Pušnar (8. b) in Taja Fabricijo (7. b). Srebrno priznanje iz znanja italijanščine je osvojila Ireneja Semenič (9. a), srebrno priznanje iz vesele šole pa Žiga Fon (7. a) .

Vsem učencem, tudi tistim, ki so prejeli bronasta priznanja, iskreno čestitamo in jim želimo, da bi še naprej ponosno zastopali OŠ Dobrovo in posegali po najvišjih priznanjih.

MCP

Tekmovanje v kuhanju Kuhna pa to

Mlade briške kuharice navdušile Na predzadnji marčevski dan je v Medani na domačiji Belica potekalo regijsko tekmovanje v kuhanju, poimenovano Kuhna pa to. Tekmovanje poteka že četrto leto zapored in zajema raziskovalni del, ko otroci iščejo stare recepture na razpisano temo, in pripravo teh jedi. Ocenjuje se znanje, ki ga otroci pokažejo pri kuhanju ter predstavitvi jedi pred veččlansko komisijo. Pod mentorstvom učiteljic Vojke Gregorič Mozetič in Cirile Božič Klemenčič sta našo šolo zastopali dve skupini – Briška mularija s Selin Maraž, Iris Bensa, Urško Skubin in Hano Golob ter skupina Briški sončki, ki so jo sestavljale Eva Mavrič, Learta Shterbani, Neja Toroš in Tana Cuder.

Dekleta so nalogo zelo dobro opravila. Skupina Briška mularija se je uvrstila v finale, ki je bil 15. aprila na Dvoru Jezeršek. V malce spremenjeni sestavi (Hano Golob je zamenjala Eva Mavrič) so dekleta med dvajsetimi finalisti zasedla odlično 3. mesto.

VGM

Kolesarski maraton Brda & Collio

Pomembna skupna povezava Prvi MTB maraton Brda & Collio je potekal 21. junija v okolici Dobrovega.

Začetek in cilj dirke je bil pred Vinsko kletjo Dobrovo, udeležilo pa se ga je 217 tekmovalcev. Dirka je vključena v pokal Friuli challenge, ki šteje skupno osem tekmovanj v sosednji pokrajini Furlaniji - Julijski krajini.

Ta skupna povezava je zelo dobrodošla za razvoj turizma in gospodarstva v regiji.

V prihodnjih letih predvidevamo, da se bo ta dogodek razvil in postal tradicionalen zaključek Praznika češenj v Brdih.

Za dober zaključek s slastno »pašto« smo poskrbeli z velikim šefom in zmagovalcem resničnostnega šova Gostilna išče šefa Valeriem Lutmanom iz Šempetra pri Gorici. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi maratona.

Dean Podgornik Poletje 2015 / Briški časnik / 76

Šport

Brda Cup 2015

Tridnevni športni praznik Klub malega nogometa San Martins Goriška brda je s pomočjo Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda drugo leto zapored organiziral malonogometni turnir Brda Cup, ki je potekal med prvomajskimi prazniki.

Letošnji turnir je bil deležen nekaterih novosti, saj so se nogometašem pridružili tudi košarkarji, poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše z otroškimi športnimi igrami. Predvsem pa nas veseli dejstvo, da se za turnir zanima vse več športnih navdušencev. Tako bomo naslednje leto poleg moškega malonogometnega in košarkarskega, kot vse kaže, organizirali tudi ženski malonogometni, košarkarski in odbojkarski turnir.

Na malonogometni turnir se je prijavilo 10 ekip iz Slovenije. V četrtek, 30. aprila, in petek, 1. maja, je potekla 1. faza, v soboto, 2. maja, pa »play off« (četrtfinale, polfinale, tekma za 3. mesto in finale).

Končni vrstni red: 1. mesto: Konteso Koper 2. mesto: As balan 3. mesto: KMN Vodnar 4. mesto: ŠRD Doblar 5. mesto: Prvavrsta.net 6. mesto: Atletico 7. mesto: Trta boys 8. mesto: Martinčki 9. mesto: KMN San Martins 10. mesto: Young boys Malonogometni turnir je bil obogaten tudi s košarko. Na turnirju z imenom Briška trojka je sodelovalo šest ekip iz Brd. Briški košarkarski navdušenci so vabilo organizatorja, da bi letos poleg nogometa igrali tudi košarko, z veseljem sprejeli. Zaradi slabega vremena smo morali turnir izvesti v telovadnici OŠ Dobrovo, za kar se vodstvu šole zahvaljujemo. V korektnem in športnem merjenju moči je prvo mesto

zasedla ekipa Briški goniči, drugo mesto je pripadlo ekipi Inglorius bastards, tretje pa moštvu Podsabotin Ballerz.

Po podelitvi pokalov in nagrad je sledil koncert skupine Sunshine trip ter glasba z didžejem Torto.

Za pomoč in trud pri organizaciji in izvedbi turnirja se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem, ki so pripomogli k nemotenemu poteku turnirja, ter vsem ekipam za udeležbo na turnirju in za ferplej igro. Zahvaljujemo se tudi Osnovni

šoli Dobrovo in ravnateljici Vesni Filej za zaupanje pri oddaji športnega igrišča, telovadnice ter drugih prostorov.

Prepričani smo, da bo ta za Brda pomemben športni dogodek v prihodnje privabil še več športa željnih ljudi in s tem postal pravi športni praznik.

Vse slike si lahko ogledate na naši spletni strani www.brda-cup.si.

Kristjan Kavčič, Peter Marinič, Borut Miklavc Foto: Andrej Colja

Zaključni izlet predšolske skupine

Na Veliki planini spoznavali planšarstvo Predšolska skupina vrtca Dobrovo z imenom Vitezi in princese se je na prvi poletni dan odpravila na zaključni izlet na Veliko planino. Spoznali so življenje planšarja, izdelavo trdega sira trniča ter si ogledali znamenite planšarske koče in cerkvico. Posebna zahvala gre Občini Brda za podarjen avtobusni prevoz, Pecivu Nova Gorica za podarjeno pecivo ter Vinski kleti Goriška brda za podarjene sokove. Obenem se zahvaljujejo tudi vsem vzgojiteljicam, ki so otroke spremljale skozi vrtčevsko obdobje, Sladkorček pa se še posebej zahvaljuje za vaš trud.

Tina Testen Poletje 2015 / Briški časnik / 77

Šport

Twirling-mažoretni klub Brda

Po uspešnem tekmovanju zaslužena zabava Članice Twirling-mažoretnega kluba Brda so se 18. in 19. aprila udeležile 15. odprtega državnega prvenstva v twirlingu, ki ga je priredila Mažoretna in twirling zveza Slovenije.

23 tekmovalk se je pomerilo v nižjih in višjih nivojih ter si z odličnimi nastopi ponovno prisvojilo kar nekaj novih dosežkov. Nekatere izmed njih so s tem pridobile vstopnico za nadaljnja mednarodna tekmovanja, vendar letos dajejo prednost študiju ter maturi, zato so se jim v tej sezoni odrekla.

V nedeljo so se na parketu pomerila starejša dekleta. Prvič sta v višjem nivoju nastopili Maša Reja in Neža Prinčič in posegli po 2. mestu. Tina Konjedic je v disciplini solo artistic twirl junior osvojila 4. mesto, Gaja Peršolja pa v disciplini solo artistic twirl senior 2. mesto. Odlično sta se izkazali tudi Veronika Pipan in Andreja Rijavec, ki sta bili v disciplini artistic par odrasli zaradi številčno premajhne konkurence zgolj ocenjeni.

Arijana Kristančič in Gaja Peršolja sta v disciplini par višji nivo senior osvojili 4. mesto, Sara in Špela Mavrič pa sta v isti disciplini osvojili 3. mesto.

Vsem dekletom ob uspešnih rezultatih iskreno čestitamo. V zadnjem obdobju so se vse članice posvetile predvsem pripravam na nastope, ki se vrstijo

V soboto je potekalo tekmovanje v nižjih nivojih, kjer je Gaja Hlede v disciplini freestyle kadet osvojila 6. mesto.

Lea Velišček in Mineja Podgornik Pulec sta v nižjem nivoju par kadet zasedli 6. mesto, v isti disciplini sta uspešno prvič nastopila še dva para, in sicer Neja Erzetič in Tinkara Prinčič ter Hana Birsa in Tina Zidarič. Največje uspehe sta poželi dve skupini. Velika skupina je v disciplini nižji nivo group kadet osvojila 3. mesto, mala skupina pa je v disciplini nižji nivo team kadet osvojila 2. mesto.

drug za drugim. Dekleta namreč po tekmovalnem delu zelo rada popestrijo razne prireditve tako s twirling kot tudi s plesnimi nastopi, saj so tudi v tem zelo vešča. Nastopila so na Prazniku rebule in oljčnega olja, Prazniku špargljev skupaj s skupino Rok 'n band, predstavila so se v oddaji Dobro jutro, na različnih dogodkih Praznika češenj, turnirjih itd.

Poleti nameravajo nadaljevati s treningi in se pridno pripravljati na novo sezono, ki je polna izzivov in preizkušenj. Vsakoletno tradicionalno revijo bodo letos pripravila v septembru in s tem odprla novo sezono vpisa, ki se začenja z naslednjim šolskim letom. Ob vsem tem pa bodo zagotovo našla še kaj časa za poletne igrarije ter uživanje v sončnih dneh, ki so pred vrati.

Andreja Benedetič

Finalni turnir v nogometu za učenke

Briške nogometašice osvojile bron Konec maja se je skupina starejših deklic OŠ Dobrovo odpravila v Sodražico na finalno tekmovanje državnega prvenstva v nogometu.

Na avtobusu, ki je bil poln nogometašic, navijačev in učiteljev, je vladalo dobro vzdušje, veselje in navdušenje. Ko smo prispeli, smo igralke izstopile, drugi pa so šli na kratek sprehod. Sledilo je ogrevanje v dvorani in ob opazovanju nasprotnic nas je postalo nekoliko strah. Sledil je žreb ekip, pri katerem je učitelj Sandi Valentinčič imel slabo roko, saj smo prvo tekmo igrale proti favoritkam – učenkam OŠ Ravne na Koroškem. Vse njihove igralke namreč trenirajo in tri od njih celo igrajo v slovenski reprezentanci. Na začetku smo igrale energično in s takim ritmom nadaljevale do konca, brez prejetega zadetka. Nasprotnice so naredile veliko prekrškov, vendar jih sodnik kljub učiteljevemu nasprotovanju preprosto ni opazil. Ker je bil rezultat neodločen, smo streljale enajstmetrovke in nato izgubile s 4 proti 3.

Navijači so nas še naprej spodbujali in tako smo tekmo za 3. mesto proti OŠ Sodražica z lahkoto zmagale s 3 proti 0. Od 450 šol, ki so tekmovale na državnem prvenstvu, smo bile me na 3. mestu, kar Poletje 2015 / Briški časnik / 78

je zagotovo velik uspeh. Hana Golob, naša kapetanka, pa je prejela nagrado za najigralko. Naslednje leto bomo zagotovo lovile naslov prvakinj.

Neja Prinčič, 7. b

Šport

Nogometni klub Brda

Uspeh vseh selekcij in napredek vratarjev Še ena sezona se bliža koncu. Čas je, da analiziramo delo tekoče sezone, ki se počasi zaključuje, in postavimo smernice za prihodnost.

Ekipa U19 je pod vodstvom Valterja Besednjaka v 2. slovenski mladinski ligi zahod osvojila 8. mesto. Ekipa U17 je pod vodstvom Boruta Jermola in kasneje Dimitrija Mavriča osvojila 10. mesto.

Na skupni lestvici teh dveh ekip je naša ekipa zasedla 10. mesto. Tudi letos je torej osnovni cilj dosežen, to je obstanek v 2. slovenski kadetski in mladinski ligi zahod, ki je vsekakor zahtevna in kakovostna liga. Ekipi sta sestavljeni iz domačih nogometašev, vzgojenih v Vipolžah, ki jim pomagajo tudi posojeni igralci iz ND Mladi nogometaš iz Nove Gorice, s katerim uspešno sodelujemo.

Velik uspeh je dosegla tudi ekipa U15, ki je pod vodstvom trenerja Janija Šturma dosegla v prvenstvu MNZ U15 2. mesto in si tako priigrala dodatne kvalifikacije za nastop v prvi slovenski ligi U15 zahod. Za preboj v prvo ligo bodo morali premagati ekipo Lesc, ki je predstavnik MNZ Gorenjske. Če bi jim uspelo, bi Brda v naslednji sezoni imela ekipo v prvi slovenski ligi U15. Ekipa U11 je pod vodstvom Boruta Markočiča v tej sezoni v svoji selekciji nastopala odlično. Za seboj imajo cel kup zmag v prvenstvu ter nekaj odmevnih rezultatov s turnirjev pri nas in v Italiji.

Prav tako je selekcija U9 dobro nastopala na tekmah v okviru MNZ ter na turnirjih. To ekipo je vodil Matej Debenjak, ki je prav tako vodil ekipo U7.

To je začetna skupina, ki ima treninge v osnovni šoli Dobrovo. Ti fantje se bodo v naslednji sezoni pridružili treningom v Vipolžah.

Izpostaviti je treba napredek vratarjev v našem klubu, ki so pod vodstvom trenerja Luke Prinčiča letos naredili lep korak. Naj poudarimo, da se za mlajše selekcije lestvic ne vodi, saj rezultat ni v ospredju. Pomembnejši so učenje nogometne igre, prijateljevanje, zabava in osvajanje čim širšega nogometnega znanja.

Sezone še ni konec. V juniju naše mlajše selekcije nastopajo še na raznih domačih in tujih turnirjih, prepričani smo, da bodo na njih uspešno zastopali Brda.

Veselimo se že nove tekmovalne sezone, ki se bo začela avgusta, in vabimo vse mlade, ki imajo radi nogomet, da se nam pridružijo na treningih.

NK Brda Poletje 2015 / Briški časnik / 79

Čestitke

90-letnica Zofija Mavrič

Težko pričakovana nevesta Prvorojenka Rudolfa Debenjaka in Marije (roj. Mavrič) je prijokala na svet 10. maja 1925 v Koprivi, za njo pa sta se rodila še dva brata.

Ko je imela štiri leta, se je družina naselila na kolonski kmetiji gospodarja Toroša na Plešivem.

Zofija Mavrič

Do 15. leta je obiskovala italijansko šolo v Medani, potem je pomagala doma in pri sorodnikih, tri leta je delala v tekstilni tovarni v Podgori.

Spominja se zimskih večerov, ko so se pri njih doma zbirala dekleta ob ognjišču, kjer so se posvečala raznim ženskim ročnim delom: predla volno, pletla, šivala, vezla … Oče pa je poskrbel, da so bila na ognjišču dobra drva.

Med vojno je bila tudi Zofija vključena v razne aktivnosti mladine. Zbirala je blago za partizane, pogosto je stražila in preverjala mimoidoče na »Čemajni« (sedaj pod Italijo), posebno pozorna je morala biti na nepoznane ljudi.

Po vojni je ostala doma. Kmalu se je vanjo zagledal Avgust Mavrič, Jordančev.

Tudi njegovemu očetu Alojzu je bilo dekle všeč. Zato ni mogel razumeti sinovega desetletnega oklevanja in je pogosto dejal: »Ma ki misle naš Gušto!« Do poroke je končno prišlo leta 1958. V zakonu so se rodili trije otroci, Rosana, Danilo in Robert. Zofija je bila skrbna mama, dobra gospodinja in delavna kmetica. Sadje je najpogosteje prodajala v Kranju. Sprva ga je mož z vozom spravil na železniško postajo v Plave, od tod pa je ona z vlakom nadaljevala pot do Kranja. Ob trdem delu na kmetiji ji je bilo v sprostitev in veselje petje v cerkvenem zboru, ki ga je več let vodil Ludvik Zorzut. Od leta 2008 je Zofija vdova. Ima vnuka Rastija in vnukinjo Leo. Živi v družinski skupnosti otrok, ki skrbijo zanjo.

Rojstni dan je praznovala doma, v družbi sorodnikov, prijateljev in sosedov, Poletje 2015 / Briški časnik / 80

ki so jo obdarili z mnogo cvetja, ki ga ima od nekdaj nadvse rada.

Milena Beguš

90-letnica Valerija Goljevšček

sama živela deset let. Potem se je domov vrnila Almira, ki ji je v pomoč, saj ji noge ne služijo več najbolje. Valerija ima pet vnukov in dva pravnuka.

Rojstni dan je praznovala v krogu ožjih sorodnikov, ki so se zbrali v Vrtačah.

Milena Beguš

90-letnica Ida Strehar

Rada je Raje v brajdi kot za imela otroke štedilnikom Miha Blažič iz Belega je šel za zeta v Nozno k Muharjevim, saj je vzel v zakon edino njihovo hčer Leopoldo Fikfak, ki je bila ostala sama z mamo. Oče in dva brata so namreč umrli za špansko gripo med 1. svetovno vojno. Rodilo se jima je pet otrok. Valerija je bila tretja, rojena 14. marca 1925, in je edina še živa.

Pri Cijanovih v Gornjem Cerovem se je Francu Prinčiču in Emiliji (roj. Lorenzon) rodilo šest otrok, dve hčeri in štirje sinovi, eden je umrl v ranem otroštvu. Zadnja se je rodila Ida, 22. marca 1925. Ko je bila stara dve leti in pol, jim je umrl oče, tako da se ga ne spominja, razen iz pripovedovanja in fotografij.

Ida Strehar

Valerija Goljevšček

Italijansko osnovno šolo je obiskovala na Brdicah pri Kožbani in se spominja učiteljice Lucije, ki je bila iz južne Italije. Po končanih štirih razredih je ostala doma. Najrajši je delala z očetom v brajdah in tako nadomeščala najstarejšega brata, ki je bil v italijanski vojski.

Med drugo svetovno vojno sta bili s starejšo sestro Dorico vključeni v delo mladine na vasi. Navadno sta skupaj opravljali kurirska in stražarska dela, zbirali blago za partizane ter hodili v Krmin v lekarno po zdravila (tudi na recepte) in sanitetni material. Mladi v vasi so pomagali tudi pri kmečkih opravilih družinam, ki so ostale brez moške delovne sile. Po priključitvi je bila v delovni brigadi, ki je gradila cesto Kožbana–Vrhovlje pri Kožbani.

Leta 1953 se je poročila z Mirkom Goljevščkom iz Brdic pri Kožbani. Povila je tri otroke: prvorojenec je umrl, star sedem mesecev, sledili sta hčerki Almira in Jožica. Z možem sta družino preživljala z delom na kmetiji, kasneje je Mirko dobil delo v Anhovem. Leta 2001 je ovdovela in

Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v Cerovem. Rada je hodila k pouku in bila je pridna učenka. V lepem spominu ima učitelja Candiaga, ki je bil prijazen do otrok. Ko je prenehala hoditi v šolo, je najraje hodila k družinam v vasi, kjer so imeli majhne otroke, da jih je čuvala. S petnajstim letom pa je odšla v Rim, kjer sta ji delo varuške dobili sovaščanki.

Tam je ostala le sedem mesecev, saj sta se prijateljici vrnili domov in ona ni hotela ostati sama daleč od doma. Leta 1942 je dobila delo varuške v Trstu, a se je zaradi vojne čez slabo leto vrnila domov. Vključila se je v medvojno delo mladine v vasi. Živo se spominja 22. maja 1944, ko je bila skupaj z drugimi vaščani prignana na trg pod cerkvijo, kjer so odbrali deset talcev.

Med vojno pa se je pri šivilji izučila tudi šivanja.

Leta 1950 se je poročila z Antonom Streharjem iz Vipolž. Rodila sta se jima sinova Radovan in Franko. Skrbela je za dom in družino. Veliko dela in vedno zadovoljnih strank pa je imela tudi kot dobra šivilja. Živi z možem, v zakonu sta že 65 let, in zdravje jima ni ravno naklonjeno. Idin 90. rojstni dan je bil na nedeljo in praznovali so ga doma, v krogu ožjih sorodnikov.

Milena Beguš

Čestitke

90-letnica Euzebija Benedetič

Učitelj ji je izbral ime, župnik pa jo je postaral »Veliko ljudi me je začudeno pogledalo, ko sem jim povedala svoje rojstno ime. Dal mi ga je učitelj, ki je takrat poučeval v Neblem. Staršem je namreč obljubil, da bo moj krstni boter, če me poimenujejo Euzebija.

Mami ime sicer ni bilo všeč, oče pa se je s tem strinjal. Kasneje so me prijatelji in vaščani klicali Zebka. Ne le da imam čudno ime, tudi glede rojstnega datuma je prišlo do zapleta. Rojena sem bila natanko takrat, ko je v vaškem zvoniku odbilo polnoč, med 16. in 17. aprilom 1925.

Babica je v rojstni list zapisala 17. april, župnik iz Šlovrenca pa je za rojstni dan določil 16. april in me tako postaral za en dan.«

Euzebija Benedetič

Euzebija se je rodila v krojaški družini v Neblem mami Amaliji in očetu Leopoldu Kodermacu kot najmlajša od treh otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Dolenjah, vendar je od pouka velikokrat izostala. Materina bolezen, prezgodnja smrt starejše sestre in bratov vpoklic v vojsko so jo prisilili, da je šolske klopi zamenjala z delom v bližnji gostilni.

V času vojne se je vključila v vaško OF in delala kot terenka in obveščevalka. Po vojni je za kratek čas zapustila rodno vas in se izobraževala na gostinskem tečaju v Dobrni. Najprej se je zaposlila kot sobarica v hotelu Toplice na Bledu, nadaljevala pa kot vodja strežbe na italijanski ambasadi v Beogradu. Pridobljeno znanje in izkušnje pa je s pridom izkoristila v domači gostilni vse do upokojitve.

Svojega življenjskega sopotnika Antona Benedetiča iz Vipolž je spoznala na vaškem plesu na Dobrovem. Zakonsko zvezo sta sklenila leta 1952. Leto kasneje se jima je rodil edinec Sergij. Ima dva vnuka in enega pravnuka, ki jo z vsakim obiskom zelo razveseli. Z možem sta slavila zlato in diamantno poroko, saj sta skupaj srečno preživela kar 62 let. Lani pa je ovdovela. Živi poleg sinove družine, in čeprav ima težave z nogami, z veseljem opravlja lažja gospodinjska dela. Za vse drugo pa ji priskočijo na pomoč sin in svojci.

90. rojstni dan je praznovala doma, v ožjem družinskem krogu. Vsem že izrečenim voščilom dodajamo še eno iz uredništva Briškega časnika: Euzebiji iskreno čestitamo za visok jubilej in ji želimo predvsem zdravja.

Milena Beguš

90-letnica Stanislava Klinec

Spremenila si je ime Rodila se je 20. aprila 1925 v kolonski družini v Medani, na Kozlinku, kot Stanka. Oče Franc Kristančič iz Jordanega je bil v 1. svetovni vojni avstrijski vojak. Mama Katarina, rojena Polenčič, je rodila osem otrok, en sin je umrl, star tri leta. Čeprav se je rodila kot tretji otrok, je oče določil, da bo ostala doma za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. Šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v Medani. Spominja se, da so jo poučevali Severino Fabricio iz Dolenj, njegova žena Anita iz Ločnika, Marina iz Bologne in še ena učiteljica iz Foggie. Po zaključenih petih razredih je ostala doma in hodila tudi na »zornade«. Zgodaj spomladi je nabirala zvončke, jih povezala v šopke in prodajala nekemu trgovcu v Gorici, ta pa jih je prodajal naprej v Nemčijo.

O tem, zakaj si je dala spremeniti ime, je povedala sledeče: »Že v šoli so me učite-

Stanislava Klinec

lji žalili zaradi imena Stanka, kar v italijanskem jeziku pomeni utrujena (stanca). Ko smo dobili prepustnice, bi se take opazke v Italiji lahko ponovile, zato sem ime podaljšala v Stanislava.« Med drugo svetovno vojno sta jo Anton Klinec in Jelka Mikulin vpeljala v delo mladine in kasneje SKOJ-a. Zbirala je blago za partizane, opravljala kurirska dela in bila članica narodne zaščite. Spominja se

dogodka, ko je v zadnjem hipu rešila vaške odbornike in dva partizana, ki so se nahajali na sestanku v nekdanji italijanski kasarni (v rojstni hiši Alojza Gradnika).

Ko jim je nesla nabrano blago, je na »plac« pripeljal kamion, poln Nemcev. Stekla je pred hišo in jih obvestila o nevarnosti.

Med letoma 1945 in 1947 je pogosto hodila na manifestacije v Krmin, Gorico in Dolenje.

Leta 1950 se je poročila s Cvetkom Klincem. Nekaj mesecev sta živela pri moževem bratu, nato v lastni hiši v Medani in nazadnje na Dobrovem. Rodili so se jima trije otroci. Skrbela je za dom in družino, šest let je delala v Kmetijski zadrugi, opravljala pa je tudi razna priložnostna dela.

Lani novembra je ovdovela. Živi sama, še zmore poskrbeti zase, vendar pod budnim očesom sina Marinka. »Za rojstni dan sem šla k maši v Medano, v cerkev, kjer sem bila krščena, birmana in poročena. Tudi župnik mi je čestital.

Doma pa so me čakali ožji sorodniki, ki so mi prišli voščit. Tu so mi pripravili praznovanje,« je povedala Stanislava.

Iskrene čestitke namenjamo Stanislavi tudi iz uredništva Briškega časnika in ji želimo predvsem čim boljšega zdravja.

Milena Beguš Poletje 2015 / Briški časnik / 81

Občina

90-letnik Jožef Debenjak – Vojko

Dvakrat odlikovan – za hrabrost in za narod Sredi marca je Vojko Debenjak iz Kozane v krogu družine praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je 18. marca 1925 v večji kozanski kmečki družini staršema Francu in Frančiški, ki sta imela tri sinove in tri hčere. Kot večino družin je tudi Debenjakove zaznamovala druga svetovna vojna, saj je bil Vojko že kot 17-letnik rekrutiran v italijansko vojsko v južno Italijo. Starejši brat pa je kmalu zatem odšel v partizane in žal ni dočakal svobode. Drugi otroci pa so pomagali staršem pri težkem delu na kmetiji.

Jožef Debenjak - Vojko

Vojko se je po razpadu italijanske vojske 1. aprila 1944 pridružil partizanskim prekomorskim brigadam v južni Italiji. Kot borec IV. prekomorske brigade je sodeloval pri osvoboditvi tedanje Jugoslavije in bil tudi dvakrat odlikovan – za hrabrost in za narod.

Po končani vojni se je vrnil domov

na kmetijo in vse do upokojitve delal kot kmet zadružnik. Ker pa kmetija zaradi velikosti ni omogočala preživetja, je kot večina domačinov delal na posestvih v bližnji Italiji. Pri delu na domači kmetiji mu je pomagala tudi žena, s katero sta imela tri otroke. Družina se je z leti večala in sedaj ima Vojko že tri vnuke in dva pravnuka. Ravno družina in delo na domači kmetiji sta dajala Vojku največ energije in korajže za prehojeno pot skozi devet desetletij življenja.

Kot skromen človek si ob visokem jubileju želi le zdravja, življenjskih moči in da bi lahko doživel še veliko prijetnih trenutkov s svojimi najbližjimi.

Iz uredništva Briškega časnika namenjamo Vojku iskrene čestitke ob visokem jubileju in želimo, da bi se mu vse želje tudi uresničile.

Milena Beguš

90-letnica Danica Krašček

Darila v dobrodelne namene Danica je bila prvorojenka Jožefa Kumarja in Milke (rojene Obidič, iz Snežatnega) s Huma, po domače pri Pušnarjevih. Za njo so se rodili še štirje otroci, nihče od njih ne živi več.

Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Kojskem, se je v dveh letih izučila za poklic šivilje. Z zaslužkom si je sešila svoj prvi plašč.

Druga svetovna vojna je močno zaznamovala njeno mladost. V začetku leta 1942 se je vključila v delo OF in že aprila je bila zaradi izdajstva aretirana skupaj z dvanajstimi sovaščani. Dva meseca je preživela v goriških zaporih. Ponovno so jo zaprli marca 1943 zaradi kurirskega delovanja. Tokrat je zasliševanja, tepež, lakoto in samico občutila v zaporu na Kostanjevici nad Novo Gorico, od koder se je okoli 400 žensk rešilo ob kapitulaciji Italije. Potem se je umaknila v ilegalo k obveščevalni službi OZNA v Benečijo.

Poletje 2015 / Briški časnik / 82

Danica Krašček

Ob koncu vojne je odšla z zaščitno četo v Čedad, od tam v Bovec, kjer je bila demobilizirana leta 1946. Za medvojno delovanje je prejela red zaslug za narod.

Leta 1951 se je poročila s sovaščanom Alojzom Kraščkom, vendar je že leta 1955 postala vdova. Da je preživela sina Zmaga in hčerko Ivo, je opravljala razna dela v Kojskem. Med drugim je bila vodja Krajevnega urada in matičarka v Kojskem, za kar se je usposobila na tečaju v Portorožu. Leta 1968 se je invalidsko upokojila in se posvetila šivanju, da je otrokoma omogočila šolanje.

Danica že 37 let živi v Novi Gorici. Ves čas je bila aktivna članica v svoji krajevni in v območni organizaciji borcev za

vrednote NOB Nova Gorica, v Društvu vojnih invalidov severnoprimorske regije, v Rdečem križu, krajevni skupnosti, za kar je prejela tudi več priznanj in zahval. Že dolga leta živi sama. Bere, rešuje križanke in se posveča ročnim delom, predvsem kvačkanju. S svojimi čudovitimi izdelki obdaruje sorodnike in prijatelje.

Svoj 90. rojstni dan je praznovala v krogu svojcev v gostilni v Logu pri Vipavi. Ponosna je na pet vnukov in pet pravnukov. Svoje dobre sosede in prijateljice pa je povabila na druženje v novogoriško gostilno Metulj.

Na vabilo je v verzih napisala: Nikar daril mi ne nosite, s svojo prisotnostjo me razveselite. Če vseeno kak evro vas v žepu tišči, ga dajte nekomu, ki lačen zaspi.

Ker pa je kljub temu prejela darila in tudi nekaj denarja, se je odločila za humano gesto: 300 evrov je darovala Fundaciji Vrabček upanja za invalidno mladino v Stari Gori.

K številnim čestitkam, ki jih je Danica prejela, prilagamo še eno iz njenih rodnih Brd, natančneje iz uredništva Briškega časnika. Želimo ji predvsem dobrega zdravja.

Milena Beguš

Križanka



IVAN MINATTI

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (GUY)

ZELJU PODOB NA VRTNINA

SLOVENSKI ROKOMETAŠ (MILADIN)

K

TRMAVEC, IHTAV ČLOVEK CVETAČI PODOBNA VRTNA RASTLINA VISOK SLAP MED BOVCEM IN KOBARIDOM

I

M

NEKDANJI KOŠARKAŠ DANEU

NASPROTJE LOGIČNEGA

MOČNO SINTETIČNO MAMILO, LSD

O

Z

L

I

N

A

I

H

T

A

V

E

C

B

R

O

K

O

L

I

O

D

B

O

K

A

OSEBNI DOHODEK IGRANJE OPERNIH PEVCEV

R

O

G

POKRAJINA V SUDANU (NI KARTA)

P

I

K

ELDA VILER

E

V

VRSTA PIHALA TEHNIČNA SREDSTVA V KMETIJSTVU

SEDMA GRŠKA ČRKA

E

T

A

SOHAG – EGIPTOVSKO MESTO

BRKATA SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA

VELIKA GOSTO TA LJUDI

PROSTOR ZA PROIZVODNJO SIRA

S

IRSKA GLASBENICA (SINEAD)

BARVA IGRAL NIH KART REKA NA TAJSKEM

G

N

E

Č

A

I

R

A

R

N

A

O

C

O

N

N

O

R

ZMAGA PRI ŠAHU

M

A

T

A

S

T

ULNARIS – ŽIVEC V PODLAHTI

STANE UREK

EGIPTOVSKO PODEŽELSKO MESTO OB NILU

S

PODLAHTNIČNI ŽIVEC

KRAVICA, TELICA

IZBRANA DRUŽBA

NEMŠKI FILO ZOF (GEORG) NEMŠKI KEMIK (CONRAD, IZ ČRK IMENA LARA)

E

L

I

T

A

O

H

A

G

NEKDANJA POPULARNA BOSANSKA GLASBENA SKUPINA

REKA V NEMČIJI (IZ ČRK IMENA SARA)

U

L

N

A

R

I

S

GUY KIBBEE – AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC

GL. MESTO ALBANIJE ŽIVALSTVO NA NEKEM PODROČJU

T

I

R

A

N

A

SLOVENSKI BIATLONEC (JAKOV)

F

A

K

REKA V ANGLIJI, PRITOK REKE OUSE; ZAČETEK BESEDE NART

PRITRDILNICA PRIPRAVA ZA PRESTREZANJE DEŽEVNICE NA STREHI

D

A

UREJEVALEC OZLOŽB ALI RAZSTAV

A

R

A

N

Ž

E

R

SOGLASNIKI V IMENU KRAJA AVČE

V

Č

A

L

K

KAREL ČAPEK

ZAŠČITENA RASTLINA, KI ODVRAČA STRELE

N

E

T

R

E

S

K

A

K

T

PALICA Z JERMENOM ZA UDARJANJE

B

I

Č

URADNA

LISTINA Naslov:

MAJHEN OLTAR

PTICA SEVER NIH MORIJ TOMAŽ TERČEK

NAGRADNA KRIŽANKA Pravilna gesla nagradne križanke 78. številke Briškega časnika so: MZ, ATOMIST, MAJOLKA, ANDREAS, NAREK, ITA, SKI, TOGA, RH, ASIGNAT, ROSA, AAMODT, AMONIAK, LADO, VL, BROMSKI, ON, IHAN, TANJA, JAJCE, UDE, AER, POGANKA, ORODJAR, RAŠ, ER. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali Alenko Golotič, Gregorčičeva 17, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Občina Brda poklanja knjigo Gregorja Božiča Sadje sonca. Nagrajenka naj prevzame nagrado na tajništvu Občine Brda.

Podrobneje smo knjigo Sadje sonca, ki je posvečena starim briškim sadnim sortam in je dobila priznanje za najlepšo slovensko knjigo leta 2013, že predstavili v Briškem časniku.

Pripravili smo vam novo, poletno križanko.

Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 15. septembra 2015. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla prepišete na dopisnico in nam jo s svojim naslovom pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

busklce

Češnja velikanka pri Bučinelovih

Na Kmetiji Bučinel v Višnjeviku so dan po Prazniku češenj našli pravo velikanko. Plod je tehtal kar 15,25 g.

Poletje 2015 / Briški časnik / 83

Misel

Praznovanje

Polno življenje doma in v vinogradu V vročih poletnih dneh je v Brdih izrazito močno sonce, ki najbolj nagaja delavcu pri sadju ali v vinogradu. V tem kontekstu se vsako leto znajde Praznik češenj. Znan je po češnjah, Kolesarskem maratonu češenj, povorki, pa koncertih znanih skupin. Praznik je iz leta v leto drugačen, a ostaja praznovanje ob zrelih češnjah. Organizatorji skrbijo za pestrost, najbolj pa za promocijo Brd. Praznik je torej povezan s trdim delom na soncu, z reklamo – dober glas seže v deveto vas (tudi na Dobovo) – ter praznovanjem. Vse to lahko vidi obiskovalec Brd, ki jih obišče za Praznik češenj. Če pogledamo, kaj je ključno za življenje v Brdih v tem času, lahko rečemo: delo, promocija in praznovanje.

Gotovo si vsi želimo, da vse to ni le za danes. Želimo si, da bi nekaj od tega prizadevanja ostalo, da bi imelo globlji smisel. Želimo, da bi vse lepo in težko ob tem vodilo v pravo smer.

Ko delamo, tudi za promocijo in praznujemo, moramo razmišljati o tej pravi smeri. Lahko najprej pogledamo nekaj let naprej in gledamo na obstojnost materialov pri obnavljanju hiš. Lahko razmišljamo o izbiri boljše kakovosti kljub višji

ceni … A verjetno bomo prišli do tega, da lahko v našem življenju zmanjka ključno. Prepoznavnost, delo, obnova … vse to je pomembno. Ampak brez pravih razlogov se vse to lahko hitro podre. Sveto pismo govori, da je treba hišo graditi na skali, drugače se lahko hitro poruši. Kaj pa je skala, ki bo ohranila vse naše prizadevanje?

Skala je tisto, kar bo nas in naše delo ohranilo kljub gospodarski krizi. Kljub močni nevihti, ki lahko uniči marsikatero prizadevanje. Kljub uničujočemu potresu. Ostalo bo le, če bomo gradili z mislijo, da ni najpomembnejše zunanje. Le če bomo imeli v mislih, da je potrebno trud vlagati najprej v odnose, v gradnjo vrednot, kot so poštenost, pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ter dom – družina, v kateri je vsak posameznik slišan in znotraj katere lahko raste v odgovornega in ljubečega človeka. Moramo se zavedati, da je vse odvisno od Boga, ki vodi naša življenja po svojih čudnih poteh. Le če se bo naše prizadevanje oziralo tudi na takšne, manj popularne vrednote, lahko računamo na resnično lepo prihodnost, na polno življenje, ki ni lahko, tako kot ni lahko delo pod soncem v vinogradu. Če želimo živeti polno, ne bomo delali samo v vinogradu, ampak tudi doma, za medsebojno razumevanje. Takšno delo bo imelo večji zagon, pravo smer. Za polno življenje bo potrebna promocija vrednot, ki postavljajo okvire našemu vsakdanjemu življenju. In v takšnem kontekstu bo praznovanje dobilo boljši kontekst. Temeljilo bo na kakovosti in osebni noti, ki dajeta največje zadovoljstvo in pravo veselje.

Tilen Prinčič

Tradicionalno srečanje vaščanov Kozarnega

Druženje in spomini vseh generacij Predzadnjo nedeljo v maju smo se vaščani Kozarnega zbrali v Čelu na sedaj že tradicionalnem srečanju. Letos je bilo že peto zaporedno srečanje, na katerem se poleg domačinov redno zberemo tudi tisti, ki smo odšli iz vasi, se odselili, si uredili nov dom drugje. Naše srečanje je namenjeno druženju, utrjevanju dobrih sosedskih odnosov, prijateljevanju, ohranjanju vezi in poznanstev. To je pravi način, lepa gesta, ki veliko pove o domačnosti, dobrih odnosih in lepih spominih v mali vasici. Čelo je prijeten kraj za družabne igre, sprostitev, otroško razigranost in za pripravo dobre hrane ob domači pijači in sladkih presenečenjih. Veselo druženje starejše, mlajše in otroške populacije se je zavleklo daleč v jasno spomladansko noč, ko smo si vsi zaželeli ponovnega snidenja naslednjega maja.

TP Poletje 2015 / Briški časnik / 84