Briški časnik - poletje 2014

Tema trimesečja: Praznik češenj

ŠTEVILKA 75 • LETNIK 18 • POLETJE 2014

Ob izidu Začele so se počitnice. Nekateri otroci zdolgočaseno gledajo televizijo in igrajo računalniške igrice, drugi brezskrbno in razposajeno skačejo naokoli. Zadnjim včasih zavidam razposajenost, potem se spomnim, da je zavidanje grd in uničujoč občutek in da sem lahko razposajena tudi sama. Poskusim in kmalu naletim na zaskrbljene obraze, ki odražajo misli: »kaj je vendar narobe s tabo, kako si lahko tako vesela, če nas obdajajo same težave«. Saj res, počitnice se začnejo, ko praznuje naša država. Naša triindvajsetletnica pa ni tako brezskrbna in razposajena. Včasih se mi zdi, da kar tone pod težo pravih in namišljenih problemov. Ne, njej prav nič ne zavidam, čeprav smo pred dobrimi 23 leti z iskricami v očeh proslavljali njeno rojstvo. Zaradi peščice lopovov in nesposobnih vlad so ugasnile iskrice v očeh in zaskrbljeno zremo v prihodnost visokih davkov, brezposelnosti, nizkih plač, tajkunskih prevzemov.

Pred dnevi sem v Primorskih novicah prebrala zanimiv aforizem: »Slovenci smo dokazali, da tudi majhen narod lahko da velike lopove.« Kljub vsemu pa mislim, da imamo velike lopove, vendar varno državo, kjer lahko še brezskrbno korakamo po njej, kjer nam iz rok še ne pobirajo torbic in z vratov ne trgajo nakita. Razmišljam, kdo bi mi lahko kaj lepega povedal o Sloveniji, in ponovno uzrem razposajene otroke na dvorišču. Slovenijo so opisali kot lepo deželo, kjer je veliko gozdov, zelenja, čistih rek in jezer. Kaj lahko Slovenijo še gledamo z otroškimi očmi? Kakšno državo bomo zapustili svojim vnukom, vendar hkrati, kakšne vnuke bomo zapustili svoji državi. Ali imajo naši otroci še delovne navade in potrpežljivost naših dedkov? Naši dedki bi tudi z veseljem na hišo obesili slovensko zastavo, če bi smeli, danes je to mogoče nekoliko zastarelo. O hišah brez zastav sem pisala že pred leti in danes lahko razumem razočarane ljudi, ki svoj protest izražajo tudi tako. Vendar zakaj me spremljajo zastave, ko obiščem Hrvaško in Italijo? Tudi tam niso razmere rožnate …

Ostajam otroško razposajena in razmišljanje zaključujem z mislimi, da imamo lepo državo in živimo na njenem čudovitem skrajno zahodnem koščku, ki ga obišče vedno več turistov. Tudi o tem pišemo v tej številki Briškega časnika. V tem času so se tu zvrstile številne prireditve. Konec aprila so v Brdih odprli pohodniško transverzalo Alpe-Adria Trail, ki jo je revija National Geographic uvrstila med deset najbolj perspektivnih pohodniških poti na svetu. Poteka na dobrih 700 km in 43 etapah, kar dve etapi pa potekata po Brdih. V Šmartnem je bil prenovljen festival vina in kulinarike, v Višnjeviku so gostili vsakoletni Praznik rebule in oljčnega olja. Pika na i je bil junijski Praznik češenj z Briško poroko. Pripravili smo vam veliko zanimivih člankov in vabim vas, da v prijetni senci prelistate poletno številko Briškega časnika ter si naberete moči za nove jesenske podvige.

Lucija Prinčič Terpin, vaša odgovorna urednica

PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK OBČINA BRDA BRIŠKI ČASNIK Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo

OBVESTILO STRANKAM ZA OBJAVO V BRIŠKEM ČASNIKU

Spoštovani!

Na sestanku uredniškega odbora Briškega časnika 2. julija 2014 smo sprejeli sklep, da bomo v Briškem časniku za lokalne volitve pripravili: 1. brezplačno predstavitev strankarskega kandidata za župana, 2. plačljivo predstavitev stranke (velikost oglasa se bo obračunala v skladu s cenikom oglasov).

KANDIDAT ZA ŽUPANA

Ime vašega kandidata za župana nam posredujte najkasneje do 25. avgusta 2014 na elektronsko pošto: mateja.ambrozic@obcina-brda.si oz. na telefon 05 335 10 32. Potem ga bo obiskal naš novinar. Vsak kandidat za župana bo dobil enaka vprašanja in mu bomo v Briškem časniku namenili 3000 znakov in fotografijo. Vrstni red objave kandidatov za župana bomo žrebali.

PREDSTAVITEV STRANKE

V skladu s cenikom, ki je objavljen na občinski spletni strani, bomo objavili tudi vaš oglas za predstavitev stranke. Če se boste odločili za predstavitev stranke, nam do 30. avgusta 2014 sporočite velikost oglasa, in sicer na elektronsko pošto: mateja.ambrozic@obcina-brda.si oz. na telefon 05 335 10 32. Kasneje se boste z našo tržno službo dogovorili za vsebino in obliko oglasa. Na platnicah ne morete naročiti oglasa.

Vrstni red objave oglasov bomo žrebali tako kot vrstni red objave kandidatov za župana.

Briški časnik bo izšel nekaj dni pred volitvami, zaradi priprave in samega tiska morajo biti predstavitve kandidatov zaključene že do 5. septembra 2014.

Lucija Prinčič Terpin, l. r.

Andrej Markočič, l. r.

Odgovorna urednica Briškega časnika

B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Glavni urednik Briškega časnika

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Briški časnik na internetu: www.obcina-brda.si Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Poletje 2014 / Briški časnik / 1

Občina

27. redna seja Občine Brda

V boj proti drogam Prva spomladanska seja briških občinskih svetnikov je imela na dnevnem redu kar 15 točk, popestrili pa so jo predstavniki različnih društev, zavodov in drugih ustanov, ki so podali svoja poročila oziroma predstavili svoje rezultate delovanja.

Kot prvo je Zvone Horvat Žnidaršič predstavil delovanje Terapevtske skupnosti Srečanje, ki deluje v okviru Zavoda Pelikan Karitas in nudi pomoč zasvojenim osebam ter njihovim svojcem. Izvajajo različne programe za pomoč odvisnikom v obliki preventive, njihova osrednja dejavnost pa je podrobnejša obravnava posameznikov v obliki zdravljenja odvisnosti. V Sloveniji imajo šest komun, pet jih je namenjenih moškim, ena pa ženskam.

Prva je bila oblikovana prav v Novi Gorici na Kostanjevici. »Največji sovražnik je čas,« je dejal in poudaril, da je bistvo za zasvojenega človeka to, da ga vzgojijo živeti brez drog, da je avtonomen, samostojen ter osvobojen. Pred dvema letoma so začeli z novo terapevtsko skupnostjo, v kateri izvajajo program za obravnavo dvojnih diagnoz, ki jih odpravljajo tudi s psihiatrično obravnavo. Pobudnik te vsebine je bil eden izmed svetnikov, ki meni, da je problematika prepovedanih drog v Brdih iz dneva v dan bolj pereča, zato je treba na področju preventive in kurative čim prej ukrepati. Nekaj preventivnih akcij naj bi občina sicer že pripravila, a po mnenju svetnika to ni bilo dovolj. Med drugim je predlagal, da tovrstne programe predstavijo vaškim skupnostim, ki verjetno najbolj poznajo težave v posameznih vaseh.

Namen predstavitve je, da se tiste, ki imajo podobne probleme, lahko usmeri na pravo pot in se jim tako pomaga, da začnejo težave reševati.

Predstavnik Skupnosti Srečanje je pojasni, da je 90 odstotkov tistih, ki so trenutno vključeni v njihov program, začelo s kajenjem trave. Ob tem so prišli v stik s preprodajalci drugih prepovedanih drog. Ker jim kasneje trava ni bila več dovolj, so posegli po Poletje 2014 / Briški časnik / 2

nečem močnejšem (kokain, heroin, sintetične droge …). Razmerje med količino fantov in deklet v njihovih programih komun je približno enako, morda je za odtenek več fantov.

Program je usmerjen predvsem v to, da naučijo posameznika živeti brez droge. Traja 30 mesecev, v tem času pa jim »pride pozitiven način življenja v kri«. Komuna je šola življenja. Tukaj tudi šteje neki uraden zaključek, kjer strokovni kader preveri, ali so udeleženci sposobni zapustiti komuno.

Zavod ne beleži veliko povratnikov.

Svoje mnenje je ob tem podala tudi mama ozdravljenega odvisnika iz okolice Nove Gorice. Dejala je, da se morajo najprej svojci zavedati pomembnosti problema, saj je zasvojenec bolnik, droga pa močnejša od njega in edini bog, ki ga pozna. Zato je dobro, da starši poiščejo ustrezno strokovno pomoč, saj sami tega problema ne zmorejo rešiti.

Posojila tudi briškim podjetnikom Svetniki so nato prisluhnili Tatjani Gregorčič, v. d. direktorici Javnega sklada malega gospodarstva Goriške, ki je podala letno poročilo Javnega sklada malega gospodarstva Goriške za leto 2013 ter predstavila poslovni in finančni načrt sklada za leto 2014.

Javni sklad letno objavi ugodna brezobrestna posojila podjetnikom in kmetom z območja občin ustanoviteljic Javnega sklada. Ta je lani objavil dva razpisa neposrednih posojil v skupni vrednosti 200.000 evrov, in sicer razpis dolgoročnih posojil za podjetniške investicije v višini 1,4 mio evrov ter razpis posojil za investicije v osnovno kmetijsko dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetijah v višini 200.000 evrov. Tatjana Gregorčič je opozorila, da sta oba razpisa še odprta, ker so roke za prijavo razdelili tako, da se zainteresirani lahko prijavljajo v daljšem časovnem obdobju. Do marca letos so odobrili 927.700 evrov za podjetniške investicije, za osnovno kmetijsko dejavnost in dopolnilno dejavnost na kmetijah pa 110.000 evrov. Na razpis neposrednih posojil

za podjetniške investicije je do 20. februarja prispelo 40 vlog, odobrili so jih 32, 8 vlog pa so zavrnili, v pretežni meri zaradi neustrezne bonitetne ocene.

Predvidene spodbude sklada bodo v letu 2014 znašale skupno 1.648.000 evrov, in sicer 1, 6 mio evrov v obliki neposrednih posojil in 48.000 evrov v obliki nepovratnih sredstev za potrebe garancij. Predvidevajo, da bo koriščenje sredstev v razmerju 800.000 evrov posojil za posameznike (samostojne podjetnike in kmete) in enak delež posojil za zasebna podjetja. V občini Brda so od leta 2007 do 2013 dodelili za približno pol milijona evrov posojil. Po večini so bila kmetijska posojila, vedno večje pa naj bi bilo tudi povpraševanje briških podjetnikov. Učinek, ki ga prinašajo tovrstna posojila, je večje število zaposlenih, vračila kreditov pa kažejo na uspeh kmetovalcev in podjetnikov.

Vse več nasadov marihuane Informacije o varnostnih razmerah in delu Policijske postaje Nova Gorica na območju občine Brda v letu 2013 je podal komandir Sejad Jušić. Na območju briške občine policisti ugotavljajo, da se varnostne razmere v letu 2013 niso poslabšale kljub nekoliko večjemu številu obravnavanih kaznivih dejanj glede na leto 2012. V večini primerov je šlo za kazniva dejanja premoženjske kriminalitete, ki pa glede na težo dejanj pri občanih niso povzročili večjega nelagodja. Obravnavali so manj prometnih nesreč ter manj kršitev javnega reda in miru kot v preteklem letu. V letu 2013 je Policijska postaja Nova Gorica na območju občine Brda skupno obravnavala 104 kazniva dejanja, njihova preiskanost pa znaša 46,1 odstotka. Znotraj premoženjske kriminalitete so obravnavali 25 tatvin in 13 velikih tatvin, zoper človekove pravice in svoboščine pa 13 kaznivih dejanj.

Prav tako so obravnavali še 7 kaznivih dejanj v zvezi s prometom s prepovedanimi drogami in 6 kaznivih dejanj nasilja v družini. Lani se je na območju Občine Brda zgodilo 29 prometnih nesreč, v kateri nihče od udeleženih ni izgubil življenja. Obravnavali so tudi 37

Občina

27. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 2. str.)

kršitev javnega reda in miru. Zaradi kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami so možje v modrem obravnavali 5 prekrškov ter v hitrem postopku zoper kršitelje izdali odločbe o prekršku.

Komandir novogoriške policijske postaje je svetniku pojasnil, da pri svojem delu uporabljajo tudi helikopter, in sicer za izvajanje nadzora državne meje. Obenem s tem ugotavljajo še morebitne nasade marihuane ali česa podobnega, saj tovrstne akcije iz zraka lažje izpeljejo.

Sektor kriminalistične policije na tem območju redno izvaja svoje aktivnosti zoper preprodajalce prepovedanih substanc, v veliki večini primerov gre za nasade marihuane, ki na tem območju izstopajo. Eden od svetnikov je še dodal, da Brici bolj zaznavajo problematiko drog kot policisti, zato je komandir izpostavil, da so domačini tisti, ki so prisotni v tem okolju in se med sabo najbolj poznajo.

Vsaka informacija je zato za policiste dobrodošla.

Brda postajajo prava turistična destinacija Svetniki so v nadaljevanju obravnavali Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2013, ki ga je pripravila Beti Kumar, poročilo o delovanju Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda pa je podala direktorica zavoda Ariana B. Suhadolnik. Občinski svet je seznanila z rezultati, ki jih je javni zavod dosegel v minulem letu. Vse dejavnosti opravljajo v okviru danih možnosti, zavod pa naj bi se sedaj že financiral sam. Vpeti so v nacionalne in lokalne inštitucije, aktivno se tržijo in promovirajo na številnih sejmih ter drugih oblikah predstavitev. Promocije izvajajo tudi zunaj naših meja, zlasti v Avstriji in Nemčiji, kjer biva največ potencialnih gostov. Spletna stran www.brda.si naj bi v prvem letu delovanja zabeležila 100.000 ogledov. »Brda postajajo prava turistična destinacija,« je poudarila.

Italijani so dnevni gostje, 27 odstotkov turistov pa je nemško govorečih. Število porok v Brdih raste.

Eden od svetnikov je opozoril na kolesarske in pohodne poti, kjer ponekod označevalne table niso vzdrževane. Treba bi jih bilo ponovno

urediti ali namestiti nove. Motilo ga je tudi, da je odprtje sezone Alpe-Adria Trail na isti dan kot krajevni praznik v Medani. Ob koncu je dodal, da je bilo na začetku mandata rečeno, da bo vključenost občine v zavod vedno manjša, vendar je po njegovem mnenju še vedno ista ali se celo povečuje.

Nekateri svetniki so bili nad rezultati delovanja zavoda zelo zadovoljni, zlasti s plačevanjem turistične takse, ki je lani znašala skoraj 20.000 evrov.

Najdlje je beseda tekla na temo projekta »Brda, harmonija kultur«, saj so imeli svetniki pri tej točki veliko vprašanj. Gre za turistični produkt doživetja Brd, ki bi vseboval tudi etnološki muzej Brd in ponudil sedem novih delovnih mest. Direktorica zavoda jim je pojasnila (glede zanimanja za finančno strukturo in delež občine ter partnerjev pri tem projektu), da tu ni partnerjev. Projekt prijavlja občina in samo ona je lahko partner. Razpis kulturnega ministrstva je namreč omogočil samo lastnikom javne kulturne infrastrukture, da v to vnesejo vsebine, ki bodo celotnemu okolju doprinesle dodano vrednost na dolgi rok. Partnerji zagotovijo samo delovno mesto. Direktor občinske uprave je svetniku potrdil, da je zemljiškoknjižno lastništvo gradu na Dobrovem urejeno.

Drugi svetnik je opomnil, da je veliko stvari in vsebin že vnaprej določenih in dogovorjenih, s svetniki pa se nihče ne posvetuje. Dodal je, da bo treba velik del proračunskih sredstev nameniti za ta projekt. Za občinski proračun je 600.000 evrov velik znesek in bo zato treba prevzeti vso odgovornost.

Motila ga je že določena cena vstopnice v muzeje – 6 evrov, ki se mu je zdela previsoka. Tretji svetnik je dodal, da bo omenjeni projekt morda prelomnica za preživetje Brd, za katera je turizem osnovna gospodarska panoga, ki bo pomagala prodajati vina, sadje in druge briške pridelke. Treba pa bi bilo vsekakor narediti celostno finančno konstrukcijo in razmisliti, kako zaslužiti, ne pa, kako se bo vzdrževalo zgradbe v Brdih. Ariana B. Suhadolnik je ob tem svetnikom še pojasnila, da gre za pet lokacij in šest vsebin; tri lokacije v Šmartnem ter ena v Vili Vipolže in ena v gradu Dobrovo. Projekt vključuje tudi interne partnerje v Brdih oziroma kar celotno briško okolje. Vse je že natanko določeno (eksponati, vsebine …). Pojasnila je še, da gre za 10-letni

kredit, kar pomeni, da bi projekt občinski proračun bremenil za 60.000 evrov letno in ne bi šlo za enkratno obremenitev proračuna. Svetnica je izrazila upanje, da bi projekt vključeval celotna Brda in briške partnerje in da se bo dalo iz te zgodbe tudi kaj naučiti.

Iz vsega tega bodo imeli koristi tudi briški ponudniki. Svetnik je izpostavil, da verjetno nihče ni proti samemu projektu, problem predstavlja znesek 600.000 evrov in zagotovljenih 60.000 evrov letno. Zanimalo ga je tudi, zakaj še ni bil sklican neformalni sestanek na to temo. Župan Franc Mužič je povedal, da je bil neformalni sestanek s svetniki oziroma svetniškimi skupinami obljubljen, a je nato prišlo do dogovora, da se na občinsko sejo uvrsti poročilo o delovanju zavoda, v katerega se vključi tudi ta projekt. Obljubil je, da bo sestanek sklican v kratkem, ker je prav, da vsak poda svoje mnenje.

Specifičen tip razsvetljave Brd Letni program izvajanja gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Brda za leto 2014 sta predstavila Robert Ostrelič in Luka Volk. Podala sta tudi poročilo o delu v minulem letu in povedala, da 90 odstotkov stroškov javne razsvetljave plačuje občina. Lani so za izvajanje redne javne razsvetljave, ki je vključevalo tudi redno in intervencijsko vzdrževanje, porabili 23.000 evrov. V tem letu načrtujejo 5 odstotkov v korist LED-svetilk.

Svetnika je zanimalo, ali so svetilke, ki so sedaj postavljene, varčnejše od LED-svetilk. Robert Ostrelič je pojasnil, da je bilo pri samem projektu upoštevano mnenje stroke, da gredo v predelavo z visokotlačnimi natrijevimi sijalkami ter z elektronskimi dušilkami, ki imajo samodejno redukcijo. Razlika med temi in LED-svetilkami je, da sijalka dela v obdobju, ko je promet poln (od 19. do 23. ure), od polnoči do 5. ure pa spusti na 50 odstotkov svetlobnega toka. LED gori vedno enako. Investicija v LED je dražja, pa tudi pri uporabi sijalk je treba zamenjati samo žarnico, medtem ko je pri LED treba zamenjati celotno luč.

(Nadaljevanje na 4. str.)

Poletje 2014 / Briški časnik / 3

Občina

27. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 3. str.)

Sledilo je obvestilo o prenehanju mandata občinskega funkcionarja, obrazložitev pa je podal direktor občinske uprave. Župan Franc Mužič od 1. maja dalje župansko funkcijo opravlja neprofesionalno zaradi upokojitve. Svoje delo in funkcije bo še naprej opravljal nemoteno.

Svetniki so obravnavali in sklepali še o predlogu Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Brda ter o predlogu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne padavinske vode na območju občine.

Ambulanta v Kojskem naj ostane Točka dnevnega reda, ki je predvidevala razpis koncesije za splošno oziroma družinsko medicino v Kojskem ter glasovanje o sklepu, je sprožila dinamično razpravo. Direktor občinske uprave je pojasnil, da Občina Brda osnovno zdravstveno dejavnost lahko izpolnjuje z javnimi zavodi oziroma fizičnimi osebami na podlagi podelitve koncesije. Občina je tudi ustanovitelj in eden izmed lastnikov javnega zavoda Zdravstveni dom Nova Gorica. Postopek podelitve koncesije bi lahko začela z objavo razpisa za podelitev koncesije ali vloge zdravnika, občinski organ pridobi mnenje zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje … Poudaril je, da je na izredni seji julija 2011 občinski svet Občine Brda sprejel sklep o izgradnji novega zdravstvenega doma na Dobrovem, na podlagi katerega je bila tudi podpisana pogodba in iz katere izhaja, da bo Občina Brda za izvedbo projekta zagotovila zemljišče za izgradnjo novega zdravstvenega doma, namenjeno kupnino za sedanjo stavbo zdravstvenega doma oz. objekt prenesla v upravljanje zdravstvenemu domu, se odpovedala komunalnemu prispevku ter strinjanju občine, da bosta zdravstveno dejavnost na območju občine opravljala zdravstvena zavoda, ki zagotavljata finančna sredstva za izvedbo investicije. Koncesijo za izvajanje javne zdravstvene službe bo občina podelila drugim izvajalcem samo v primeru, če zdravstvena domova ne bosta zagotavljala izvajanja zdravstvene dejavnosti v dogovorjenem obsegu ali kakovosti. Župan Franc Poletje 2014 / Briški časnik / 4

Mužič je ob tem predlagal, da se zadeva preuči in uvrsti na točko dnevnega reda naslednje seje. Svetnica je pojasnila, da se že dolgo časa zavzema, da bi v občini dobili pediatra, zato bi bilo treba preveriti, ali bi Občini Brda pripadal vsaj en pediater. Druga svetnica je izpostavila, da so v času prodaje prostorov dr. Terseglavu v Kojskem od njega zahtevali klavzulo, da tudi po njegovi upokojitvi prostori zdravstvenega doma ostanejo namenjeni zdravstveni dejavnosti. Če je v pogodbi to res zavedeno, bi bilo prav, da se razjasni, ali zdravstveni dom v Kojskem ostaja, službo v tej ambulanti pa zagotavlja Zdravstveni dom Nova Gorica.

Predsedujoči svetnik je dejal, da je iz razprave moč razbrati, da točka zahteva temeljit premislek, zato je predlagal, da jo z vsemi potrebnimi obrazložitvami uvrstijo na dnevni red naslednje seje.

Obenem je svetnik dejal, da je potreben temeljit premislek, saj je v pogodbi z zdravstvenim domom zabeležena obveza, da se ne bo podeljevalo koncesije drugim. Četudi si svetniki niso bili enotni v svojih mnenjih, pa so bili enoglasni glede tega, da ambulanta v Kojskem ostane.

Kdaj krožišče na Humu?

Na koncu so sledile še pobude in vprašanja svetnikov. Prvi je opozoril na fotografije, ki so bile objavljene na družbenem omrežju Facebook.

Prikazovale so postavljene bodice na Koradi. Pohodnik, ki je na te bodice stopil, si je na srečo raztrgal samo podplat čevlja. Pridobil je informacijo, da upraviteljica koče na Koradi razpolaga z več informacijami glede tega. Bodice so bile postavljene na planinski poti na Koradi. Glede na razgovore s predstavniki kluba Strelišče pa je napovedal, da bo za naslednjo sejo pripravil celotno dokumentacijo za točko dnevnega reda v zvezi s problematiko mladine v Brdih. Drugi svetnik je dejal, naj briška občina predlaga Občini Števerjan ureditev oz. sanacijo ceste na italijanski strani pri mejnem prehodu Vipolže. Tretjega svetnika je zanimalo, zakaj je omenjen samo pločnik, ne pa tudi krožišče na Humu v projektni nalogi, ki so jo poslali na DRSC v Ljubljano. Dodal je še, da naj bi Pošta Slovenija pripravljala

reorganizacijo, govori se tudi o zaprtju pošte v Kojskem, zato predlaga, da se na sejo občinskega sveta povabi direktorja Pošte Slovenije, OE Nova Gorica, da predstavi vizijo delovanja Pošte Slovenije, tudi v Brdih.

Dejan Rusjan je nato pojasnil, da so pri obravnavi predmetne zadeve na DRSC jasno povedali, da v letih 2014 in 2015 ne bodo financirali predlaganih projektov. V zvezi s krožiščem so se že dogovarjali na DRSC pred dobrima dvema letoma.

Takrat so dejali, da je v Brdih mogoče postaviti dve montažni oz. plastični krožišči. To pomeni, da morajo biti izpolnjeni neki pogoji. Ugotovljeno je bilo, da se na Dobrovem tega ne da postaviti, ker relief in površina tega ne dopuščata, postaviti pa se da krožišče na Humu. V tem trenutku stvari stojijo, vendar vseeno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, in ko bodo zagotovljena določena finančna sredstva, bo zadeva stekla. Najprej je bila narejena idejna zasnova samo za pločnik, brez krožišča. Nato se je porodila ideja o krožišču. Treba je bilo pripraviti novo idejno zasnovo in jo spremeniti tako, da je bilo upoštevano tudi krožišče.

Svetnik je povedal, da so lani izpeljali projekt Rebula skozi čas.

Ostalo je nekaj steklenic rebule, zato so letos organizirali dobrodelno dražbo in dopolnili izbor z drugimi pridelovalci. Šlo je za čezmejni projekt. Kljub temu da je bil s slovenske strani zelo slab odziv, so prodali vse steklenice in zbrali približno 5.000 evrov za otroke žrtve vojne in sirote, ki jih bodo namenili fundaciji v Trstu.

Svetniki so nato razglabljali še o odgovorih na njihove pobude in vprašanja s prejšnje redne seje.

Briški svetniki so 13. maja za zaprtimi vrati zasedali na 3. izredni seji, na kateri so s 5 glasovi za in 7 proti zavrnili sodelovanje pri projektu Brda, harmonija kultur. Javnost je bila na omenjeni seji izključena.

Ana Cukijati

Občina

28. redna seja Občine Brda

Bo Vila Vipolže ustvarjala dobiček?

Tudi druga spomladanska redna seja briškega občinskega sveta je imela na dnevnem redu 15 točk, pri katerih so svetniki odločali predvsem o tekočih zadevah in birokratskih vsebinah. Največ časa je beseda tekla o izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti v občini Brda s pobudo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe splošne medicine v ordinaciji zdravstvene postaje Kojsko, za vrati, zaprtimi za javnost, pa so svetniki prebrali tudi poročilo s 3. izredne seje.

Briški svetniki so obravnavali in sklepali o Odloku rebalansa proračuna Občine Brda za leto 2014, ki ga je predstavila Beti Kumar. Župan je povedal, da je že skoraj vse nared za ureditev Štalonov, kjer bi se lahko zadrževali in družili briška mladina in številna društva.

Občina bi se tako zadolžila za nadaljnjih deset let, prostore pa je treba še primerno opremiti. Svetniki so bili zadovoljni, da se nekaj dela tudi za mladino. Upajo pa, da je z mladino sklenjen dogovor, da bodo prostore koristno uporabljali.

Svetniki so nato postavili nekaj vprašanj glede finančnih postavk v rebalansu proračuna. Za promocijske prireditve naj bi se porabljena sredstva povečala za 46,6 odstotka. Svetnika je zanimalo, kaj to vključuje, župan pa je kot primer navedel samo obisk in predstavitev Praznika češenj v treh avstrijskih občinah. Vsak dan so iz Brd odpeljali približno tono češenj. Zraven so bili povabljeni tudi vinarji in gostinci s svojo ponudbo.

Brda na ta način postajajo vedno bolj prepoznavna. Promocija je zadeva, ki se izvaja kontinuirano, in posledično je to tudi strošek. Drugega svetnika je zanimalo, v kolikšnem času lahko pričakujejo prihodke od Vile Vipolže.

Direktor občinske uprave je pojasnil, da je bil tudi za Vilo Vipolže narejen investicijski program, ki je potrjeval finančni potek dogodkov v smislu, kdaj se bodo določeni stroški pokrivali. »Objekt s celotno opremo bo pridobljen na ključ, občina pa bo prevzela upravljanje. Da se bo objekt kar takoj sam pokrival, je iluzorno pričakovati, želje pa so, da se bo čim prej, zato je treba delati na programu

in vsebini, s katerimi se bo pokrivalo čim več stroškov,« je dejal. Svetnika je tudi zanimalo, kdaj bo Občina Brda odstopila od sofinanciranja in dokapitaliziranja Vinoteke oz. kdaj lahko pričakujejo spremembe, ki bodo Vinoteko poskušale pripeljati na zeleno vejo. Župan je pojasnil, da bo občina, takoj ko bo začela delovati Vila Vipolže, v kateri je predvidena evropska vinoteka, ustrezno odreagirala tudi na račun Vinoteke Brda. Svetnik je predlagal predstavitev delovanja Vinoteke Brda na občinskem svetu. Pri projektu Razpršeni muzej kulturne dediščine »Brda, harmonija kultur« naj bi nastalo za 35.000 evrov stroškov, zato je svetnika zanimalo, kdo bo prevzel odgovornost za nastale stroške. Po njegovem mnenju naj bi se šlo v projekt brez odobritve s strani občinskega sveta. Direktor je poudaril, da morajo biti investicijski programi narejeni prej, kot se odobri projekt. Ko se prijavlja projekte na razpise, je treba kdaj imeti tudi že gradbeno dovoljenje.

Na razpise se ne da kandidirati brez dokumentacije, katere priprava seveda tudi nekaj stane.

Zakaj oskrba najdražja v Brdih?

Svetniki so nato sklepali o določitvi cene storitve pomoč na domu v Občini Brda. Obrazložitev je podala Beti Kumar in navedla, da so s Centra za socialno delo poslali dopis o uskladitvi cen za leto 2014. Ekonomična cena naj bi tako znašala 20,56 evra na dan, kar je za 6,84 odstotka nižja kot leta 2012. Svetnika je zanimalo, zakaj so Brda najdražja. Na občini menijo, da zaradi razpršenosti.

Svetnik je poudaril, da se cene z drugimi občinami razlikujejo tudi za dva evra, zato je Beti Kumar podala predlog, da se s strani Centra za socialno delo Nova Gorica pridobi dodatno obrazložitev.

Na seji je nato beseda tekla o priznanjih Občine Brda za leto 2014.

Kratko obrazložitev sta podala direktor občinske uprave in predsednik Odbora za priznanja Ivan Markočič. Svetnike je zanimalo, koliko predlogov je prispelo in kdo je o nagrajencih odločal. Ivan Markočič je pojasnil, da se je odbor odločil glede na pravilnik in kriterije, ki so na razpolago. Prišlo je veliko predlogov, nekateri pa težko dosegajo kriterije.

Letos so se zato odločili za štiri nagrade.

Ker je svetnico zanimalo, na podlagi

katerih obrazložitev so bili odobreni predlagani nagrajenci, je direktor občinske uprave prebral obrazložitve za vse štiri predlagane nagrajence. Občinski svet Občine Brda je nato sprejel sklep o podelitvi nagrade Občine Brda za leto 2014 Borisu Klanjščku, Elizeju Prinčiču in Ani Toroš, priznanje Občine Brda pa Gostinstvu Dean Ambrožič.

Občinski svet Občine Brda je nato soglašal z odstopom od javnega naročila za gradbena, obrtniška in instalacijska dela v okviru projekta Razpršeni muzej kulturne dediščine »Brda, harmonija kultur« iz razloga, da Občina Brda ne potrebuje več predmeta javnega naročila, niti nima zanj zagotovljenih sredstev.

Ambulanta v Kojskem ostaja Beseda je na tokratni seji največ časa tekla na temo izvajanja osnovne zdravstvene dejavnosti v Občini Brda s pobudo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe splošne medicine v ordinaciji zdravstvene postaje Kojsko. Vnela se je burna razprava, v katero so bili vključeni vsi svetniki. Enotni so si bili, da zdravstvena postaja v Kojskem mora ostati. Večina pa je bila za to, da se za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti razpiše koncesija in s tem opravljanje te dejavnosti prepusti zasebniku. Manjšina pa, da se upošteva Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica, po katerem je zdravstveni dom tudi izvajalec zdravstvene dejavnosti in ki mu je občina podelila zagotavljanje javne službe primarnega zdravstvenega varstva, ter da se upošteva pripravljenost in zaveza javnega zavoda, da opravlja javno službo na področju osnovne zdravstvene dejavnosti ne samo v zdravstveni postaji Dobrovo, ampak tudi v zdravstveni postaji Kojsko. S sedmimi glasovi za in tremi proti je briški občinski svet potrdil sklep o razpisu koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti – splošne oz. družinske medicine v Občini Brda v kraju Kojsko. Občinska uprava pripravi in objavi javni razpis najkasneje do 10. junija, v katerem določi 8-dnevni rok za prijavo na javni razpis. V javnem razpisu občinska uprava pripravi tudi osnutek koncesijske pogodbe, v katerem določi (Nadaljevanje na 6. str.)

Poletje 2014 / Briški časnik / 5

Občina

28. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 5. str.)

pravice in obveznosti koncesionarja.

Postopek izbire koncesionarja opravi pristojna komisija najkasneje v roku 15 dni od poteka roka za prijavo na razpis.

Koncesija se prične izvajati, ko dosedanji koncesionar dr. Boris Terseglav preneha opravljati delo preko koncesijske pogodbe. Več o tem si lahko preberete tudi v članku Gorana Simčiča.

Ureditev Šmartnega Dejan Rusjan je v nadaljevanju predstavil osnutek Odloka o prometni ureditvi in signalizaciji v vaškem jedru Šmartno. Svetnik je nato podal nekaj predlogov vaščanov, ki živijo v samem jedru vasi Šmartno. Predlagajo, da občinske službe za potrebe odloka o prometni ureditvi in signalizaciji uredijo parcelne meje tako, da bo natančno znano, kaj je javno dobro in kaj zasebna lastnina. Načrt z zarisanimi imeni naj javno objavijo in tako seznanijo vse zainteresirane. Dostop do notranjih poti naj se uredi s postavitvijo potopnih stebričkov ali drugih podobnih mehan-

skih ovir. Ključ ali druge naprave za upravljanje s stebrički naj dobijo lastniki stanovanjskih enot v vaškem jedru, prebivalci vaške skupnosti Šmartno in vsi posestniki nepremičnin znotraj vaškega jedra. Za notranje poti, javne in druge, naj velja prometni režim, ki omogoča prevoznost vseh notranjih poti ter parkiranje za vaščane, tako kot velja sedaj.

Uredi naj se način dostopa za prebivalce s posebnimi potrebami (invalidnost, majhni otroci in visoka starost). Za prebivalce vaškega jedra Šmartno je bistvenega pomena parkiranje na rezerviranih površinah, kjer so dovolilnice. Vsekakor predlagajo neke mehanske ovire, saj bi v nasprotnem primeru lahko drugi parkirali na teh površinah. Prosijo tudi za več parkirnih mest na družino, in če je mogoče, da bi tudi znotraj vasi uredili kakšen parkirni prostor.

Dejan Rusjan je na to podal pojasnila. Ureditev mej je res velik strošek. Ko bo sprejet tudi odlok o uporabi javnih površin v vaškem jedru Šmartno, bo za vse javne površine, ki se bodo dale v najem npr. za gostinske vrte, razgledne ploščadi, treba urediti meje. Ureditev mej za celotno vaško

jedro pa je absolutno prevelik strošek.

Določene poti v vaškem jedru so neprevozne, saj so zelo ozke ulice oz. javne površine. Postavitev mehanskih ovir za dovolilnice in več parkirnih mest na družino sta smiselna predloga.

Svetniki so obravnavali tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Goriška lekarna Nova Gorica ter o ukinitvi zaznambe javno dobro na nepremičnini v k. o. Biljana. Svetniki so ob koncu podali še nekaj svojih pobud in vprašanj na temo čistilnih naprav v Brdih, obeleženja Srečka Kumarja, projekta RCERO … Svetnik pa je predlagal podroben pregled Statuta Občine Brda in Poslovnika občinskega sveta Občine Brda ter nanizal nekaj sprememb.

Ana Cukijati Briški svetniki so zasedali še na 4. in 5. izredni seji. Več si lahko preberete na spletni strani www. obcina-brda.si. Poročilo bomo objavili v naslednji številki Briškega časnika.

Slavnostna seja Občine Brda

Občinske nagrade v roke štirih Bricev Slavnostna seja Občine Brda je potekala v petek, 6. junija, na Gradu Dobrovo in razkrila letošnje občinske nagrajence.

Leto, ki je sledilo zadnji slavnostni seji, je prineslo novosti na vseh področjih družbenoekonomskega življenja Brd. Uspešno smo dokončali velike investicije v javno infrastrukturo, ki jih je poudaril že župan v svojem nagovoru (med katerimi velja posebej izpostaviti kanalizacijo v Biljani, obnovo vodovoda na relaciji Šmartno–Kozana–Vipolže, obnovo in energetsko posodobitev OŠ Dobrovo ter javno razsvetljavo), ponovno smo oživeli bencinsko črpalko v Golem Brdu in praznovali 100-letnico šolske stavbe v Kojskem. Začeli smo graditi novo zdravstveno postajo, praznovali smo 100-letnico rojstva Rada Simonitija. Na področju turizma beležimo več kot 25-odstotno porast obiska gostov in nočitev. V letu 2013 smo prenovili Gotsko hišo v Šmartnem, postali smo partnerji pohodniške transverzale Alpe-Adria Trail, kot prva destinacija v Sloveniji gostom ponujamo doživetje ekomobilnosti (na ekološko neoporečnih električnih kolesih in električnih skuterjih).

Na dvorišču gradu Dobrovo je vrata odprla Briška butiehca.

Končali smo projekt UE LI JE II, s pomočjo katerega smo med drugimi pridobitvami pridobili tudi sodobno opremljeno sobo za senzorično ocenjevanje oljčnega olja v Višnjeviku. Pohvale gredo vsem briškim društvom, tako športnim kot kulturnim, za številne uspešne nastope doma in v tujini, na katerih so poleg dosežkov poskrbeli tudi za dobro promocijo naše dežele.

Poletje 2014 / Briški časnik / 6

Tri nagrade in priznanje Za življenjsko delo ali izredne dosežke so nagrade Občine Brda prejeli Boris Klanjšček, Elizej Prinčič in Ana Toroš.

Boris Klanjšček iz Vipolž je prebivalcem Brd bolj znan kot Muchacho. Rodil se je leta 1936 v mestu Rosario v Argentini. Že kot otrok je vzljubil nogomet, ki ga spremlja vse življenje.

Igral ga je v različnih ligah v rojstni Argentini, nato v prvi ligi v Kolumbiji in na koncu v Združenih državah Amerike, kjer je tudi končal svojo profesionalno kariero. V tem času je z različnimi klubi osvojil kar nekaj naslovov državnih prvakov.

Leta 1973 se je iz Kalifornije preselil v Vipolže, ravno v času, ko se je v Brdih ustanovil nogometni klub. Postal je prvi trener članskega moštva NK Brda in ga uspešno vodil prvo sezono v Primorski nogometni ligi. Vendar se tukaj njegovo delo ni končalo. Dobil je priložnost vzgajati najmlajše nogometaše, kar je bila njegova največja želja. Vedno je govoril, da je treba mlade »zastrupiti« z nogometom, in to mu je v veliki meri tudi uspelo, saj se je v njegovi trenerski karieri v Brdih razvilo veliko število odličnih igralcev.

Elizej Prinčič je eden izmed ustanoviteljev Društva oljkarjev Brda in je v njem aktiven od vsega začetka. Predsednik društva je bil dva mandata, do letošnjega februarja. Bil je snovalec obeh čezmejnih projektov: UE LI JE, s katerim smo pridobili oljarno, in UE LI JE II, ki je omogočil nakup dodatne opreme, sobe za senzorično ocenjevanje oljčnega olja in formiranje okuševalcev oljčnega olja (čezmejni panel). Oba projekta, kjer je bila vodilni

Občina

Slavnostna seja Občine Brda

Za življenjsko delo ali izredne dosežke so nagrade Občine Brda prejeli Boris Klanjšček, Elizej Prinčič in Ana Toroš.

Dejan Ambrožič je prejel priznanje. Foto Andrej Colja

partner Občina Brda, sta pomembno prispevala k razvoju in dvigu ravni oljkarstva v Brdih ter na severnem Primorskem. Je tudi soustanovitelj Združenja društev oljkarjev Slovenije, kjer aktivno sodeluje. Pod njegovim vodstvom je Društvo oljkarjev Brda postalo izredno prepoznavno, pomembno je prispevalo k promociji in popularizaciji oljkarstva, briškega oljčnega olja in Brd. Ana Toroš, rojena leta 1978, je doktorica znanosti.

Na univerzi v Trstu je med letoma 2009–2010 opravila znanstvenoraziskovalno delo Raziskava o podobi Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, za katero je leta 2011 prejela nagrado na natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na podlagi te raziskave je nastala njena prva znanstvena monografija Podoba Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Leta 2013 je pri založbi Slovenska matica izšla njena druga znanstvena monografija O zemlja sladka: kamen, zrno, sok, ki je rezultat njenega dolgoletnega preučevanja pesniškega in prevajalskega opusa Alojza Gradnika. Kot uspešna mlada znanstvenica je na svojem področju delovanja dosegla že vrhunske rezultate. Ti so za Občino Brda toliko bolj pomembni, ker se je posvetila raziskovanju slovensko-italijanskih literarnih stikov na območju današnje Primorske in Furlanije - Julijske krajine.

Dean Ambrožič pa je prejel priznanje, ki ga občina podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja. Dean Ambrožič opravlja gostinski poklic že 23 let, od tega 10 let kot samostojni podjetnik v Goriški brdih. Za natakarja se je izobrazil na Srednji gostinski šoli v Izoli. Kot štipendist se je zaposlil v podjetju

Hit, d. d. Kmalu za tem pričel z delom v restavraciji v gradu Dobrovo v Brdih, kjer je ostal 8 let. Nato ga je pot vodila v novoodprti Hotel Perla v Novi Gorici, kjer si je pridobil naziv someljeja, in po dobrem letu v restavracijo na Sveto goro. Nato se je znova vrnil v Goriška brda, tokrat v Gostilno 25. maj.

Ves čas je bil vzoren in predan delavec, ki je izpolnjeval svoje poklicno vodilo: »Gost mora biti zadovoljen, samo zadovoljen gost se vrne«. Leta 2003 je stopil v svet podjetništva in prevzel Restavracijo Grad Dobrovo, s čimer se mu je uresničila dolgoletna želja. Tudi v teh težkih časih s svojo ekipo posluje zelo uspešno in si dela brez pridnih in vestnih sodelavcev ne bi mogel predstavljati. Prispeval je k oživitvi gradu na Dobrovem in s tem k spodbujanju turizma v Brdih. Udeležuje se skupnih nastopov v okviru Občine Brda na raznih prireditvah in sejmih doma in v tujini. S krepitvijo svoje dejavnosti pripomore k bogatejši in kakovostnejši turistični ponudbi v občini. Čestitali smo tudi Sari Skrt, ki je prejela zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije na državnem tekmovanju.

Goran Simčič

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika. Pogovor z Ano Toroš objavljamo v tokratni številki, vse druge nagrajence pa bomo predstavili v naslednji številki.

Uredništvo Briškega časnika

Poletje 2014 / Briški časnik / 7

Občina

Prireditev ob odprtju Alpe-Adria Trail

Nova dimenzija turizma Slovenija in slovenski turizem se na evropskem in globalnem turističnem zemljevidu vse bolj uveljavljata kot destinacija zelenega, aktivnega in zdravega oddiha.

Eden od najboljših turističnih produktov zadnjega desetletja, ki smelo sledi temu poslanstvu, je zagotovo pohodniška transverzala Alpe-Adria Trail. Nepozabna pohodniška izkušnja, ki na dobrih 700 km in 43 etapah (od Velikega Kleka v Avstriji do Milj v Italiji) ponuja nepozabno doživetje razgibane naravne pokrajine in pristnega gostoljubja domačinov, prinaša v širšo regijo novo dimenzijo turizma.

Projekt, plod uspešnega sodelovanja med tremi partnerji iz Slovenije (SPIRIT Slovenija), Avstrije (Kärnten Werbung) in Italije (Turistična organizacija Furlanija - Julijska krajina, FVG), je National Geografic uvrstil med »TOP 10« najbolj perspektivnih pohodniških poti na svetu.

Slovesno odprtje pohodniške sezone je bilo 27. aprila v Brdih. Naša dežela, naravno križišče treh evropskih kultur, ki so v tem prostoru v preteklih stoletjih pustile pomemben pečat, pohodniško izkušnjo dopolnjuje z dvema etapama.

Nekajurnega pohoda, polnega okusnih gurmanskih presenečenj, začinjenih z zabavnim kulturnim programom, se je kljub izredno slabi vremenski napovedi udeležilo preko 300 pohodnikov iz Slovenije in obeh sosednjih držav, Avstrije in Italije. Tudi tokrat so se ob poti predstavila domača društva, ki so dogodku dala pridih briške duše. To so bili Društvo briških žena in deklet, briški čebelarji, Godalni orkester Brda, Vokalna skupina Vinika, Briški harmonikaši, Društvo briških oljkarjev, Pihalni orkester Brda, na zaključni prireditvi v Gonjačah pa tudi turistična društva Furlanije in avstrijske Koroške.

Navdušeni nad ponudbo in lepoto pokrajine so po zaključenem trijezičnem kulturnem programu in odprtju »magične točke« pot nadaljevali proti Šmartnemu.

Za obzidjem srednjeveške vasice Šmartno je že enajstič zapored potekal praznik Brda in vino – letos preoblečen v novo podobo nepozabnega gurmanskega doživetja in obogaten s številnimi strokovnimi predavanji, delavnicami in posebnim kulinaričnim kotičkom, ki so mu žlahtnost dodala vina briških in gostujočih vinarjev.

Besedilo in foto: ZTKMŠ Brda Poletje 2014 / Briški časnik / 8

Odprtje magične točke (z leve proti desni): Bojan Meden – SPIRIT Slovenija, Franc Mužič – župan Občine Brda, Ariana B. Suhadolnik – direktorica ZTKMŠ Brda, Michele Bregant – direktor turizma FVG Italija, Erika Kovačič Marinič – vodja TIC Brda, in Roland Oberdorfer – Kartner Werbung Avstrija.

Občina

Energetsko učinkovita Občina Brda

Kmalu sanacija občinske stavbe Občinski svet občine Brda je skladno z zahtevami Energetskega zakona iz leta 2009 sprejel Lokalni energetski koncept (LEK). Ta strateški dokument je izdelala Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) in tako postavila cilje za dosego na področju energetike v Brdih.

Od tedaj GOLEA nudi občini neodvisno in strokovno podporo pri izvajanju posameznih ukrepov učinkovite rabe energije in postopnega uvajanja obnovljivih virov (OVE), kot so lesna biomasa, sončna, geotermalna energija in ostali OVE. Posamezne aktivnosti načrtujemo na letni ravni, izvajanje ukrepov in investicij pa glede na razpoložljiva finančna sredstva občine in seveda glede na to, kateri razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev so v tekočem letu aktualni.

Od tedaj GOLEA nudi občini neodvisno in strokovno podporo pri izvajanju posameznih ukrepov učinkovite rabe energije in postopnega uvajanja obnovljivih virov (OVE), kot so lesna biomasa, sončna, geotermalna energija in ostali OVE. Posamezne aktivnosti načrtujemo na letni ravni, izvajanje ukrepov in investicij pa glede na razpoložljiva finančna sredstva občine in seveda glede na to, kateri razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev so v tekočem letu aktualni.

Ob tem gre izpostaviti več uspešno izpeljanih projektov. Eden izmed teh je toplotna izolacija strehe Osnovne šole Dobrovo ter sočasna namestitev sončne elektrarne na ta objekt. Drugi pomembnejši projekt je OVE v primorskih

občinah, ki se izvaja v okviru Švicarskega prispevka. Ta je omogočil prenovo kotlovnice podružnične osnovne šole Kojsko ter izvedbo programa izobraževanja otrok v osnovni šoli. Še letos pa bo izvedena sanacija ovoja stavbe te podružnične šole.

Uspešna prijava celovite energetske sanacije OŠ Dobrovo na razpis LS-1 je omogočila izvedbo sanacije ovoja stavbe, med poletnimi počitnicami pa bomo izvedli še prenovo kotlovnice, ko bomo namestili kotel na lesno biomaso.

Zaključena je tudi sanacija javne razsvetljave (JR) Brda v okviru javnozasebnega partnerstva.

nergijsko varčni E projekti Naslednji odmevnejši projekt Alterenergy (Jadranski čezmejni program IPA) je omogočil uvedbo energetsko nadzornega informacijskega sistema, namestitev informacijskega zaslona o rabi energije ter uvedbo informacijsko podprtega sistema ciljnega spremljanja rabe energije na Gradu Dobrovo, promocijsko informacijske aktivnosti z namenom spodbujanja uporabe energetskega informacijskega sistema ter izobraževanje s področja uvajanja sistemov upravljanja z energijo po standardu SIST EN ISO 50001. Pripravili smo tudi študijo izvedljivosti na področju OVE in energetske učinkovitosti (EE), pristop k pobudi Konvencija županov ter izdelali akcijski načrt na področju trajnostne energetike SEAP (Sustainable Energy Action Plan). Ta bo občini omogočil lažje koriščenje namenskih sredstev EU. V prihodnjih mesecih pa bomo znotraj omenjenega projekta izvedli tudi študijo in investicijo na področju trajnostne mobilnosti.

Izpostaviti moramo tudi projekt MARIE (MED program), ki se zaključuje konec leta in znotraj katerega je bilo v preteklem obdobju ob sodelovanju Občine Brda uspešno izvedeno večje število pilotnih aktivnosti za dvig EE stavb v javnem sektorju.

Pri omenjenem projektu je GOLEA v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor (MzIP) ter Ministrstvom za finance (MF) razvila model javno-zasebnega partnerstva, po katerem je bila kot pilotni primer sanirana že prej omenjena javna razsvetljava Brda.

Občina je v ta namen pridobila nepovratna sredstva v višini 178.966,73 evra. Nato je v enem javnem razpisu združila izvedbo sanacije po ZJN (Zakonu o javnem naročanju) in oddajo energetske storitve izvajanja javne razsvetljave po ZJZP (Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu).

Izbrani pogodbenik je zatem, na podlagi posebne in izključne pravice izvajanja storitve javne razsvetljave, plačal občini koncesijsko dajatev, s katero se je v celoti zaprlo finančno konstrukcijo prenove JR. Ključno pri tem je, da bo znašal strošek električne energije ter rednega vzdrževanja te infrastrukture manj, kot je znašal pred sanacijo.

Po enakem ESCO (Energy Service COmpany) modelu namerava občina, skupaj s sredstvi projekta MARIE, sanirati tudi občinsko stavbo. V pripravi je javni razpis, po katerem bo predala v upravljanje svoje objekte po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov.

Prihranke na objektih (OŠ Dobrovo, POŠ Kojsko, občinska stavba …) bo namenila za celovito energetsko sanacijo občinske stavbe, kot je to že izvedla v primeru JR Brda.

Prav ta model omogoča izvedbo energetske sanacije tudi za objekte, ki imajo manjši varčevalni potencial.

Obenem pa aktivno spodbuja novo gospodarsko rast in doseganje ciljev na ravni občine kot tudi na ravni EU, ki izhajajo iz sprejetega energetskopodnebnega paketa.

Z izvedbo navedenih projektov je Občina Brda prav gotovo dober zgled občanom. Zanje bomo za namene informiranja o možnostih koriščenja nepovratnih sredstev, tako za ukrepe URE in OVE, organizirali delavnico.

Rajko Leban, Vanja Cencič, Boštjan Mljač (GOLEA)

REPUBLIKA SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA KULTURO

Poletje 2014 / Briški časnik / 11

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Briška miza najbolj oblegana Slovenska turistična borza v Novi Gorici, 15.–17. maj 2014

Delovno srečanje z vodniki, 16. april 2014 Turizem kot vse pomembnejša gospodarska panoga pridobiva tudi v Brdih nove razsežnosti. Številne novosti v obliki projektov, produktov ter doživetij tvorijo pisano paleto, ki se dnevno nadgrajuje in dopolnjuje. Kje se trenutno nahaja turizem v Brdih in kakšne so aktualne briške novosti? Skupne odgovore smo 16. aprila skušali poiskati na delovnem srečanju z lokalnimi vodniki. Ekipa ZTKMŠ je prisotnim predstavila tiskane novosti (brošure, prospekte, zahvalne vizitke, sejemski letak …), odprte čezmejne projekte in njihove produkte (Alpe-Adria Trail, vodnik V objemu gričev, Pot miru, Smaragdne kolesarske poti), pomembnost in vse večjo obiskanost spletnega portala www.brda.si, socialnih omrežij, možnost uporabe številnih mobilnih aplikacij, prihajajoče dogodke, številne delavnice, novosti naše Briške butiehce …

V poplavi mnenj, idej, predlogov in opažanj vodnikov se je razvil prijeten delovni sestanek. Vodniki, pismonoše pohval in graj obiskovalcev, so opozorili na nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba v bližnji prihodnosti vsekakor odpraviti.

Treba je urediti nekatere pešpoti, ki so slabo označene ali pa celo neprehodne, postaviti dodatno informacijsko tablo z zemljevidom tudi v Šmartnem, večji poudarek nameniti Višnjeviku kot rojstnemu kraju rebule in oljčnega olja, kjer je mogoč ogled degustacijske sobe, organizirati dodatna tematska izobraževanja za vodnike (cerkve, gradovi, Sabotin …). Vsi pa smo enotnega mnenja, da je za zadovoljstvo gosta vsekakor potrebno skupno, obojestransko iskanje optimalnih rešitev in sodelovanje.

Mateja Drnovšček

Brici na 2. rojstnem dnevu novogoriške Supernove, 24. maj 2014 Predzadnjo majsko soboto je bil nakupovalni center Supernova Nova Gorica odet v posebno praznično vzdušje, saj je v velikem slogu praznoval svojo drugo obletnico.

Ponudili so pester otroški program, delavnice plesne šole, torto velikanko, predpoletne popuste, nastop Tanje Žagar in še veliko več. Celotno dogajanje pa so obarvale tudi briške barve – hrustljave rdeče češnje, zlato rumeno briško oljčno olje in omamni vonji izdelkov iz sivke. Obiskovalci so briške dobrote lahko tudi nakupili, češnje so seveda do večera tudi pošle. Ekipa TIC-a Brda je skupaj s kraljico češenj Martino Sirk mimoidoče vabila na številne dogodke, ki so potekali v sklopu Praznika češenj 2014. Na rojstnodnevni zabavi so se obiskovalci potegovali tudi za edinstvene nagrade najfotografije Briške poroke 2014. Na kupčku se je zbralo lepo število glasovnic. Izžrebanega srečneža smo bogato nagradili.

Poletje 2014 / Briški časnik / 12

Najpomembnejši poslovni dogodek slovenskega turizma je letos povezal poslovne priložnosti in aktivna doživetja Goriške kot enotne turistične destinacije. 17. Slovenska turistična borza je med 15. in 17. majem potekala pod organizacijsko paličico Mestne občine Nova Gorica in družbe Hit, d. d. Borza SIW kot učinkovito trženjsko orodje slovenske turistične ponudbe je v naše konce pripeljala kar 111 tujih partnerjev iz 31 držav ter 132 predstavnikov slovenskih turističnih podjetij.

Tovrstni sestanki predstavljajo priložnost za negovanje že navezanih ter vzpostavljanje novih poslovnih stikov in sklepanje konkretnih dogovorov o novih sodelovanjih. Borza je tudi odlična priložnost, da domačim in tujim agentom ter organizatorjem potovanj predstavimo našo deželo. Veliko zanimanja za trženje slovenske turistične ponudbe na tujih trgih so izkazale nam še nekoliko neodkrite države, kot so Iran, Gruzija, Azerbajdžan in Hongkong. Mojca Bensa, strokovna sodelavka za turizem in predstavnica Agencije Marica, ter Eva Mavrič sta na borzi enotno predstavljali Brda. Briška miza je bila ena najbolj obleganih na celotnem borznem prostoru, preko dneva so bili številni sestanki in dogovori. Do konca dneva se je nabralo kar zavidljivo število poslovnih kontaktov različnih izletniških operaterjev, s katerimi že vzpostavljamo konkretna sodelovanja. Le redki Brd še ne poznajo, večina pa Brda že ponuja preko svojih paketov, ki jih bo treba še nekoliko nadgraditi.

Občina

­

Aktivnosti ZTKMŠ Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem, 22., 24. in 25. maj 2014 Projekt Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem je v tesnem sodelovanju Občine Brda ter Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) svoje korenine pognal že lansko pomlad. Predsednik centra Bernard Sadovnik se je s ciljem krepitve vseslovenskega in Alpskojadranskega prostora tudi letos zavzel in pomagal pri organizaciji in izvedbi vseh treh dogodkov. Brda so se v

sopranistka Rosana Volk, predstavniki Komisije za čezmejno sodelovanje ter punce iz ZTKMŠ Brda. V nedeljo, 25. maja, smo Brici v Globasnici dokazali, da nismo marljivi in delovni samo pri obiranju briškega sadja, temveč tudi v košnji. Ves dan nismo dobro dojeli, zakaj imamo na avtobusu poleg

Globasnica

Celovec

promocijskega materiala, elementov sejemske postavitve in češenj tudi koso. Ko pa je gospod Ivan Hadalin s svojo koso urezal po travniku, nam je bilo kristalno jasno. Na 26.

Tekmovanju koscev je briški kosec Ivan osvojil zavidljivo nagrado. V Brda smo poleg pokala in košarice dobrot tako prinesli tudi laskavi naslov najboljšega kosca.

duhu pričakovanja in priprav na Praznik češenj predstavila kot dežela slastnih rdečih češenj, vrhunskega vina, lokalnih dobrot ter nepozabnih doživetij. Predzadnji majski konec tedna so češnje preplavile celotno avstrijsko Koroško. V četrtek, 22. maja, smo zavzeli košček prostora v sklopu sejma obrti v Celovcu, v soboto, 24. maja, smo obiskali Beljak, le dan kasneje pa tudi Globasnico, kjer je bilo 26. Tekmovanje koscev. Pri predstavitvi Brd in briške češnje je spregovoril tudi briški župan Franc Mužič in izpostavil pomembnost

Zagotovo smo na Koroškem pustili svoj pečat, pustili pa smo jim tudi okus prihajajočega poletja – briške češnje.

V Briški butiehci »Bukve za vse« Beljak povezovanja med Slovenijo in Koroško pri vzpostavljanju sožitja obeh dežel. Vsi trije dogodki so bili zelo obiskani ter tudi medijsko izjemno odzivni. Delček v mozaiku te uspešne zgodbe so zagotovo doprinesli tudi naši briški sadjarji, kraljici češenj Martina Sirk in Sanja Ribolica Kavčič ter kraljica rebule Teja Erzetič, briški in ozeljanski harmonikarji,

V Briški butiehci so sobote namenjene druženju s knjigami. Vabljeni ste na sejem rabljenih knjig, na katerem si boste po zelo ugodnih cenah obogatili domačo knjižno zbirko. Na spletni strani www.brda.si spremljajte datume prihajajočih prodajnih dni, ko bodo spet na voljo »bukve za vse«.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda Poletje 2014 / Briški časnik / 13

Občina

Ana Toroš, raziskovalka, ki ima rada morje

»Nagrada Občine Brda je zame izjemnega pomena« Tako mlada, pa tako pametna, sem slišala za sabo šepet na lanskih Gradnikovih večerih, ko je Ana predstavljala Gradnikov prevajalski opus v romanske jezike.

Kot vrhunsko poznavalko in preučevalko Gradnikovega pesniškega in prevajalskega dela jo je letos za njeno dolgoletno raziskovalno delo nagradila tudi domača občina z občinsko nagrado. Čeprav je zelo zaposlena, si je z veseljem vzela čas za pogovor za naš časnik.

Kaj vam pomeni priznanje, ki ste ga pravkar dobili? Najbrž ni edino, ki bo v vaši zbirki nagrad.

Kot raziskovalki mi je pomembno, da se uveljavim v širšem slovenskem in seveda v mednarodnem prostoru.

Pomembno pa mi je tudi, da se predstavim domači, lokalni, torej briški skupnosti in da s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pripomorem k prepoznavnosti briške kulture in literature doma in v svetu. S tega vidika je nagrada Občine Brda zame izjemnega pomena in izjemna spodbuda.

Potrjuje mi, da moje dosedanje delo ni bilo samo sebi namen in da je obrodilo želene sadove. V tej smeri bom delovala tudi v prihodnje. Zahvala za prejeto nagrado gre tudi Univerzi v Novi Gorici, ki mi že skoraj desetletje omogoča, da delujem v akademskem okolju. Poleg te nagrade sem leta 2011 prejela nagrado za znanstvenoraziskovalno delo Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, ki je nastalo v okviru podoktorskega raziskovalnega projekta na Univerzi v Trstu, za katerega sem prejela mednarodno štipendijo CSIUT (Consorzio per lo Sviluppo Internazionale dell'Università di Trieste).

Nagrado mi je podelil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Poletje 2014 / Briški časnik / 14

Ana Toroš

Navedena raziskava je kasneje izšla v obliki znanstvene monografije pri Založbi Univerze v Novi Gorici. Leta 2009 sem bila obenem nagrajena na mednarodnem pesniškem natečaju Devinski grad.

Odločili ste se za Gradnika in njegovo poezijo. Za poezijo nasploh?

Gradnik me je začel zanimati, ker je bil rojen v Brdih. Okoli leta 2002, ko sem začela iskati temo za diplomsko nalogo, sem sodelovala v odboru za Gradnikove večere, odpirala se je Gradnikova spominska soba, kar vse je še dodatno spodbudilo moje zanimanje za tega pesnika. K temu je pripomogla tudi očetova ljubezen do Gradnikove besede, ki mi jo je znal še na prav poseben način predstaviti, da sem jo tudi sama vzljubila. Med študijem me je zelo zanimala dramatika in sem veliko zahajala v gledališče. Najraje pa vzamem v roke roman, torej prozo. Morebiti se bom v prihodnje raziskovalno posvetila ravno tej literarni zvrsti.

Kaj posebnega ste odkrili pri Gradniku, česar povprečen poznavalec ne ve?

Z literarnim opusom Alojza Gradnika se ukvarjam že več kot deset let. Posebej bi izpostavila raziskavo njegovega prevajalskega opusa, ki sem jo opravila v sklopu magistrskega dela. Šele ta raziskava je v celoti razkrila obsežnost in raznolikost njegovih literarnih prevodov. Tri dotlej neraziskane vidike Gradnikovega literarnega opusa sem preučila v okviru doktorskega študija. V prvem, najobsežnejšem delu raziskave me je zanimalo, katere književnike iz romanskega in germanskega sveta je Gradnik poznal, si z njimi dopisoval, katera njihova literarna dela je prebiral, prevajal in kako so ta dela vplivala na njegovo lastno pesniško ustvarjanje.

Kot drugo me je zanimalo, kakšna je podoba romanskih in germanskih narodov v njegovi poeziji, kot zadnje pa, kdaj, kako in zakaj se je Gradnikova poezija uveljavila v zahodnoevropskem in severnoevropskem kulturnem prostoru.

Občina

Ana Toroš, raziskovalka, ki ima rada morje Ali ste že kot osnovnošolka vedeli, kam vas bo vodila poklicna pot? Že v osnovni šoli sem bila literarno ustvarjalna in želja po literarnem ustvarjanju me spremlja še danes.

O tem, da bi bila raziskovalka, sem začela razmišljati šele med študijem.

Ob seminarskih nalogah sem vse bolj opažala, kako me vleče v raziskovalno delo, med knjižne police, v arhive.

Obenem se je v meni izoblikovala želja, da bi lastne raziskovalne izsledke lahko posredovala študentom.

Želja se vam je uresničila, danes ste docentka, predavate na programih prve in druge stopnje Slovenistika Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Kako se razumete s študenti?

Veljam za strogo predavateljico, vsaj tako mi je zaupala ena od mojih nekdanjih študentk. (smeh) Delam z majhnimi skupinami, tako da vse študente in študentke poimensko, osebno poznam. Tako lahko hitro ugotovim, katera tematika jih zanima, katere so njihove raziskovalne odlike, pa tudi pomanjkljivosti. Na tej osnovi jih lahko kot mentorica veliko laže usmerjam, da razvijejo vse svoje raziskovalne potenciale.

Predstavljam si, kako pester mora biti vaš delovni dan.

Da, zelo je pester in raznolik. Med tednom se pripravljam na predavanja, predavam. Kot mentorica pregledujem seminarske naloge ter diplomska in magistrska dela študentov. Sem članica komisije za zagovore diplomskih in magistrskih del, trenutno predsednica Komisije za študentske zadeve na programu prve in druge stopnje Slovenistika. Vzporedno s pedagoškim delom poteka moje znanstvenoraziskovalno delo, kot znanstvena sodelavka delujem v okviru Raziskovalnega centra za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Tako aktivno sodelujem na razpisih za raziskovalne projekte, pišem znanstvene članke, se podam na gostujoča predavanja na tuje univerze, se udeležujem strokovnih in znanstvenih simpozijev, konferenc, okroglih miz, včasih tudi kot organizatorka ali voditeljica. Zadnja leta sem članica

Komisije za kakovost Univerze v Novi Gorici, skrbim za prenovo in ponovno akreditacijo študijskih programov na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Pred kratkim sem postala direktorica študijskega programa tretje stopnje, ki deluje v okviru Fakultete za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Pred mano so tako vedno novi izzivi, vedno novi raziskovalni načrti, vsak dan je drugače obarvan.

V kratkem boste v Novi Gorici predstavili svojo knjigo.

Katero?

Tako je, po uspešni predstavitvi znanstvene monografije O zemlja sladka: kamen, zrno sok. Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet (Slovenska matica, 2013) v Katoliški knjigarni v Gorici (v začetku letošnjega maja) bo navedena monografija predstavljena še v Novi Gorici, in sicer v Goriški knjižnici Franceta Bevka, v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici.

Tokrat bo pogovor vodila prof. dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

čutila kot umetnik, ki končno postavi "piko na i" na svoji umetnini. Sicer pa sem tudi v prostem času zelo blizu umetnosti. Ples je moja velika ljubezen.

Poskusila sem se v veliko plesih, zadnjih nekaj let plešem argentinski tango in salso. Če bi imela možnost, bi vsak dan hodila na plesne delavnice in se izpopolnjevala v plesnem znanju. (smeh) Obenem imam zelo rada morje, ob vseh letnih časih, v vsakem vremenu. Morje zna pripovedovati vedno novo zgodbo, vedno drugače obarvano, z drugačnim okusom, drugačnim zvokom. Pred leti sem rada zahajala v Devin, na Rilkejevo pešpot. Posebna energija je v pogledu na morje, ki se razprostira pod pečinami, v belini jadrnic in galebov ter migetajočih sončnih žarkov med njimi.

Iva Sivec foto Ana Toroš, osebni arhiv

Kaj pa Ana v prostem času? Kaj vam poleg dela še lepša vaše življenje?

Prav imate, znanstvenoraziskovalnega dela ne more biti brez raziskovalne vneme in strasti, ki te vleče naprej, ti daje vztrajnost, potrpežljivost, voljo, da greš naprej navkljub neuspehom, kritikam in razočaranju, ki so na tej poti neizbežni. Take vrste dela je tek na zelo dolge proge, stalno je treba delati na sebi, biti kritičen, natančen, uspehi in napredek se pokažejo šele čez čas. Delo in prosti čas se tako pogosto prepletata.

Ne bom pozabila svoje tržaške izkušnje, ko sem imela leto dni na razpolago, da preučim slovensko in italijansko tržaško poezijo prve polovice 20. stoletja. Tako kot raziskava o Gradnikovem literarnem opusu se je tudi ta začela z preučevanjem primarnih virov. V tem primeru sem dolge ure preždela v Narodni in študijskih knjižnici ter v tržaški mestni knjižnici. Iskala, prebirala in analizirala sem množico pesniških besedil. Nato sem nekaj mesecev nosila v sebi vso to množico novih literarnih motivov in tem, skušala najti povezovalno nit med njimi, skušala sem videti zgodbo, ki je neulovljivo migetala med njimi. Ko mi je po nekajmesečnih naporih to vendarle uspelo, sem se poPoletje 2014 / Briški časnik / 15

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Nedelja, 20. 7. 2014

Pohod: Grossglockner Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 3. 8. 2014

Pohod: Ojstrica Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Četrtek, 7. 8. 2014, ob 20. uri Hiša kulture

Odprtje razstave Tagorejevih slik, koncert Rupe Chakravarti Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

Petek, 15. 8. 2014 Medana

Roženca v Medani Informacije: KS Medana

14., 15. in 16. 8. 2014

Pohod: Kamniško-Savinjske Alpe Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 16. 8. 2014 Kozana

Sveti Rok Informacije: Mladinsko društvo Kozana

22. in 23. 8. 2014

Turnir Čelo Informacije: VS Neblo, Nejc Erzetič, tel.: 051 304 591

26.–30. 8. 2014 Več lokacij (Medana, Šmartno, Grad Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, vinska klet Movia)

Sanje v Medani in Šmartno – pravljična vas Informacije: Festival sanje, Petra Kavčič, tel.: 01 514 16 28 Šmartno, pravljična vas, si tudi letos obeta četico pripovedovalcev, ki bodo brskali po ljudski in avtorski pravljični malhi. Šmartno bo sočasno prizorišče vitalnih delavnic za otroke in odrasle (pripovedovalska in likovna) ter kopice omizij, ki se bodo navdihovala pri prodornih knjižnih naslovih.

V Vinski kleti Goriška brda in v kleti Movia bodo izpeljali pripovedovalski dogodek za odrasle in pesniško-glasbeni dogodek.

Na Gradu Dobrovo bo vrhunski pesniško-glasbeni dogodek s Svetlano Makarovič in Zlatkom Kaučičem.

Sanje v Medani, dnevi knjige in vina, bodo pod murvino kuštro gostili žlahtne književnike z domačih in tujih tal (Maja Haderlap, Nataša Kramberger, Andrej E. Skubic, Erika Vouk, Katja Plut …) in glasbene virtuoze (Katarina Dejan in Dejan Lapanja, Ingenium Ensemble, Jure Tori in Bogdana Herman …).

Sobota, 30. 8. 2014

Nebelski krajevni praznik z ansamblom Orange juice band Informacije: VS Neblo, Uroš Fabricijo, tel.: 041 523 801

Nedelja, 31. 8. 2014

Pohod: Svete Višarje–Kamniti lovec Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Energetska sanacija objektov v primorskih občinah

Kojščanska šola z novo fasado, pohištvom in streho V četrtek, 12. junija, so v zeleni dvorani Mestne občine Nova Gorica slavnostno podpisali pogodbe za izvedbo del energetske sanacije objektov v šestih primorskih občinah. Župani oziroma predstavniki občin, predstavniki izvajalskih podjetij in Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) so pogodbe podpisali v okviru projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah, ki je financiran iz sredstev Švicarskega prispevka in sredstev vključenih občin. V naslednjih dneh se tako začenja energetska sanacija sedmih objektov v šestih

Poletje 2014 / Briški časnik / 16

primorskih občinah. V Brdih bodo na podružnični osnovni šoli v Kojskem za skoraj 90.000 evrov uredili fasado in streho ter zamenjali stavbno pohištvo.

Skupna vrednost investicij znaša 855.699,30 evra, donacija Švicarskega prispevka pa je 60 % za prenovo kotlovnice in 85 % za druga dela energetske sanacije. GOLEA kot izvajalska agencija projekta koordinira vse izvedbene aktivnosti energetske sanacije izbranih objektov.

Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA)

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

8. 9.–13. 9. 2014 Art house, Nejka in Uroš Klinec, Plešivo

Symposium Ceramicum 2014 Informacije: Simona Klinec, 040 663 322 6 dni trajajoča kolonija z 12 umetniki iz Poljske, Slovenije in drugih svetovnih držav, ki bodo v času kolonije živeli v Brdih in 10-litrske steklenice obogatili s poslikavami

Ponedeljek, 1. 9. 2014 OŠ Dobrovo in OŠ Kojsko

Pričetek novega šolskega leta Brda contemporary music festival (BCMF) 2014 Informacije: Tatjana Šundovski Bašin, tel.: 041 341 149

11., 12. in 13. 9. 2014 Šmartno

Četrta izvedba festivala bo večinoma potekala v Hiši kulture v Šmartnem, pa tudi na drugih lokacijah (cerkev svetega Martina, gornji trg in lokacije po gasah). Obetaven, pester program zajema paleto umetniških del – razstave in umetniške instalacije po gasah Šmartnega s poudarkom na relacijah, koncert vokalne klasične, sakralne glasbe, odprtje jazzovskih fotografij mednarodno priznanega mojstra fotografije Žige Koritnika, glasbene delavnice, improvizirani plesni nastop, poezija … Program bodo obogatili svetovno priznani izvajalci Phil Minton (vokalist eksperimentalne glasbe, član skupine Feral Orchestra), Mikrokolektiv duo iz Poljske, Giovanni Maier, Massimo de Mattia, Zlatko Kaučič, Cene Resnik, Boštjan Simon …

25. 9.–30. 10. 2014

Občina Brda in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) OE Nova Gorica vabita vaščane Kojskega in Huma na 6. srečanje v okviru programa ŽIVIMO ZDRAVO 2014.

Srečanja bodo potekala ob četrtkih od 25. septembra do 30. oktobra 2014 ob 18. uri v prostorih podružnične osnovne šole Kojsko.

Izkoristite priložnost in se prebivalci ter obiskovalci Kojskega in Huma, mladi in malo manj mladi ter mladi samo po srcu, ženske in moški, zdravi in manj zdravi vključite v program ŽIVIMO ZDRAVO ter si pridobite znanja in veščine, prepotrebne za zdravo, boljše, srečno, uspešno in dolgo življenje.

Za vse dodatne informacije lahko pokličete lokalno koordinatorko programa Živimo zdravo v VS Kojsko in VS Hum Tamaro Maver na telefonsko številko 041 613 424 ali ji pišite na tamaramaver@gmail.com ter regionalno koordinatorko na NIJZ OE Nova Gorica Kristino Brovč Jelušič 05 330 86 28 ali ji pišite na kristina.brovc-jelusic@nijz.si.

Nedelja, 28. 9. 2014

Pohod: Krim Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

13.–18. 10. 2014 Domačija Klinec, Medana

Hiša japonske kulture Informacije: Simona Klinec, 040 663 322 6 dni trajajoča kolonija 12 umetnikov iz Japonske, Slovenije in drugih svetovnih držav, ki bodo v času kolonije živeli v Brdih in izdelovali keramiko v tehniki raku.

Več informacij: www.brda.si

Razstava koroškega Slovenca Stanka Sadjaka

»Izziv« Celovca za Brda

Foto Andrej Colja

V okviru slavnostne seje občinskega sveta je svoje mesto našla tudi otvoritvena slovesnost razstave slik koroškega Slovenca Stanka Sadjaka.

Razstavo, poimenovano Izziv, je ob 10. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo v znak prijateljstva, povezovanja in dobrega sodelovanja občini Brda priredila avstrijska občina Celovec.

Pozdravni nagovor ter zahvalo je podal briški župan Franc Mužič, na odru pa se mu je pridružil tudi predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) Bernard Sadovnik.

Razstava je odprta do 6. avgusta.

Vabljeni k ogledu.

Mateja Drnovšček Poletje 2014 / Briški časnik / 17

Občina

Intervju s Klemenom Bajtom, svetnikom Občine Brda

Vedno bo prisluhnil potrebam rojakov Tik pred zaključkom svetniškega mandata v Občinskem svetu Občine Brda smo Klemena Bajta povprašali, kakšen je njegov vtis delovanja briškega občinskega sveta v obdobju njegovega političnega udejstvovanja. Svetnik, ki je aktivno deloval tudi v vaški skupnosti ter v Turističnem društvu Šmartno, posveča veliko pozornosti mladinski problematiki, gospodarskim investicijam, družinskim vrednotam in briškim koreninam.

Kljub temu da se poslavlja od političnih vod, poudarja, da bo vedno prisluhnil potrebam svojih rojakov.

Klemen, kako bi orisali delovanje občinskega sveta? Član Občinskega sveta sem bil v zadnjih dveh mandatih.

Kandidiral sem na listi župana Franca Mužiča, kar si štejem v srečo, saj sem se v njegovem krogu veliko naučil. Moram omeniti, da smo v teh dveh mandatih naredili ogromno, saj nas župan ni nikoli omejeval.

Samovoljno sem lahko izražal svoja mnenja in voljo, moji predlogi so bili upoštevani, hkrati pa sem lahko črpal znanje in modrosti župana. V Brdih se je ogromno naredilo tudi na račun načina dela in brezpogojne vztrajnosti župana, saj je človek kompromisov. V sklopu kolegijev župan vedno poskuša doseči čim boljši dogovor, tako da na sejah občinskega sveta ni posebnih težav. Zato tudi ne vidim bistvenih razlik v delovanju sveta v obeh mandatih, v katerih sem bil član tudi sam. Župan ima že veliko let isti sistem dela in zelo poudarja splošen konsenz. Nismo ukalupljeni v svoje stranke, temveč delujemo vsak s svojo glavo. To vidim kot veliko prednost briške občine.

Kako vam je izobrazba oziroma poklicna pot pomagala pri opravljanju svetniške funkcije? Še posebej v tem mandatu, ko je finančna kriza v Sloveniji v polnem teku, mi je izobrazba pomagala pri splošnem vpogledu stanja v občini in širše. Moje delo me je močno približalo stiskam ljudi. Vidim številne stiske ljudi, družinske probleme. Srečujem ogromno ljudi, ki nimajo kje dobiti denarja, da odplačajo kredite. Za take situacije imam vedno posluh, da izkoristim vsa svoja službena pooblastila in tako po najboljših močeh pomagam ljudem pri reševanju takih kriz.

Glede na službo, ki jo opravljate, imate celovitejši vpogled v finančne in socialne stiske ljudi. Kako vidite trenutno finančno in socialno stanje Bricev?

V primerjavi z drugimi občinami se Brici dobro držijo. Treba je poudariti, da četudi Brici naletijo na finančno stisko, je prednost Bricev ravno v tem, da zavihajo rokave in zagrabijo za vsako delo.

Imajo voljo delati, in ravno to jih rešuje iz krize, zato Brici občutijo krizo v manjši meri.

V Občini Brda ste tudi predsednik Komisije za finance. Kako deluje ta komisija?

Komisija za finance sploh ne deluje, saj sem si kot predsednik vzel pravico, da ne razpisujem sej. To pa zato, ker bi s Komisijo za finance opravljali enako delo, kot ga že opravlja nadzorni svet.

Podvojili bi delo, škoda bi bilo občinskega denarja. Raje vidim, da se denar nameni pomoči potrebnim družinam. Sicer pa lahko komisijo skličemo na pobudo članov, svetnikov ali občanov, vendar moram omeniti, da smo jo v mojih dveh mandatih sklicali le dvakrat v prejšnjem mandatu.

Poletje 2014 / Briški časnik / 18

Klemen Bajt

Na kaj ste še posebej ponosni, da se je naredilo v zadnjih dveh mandatih?

Ponosen sem na več projektov. Z Vilo Vipolže smo v Brda pripeljali okrog 24 milijonov evrov sredstev, kar ni uspelo nobeni drugi občini. Pri tem projektu gre predvsem zasluga županu in občinski upravi. Najbolj sem ponosen na projekt Mrzlek, s katerim smo ne samo Bricem, ampak tudi številnim drugim občinam omogočili, da si natočijo pitno vodo iz domače pipe. V veliko zadovoljstvo mi je tudi projekt Zavod za turizem, mladino, kulturo in šport Brda, za katerega sva bila pobudnika skupaj z Goranom Simčičem. Ključni namen projekta je bil ciljno voditi razvoj Brd. Če bo ZTKMŠ sledil svojemu prvotnemu namenu, bo gotovo zgodba o uspehu. Je pa treba obenem priznati, da bo moral ta veliko truda vložiti v spreminjanje miselnosti v Brdih, kar je gotovo najtežja naloga. Omeniti moram tudi dosežek, da smo mladim družinam in gospodarstvu omogočili najemanje kreditov po subvencionirani obrestni meri.

Kaj pa obžalujete, da vam ni uspelo doseči?

Pečejo me prostori za mladino. Sicer smo začeli s projektom Štaloni, vendar ni bilo sredstev, da bi prostore dokončali. Ravno tako sem leto in pol skušal najti rešitev, da bi dobili prostor, kjer bi lahko spet obudili zabavo in druženje, kot je bilo nekoč na Humu in v Vipolžah, vendar neuspešno. Žal ni bilo možnosti, da bi uredili mladinsko področje tako, kot bi si želel.

Zakaj ne boste več kandidirali za svetnika v Občini Brda?

V svojem življenju sem prišel na križišče, ko se moram enostavno odločiti, čemu želim posvetiti več svojih moči. Žal mi družinski in službeni ritem življenja ne dovoljujeta, da bi se dovolj dobro posvetil svetniški funkciji. Ker nisem človek, ki dela veliko stvari napol, svetniško funkcijo raje prepustim nekomu, ki bo vanjo vložil ves svoj trud. Drugi razlog pa je odločitev, da se posvetim nadaljevanju svojega študija in se tako izpopolnim na svoji poklicni poti.

Komu bi se radi nazadnje zahvalili?

Zahvalil bi se občanom Brd in županu za sodelovanje in zaupanje. Želim si, da bi Brici še naprej zaupali županu Francu Mužiču, saj je za Brda ogromno naredil. Je vizionarski človek, ki se ne ustavi ob prvi prepreki, temveč išče rešitve, kako preseči sleherno oviro, na katero naleti pri občinskih projektih. Kljub temu da ne bom politično aktiven, bom še vedno delal za dobrobit Brd in tako ali drugače pomagal Bricem.

Erika Koncut Foto arhiv Klemna Bajta

Občina

3. Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi

Vinski sod namesto gola Dogajanje v sklopu Praznika češenj je bilo tudi letos športno in dobrodelno. Fundacija Vrabček upanja, ob sodelovanju Občine Brda, Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Nogometnega kluba Brda ter Jabke, d. o. o., je na 3. Dobrodelnem druženju ob češnjah in nogometni žogi v nedeljo, 1. junija, vsa zbrana sredstva in prispevke namenila Oddelku za invalidno mladino Stara Gora.

koncu tudi glavni fotografski pripomoček, na katerem so se naši športniki preizkusili v ravnotežju.

Zvečer se je zaključno dogajanje preselilo v Grad Dobrovo, kjer so posameznikom in ekipam v znamenje sodelovanja in zahvale za podporo projektu podelili simbolične dobrote naše dežele. Pobudnik dogodka in glavna »gonilna sila« je bil tudi tokrat športni novinar in voditelj Ervin Čurlič.

Mateja Drnovšček Foto Jure Batagelj

Sladke rdeče češnje, predvsem pa dobra volja in dobrodelni duh so povsem preplavili dogajanje na nogometnem igrišču v Vipolžah. Tako kot prejšnja leta je nastopajoče in številne obiskovalce povezala nogometna žoga. Po uvodnem nastopu Mažoretne in twirling skupine Brda in nagovoru župana Franca Mužiča so sledile tekme najmlajših nogometašev.

Za obilico smeha, nekaj golov in pozitivne energije pa so v nadaljevanju poskrbeli briške športnice in športniki, vedno prisotne briške vinarke, ekipa novinarjev, briške nogometne legende (športniki, ki so igrali pred več kot štirimi desetletji), osebje oddelka za invalidno mladino ter številni gostje. Na dogodku niso manjkali niti dvakratna briška olimpijka, skakalka v višino Lidija Kristančič, pa tudi Lucija Mlinarič, ena najboljših umetnostnih kotalkaric na svetu, pater Bogdan Knavs, selektor nogometne reprezentance Tomaž Kavčič, nogometaš Adrijan Fegic in Matej Mavrič Rožič ter skakalec Jaka Hvala.

Kdo pa je obiskovalcem namenil največ avtogramov in nasmehov v fotografske objektive? Zagotovo naša olimpijca, velikana svetovnega slovesa, ki sta z letošnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju prinesla kar štiri nove kolajne. To sta skakalec Peter Prevc in deskar Žan Košir.

Da pa je dogajanje imelo še toliko bolj briško noto, je nogometni gol tokrat nadomestil pravi vinski sod, ki je bil na Poletje 2014 / Briški časnik / 19

Dogodki

O pomladnih prireditvah v Brdih

Intenzivno in aktivno V Hiši kulture v Šmartnem so v drugi polovici aprila priredili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili prireditve, ki so popestrile aprilsko in majsko dogajanje v občini Brda. Prisotne predstavnike sedme sile je nagovorila direktorica Zavoda za turizem, mladino, kulturo in šport Ariana B. Suhadolnik. Briški župan Franc Mužič je v svojih pozdravnih besedah poudaril, da je ponosen, da zadeve v Brdih potekajo intenzivno in aktivno.

Med drugim je omenil, da je danes dobro razvidno, da so pred dvajsetimi leti pravilno nastavili koncept kmetijstva, saj so Brda po tem poznana daleč po svetu.

Občina lahko briškim turističnim in kmetijskim akterjem pomaga s tem, da intenzivno dela na prepoznavnosti briškega območja. Ravno s tem namenom so pred leti ustanovili Turističnoinformacijski center, Vinoteko Brda, ZTMKŠ ter zapravili ogromno materiala za promocijo Brd. Ne nazadnje je poudaril, da pomladno-poletni dogodki (Brda in vino v Šmartnem, Praznik rebule in oljčnega olja v Višnjeviku in Praznik češenj na Dobrovem) pripomorejo, da Brda obišče ogromno ljudi, kar je poglavitna želja Občine Brda.

Sledila je predstavitev prenovljene prireditve Brda in Vino, ki se je letos, ko praznuje svojo deseto obletnico, prelevila v festival briških vin in kulinarike. Sebastjan Mavrič, predstavnik Hiše Marica, je poudaril, da so želeli skupaj z soorganizatorjema, Hotelom San Martin in Gostiščem Turn, Brda predstaviti v drugačni luči s poudarkom na enogastronomiji.

Direktor GIZ Pohodništvo in kolesarjenje Spirit Slovenije Marko Lenarčič je na novinarski konferenci predstavil plod uspešnega sodelovanja med tremi partnerji iz Slovenije (Spirit Slovenija), Avstrije (Kärnten Poletje 2014 / Briški časnik / 20

Werburg) in Italije (Turistična organizacija Furlanija - Julijska krajina). To je produkt aktivnega oddiha pohodniške poti AlpeAdria Trail, ki ga je revija National Geographic uvrstila med deset najbolj perspektivnih pohodniških poti na svetu. Pobudo zanjo je že leta 2011 sprožila turistična organizacija na avstrijskem Koroškem, v enem letu pa je bila pot že strasirana. 590 km dolga pot s 43 dnevnimi približno 15–20 km dolgimi etapami poteka preko omenjenih treh držav vse od Grossglocknerja do Trsta. Kar dve etapi potekajo preko Brd. Letos je Goriška brda doletela tudi čast, da odpre tokratno pohodniško sezono, kar se je zgodilo 27. aprila v Neblem s celodnevnim pohodom. Med drugim je Lenarčič omenil, da je trasa doživela številne težave zaradi žledoloma in snega na Vršiču.

Erika K. Marinič, predstavnica TIC-a Brda, je nato predstavila program odprtja pohodniške sezone in odprtje magične točke v Brdih.

Sledila je predstavitev projekta čezmejnega sodelovanja Study Circle, ki prinaša novo ponudbo izletov »V objemu gričev«. Projekt je v imenu Ljudske univerze Nova Gorica predstavila Anja Nemec, ki je poudarila, da je bil namen projekta prenos slovenskega modela študijskih

krožkov v čezmejni prostor in je vključeval izvedbo najmanj desetih pilotnih študijskih krožkov, izmed katerih so bili štirje čezmejni. Njihove tematike so bile vezane predvsem na turizem, obujanje starih obrti, zaščito kulturne in naravne dediščine, trajnostno kmetijstvo ter na tipične lokalne proizvode. Projekt je bil namenjen prebivalstvu čezmejnega območja, izvajalcem izobraževanja odraslih in interesnim organizacijam s področja turističnega, obrtnega in kmetijskega sektorja. Projekt so izvedli na področju občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Brda, na severnem hribovitem delu Mestne občine Nova Gorica ter v vzhodni Benečiji (Veneto), Terski in Nadiški dolini, Brdih in Krasu na italijanski strani. Na območju slovenskega in italijanskega dela Brd, Kanala, goriškega dela Krasa in delu Mestne občine Nova Gorica sta bila izvedena dva študijska krožka. Prvi, »Sadje cesarjevega vrta«, je obsegal oživitev sadovnjaka, dvojezično knjižico z opisi dogajanj v študijskem krožku in nasvete. Drugi, »V objemu gričev«, pa je proizvedel turistični zemljevid s tematsko obarvanimi krogi (modra za skupine, oranžna za družine z otroki, vijolična za soško fronto, zelena za naravne znamenitosti in rdeča za kolesarje). Zemljevid je na voljo na

Dogodki spletnih straneh www.lung.si in www. study-circles.eu.

Predsednica Društva ljubiteljev rebule Marjetka Sirk je predstavila program 15. Praznika rebule in oljčnega olja v Višnjeviku. Praznik, ki je bil drugi konec tedna v maju, združuje prebivalce treh briških vasi iz Gradnega, Krasnega in Višnjevika.

V prvih letih organizacije praznika je sodelovalo le dobrih deset vzorcev rebul, lani pa so se lahko ponašali s kar stotimi različnimi rebulami z območja Brd, Vipavske doline in Furlanije - Julijske krajine. Okronali so tudi drugo kraljico rebule Tejo Erzetič, petkovo in sobotno dogajanje pa so spremljali številni enogastronomski dogodki. Vsekakor pa ni manjkala glasbena zabava.

Peter Marinič, soorganizator mednarodnega turnirja v malem nogometu »1st Brda CUP 2014«, je predstavil turnir, ki je potekal od 30. aprila do 3. maja na asfaltiranem šolskem igrišču OŠ Dobrovo in v Športnem parku Rio v Kojskem. Za udeležence turnirja so priredili oglede Brd, saj so organizatorji turnirja želeli in videli to prireditev tudi kot priložnost za kulinarične ponudnike.

Peter Marinič je poudaril, da si želijo, da bi dogodek postal tradicionalen.

Tatjana Š. Bašin je predstavila pomladno dogajanje v Hiši kulture.

V sklopu prireditve Brda in vino je Hiša kulture gostila tri samostojne dogodke, in sicer predstavitev briških oljkarjev in degustacijo njihovih olj, hudomušno razstavo Darinke Sirk z naslovom »Nunci v rožcah ... pripovedujejo o vinu in pitju« ter odprtje razstave in predstavitev mladih članov briškega društva arhitektov BrDA. Organizirali so tudi razstavo del mednarodnega ekstempora, ki ga je organiziralo društvo Dablo v nedeljskem sklopu prireditve Brda in vino. Konec maja je KTD Martinc pripravilo razstavo z naslovom »Čršnje«. 22. maja so v galeriji Hiše kulture predstavili knjigo »Bogastvo starih briških sadnih sort« avtorja Gregorja Božiča. 31. maja pa so odprli razstavo Valterja Pikla z naslovom »Srednjeveške piranske soline – svetovni biser«. V juniju so pletli Ivanove venčke pod mentorstvom društva Martinc.

Novinarska konferenca se je zaključila v Slikarski hiši ob predstavitvi in degustaciji domačih briških jedi in vina ob ognjišču.

Besedilo in foto Erika Koncut

Obisk z veleposlaništva Ruske federacije

Ruski in slovenski tovariši skupaj osvobajali Slovenijo

V sredo, 7. maja, je Layla Plieva, druga sekretarka Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji, že četrtič obiskala grobove ruskih padlih vojakov med NOB na našem območju in položila cvetje h grobnicama na pokopališču v Kojskem in Hruševlju. Spremljal jo je Ivan Bašin, v Brdih pa so se jima pridružili predstavniki KO ZB Brd, OZB Nova Gorica, OZVVS Brda in VS Neblo. Žarko Kodermac se je v imenu občine Layli Plieva zahvalil za to plemenito gesto, ki je namenjena tudi vsem padlim med 2. svetovno vojno na naših tleh.

Izrazil je željo, da bi se s predstavniki ruskega veleposlaništva v Sloveniji sre-

čevali tudi ob drugih dogodkih v Brdih.

Layla Plieva se je v imenu veleposlaništva zahvalila predstavnikom občine za spoštljiv odnos do spomina in grobišč tistih Rusov, ki so skupaj s slovenskimi tovariši izgubili življenja v bojih za osvoboditev Slovenije in priborili svobodo za naše narode in ves svet. Izrazila je upanje, da bodo njihova junaška dejanja vedno združevala naše narode, in željo, da bi se ta tradicija nadaljevala.

Milena Beguš Foto arhiv Veleposlaništva Rusije v RS Poletje 2014 / Briški časnik / 21

Dogodki

PGD Dobrovo

Prvi posredovalci in novi škornji Konec marca je skupina gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo prejela licence za prve posredovalce na področju Brd. Ti gasilci, ki imajo tudi identifikacijsko izkaznico, so usposobljeni za pomoč in posredovanje pri zdravstvenih težavah, kot je na primer nenaden zastoj srca. Na tečaju, ki so ga obiskovali, so se še posebej posvetili tehnikam oživljanja in uporabi avtomatskega defibrilatorja, svoje znanje in usposobljenost pa so uspešno prikazali na zaključnem izpitu. Glede na to, da so v takih primerih pomembne sekunde in da lahko prihod reševalnega vozila v določene dele Brd traja kar dolgo, je podatek, da se Brda lahko med prvimi na Goriškem pohvalijo s skupino prvih posredovalcev, življenjskega pomena. Ob vsakem takem primeru bo namreč Zdravstveni dom Nova Gorica aktiviral tudi prve posredovalce, ki bivajo v bližini poškodovanca, da bodo lahko pomagali do prihoda nujne medicinske pomoči.

Aprila pa je PGD Dobrovo sodelovalo v akciji družbe Mercator »Radi delamo dobro«. S pomočjo kupcev, ki so v marketu na Dobrovem pridno zbirali žetone, je naše društvo osvojilo prvo nagrado akcije v višini 1000 evrov. Ta sredstva so namenjena nakupu novih gasilskih škornjev, brez katerih gasilci

ne morejo opravljati svojega dela.

Na podelitvi je bilo še posebej veselo ob množici gasilskih pionirjev, ki so dokaz, da prostovoljstvo v Brdih ne bo zamrlo. PGD Dobrovo se zahvaljuje tako organizatorju kot zaposlenim v

Prostovoljke DU Kojsko

Srečanje na Otočcu Prostovoljci severne Primorske, Dolenjske in Bele krajine, ki delujejo v projektu Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) »Starejši za starejše«, smo se letos srečali že šestič, tokrat 16. junija na Otočcu.

Dolenjci so nas gostoljubno sprejeli in pogostili, nam razkazali tamkajšnje znamenitosti in pripravili kulturni program.

Ogledali smo si spomenik padlim borcem Cankarjevega bataljona na Javorovici nad Šentjernejem, kartuzijo Pleterje in etno naselje pred njo (na fotografiji).

Predsednikom tamkajšnjih društev upokojencev smo Brike podarile buteljke vina, ki nam jih je podarila Vinska klet Goriška brda, ter turistične prospekte, ki nam jih je pripravil TIC. Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 22

marketu na Dobrovem ter seveda vsem, ki so nam pomagali do nagrade, saj nam to pomeni res veliko spodbudo za nadaljnje delo.

Sanja Ribolica

Dogodki

Rdeči križ Nova Gorica

Brici vedno pripravljeni priskočiti na pomoč Za Rdeči križ Nova Gorica (RK) je bilo leto 2013 polno uspehov in zadovoljstva, predvsem pa je bilo opravljenega veliko dobrega dela. Tudi leto 2014 smo začeli z istim ritmom. Poseben dosežek v preteklem letu, ki se je vpisal v zgodovino RK, je bilo osvojeno tretje mesto ekipe Prve pomoči (PP) na Evropskem preverjanju ekip prve pomoči (FACE). Preverjanja v avstrijskem mestu Wels se je udeležilo 20 ekip PP iz vse Evrope.

Veliko časa, sredstev, prostovoljnih ur naših zvestih prostovoljcev je bilo vloženih v reševanje socialne stiske občanov in krajanov. Tako smo lani pomagali 1127 posameznikom, ki smo jim razdelili 1700 prehrambnih paketov RKS, 17 ton hrane iz intervencijskih zalog hrane Evropske unije, 65.000 evrov finančne pomoči, veliko količino oblačil, brezplačno na enotedensko letovanje na morje smo odpeljali 24 otrok in pet odraslih iz socialno šibkega okolja ter razdelili 157 darilnih vrednostnih bonov za nakup šolskih potrebščin. Skupna ovrednotena pomoč je bila preko 115.000 evrov. Del omenjene pomoči je prejelo tudi 48 prebivalcev občine Brda.

RK je glavni organizator krvodajalskih akcij, ki skupaj s Zavodom za transfuzijsko medicino skrbi, da ne bi prišlo do pomanjkanja najdragocenejše tekočine – krvi. Skupaj s 1752 krvodajalci iz Goriške smo v šempetrski bolnišnici lani zbrali kar 2947 doz krvi, od tega je kri darovalo prvič kar 240 krvodajalcev. Iz Občine Brda beležimo 153 rednih krvodajalk in krvodajalcev. Vsakoletno tradicijo so tudi to leto ohranile Sestre svetega Martina, ki so organizirale že tretjo tradicionalno izredno krvodajalsko akcijo. Na ta dan se je v bolnišnici zbralo kar 38 krvodajalcev. Poseben dogodek pa smo skupaj s prostovoljnimi krvodajalci iz Gorice pripravili na Trgu Evrope, poimenovan Čezmejna krvodajalska akcija.

Za RK je ključnega pomena javno pooblastilo Prva pomoč.

Vsem nam so dobro znani plačljivi tečaji prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, katerih prihodek je glavni vir sredstev za delovanje naše organizacije. Seveda ne izvajamo samo plačljivih tečajev, ampak poskušamo tudi z brezplačnimi tečaji ozaveščati širšo javnost o pomenu nudenja prve pomoči, predvsem na temo temeljnih postopkov oživljanja. Teh smo imeli v letu 2013 veliko in kar nekaj jih je bilo tudi v Brdih, kjer smo z licenciranimi predavatelji širili znanje za uporabo v občini nameščenih defibrilatorjev.

Posebno skrb namenjeno tudi najstarejšim, socialno ogroženim otrokom, prizadetim ob elementarnih nesrečah, pri krepitvi zdravega načina življenja itd. Vse te programe tudi delno sofinancira Občina Brda, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. S skupnimi močmi smo uspešno izpeljali zadnjo humanitarno akcijo zbiranja materialne pomoči za prizadete ob poplavah v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Ob dnevu evropskih volitev so občani občine Brda zbrali kar štiri polne kombije prehrambnih artiklov. To je dokaz, da so Brici vedno pripravljeni priskočiti na pomoč človeku, ko pomoč potrebuje. Hvala!

Naj zaključim z željo, da bi se v letu 2014 zmanjšalo število prosilcev socialne pomoči, povečalo število srečnih

in zadovoljnih ljudi ter da bi nas večje elementarne nesreče zaobšle.

Aleš Markočič, sekretar RKS – Območno združenje Nova Gorica Poletje 2014 / Briški časnik / 23

Dogodki

Slovesnost pri Peternelu

Spomin na nedolžne žrtve Tudi letos smo se v imenu občine Brda, KOZB za vrednote NOB Brd, OZVVS Brda in območnega združenja ZB za vrednote NOB Nova Gorica v maju zbrali ob spomeniku žrtvam pri Peternelu.

Nanje smo se spomnili z recitacijami otrok OŠ Dobrovo, s pesmijo združenih pevskih zborov Brd, Martine in Zarjana in s Pihalnim orkestrom Goriška brda. Po opravljenem pohodu po partizanskih poteh so se nam pridružili tudi briški pohodniki in veliko pohodnikov iz Italije.

Letos sta nam spregovorila Marcello Basso, predstavnik VZPI-ANPI in podpredsednik mednarodnega združenja antifašistov, ter Tit Turnšek, predsednik ZZB Slovenije.

Basso je poudaril, da narodi, ki ne spoštujejo svoje zgodovine, ne morejo obstajati. Tudi poskusi spreminjanja zgodovine ne sodijo v današnji čas. Zazrti v prihodnost ne smemo pozabiti na to, kar se je zgodilo, pozabljena pa ne sme biti niti agresija nemške in italijanske vojske nad takratno Jugoslavijo. Nobena

revizija zgodovine ne more izbrisati nemških in italijanskih taborišč ter križevega pota taboriščnikov. Zato ANPI vztraja, da mora postati spomin na odporništvo stvar države in njenih institucij, šol, univerz. Ta spomin ne sme obstajati kot sovraštvo in maščevanje, temveč kot del civilizirane družbe.

Spomini in prihodnost naj postanejo vodilo moderne politike, ki jo imenujemo antifašizem.

Predsednik ZZB Slovenije Tit Turnšek je povedal, da smo se po 70 letih zbrali tukaj, da obeležimo spomin na nedolžne žrtve, katerih imena so vklesana v ploščo spomenika, da potrdimo in širimo vrednote miru, solidarnosti in svobode.

Pieteta do vseh mrtvih mora ostati globoko v naših srcih za vedno in ne sme pomeniti, da smo nevtralni in brezbrižni do vrednot, za katere smo se borili. Te pa so svoboda, in ne diktatura, demokracija in totalitarizem, obramba domovine,

in ne agresija. To so pojmi, ki se izključujejo. Preveč je bilo žrtev, saj to kruto obdobje ni prizaneslo nikomur, niti nedolžnim otrokom, ženskam in starejšim. Ohranimo jih globoko v našem spominu.

Hvala Občini Brda ter mnogim posameznikom in skupinam, ki so sodelovali pri organizaciji spominske slovesnosti.

Gabrijela Kodermac, foto Andrej Colja

Spominska slovesnost v Cerovem

V počastitev dogodkov 22. maja 1944 Letošnja tradicionalna slovesnost v počastitev spomina na tragične dogodke 22. maja 1944 v Brdih je bila v nedeljo, 25. maja. Slavnostni govornik v Cerovem je bil Rok Židanik, podpredsednik mladinske sekcije komisije pri ZZB Slovenije (na fotografiji). V svojem govoru je osvetlil dogajanje v Cerovem 22. maja 1944 in lik mladega junaka Mirka Brezavščka. Kulturni program so oblikovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod umetniškim vodenjem Aleksandra Sluge in učenke POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič.

V program smo letos vključili tudi spomine Bernarde Kreševec, katere mama je bila med desetimi žrtvami, ki so jih ustrelili v Cerovem. Takrat je bila stara sedem let. Njeno izpoved sta prebrali dve učenki.

Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 24

Dogodki

Spominska slovesnost ob 70-letnici tragičnih dogodkov v Kozani in Šmartnem

Boj slovenskega naroda je bil zmagovit 26. marca 1944 so Nemci v Kozani in Šmartnem izvedli napad in požig vasi. V spomin na te dogodke smo v nedeljo, 13. aprila, v Hiši kulture v Šmartnem pripravili spominsko slovesnost.

Leta 1944 pa se je v Šmartnem zgodil še en pomemben dogodek – prvomajska partizanska vojaška parada, ki je bila v tem vojnem letu zagotovo edinstven dogodek v Evropi. Zato smo se odločili, da obudimo spomin na oba dogodka.

K spomenikoma žrtvam NOB v Kozani in v Šmartnem so položili cvetje in prižgali sveče Besede dobrodošlice so nam na začetku izrekli predsednik VS Šmartno Miloš Prinčič, Žarko Kodermac in Zvezdan Mikulin, predsednika KO ZB za vrednote NOB Dobrovo in Medana, ter Elio Nadalutti, podpredsednik ANPI – VZPI Videmske pokrajine in predsednik sekcije Čedad, ki je med drugim dejal: »Spominjamo se 30. aprila 1944, ko so v paradi skupaj korakali slovenski in italijanski partizani. Skupaj so se borili proti nacifašistom vse do dokončnega poraza Nemcev

in njihovih somišljenikov. Boj slovenskega in italijanskega naroda skupaj z drugimi evropskimi narodi je bil zmagovit, ker so vsem bile skupne želje in hotenja po enakosti, svobodi in demokraciji. Danes je ključnega pomena, da ponovno stremimo za temi vrednotami, saj se na žalost vračajo temne sence iz preteklosti. Naša naloga je, da utišamo temne in politično motivirane provokacije. Tako bomo pripomogli k Evropi, ki bo združena v razvoju, preseganju delitev in enakosti narodov in kultur.« O tragičnih dogodkih 26. marca 1944 v Kozani in Šmartnem je pisal Franc Črnugelj – Zorko v svoji knjigi Na zahodnih mejah 1944. Mi pa smo o dogajanju tega dne povprašali nekaj ljudi, ki so ta sovražni napad in požig tudi doživeli.

To so: Alojzija Reja, Kozana št. 55, takrat stara 24 let, Alojzija Reja, Kozana št. 27, takrat stara 21 let, Davorin Vuga z Gmajne, takrat star 15 let, ter Elvira Markočič, Danilo Marinič in Ruben Peršolja iz Šmartnega, ki so bili takrat stari 14 let.

Njihove pripovedi sta brali Urška Debenjak iz Kozane in Sara Ambrož iz Kojskega.

V kulturnem programu sta nastopili recitatorki Sara Skrt in Gaja Prinčič pod mentorstvom prof. Marjetke Zavrtanik, Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra Sluge in mlada harmonikarja Jure iz Kozane ter Aleks iz Vedrijana.

Med nedolžnimi žrtvami tistega tragičnega dne so bili brata Emil in Jožef Vuga ter Boris Prinčič iz Kozane ter Leopold Marinič in Anton Srebrnič iz Šmartnega.

O prvomajski partizanski vojaški paradi, ki je bila 30. aprila 1944 v Šmartnem, pa je spregovoril Danilo Bašin, predsednik KO borcev za vrednote NOB Kojsko.

Slovesnost je zaključil MPZ Srečko Kumar s pesmijo Vstajenje Primorske.

Po slovesnosti je sledilo druženje v dvorani Hiše kulture. Za pripravo prigrizka in pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo Tatjani Šundovski Bašin in njeni ekipi, za vino pa Vinski kleti Goriška brda.

Milena Beguš Foto Borut Bašin

Redni letni občni zbor borcev za vrednote NOB Kojsko

Aktivnosti podpira tudi občina Letošnji redni letni zbor članov smo sklicali v nedeljo, 13. aprila, in ga izvedli pred spominsko slovesnostjo v Hiši kulture v Šmartnem. Udeležilo se ga je petnajst članov. Med povabljenimi gosti so bili briški župan Franc Mužič, Žarko Kodermac in Zvezdan Mikulin, predsednika KO ZB Dobrovo in Medana, Jože Abramič, predstavnik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda, in predsednik VS Cerovo Vilko Prinčič.

Predsednik Danilo Bašin je podal izčrpno poročilo o delu v letu 2013, finančno poročilo za preteklo leto ter program dela za leto 2014. Sledili so pozdravi povabljenih gostov. Zbor je najprej pozdravil župan Franc Mužič. Pohvalil je izvajanje naših aktivnosti, ki ne smejo zamreti, in poudaril: »Če ne bomo vztrajali, nas bodo preglasili tisti, ki so med NOB bili na strani okupatorja. Vse aktivnosti, ki so vezane na NOB in

vojno za Slovenijo, bomo v naši občini še naprej podpirali. Ne smemo dopustiti spreminjanja zgodovinskih dejstev. Kljub recesiji pa moramo biti optimistični.« Žarko Kodermac je izpostavil naše poslanstvo glede organizacije spominskih slovesnosti, opozoril na problem upadanja števila članstva in pohvalil sodelovanje z občino, briškimi veterani in društvom Sever.

Jože Abramič je zbor pozdravil v imenu Veteranov vojne za Slovenijo Brda, Zvezdan Mikulin pa v imenu medanske KO ZB in prisotne povabil na prireditve ob 27. aprilu v Medani.

KO ZB Kojsko je letos podelil priznanje VS Cerovo, ki skrbi za spomenik talcem, za grob Mirka Brezavščka in sodeluje pri vsakoletni majski spominski slovesnosti.

Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 25

Dogodki

Dan boja proti okupatorju v Stožicah

Nastopili tudi pevci iz Medane Na slovenski nacionalni televiziji smo si lahko ogledali slovesnost ob dnevu boja proti okupatorju, ki je bila v dvorani Stožice. Koncerta, ki je bil posvečen temu državnemu prazniku, se je udeležilo skoraj 40 članov KO ZB Brda. Pridružili so se organiziranemu prevozu Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica.

Foto osebni arhiv Radovana Kokošarja

Prisluhnili so številnim solistom, glasbenim skupinam, pihalnim orkestrom in petstotim pevcem, ki so se združili v skupen pevski zbor. Med nastopajočimi so bili tudi pevci Moškega pevskega zbora Ludvik Zorzut Medana.

Glasbeni vodja projekta Radovan Kokošar pravi, da je to bila izjemna priložnost tako zanj profesionalno kot za nastopajoče. Kot glasbeni vodja je namreč skrbel za koordinacijo glasbenikov ter za aranžmaje in skladanje številnih skladb.

Prireditev je, kot pravi, udeležence obogatila z izjemno izkušnjo nastopanja pred večtisočglavo množico, in to v enkratnem vzdušju.

Monika Prinčič

Foto Franjo Polanc

Dejavnosti DU Kojsko

Društvo upokojencev Medana

Uredili grob Srečka Kumarja Po dvanajstih letih nov predsednik

Kojščanski upokojenci smo se odločili, da uredimo grob našega rojaka Srečka Kumarja (1888–1954). Ob tem so nam pomagali občina z nabavo nagrobnega okrasnega peska (granilije) in javni delavci, ki so z njim prekrili očiščen grob.

Besedilo in foto Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 26

Sredi marca je v dvorani v Medani potekal občni zbor Društva upokojencev Medana, na katerem smo pregledali delo preteklega leta. Ob tej priložnosti je predsednica Iva Kos po dvanajstih letih uspešnega vodenja društva predala svoje naloge novemu predsedniku Vitku Srebrniču. Vsi člani DU Medana se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno in požrtvovalno vodenje društva.

Na občnem zboru sta prisotne pozdravila župan občine Brda Franc Mužič, predsednik KS Medana Boris Srebrnič in predsednik PZDU Alojz Vitežnik. Med povabljenimi so bili tudi predstavniki DU Dobrovo, DU Kojsko in DU Kanal.

Občni zbor se je zaključil ob poslušanju zbora Ludvika Zorzuta iz Medane ter ob prijetni zakuski in glasbi harmonike.

DU Medana

Dogodki

33. praznik Krajevne skupnosti Medana

Bogat program od petka do nedelje V okviru krajevnega praznika KS Medana že dolga leta obeležujemo tudi spomin na ustanovitev OF, ki je bila 27. aprila 1941. V petek je bila revija briških pevskih zborov, v

soboto turnir in balinanje, v nedeljo pa tradicionalni pohod, spominska slovesnost pri obeležju v Jami ter polaganje venca in cvetja k spomeniku na medanskem trgu.

32. revija briških pevskih zborov

Letos z grenkim priokusom

Enkrat letno imamo Brici priložnost prisluhniti ne le všečnemu, ampak tudi vrhunskemu petju vseh naših zborovskih sestavov, ki jih je kar osem. Tradicionalna revija poteka vsako leto v okviru praznika KS Medana. Pevce in poslušalce je tokrat nagovoril Danilo Štekar, predsednik Zveze kulturnih društev Brda, ki je med drugim dejal: »Brici smo peli in bomo peli, ne glede na to, koliko sredstev imamo, in vsi pevci si zaslužijo naše spoštovanje.« In prav pri sredstvih se pogosto zalomi. Ker je kriza »oklestila« občinski proračun, so zmanjšali tudi sredstva za pevske zbore. S petjem se kapital pač ne plemeniti, od petja nihče ne more biti sit. Vendar – ali se nismo Slovenci ohranili na obličju Zemlje prav s svojo kulturo, kamor sodi tudi petje?

Ali niso Brici naskrivaj gojili prav slovensko pesem ves čas italijanske okupacije? Da o pomenu petja med NOB in v povojnem obdobju ne govorimo. In danes si brez naših pevskih

zborov ne znamo predstavljati nobene prireditve v Brdih. Res si zaslužijo naše spoštovanje in vsaj našo večjo pozornost.

Vsak pevski sestav je zapel po tri pesmi, zvrstili pa so se Moški pevski zbor Ludvik Zorzut (umet. vodja Radovan Kokošar), Quercus Quintet (umet. vodja Vladimir Čadež), Mešani pevski zbor Rado Simoniti (zborovodja Patrick Quaggiato), Kvartet kvartin z Martino (vodja Zarjan Kocina), Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko (zborovodja Aleksander Sluga), Nonet Brda (umet. vodja Bogdan Kralj), Vokalna skupina Vinika (zborovodkinja Franka Žgavec) in Vokalna skupina Brike (vodja Barbara Šinigoj).

Program sta prisrčno in duhovito povezovala Jana Colja in Dominik Rusjan. Med nastopi posameznih zborov je Dominik po odlomkih bral zapis iz knjige Darinke Sirk (Ivanov venec) o majniškem praznovanju v Brdih.

Za pomoč pri organizaciji revije se zahvaljujejo Cvetličarni Nataša za cvetlične aranžmaje, 1, 2, 3 Design, d. o. o. Šmartno in Občini Brda za pogostitev pevcev.

Zasluga za organizacijo letošnje revije, ki je bila v petek, 25. aprila, gre pravzaprav le dvema Medancema, ki nočeta biti imenovana. Nista skrivala razočaranja nad udeležbo, predvsem pa nad neudeležbo vodilnih naše občine in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, ki so najbrž bili prav takrat na nekem drugem prizorišču. Dejstvo, da se v Brdih pogosto kopičijo prireditve na isti dan in ob isti uri, mnoge Brice hudo moti in organizatorjem že jemlje voljo do dela. Ker pa nekateri projekti zajemajo dogajanja na širšem območju, se temu najbrž ne bo mogoče vedno izogniti.

Milena Beguš, foto Andrej Colja

Spominska slovesnost v Jami

Med udeleženci ruski ataše

V nedeljo, 27. aprila, je potekala tradicionalna slovesnost ob spominskem obeležju v Jami. Predsednik KO ZB Medana Zvezdan Mikulin je pozdravil vse prisotne, posebej pa atašeja Veleposlaništva Ruske federacije Mihaila Glagazina, župana občine Brda Franca Mužiča, bivšega poslanca Mirka Brulca, delegacijo iz Krmina, predstavnike OZB za vrednote NOB

Nova Gorica, predstavnike veteranov vojne za Slovenijo in praporščake.

Osrednji govorec je bil Mirko Brulc. Osvetlil je nekatere ključne medvojne dogodke v Brdih in dogajanje, povezano z obeležjem v Jami. Obsodil je postavitev spomenika padlim belogardistom v Grahovem. Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih dogodkov, razmer v našem parlamentu, svoj pogled na stanje duha v Sloveniji in Evropi.

Spominske slovesnosti se je letos udeležil Mihail Glagazin – kapitan bojne ladje, vojaški, letalski in mornariški ataše Veleposlaništva Ruske federacije.

Program so oblikovali MPZ Ludvik Zorzut pod vodstvom Radovana Kokošarja, Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina in recitatorji OŠ Dobrovo – Jana, Indi in Dominik. Po končani proslavi so se udeleženci zaradi dežja umaknili v dvorano. Od tam so ob spremljavi pihalnega orkestra in častnem pozdravu praporščakov odnesli venec in cvetje k spomeniku, in sicer delegacija KO ZB in ruski ataše.

Milena Beguš, foto Andrej Colja Poletje 2014 / Briški časnik / 29

Občina

Lovska družina Dobrovo

Obeležili 60 let delovanja V soboto, 14. junija, je Lovska družina Dobrovo v dvorani Vinske kleti Goriška brda praznovala častitljivih 60 let delovanja. Lovska družina vse od leta 1954 gospodari z divjadjo in uspešno upravlja z lovišči na področju Brd.

Obeležitev 60. obletnice se je začela konec aprila s posebno lovsko mašo pri cerkvici svete Genderce na Koradi, kjer sta mašo vodila kanalski župnik Aleš Rupnik in Izidor Pečovnik – Dori, ki sicer že dolga leta mašuje v Berlinu. Sicer se lahko Lovska družina Dobrovo v tem jubilejnem letu ponaša s kar dvema pridobitvama, in sicer s posodobljeno hladilnico, ki so jo prenovili po najnovejših normativih, in z razširitvijo lovske koče na Koradi.

Sobotni program se je začel s strokovnim predavanjem Edvarda Krašne na temo Lovstva in divjadi.

Predavanju sta sledila odprtje in ogled lovske razstave, po nastopu Briških harmonikašev pa se je začel uradni program, ki ga je povezoval že uigran voditeljski par, Egon Ivančič in Andreja Benedetič. Prisotne v dvorani so na Poletje 2014 / Briški časnik / 30

kratko pozdravili predsednik Lovske družine Dobrovo Goran Marinič in podžupan Občine Brda Joško Zamar.

Program so umetniško popestrili Kvintet Kvartin, Ženska vokalna skupina Vinika ter otroci OŠ Dobrovo, ki so pod mentorstvom učiteljice Denis Škrlj pripravili kratek skeč. Po prireditvi pa so prisotne zabavali člani Briškega kvinteta.

V sklopu uradnega programa sta predsednik Lovske družine Dobrovo in predstavnik Lovske zveze Slovenije podelila številne zahvale, zlato plaketo, nazive častnih članov ter jubilejne znake za 40, 50 in 60 let članstva. Posebno pozornost so namenili ustanovnim članom Lovske družine Dobrovo, in sicer Jožefu Movji, Everistu Kocjančiču

in Romanu Mavriču. Predstavnika Lovskega kinološkega društva Gorica in Kinološke zveze Slovenije sta podelila še priznanja in posebne znake posameznim članom.

Ne nazadnje pa gredo gotovo posebne pohvale in zahvale vsem družinam članov Lovske družine Dobrovo, ki brezpogojno podpirajo in pomagajo briški lovski bratovščini. Kljub številnim pokroviteljem, ki so v kakršni koli obliki pomagali pri uspešnemu delovanju Lovske družine Dobrovo, se njeni člani še posebej zahvaljujejo Občini Brda in Vinski kleti Goriška brda za pomoč pri organizaciji 60. jubilejne prireditve.

Erika Koncut Foto Andrej Colja

Občina

Dan državnosti

V organizaciji Mladinskega kluba Cerovo Na predvečer praznika dneva državnosti se je letos prireditev začela s prižigom ognja in državno himno, ki jo je zapela Rosana Volk. Poseben pozdrav je bil namenjen prisotnim članom, predsedniku in praporščaku OZVVS Brda, podžupanu in gostom.

Pod program so se podpisali, ga vodili in tudi izvajali Polonca Bregantič ter Valentina in Gregor Prinčič. Njihov izbor za recital je zajemal domoljubne pesmi Simona Jenka, Alojza Gradnika, Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Janija Virka in Simona Gregorčiča. Sodelovali so še otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič, otroci plesne skupine KreART pod vodstvom Tanje Simčič in harmonikar Milan Prinčič.

Govornik je bil podžupan Joško Zamar, ki je prisotnim najprej čestital za praznik in se zahvalil cerovski mladini za organizacijo. Osvetlil je ključna zgodovinska dejstva, ki kažejo na to, da so naši predniki stoletja sanjali o lastni domovini, kako trdoživo so se ohranjali in obstali na skrajnem zahodu poselitve Slovanov. Kako so kljubovali raznim napadalcem, tuji zemljiški gospodi, pripadali raznim državam, se borili in umirali v 1. svetovni vojni pod tujimi zastavami, s krvjo izbojevali svobodo v drugi svetovni vojni in leta 1991 dokončno uresničili stoletne želje. Slovenija je postala samostojna država, je članica Evropske skupnosti in NATA, je v območju evrske valute. »Ali nam je sedaj zmanjkalo velikih projektov ali 23 let pomeni 'mladost, ki čez potok skače, kjer je most', tako da se ukvarjamo z notranjimi razprtijami? Znan slovenski akademik je rekel, da je država toliko vredna, kolikor jo spoštujemo,« je zaključil.

Tudi letošnje praznovanje dneva državnosti je župan prepustil cerovski mladini. Zahvalili so se za izkazano zaupanje, ki so ga več kot upravičili. V programu se je izražala svečanost dogodka, otroška igrivost, mladostna vedrina,

zagnanost in optimizem. Za prijetno druženje po proslavi je poskrbel ansambel Erazem iz Postojne.

Milena Beguš, foto Andrej Colja

Dan odprtih kleti

Žlahtna kapljica iz 22 hramov Letošnji 14. Dan odprtih kleti (DOK) je minil v znamenju lepega vremena, Brda pa je obiskalo preko 1000 ljubiteljic in ljubiteljev odličnih briških vin. Dežela opojnih trenutkov, kot ljubkovalno pravimo Brdom, je zadnji konec tedna v maju tako upravičila svoje ime in v zavetje vinskih kleti privabila ljubitelje žlahtne kapljice od vsepovsod.

S posebnim kozarcem z napisom Brda DOK, ki so ga gostje za 12 evrov kupili v Vinoteki Brda, je bilo mogoče pokukati v vinske hrame 22 vinarjev in pokusiti več kot 80 različnih vzorcev vin. Dan odprtih kleti, ki je letos drugič potekal dva

dneva, so premierno popestrili tudi gostinci, ki so s tipičnimi briško-furlanskimi jedmi skrbeli za primerno podlago pri napornem pohajkovanju.

Dvodnevno »vandranje« po kleteh in briških kmečkih turizmih se je izkazalo kot odlično, saj so gostje prespali in tako popolnoma zasedli kapacitete turističnih sob.

Vinoteka Brda se ob tej priložnosti zahvaljuje sodelujočim vinarjem, brez katerih ne bi šlo. Ti so Edi Simčič, Danilo Mavrič, Dominik Sosolič, Stojan Ščurek, Vinska klet Brda, Miran Šibav, Uroš Valentinčič, Iztok Mužič, Miran Sirk, Zlatko Mavrič, Dejan Peršolja, Valter Zalatel, Marjan Simčič, Tomaž Prinčič, Mitja Pulec, Dejan Domenis, Ronk, Borut Reja, Radikon, Emeran Reya, Dolfo in Movia. Zahvala gre tudi turističnima domačijama Breg in Kabaj, restavraciji Venko, Hiši Marica in hotelu San Martinu iz Šmartnega.

Petra Rutar in ekipa Vinoteke Brda Poletje 2014 / Briški časnik / 31

Dogodki

Srečanje družine Bužinel

Bogat kolektivni spomin

Karel Bužinel bi 28. aprila praznoval svoj 110. rojstni dan.

Njemu in ženi Idi v poklon se je zato vsa družina, ki jo sestavlja njunih pet otrok, trinajst vnukov in štiriindvajset pravnukov, zbrala na domačiji na Plešivem. Pridružili so se jim še možje in žene. Kljub temu da živijo člani družine na različnih koncih

Dogodki v Domu upokojencev Podsabotin

sveta, so globoko v sebi še močno povezani. Ob prijetnem druženju štirih generacij so se prepletali spomini na starša in dogodivščine, ki bogatijo kolektivni spomin družine.

Monika Prinčič Foto Nejc Bužinel

Evropski dan medgeneracijske solidarnosti Letos mineva pet let od mednarodne konference Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti, ki jo je na Brdu pri Kranju 28. in 29. aprila 2008 organizirala Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo in več nevladnimi organizacijami v času predsedovanja Svetu EU. Namen konference je bil izpostaviti nujnost medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti v času vse bolj izrazitih demografskih sprememb.

Na konferenci so predlagali obeleženje 29. aprila kot evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti.

V podsabotinskem domu upokojencev so dan medgeneracijske solidarnosti pripravili skupaj z OŠ Dobrovo že v četrtek, 24. aprila.

Stanovalce so nastopajoči razvedrili s petjem, recitacijami in branjem šaljivih anekdot v briškem narečju. Program s šolskim mladinskim pevskim zborom je pripravila prof. Valentina Bevčar Stanič, na klavirju je spremljala Tjaša Rotar Komel, na bobnih pa Anej Golob.

Besedilo in foto Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 32

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Otroci prinesli igrivost in smeh Pred veliko nočjo so nas obiskali otroci iz vrtca Kanal. Skupaj smo izdelovali velikonočne košarice. Da je bilo vse še bolj veselo, je poskrbel mladi harmonikar.

Konec aprila smo pripravili praznovanje rojstnih dni za stanovalce, ki so praznovali marca in aprila. Skupaj jih je bilo 19. Najstarejši slavljenec je praznoval 91 let. Med slavljenci so bili štirje Brici. Družbo sta nam delala dva briška harmonikarja.

Vsem slavljencem voščimo veliko zdravja in lepih dni.

17. maja smo se odpeljali v Novo Gorico na prireditev Šport in špas (šport za vse generacije), kjer smo skupaj s prostovoljci prikazali igre z žogami. Z nami je bila tudi stanovalka Marija Simčič, ki je prejela priznanje za najstarejšo udeleženko, ki je prehodila krog stadiona.

Zadnji petek v maju pa so nam popoldan polepšali otroci iz Šlovrenca. Razveselili so nas z otroško igrivostjo in petjem.

Za nas so se trudili ves mesec in nas presenetili s papirnatimi rožicami.

Marina Skok

Praznik Svetega križa v Kojskem

Slikarska razstava in križev pot Praznik Svetega križa je tudi letos obsegal dva dogodka. V soboto, 31. maja, je bilo odprtje slikarske razstave, v nedeljo pa križev pot s slovesno mašo in družabnim srečanjem po njej.

Letos je svoja dela razstavila Minka Obidič iz Snežatnega (na fotografiji). V starem obrambnem stolpu ob cerkvi bodo še nekaj časa na ogled njene Barve morja. V svojem osemletnem umetniškem razvoju je preizkusila različne tehnike in motivike, vendar je ostala pri motivih morja, ki ga upodablja v akrilni tehniki.

Odprtje razstave je pospremil nastop Moškega pevskega zbora Srečko Kumar. Kot je napovedal umetniški vodja Aleksander Sluga, so prav za to priložnost prvič javno zapeli pesem Marte Gorup Slika z morja, ki jo je uglasbil Rado Simoniti. Prisotne je nagovoril tudi predsednik VS Kojsko Vasilij Vendramin, ki je razstavljavki izročil darilo, Minka Obidič pa je vaški skupnosti podarila eno svojih podob morja.

Besedilo in foto Milena Beguš

Minka Obidič Poletje 2014 / Briški časnik / 33

Dogodki

Okrogla miza zgodovinarjev

O življenju ob jugoslovanskoitalijanski meji 1947–1990 Okrogla miza na temo življenja ob jugoslovansko-italijanski meji med letoma 1947 in 1990 je potekala v petek, 20. junija, organizirana pa je bila v počastitev dneva državnosti. Sedanje stanje na mejni črti je v precejšnji meri bolj svobodno in sproščeno, in to je tudi eden od rezultatov osamosvojitve Republike Slovenije.

Strokovno srečanje je pripravil Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ob sodelovanju Občine Brda, prireditev pa sta podprli Vinska klet Dobrovo in Restavracija Grad Dobrovo.

Okroglo mizo je vodila in usmerjala zgodovinarka Jelka Piškurić. Svoje razprave o življenju ob jugoslovanskoitalijanski meji, posebno v prvih desetih letih obstoja te meje, pa so predstavili štirje zgodovinarji. Mag. Jernej Vidmar je spregovoril o delovanju sodišč in drugih represivnih organov pri nadzoru meje na severnem Primorskem v letih 1948–1951. Po arhivskih dokumentih je glede na posamezna leta navedel število žrtev med prebežniki na meji. Tistim, ki so preživeli, so sodili za poskus pobega preko državne meje in praviloma so bili v tem obdobju obsojeni na dolgoletni odvzem prostosti s prisilnim delom, odvzem državljanskih pravic, nekateri pa tudi na zaplembo premoženja in na izgon iz kraja prebivališča. Sodišča so izvajala zaplembe premoženja tudi tistih posameznikov in družin domačinov, ki so v letih pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji leta 1947 in po njej uspeli zbežati na zahod.

Neža Strajnar je spregovorila o vplivu vzpostavitve državne meje med Jugoslavijo in Italijo leta 1947 na vsakdanje življenje prebivalcev ob njej (na primeru Goriških brd). Poleg arhivskih virov je uporabila večje število pričevanj prebivalcev iz nekdanjega 100-metrskega mejnega pasu v Brdih.

Mag. Renato Podbersič je predstavil raziskavo cerkev in meja na Goriškem po drugi svetovni vojni. Obravnaval je razmejitev in razdelitev Goriške nadškofije in prilagoditev cerkvene organizacije novim političnim razmeram.

Prof. Majda Sfiligoj (hčerka znamenitega tigrovca dr.

Avgusta Sfiligoja, po rodu z Dobrovega) je dala svojemu članku naslov O meji nekoliko drugače. Obravnavala je usodo Slovenk, ki so pobegnile iz socialistične Jugoslavije in se ustalile v Gorici in v Trstu. Poleg tega je predstavila še svoje izkušnje z mejo strahu.

Predavanjem so sledili pričevanja udeležencev in obširna razprava. Tematika meje, polne negotovosti, je ostala zasidrana v spominu občanov, in tudi posamezne smešne situacije malega tihotapljenja niso mogle razbliniti splošnega občutja. Omenjeno je bilo, da je advokat dr. Avgust Sfiligoj v Gorici nudil brezplačno pravno pomoč ljudem, ki so uspešno pobegnili preko meje.

Razprave so se nadaljevale ob dobrem briškem vinu v grajski avli. Del udeležencev si je ogledal še mejni opazovalni stolp na Plešivem, ki je spomeniškovarstveno zaščiten in bo v naslednjih letih obnovljen v spomin na težko obdobje briške zgodovine.

Poletje 2014 / Briški časnik / 34

Članki, ki so bili predstavljeni na okrogli mizi, bodo konec leta objavljeni v posebnem zborniku in bodo vplivali na oblikovanje splošne slovenske narodne zgodovine. Po vsej verjetnosti bo zbornik predstavljen tudi v Brdih.

Peter Stres

Zdravstvena ambulanta v Kojskem

Oblikovanje mreže javne zdravstvene službe Občina Brda za zdaj ne bo razpisala koncesije za zdravnika v ambulanti v Kojskem. Še vedno obstaja bojazen in grožnja novogoriškega zdravstvenega doma, da lahko od občine zahteva vračilo 784.000 evrov.

Ambulanta v Kojskem, ki jo vodi koncesionar Boris Terseglav, je trenutno najbolj vroča tema v občini.

Začela se je z bojaznijo Kojščanov, da jo bodo, ko bo šel koncesionar v pokoj, ukinili in dejavnost preselili v zdravstveno postajo, ki jo Zdravstveni dom (ZD) Nova Gorica gradi na Dobrovem.

Najprej so svetniki na redni seji sprejeli sklep, da mora župan Franc Mužič v desetih dneh razpisati novo koncesijo. Zaradi takega sklepa je direktor Zdravstvenega doma (ZD) Nova Gorica zagrozil, da bo v primeru razpisa koncesije ustavil gradnjo zdravstvene postaje in od občine zahteval vračilo vsaj 782.000 evrov, ki jih je ZD vložil v objekt. Sledilo je obdobje pridobivanja pravnih mnenj in sklicana je bila izredna seja. Na izredni seji, ki je potekala 10. junija, so se svetniki odločili, da županu ni treba razpisati koncesije. Svetniki pa so sprejeli sklep o oblikovanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni.

Goran Simčič

Dogodki

Problematika uživanja in preprodaje drog v občini Brda

»Mislil sem, da se obvladam« V občini Brda se soočamo z vedno večjim problemom uživanja in preprodaje drog, kar lahko postane rak rana naše občine, saj droge ne prizadenejo le tistih, ki jih uživajo, ampak celotno okolico. V dogovoru z Občino Brda smo se odločili, da bomo za večjo osveščenost občank in občanov v Briškem časniku objavljali prispevke, ki bodo ljudi opozarjali in jih seznanjali s to zelo perečo problematiko. Obenem bomo tistim, ki potrebujejo pomoč, nudili rešitve.

Prvi prispevek, ki ga objavljamo, ni niti leposlovni članek niti pravopisni zgled, ampak direktna in iskrena izpoved, v kateri skuša nekdanji odvisnik čim bolj pristno predstaviti svojo življenjsko zgodbo.

Le grda človeška lupina Rojen sem bil kot običajen otrok v običajni družini. V šolo sem hodil v Piran, kjer nisem izstopal v nobenem pogledu. Imel sem zdravo vzgojo z zdravimi vrednotami. Če pogledam sedaj nazaj, bi lahko rekel, da so se težave začele že v osnovni šoli s »špricanjem« pouka, laganjem, igranjem s cigareti in alkoholom.

Osnovno šolo sem kljub temu opravil z lahkoto in se vpisal na gimnazijo v Kopru. Poleg šole sem obiskoval tudi treninge nogometa in namiznega tenisa. Tudi tukaj se je nadaljevalo premikanje meja v šoli, družini in družbi. Vsak petek in soboto sem bil mrtvo pijan in alkoholu se je pridružila še »trava«. Prebil sem se do tretjega letnika, vendar je moje vedenje postalo že preveč uporniško. Vse manj sem hodil v šolo in na treninge, vse več časa pa sem preživljal na ulici in po diskotekah. Mislil sem, da sem glavni »frajer« in da sem našel smisel svojega življenja v omamljanju in žuranju. Sčasoma sem začel preizkušati tudi druge substance: speed, extasy, tripe, kokain in heroin, slednji me je najbolj prevzel. Užival sem ga občasno in mislil sem, da ga obvladam, da se obvladam. Nato je občasno prešlo v nekajkrat mesečno, potem tedensko in na koncu vsak dan. Pustil sem šolo, šport in se predal brezbrižnemu življenju omame. Vse je bilo super, nisem imel ne problemov ne odgovornosti, starši so me finančno podpirali, jaz pa sem se le »zadeval« in pohajal.

Redno jemanje drog me je fizično, psihično in duševno popolnoma spremenilo. Droge nisem več jemal za užitek, ampak le zato, da sem lahko normalno fizično funkcioniral.

Da bi to dosegel, nisem imel več nobenih moralnih zadržkov.

Za drogo bi storil vse. Lagal, manipuliral, kradel, preprodajal in goljufal. Dolga leta takšnega življenja so iz mene naredila le grdo človeško lupino. Bil sem popolnoma prazen, brez ciljev, motivacije, čustveno podhranjen in brez smisla za življenje.

Edina stvar, s katero sem se ukvarjal, je bila, kje in kako dobiti drogo. To nisem bil več jaz.

Nisem zmogel sam Potreba po drogi je postajala vse večja in pogostejša, denarja pa je bilo vedno manj. Tako sem začel drogo preprodajati in prišel navzkriž z zakonom. Tudi doma je bilo čedalje bolj nevzdržno.

Začel sem se zapirati vase, saj sem se počutil v redu edino, ko sem bil sam in zadet. Kljub temu da mi je želelo pomagati veliko ljudi – družina, prijatelji, punca, je bilo vse zaman, ker si nisem še priznal, da sem narkoman. Počasi sem izgubljal vse ljudi okoli sebe, ki so me imeli radi, problemi so se kopičili in jaz sem tonil vedno globlje v brezno odvisnosti. Nekajkrat sem se poskušal »očistiti« tudi sam, kar mi je sicer uspevalo, a sem vedno padel

nazaj. »Zdravil« sem se z metadonom, a so se težave samo še povečale in sem stagniral na državni drogi osem let. Hodil sem na razna svetovanja in zdravljenja, a mi žal niso mogli ali znali pomagati. Tako so minevali dnevi, meseci, leta in dobil sem »zavidljivih« 13 let drogiranja, nekaj prevelikih odmerkov, 14 dni kome, ostal sem brez vsega in sam na cesti, saj so me tudi starši vrgli od doma. Moral sem se dotakniti dna oziroma kar treščiti z glavo vanj, da sem spregledal, da tako ne gre več naprej.

Ali bom nekaj naredil zase ali nadaljeval življenje »zombija« in kmalu umrl. Še vedno pa nisem zmogel sam, potreboval sem nekaj in nekoga, da me v to prisili. To so storili starši. Šele ko sem imel izbiro med komuno in cesto, sem se odločil.

Kako sem premagal odvisnost in ponovno zaživel Vrnil sem se domov in prosil, da mi pomagajo. Odpeljali so me k očetu Francu v Portorož in prosili za vstop v komuno.

Bil sem zelo skeptičen in bilo me je strah, saj sem o komuni na ulici slišal le slabe stvari. Ampak nisem imel izbire. Ali komuna ali znova cesta. Proti volji sem se odpravil na pot, ki mi je zaznamovala življenje za vedno. »Skriziral« sem se in se podal v terapevtsko skupnost Srečanje v Italijo. Že ko sem prišel, sem začutil pozitivno ozračje in videl, da to ni koncentracijsko taborišče, kot sem si ga predstavljal, ampak prostor, kjer so fantje z enakimi težavami, ki mi želijo pomagati. Prepustil sem se jim ter tamkajšnjemu sistemu. Takrat sem mislil, da bo abstinenčna kriza najhujše, s čimer se bom moral soočiti, vendar sem šel v komuni skozi hujšo krizo. To je bila duševna kriza. Začel sem se zavedati, koliko gorja in trpljenja sem povzročil sebi in tistim, ki me imajo radi. Moral sem sprejeti svoja dejanja in odgovornost za njih, sprejeti preteklost, da sem lahko šel naprej, oprostiti drugim in oprostiti samemu sebi. To je bila najhujša kriza.

Počasi sem začel znova zaupati ljudem in sebi. V meni so se prebujala čustva in obujale so se stare, zdrave vrednote.

Delal sem, kar so mi svetovali, in vse se je začelo postavljati na svoje mesto. Minevali so dnevi, tedni in meseci, ki so iz mene delali odraslega človeka. Tri leta sem bil v komuni in minila so neverjetno hitro, ker so bila živeta. Domov sem se vračal poln energije, volje, motivacije, poln ciljev in želja, siguren vase, a ne predrzen.

Od mojega zdravljenja je minilo pet let, odkar sem nazadnje vzel drogo pa osem. Vem, da bom vse življenje zdravljen odvisnik. Tako kot bivši alkoholik, ki ne sme posegati po pijači, enako velja zame za droge in druge substance. A moje življenje ima sedaj smisel. Končal sem šolanje, pridobil vozniško dovoljenje, se zaposlil, ustvarjam si družino, s problemi se soočam, se jih ne izogibam, skušam živeti polno, a skromno.

Lepote življenja vidim na vsakem koraku, za kar sem bil prej popolnoma slep. Sedaj vem, kaj pomeni ljubiti, spoštovati, verjeti, biti srečen …

Ko sem odhajal iz komune, si nisem nikoli predstavljal, da bom kdaj delal, kjer delam sedaj, v pripravljalnem centru za vstop v komuno v Bertokih. Skušam pomagati in usmerjati fante in punce, ki imajo probleme z odvisnostjo, tako kot je nekdo pomagal meni. Odvisnikom sem lahko največja opora, tako da jim skušam biti vzor, da jih motiviram, spodbujam, jim dajem upanje, da se lahko izmuznejo lovkam odvisnosti. Tako kot je nekdo pomagal meni, tako skušam jaz njim. Seveda moram biti pri tem dosleden in stati za svojimi besedami. Živim običajno, a zdaj se vsaj zavedam, da živim!

BRANE MILIČEVIČ - 030 646 947 Poletje 2014 / Briški časnik / 35

Dogodki

Novice iz Hiše kulture

Knjige, razstave in glasba Avtoštoparske zgodbe Mirana Ipavca 22. marca je v galeriji Hiše kulture Miran Ipavec predstavil svoj knjižni prvenec Avtoštoparske zgodbe. V 29 letih je obiskal 38 držav, srečal nešteto ljudi, seveda so bile najbolj zabavne in zanimive različne dogodivščine, ki so se mu pripetile v zares dolgi štoparski karieri. Cesta mu je vedno predstavljala možnost odkrivanja, spoznanja, učenja. Da bi se bolje spoznali in razumeli, je po njegovem mnenju treba preseči domači plot. In odkriti tisto, kar je onkraj.

Koncert Zorana Predina 5. aprila smo gostili Zorana Predina. V glasbenem loku nas je popeljal od zgodnjih avtorskih skladb do zadnjih del z albuma Na koncu naše mavrice. Pesmi je začinil s prijetnimi, manj znanimi in duhovitimi zgodbami, ki so se nabrale v njegovi dolgi in plodni karieri. Doživeli smo šarmanten glas, duhovite misli in nepozabno druženje.

Razstava metuljev 11. aprila je imela Hiša kulture toliko »obiskovalcev« kot še nikoli doslej. Pripravili smo razstavo drobnih, večjih, krhkih, pisanih in pomembnih živalic – metuljev.

Avtor razstave Bojan Zadravec, navdušen in strasten leptirolog, je predstavil del svoje bogate zbirke nočnih metuljev. Le malokdo se zaveda izredne pestrosti in bogastva, ki nas obdaja. V Sloveniji živi kar 3600 različnih vrst metuljev, le 183 vrst pa je dnevnih. Kako na nočne metulje vpliva svetlobno onesnaževanje, je spregovoril tehnični vodja projekta Life+ Življenje ponoči, plod katerega je bil razvoj svetilke, prijazne do teh nočnih bitij. O metuljih je nato spregovoril tudi Bojan Zadravec.

Razstavil je 1700 različnih vrst, na ogled pa je bilo več kot 7000 metuljev. Razstava je požela izredno veliko zanimanja, zato se nadejamo, da jo bomo naslednje leto ponovili in še obogatili.

Nunci v rožcah Darinka Sirk je s sodelovanjem KTD Martinc v mali polžkovi galeriji pripravila hudomušno razstavo portretov različnih »nuncev«, ki jih druži ljubezen do vina in dobre kapljice. Preko 22 različnih nuncev iz poslikanih kamnov, nekateri brezzobi, drugi malce »čuknjeni«, vsi pa izdelani z izrednim čutom za še tako drobne detajle.

Obrazi so bili opremljeni z reki o vinu in pitju z vsega sveta, stene pa so krasili avtoričini akvareli grozdja in trt.

Predstavitev monografije Sadje sonca 22. maja je Gregor Božič predstavil monografijo Sadje sonca, posvečeno starim briškim sadnim sortam. Gregor in oblikovalka Barbara Ogrič Markež sta z delom premaknila pomembna mejnika – Gregor s svojo ljubeznijo in strastjo do raziskovanja ter ohranjanja te izjemne naravne dediščine, Barbara pa z oblikovanjem res posebne knjige, brez platnic in z nepopisanimi listi, ki kličejo in vabijo, da se jih popiše, dopolni, obogati. Po predstavitvi je sledila pokušnja jedi s češnjami. Podrobnosti si lahko preberete še v članku Ive Sivec v tej številki Briškega časnika.

»Čriešnje so rdače« KTD Martinc je v mali polžkovi galeriji kot sopotnico Prazniku češenj pripravil razstavo predmetov in pripomočkov, ki so jih v preteklosti uporabljali pri nabiranju, prenašanju, prodaji češenj. Staro kolo in na njem »rušt« s košaro, lojtre, kljuke, vaga, češtele in svitki, vsak predmet je pripovedoval svojo zgodbo. V sodelovanju z Goriškim muzejem in Slovenskim etnološkim muzejem iz Ljubljane smo na ogled postavili tudi povečane fotografije na temo češenj. Lepo se jim zahvaljujemo za sodelovanje.

V poletje z glasbenim koktajlom 14. junija je Komorni zbor Grgar svojo izredno uspešno sezono zaključil s koncertom v Hiši kulture. Letos so prejeli zlato priznanje ter priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske glasbe na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb v Postojni ter zlato plaketo in zlati križec na 9. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Zadru. Pripravili so izjemno pevsko popotovanje skozi zgodovino, od renesanse do danes.

Tatjana Šundovski Bašin Poletje 2014 / Briški časnik / 36

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Spomladi na dveh izletih v Italiji Člani našega društva se tudi letos z veseljem udeležujejo izletov.

Organizirali smo že dva, oba v Italijo.

Prvi nas je popeljal v Ferraro, Arquo Petrarca in Chioggio. Obiskali smo hišo, kjer je živel in ustvarjal italijanski pesnik Francesco Petrarca, imenovan tudi kot oče humanizma. Dalje smo se zapeljali v Ferraro, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Tu je tudi stavba stare univerze, v kateri sta študirala znamenita moža Kopernik in Paracelsius. Chioggia je bila zadnje mesto za ogled. Je zanimivo mestece ob morju, podobno malim Benetkam.

Kljub zrelim »čerešnjam na dablu« smo se tudi v maju podali na izlet.

Ogledali smo si eno od znanih pršutarn v kraju San Daniele. Prikazali so nam krajši film o zorenju pršuta, peljali so nas tudi v del pršutarne, kjer pršuti zorijo. Tu smo ga tudi degustirali.

Bricem ta postopek ni neznanka, zato smo se nostalgično spominjali časov iz preteklosti, ko smo na vsaki briški kmetiji redili prašiča in seveda imeli tudi dobre pršute, da je po njih dišala cela hiša. Nato smo si ogledali Gemono, ki je bila v potresu leta 1976 porušena in je zdaj zelo lepo obnovljena. Je zelo lep kraj za enodnevni izlet. Pot nas je dalje vodila do Pušje vasi (Venzone), ki je tudi doživela potres in je zdaj obnovljena. Naš zadnji ogled so bile Sv. Višarje, kamor smo se zapeljali z žičnico, ki je nismo bili vsi veseli zaradi višine, a smo junaško zdržali. Tam je bilo še vse belo od snega – tudi to je bilo doživetje.

Spremljal nas je lep sončen dan, zato smo to gorsko vasico, ki je znana po svetišču, počaščenem Mariji, doživeli v vsej lepoti in s pestrim razgledom.

Potovanje smo zaključili z večerjo v Sloveniji.

Z vseh izletov se vračamo veseli in dobre volje, saj si ogledujemo mesta ter

zgodovinske in kulturne znamenitosti, ki si jih sicer ne bi. Izleti so strokovno vodeni, spremljajo nas turistični vodniki, ki nas vedno maksimalno seznanjajo z vsemi pomembnimi informacijami. Kraje si ogledamo v sedanjosti, vodniki pa nas popeljejo tudi v preteklost. UO društva skrbi za

izbor izletov, pričakujemo pa več pobud in predlogov članov. Programe nam pripravlja turistična agencija Avrigo Tours iz Nove Gorice. 21. junija je bilo v Dutovljah srečanje primorskih upokojencev, ki so se ga udeležili člani našega društva.

Sidonija Markovic

Foto Andrej Colja

Brda & vino 2014

Brda & vino 2014 Poletje 2014 / Briški časnik / 37

Dogodki

Brda & vino 2014

Prenovljen festival vina in kulinarike

Foto Andrej Colja

Zadnji konec tedna v aprilu je briški turistični adut Šmartno že deseto leto zapored razprl svoja pravljična srednjeveška vrata obiskovalcem letos prenovljene prireditve Brda & vino. Svoje moči so združili trije gostinski ponudniki v Šmartnem, in sicer Hiša Marica, Gostišče Turn in Hotel San Martin, ki so si v želji, da bi prireditev čim bolj predstavljala briško kulturo, zamislili dogodek Brda & vino kot festival briškega vina in kulinarike.

Foto Andrej Colja

Dogajanje v srednjeveški vasici se je pričelo s četrtkovim odprtjem fotografske razstave avtorja Lea Caharije v Hiši Marica na temo Brda. Petek je bil namenjen vinoteki Hotela San Martin, ki je prvič odprla svoja vrata enološkim ljubiteljem. V soboto pa so Šmartno obogatili vonji mojstrovin 17 restavracij, katerih rdeča nit ustvarjanja je bila briška kulinarika in zelišča.

Kulinarično ponudbo je spremljalo preko 40 ponudnikov vin in oljčnega olja. Sobota je bila predvsem namenjena tistim obiskovalcem, ki se, po besedah Sebastjana Mavriča, res zanimajo za briško kulinariko. Poleg priznanih restavracij so pozornost obiskovalcev pritegnili tudi tržnica z briškimi pridelki in izdelki po šmartenskih ulicah, poulična glasba iz Slovenije in Furlanije, kotiček briških spomladanskih zelišč in dišavnic v Hiši kulture, kulinarična delavnica tipičnih briških jedi na ognjišču v Slikarski hiši, delavnice na temo vina in kulinarike v galeriji Hiše kulture, ustvarjalna delavnica izdelovanja zeliščnega

Foto Andrej Colja

mazila iz oljčnega olja. Za animacijo gostov je bilo poskrbljeno tudi s prepevanjem članic društva Briških žena po šmartenskih gasah, s predstavitvijo šmartenskega dialekta lokalnih žena, v večernih urah pa so lahko obiskovalci poplesovali na glasbenem koncertu.

Nedeljski del prireditve je bil bolj odprte narave. Sodelujoče restavracije sicer niso bile prisotne, vendar se je po ulicah dalo marsikaj videti. Gotovo so pozornost slehernega obiskovalca pritegnili poulični slikarji, ki so sodelovali v mednarodnem pouličnem ekstemporu, ki ga je organiziralo briško likovno društvo Dablo. V sodelovanju s plesno skupino Pupa zaplaš je Dablo v poznih popoldanskih urah v Hiši Kulture odprlo slikarsko razstavo. Sobotne delavnice in razstave so bile ravno tako na voljo tudi nedeljskim obiskovalcem. Dodano Poletje 2014 / Briški časnik / 38

Dogodki

Brda & vino 2014

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Ekstempore Brda in vino 2014

Motivi ulic in okolice Šmartnega

umetniško vrednost so pristavili domači umetniki z razstavami svojih izdelkov po šmartenskih ulicah in hišah.

V Slikarski hiši pa je potekalo tudi zbiranje receptov starih briških jedi z nagradnim žrebanjem. Organizatorji prireditve so v sodelovanju z vaško skupnostjo in Društvom briških žena oživeli tradicionalni praznik »kopelnca«.

Po šmartenskih gasah so zadoneli tudi čudoviti glasovi članic pevskega zbora Vinika.

Gotovo lahko rečemo, da je sleherni obiskovalec ne samo zadovoljil svoje brbončice, ampak je poleg tega potešil tudi umetniško žejo, saj so prireditev spremljale številne razstave različnih žanrov. Poleg že omenjenih so si obiskovalci prireditve lahko ogledali še »Skulpture iz keramike« Ivana Skubina, razstavo »Briška hiša skozi čas«, razstavo fotografij Alpe-Adria v Hotelu San Martin, predstavitev diplomskega dela »Vključevanje briških jedi v gostinsko ponudbo regije«, predstavitev projektov članov društva arhitektov Brd, Zahišarjevo galerijo in Atelier Širok.

Sklenemo lahko, da se je pomladno martinovanje spremenilo v kulinaričnokulturno prireditev.

Dablo je društvo, ki si želi obarvati dogodke v Brdih. Brda in vino je eden izmed njih. Začelo se je že v četrtek, ko smo se dablovci pridružili odprtju vinoteke v hotelu v Šmartnem.

Odprtje je popestrila plesna skupina Pupa Zaplaš pod vodstvom Lili Grudina. Skupaj s prijatelji iz društva Alpe-Adria smo namestili slike med steklenice in tako ustvarili zanimiv utrinek v vinoteki.

V nedeljo je ulice Šmartnega napolnilo 31 slikarjev, ki so si vzeli čas, da pred okušanjem lanskega letnika z veseljem in vnemo poslikajo platno. Slikal je vsak po svojem vzgibu, ideji in po svoje v izbrani tehniki. Prišleki so prinesli navdih tako iz Sežane, Ljubljane kot tudi iz Italije. Nastala dela so napolnila Hišo kulture. Prevladovali so motivi ulic in okolice Šmartnega. Žirija v sestavi Marlies Liekfeld Rapetti in Marie Grazie Persolja je izbrala in nagradila najlepša dela. Ob prijetnem vzdušju, ki je vladalo v Šmartnem, so se krasno prepletali okusi vin, gostoljubnost in barviti dodatki.

Zahvaljujemo se organizatorjem prireditve, ki so nas tako prijazno povabili, Vinski kleti Goriška brda in hotelu San Martin.

Alda Grudina

Besedilo in foto Erika Koncut Poletje 2014 / Briški časnik / 39

Dogodki

Briški kvintet

Glasniki Avsenikove glasbe Pred 60 leti se je pri nas pojavila nova zvrst glasbe, Avsenikova, ki jo izvaja nehomogena vokalno-instrumentalna zasedba s harmoniko, klarinetom, trobento, kitaro, baritonom in pevskim triom.

Avsenikova zvrst glasbe je vesela, kot je radostna tudi Na Golici, največkrat izvajana instrumentalna skladba na svetu. Brici svoje melodično-harmonično-pevske ustvarjalne težnje Avsenikove zvrsti glasbe uresničujemo z lani nastalim Briškim kvintetom.

Neusahljiv glasbeni studenec, Slavko Avsenik, je z bratom Vilkom sestavil ansambel, ki je izvajal slovensko avtorsko glasbo z ljudsko melodiko, novim, unikatnim stilom in ki je razdeljen v tri sekcije: pevski trio, duo trobente in klarineta ter ritmično-harmonično sekcijo. Instrumentalni kvintet v tej sestavi je najmanjša glasbena skupina, ki lahko glasbo izvaja pestro, kot to počne veliki orkester, le da morajo istočasno izvajati več nalog. Temeljna instrumenta Avsenikovega kvinteta sta klavirska harmonika in francoski klarinet Bb s kristalnim ustnikom. Klarinet najpogosteje igra spremljevalno melodijo ob jazzovski trobenti, harmonika pa igra v edinstvenem ritemakordu. Na 6-strunski polakustični jazz kitari s kovinskimi strunami glasbenik akorde izvaja z udarci, ob podpori baritona, ki mu zaradi izjemnega števila prehodov med notami pravijo tudi menjalni bas. Avseniki so vedno najprej zapisali melodijo, nato je nastalo besedilo, ki ga izvajajo en moški in dva ženska glasova.

Avsenikova glasba je plesna, njeno glavno sporočilo veje iz melodije in merilo dobre Avsenikove glasbe so poslušalci, ki se zabavajo, se zavrtijo na plesišču, pravi nekdanji klarinetist tega ansambla Vito Muženič. »Namreč, če umetnik ustvarja veselje, glasba deluje.

Pa če poslušalec želi ali ne,« še pove. Vito je učitelj klarinetista Briškega kvinteta. »Najprej sem poučeval Vida, potem pa je tako lepo rekel, da bi on pa rad tako igral kot jaz. In sodelujeva. Prišel sem na vaje kvinteta in videl, kako delajo in da so Poletje 2014 / Briški časnik / 40

Vito Muženič, nekdanji član Ansambla bratov Avsenik, klarinetist Hišnega ansambla Avsenik: »Zagnani so, prijetni in lepo igrajo, z njimi se dobro počutim. So značajno in po znanju dobri«.

Foto Melita Peršolja

zagnani, prijetni, lepo igrajo. Poleg tega sem Primorec, in Briški kvintet je edini kvintet na Primorskem. Že zato se ga splača podpreti,« razloži.

Avsenikova glasba je vez z domovino Spomladi je Briški kvintet v viteški dvorani Gradu Dobrovo pripravil večer dokumentarnega filma (povezovala je novinarka Martina Kolenc) v režiji glasbenega urednika slovenskega programa RAI, tržaškega Slovenca Aleksija Jercoga. Film odraža utrip množic, ki so z navdušenim ploskanjem in petjem zavzele prizorišča koncertov ansambla Avsenik. Avsenik ni pomenil zgolj glasbe, temveč vez z domovino, simbol slovenske besede, zrak, ki nam polni pljuča, kot kri, ki nam teče po žilah. Aleksij je velik ljubitelj in zbiratelj Avsenikove glasbe, njihovih spominov in publikacij. Na večer Avsenikove glasbe so gostitelji Briški kvintet poleg avtorja filma privabili tudi direktorja tržaškega sedeža RAI Guida Corso, župana Občine Brda, častni gostje večera so bili nasmejani Slavko Avsenik ml., nekdanji Avseniki (pevka Jožica Svete, klarinetist Vito Muženič in kitarist Renato Verlič) ter član Hišnega ansambla Avsenik trobentač Stanko Praprotnik. Vsi trije instrumentalisti so se kot mentorji podmladka – Briškega kvinteta tem pridružili na odru in skupaj zaigrali.

Avsenikova glasba je za izvajalca zelo zahtevna. »Posebnost igranja Avsenika je popolno igranje harmonije, not, ljudskih harmonij, ki se zlivajo v Avsenikov stil, ki je dodelan do podrobnosti. Klarinet je nežni del izraza, trobenta herojska, vse skupaj veselo, harmonično. Mogoč je zgolj trenuten 'polet', zanos, ki pa ne sme izpasti grobo, saj bi bila to stilna napaka izvajalca.« Klarinetist poudari še pomembnost izbire klavirske harmonike pred diatonično, čeprav ta velja za pravi simbol narodno-zabavne zvrsti glasbe. »Zadnje čase prevladuje diatonična harmonika, kar v smislu glasbe ni preveč dobro, saj omejuje ustvarjalnost in izraznost,« pravi Muženič.

Tudi Brici v nošah V sestav Briškega kvinteta so se povezali izkušeni muzikanti.

Instrumentalni kvintet sestavljajo Leon Koršič (bariton, kontrabas, baskitara), Vid Cukjati (klarinet), Aljoša Prinčič (trobenta), Luka Leskovec (harmonika), Boštjan Volk (kitara); v pevskem triu pa so Rosana Volk (mezosopran), Nežka Erzetič Drnovšek (alt) in Andrej Volk (bariton). Brici so se oblekli v slovesne narodne noše tako kot Avseniki. Avseniki so nameravali imeti posebne obleke iz blaga, kupljenega v Trstu, vendar so se tako mečkale, da so potem ugotovili, da je le noša prava za muzikante, zelo lepa, slovesna, vesela, razigrana, trpežna,

­

Dogodki

Briški kvintet

Briški kvintet v klasični Avsenikovi sestavi: instrumentalni kvintet in pevski tercet.

Foto Borut Močnik

in vedno daje vtis urejenosti. Zdi se, da narodno-zabavna glasba v takšnih nošah lepše zveni, postala je nekakšen simbol kakovostne tovrstne glasbe. Kot v glasbi tudi v videzu Avsenik postavi svojo posebnost: k narodno-zabavnemu

ansamblu sodita tudi »marela« in vsaj en član mora nositi klobuk s peresi.

Fantje k noši obujejo škornje, ki jih v poletnem času zavihajo pod kolena, da se pod irhastimi hlačami vidijo bele spodnje hlače, krojene iz domačega

platna, čeprav drži, da v prvi polovici 19. stoletja, po katerem se noše zgledujejo, spodnjih hlač kmetje sploh niso poznali.

K ženski noši, krilu, krojenem na modrc, pod tem pa kratka bluza iz belega platna, sodi srebrn pas sklepanec, ki se ne prilega pasu, temveč visi na levo stegno.

Avsenikova glasba obsega polke, valčke in koncertne skladbe. Tempo večine Avsenikovih polk je med 116 in 140 udarcev na minuto, vendar so jih Avseniki na koncertih izvajali še hitreje (v sodobnem svetu je ritem polke prevzel tehno), besedila opevajo veselje, praznike, lepoto gora, ljubezen, so tudi humoristične. Protiutež prešernim skladbam so koncertne skladbe, med najbolj znanimi je Pastirček. Valčke, polke in koncertne skladbe, ne v narodnozabavnem, temveč v Avsenikovem stilu, izvaja Briški kvintet, za katerega je Slavko Avsenik ml. pripomnil, da je »pozitivno presenečen nad vnemo Briškega kvinteta in kakovostjo izvajanja Avsenikove glasbe.« Avsenikov glasbeni stil, celotna podoba in briški umetniki – gotovo je to recept za bogato glasbeno doživetje.

Melita Peršolja

Pomladni mmmArt

Dan odprtih vrat na Klinčevi domačiji v Medani Konec marca se je zaključil še en dogodek v nizu dolgoletnih slikarskih srečanj na domačiji Klinec v Medani.

V organizaciji KUD-a Opoka Goriška brda, Leo in Lions kluba Vogrsko, Občine Brda ter Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je v prijetno domačnem vzdušju ustvarjalo osemnajst umetnikov iz trinajstih držav. Selektor Brane Kovič je uspel pripeljati v Brda uveljavljene slikarje iz Izraela, Kanade, Italije, Bosne, Francije, Portugalske, Srbije, Slovaške, Turčije, Danske, Švice, Kitajske in Slovenije. Klemen Brun, Etko Tutta in Dušan Kirbiš so bili slovenski udeleženci.

Moški pevski zbor Medana je pospremil zaključek tradicionalne prireditve v medanski Gradnikovi galeriji (kjer so na ogled velika platna), violina štipendistke Lions kluba Vogrsko pa dogodek v Klinčevi galeriji. Tam

Skupinska slika z umetniki

so dražili dela manjšega formata po enotni izklicni ceni 200 evrov. Izkupiček dobrodelne dražbe se vsakokrat steka

v štipendijski sklad mmmArta in je namenjen štipendiranju mladih talentov.

Besedilo in foto Iva Sivec Poletje 2014 / Briški časnik / 41

Dogodki

Italijanske vojaške bolnišnice v Brdih med prvo svetovno vojno – 3. del

Ranjencem pomagali tudi v Biljani Generalna inšpektorica bolničark Helena Španska, vojvodinja d'Osta, je 8. novembra 1916 ponovno obiskala bolnišnico št. 15 v Dolenju in nato odpotovala v kontrolo v bolnišnico št. 35 v Golem Brdu, ki je bila na neki v bolnišnico spremenjeni kmetiji. Vodil jo je kapitan Rosso.

Aktivna, kot je bila, si je istega dne ogledala tudi delo bolničark v bolnišnici št. 011 v Drnovku pod vodstvom kapitana Borsarellija, v pomoč mu je bila samo ena bolničarka (1). V seznamu Elenchi unità za leti 1916 in 1917 je v Drnovku navedena bolnišnica št. 111, poleg tega je vojvodinja bolnišnico s številko 011 v Drnovku obiskala 13. marca 1917 (2), zato menim, da je oštevilčenje 011 napaka. Če pa je oštevilčenje točno, potem je bolnišnica št. 011 prišla iz Tissana pri Vidmu, kjer jo najdemo 22. novembra 1915, in se tja ponovno vrnila septembra 1917 (3). Za hribčkom za bolnišnico, ki je bila v hiši na sedanjem naslovu Drnovk 11, je bilo tudi manjše vojaško pokopališče (4). Vojvodinja se je med vrnitvijo v Furlanijo ustavila še v bolnišnici št. 103 v Rutarjih, ki jo je vodil kapitan Lopresti ob pomoči dveh bolničark. To bolnišnico so verjetno v drugi polovici julija 1916 preselili iz Krmina (5). Vojvodinja je 23. maja 1917 obiskala bolnišnico št. 125 v Vedrijanu, ki je bila v hiši št. 5 lastnika Antona Koncuta, ko se je ta istočasno boril proti Italijanom kot avstrijski vojak, zaradi česar je kasneje imel velike težave pri uveljavitvi vojne odškodnine.

Vojvodina d'Osta je 15. in 30. maja 1917 obiskala bolnišnico št. 55 v Golem Brdu, ki jo je tedaj vodil kapitan Bassie ob pomoči ene bolničarke (6). Še isti dan je obiskala strežno osebje bolnišnice št. 103 v Rutarjih in kirurško ambulanto 2. armade št. 6a v Seniku, ki je bila pod vodstvom majorja Ghedinija ob pomoči radiologa majorja Ghilarduccija in kar petih bolničark (7). Ta bolnišnica je bila ena največjih v Brdih, delovala je v treh prostorih, od katerih je bil eden preurejen v operacijsko sobo, zdravniki pa naj bi bili Neapeljčani.

Bolnišnica naj bi tu delovala vse do kobariškega preboja (8).

Tej in bolnišnici v Golem Brdu vsekakor ni primanjkovalo vode, saj so italijanski inženirci julija 1915 ob cesti nad Golim Brdom zajeli in ogradili bogat vodni izvir, ki je sedaj del krajevnega vodovoda. Elenchi unità navaja, da je bila bolnišnica št. 6a v Seniku najprej v sestavu 2. armade, da pa je leta 1917 prešla v sestav 3. armade, kar vsekakor ne more biti točen podatek, saj se je 3. armada umaknila iz Goriških brd kmalu po padcu Gorice avgusta 1916.

Tarča letalskega napada V vili Dorišče v Biljani, na sedanji št. 38 oz. v sedanjem vinarstvu Bjana, je bila ves čas vojne bolnišnica št. 050.

Poletje 2014 / Briški časnik / 42

Ambulanta v Kozani v stavbi na dvorišču za sedanjo hišno št. 79 Sliko, posneto leta 2008, je posredoval Silvester Prinčič iz Kozane.

V Dolenju sta bili poleg lazareta še dve bolnišnici, št. 15 in št. 97, ki je prišla iz Visca v Furlaniji (9). V letu 1917 je bila deležna njenega obiska še bolnišnica št. 03 v Kozani.

Leta 1917 je iz Dolenj prišla v stari grad v Vipolže bolnišnica št. 15, v grad Dobrovo pa bolnišnica št. 55 iz Golega Brda. Sem se je nato preselila bolnišnica št. 35 pod vodstvom kapitana Rossa ob pomoči dveh bolničark (10).

Pred časom so našli sliko treh biljanskih fantov pred južnim vhodom v Dorišče. Črno-bela slika je bila posneta konec septembra 1934, toda na desni strani vhoda je na zidu še vedno viden zbledel znak Rdečega križa. To nakazuje na to, da je verjetno bila v eni od hiš na južnem delu Dorišča ambulanta za predhodni pregled ranjencev, preden so jih hospitalizirali.

Verjetno je bilo zdravstveno osebje nastanjeno v eni od teh strnjenih hiš in tudi ambulanta ali vsaj neka pisarna zdravstvenega in pomožnega osebja bolnišnice. Za dobro komunikacijo s stacionarnim delom bolnišnice je vsekakor moral biti prehod skozi sedaj strnjene hiše na prostrano dvorišče pred bolnišnico, saj ni verjetno, da bi zdravniki hodili v vilo naokrog skozi glavni vhod. Za to bolnišnico je znano, da je začela delati vsaj že v začetku septembra 1915 kot lazaret in da je imela parni stroj Civetta za razkuževanje

Dogodki

Italijanske vojaške bolnišnice v Brdih med prvo svetovno vojno – 3. del

Črno-bela slika z znakom Rdečega križa pred južnim vhodom v Dorišče v Biljani Sliko je posredoval Miran Lipušček iz Nove Gorice.

in sterilizacijo (11). Čeravno je bila Biljana nekoliko proč od spopadov, je enkrat le bila tarča letalskega napada. Časopis Slovenec je oktobra 1915 poročal, da je italijansko uradno vojno poročilo 18. septembra 1915 objavilo, da je »sovražni letalec vrgel bombo na sanitetno postajo v Biljani, k sreči brez škode« (12). Bolnišnica se je z vodo oskrbovala iz močnega izvira pod Biljano, nasproti prvega ovinka ceste z Dobrovega proti Vipolžam.

Neko malo bolnišnico (ospedaletto) št. 043 omenja trgovec Franc Pahor iz Kojskega, od katere je junija 1917 prejel 11 kg »vedrijola« brez navedbe vaške lokacije ali drugih podrobnosti.

Te bolnišnice ne omenjata ne dr. Dondero v svojem dnevniku in ne vojvodinja d'Osta, pač pa jo omenja seznam Elenchi unità, vendar šele v letu 1917, in to daleč od Brd, v Auronzu. Če trgovec ni napačno napisal številke bolnišnice, potem je bila ta bolnišnica prestavljena v Auronzu verjetno jeseni 1917 ali celo po kobariškem preboju. V omenjeni blagajniški knjigi je tudi zdravniški izkaz, ki ga je trgovcu izstavil dr. Flaminio Rastello iz bolnišnice v Vedrijanu avgusta 1917, ponovno brez navedbe njene lokacije ali drugih podrobnosti (13). Verjetno je bila predhodna bolnišnica št. 125 prestavljena nekam drugam, na njeno mesto pa je za kratek čas, verjetno do kobariškega preboja, prišla omenjena bolnišnica št. 043, saj ni verjetno, da bi bile v Vedrijanu istočasno kar dve bolnišnici.

Manjša bolnišnica v medanski šoli Po kobariškem preboju so časopisi poročali, da je bila manjša bolnišnica tudi v medanski šoli in v Snežečah lazaret ter da je bilo za njim celo majhno pokopališče, kjer pokopani niso bili dovolj globoko, tako da so bili nekoč ob neurju deloma odkriti (14). Začasno so celo cerkev v Gradnem spremenili v vojaško bolnišnico (15). Dr. P. Dondero v svojem dnevniku večkrat navaja, da je v Šmartnem pogosto zdravil ranjene in obolele za kolero, vendar ob tem za Šmartno ne navaja nobene

bolnišnice. Slovenec pa je decembra 1917 poročal, da je domači župnik Kokelj povedal, da je bila v župnišču bolnišnica (16). Že zunaj geografskega območja Goriških brd so delovale številne bolnišnice, v katerih so prav gotovo bili na zdravljenju tudi ranjenci briških bojišč. Največ bolnišnic je bilo v Krminu, pri Miščku v dolini Idrije, tj. v mlinu Klinac, kjer sta bili v različnem času mobilna ambulanta št. 3 in bolnišnica št. 106, ki je prišla iz Krmina. V Valliselli pri Moši je bila armadna kirurška ambulanta št. 1 (17), ki jo je vodil polkovnik profesor Bartolo Nigrisoli. V Ločniku je bila bolnišnica ali previjališče v gostilni Orzan (18).

V končni fazi je sanitarna služba morala deloma organizirati tudi odvoz mrličev in njihov pokop. V Brdih je bilo med vojno kar 12 večjih pokopališč, od katerih je bilo največje v Kojskem, ki je skupaj z manjšim pod šolo obsegalo okrog 2.800 grobov.

Nekoliko manjša so bila pokopališča v Bračanu, Podsabotinu, Vipolžah, Golem Brdu, Hruševlju in na Valerišču, še manjša pa v Šmartnem, Fojani, Biljani in na Vrhovljah (19). V Hruševlju je bilo menda pokopanih več kot 950 italijanskih vojakov, med katerimi naj bi bili številni ustreljeni zaradi nediscipline ali celo zaradi dezerterstva.

Opombe in viri: 1.

Accanto agli Eroi, str. 170, in P. Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 301.

2.

Accanto agli Eroi, str. 182.

3.

Accanto agli Eroi, str. 209.

4.

Izjava Marije Obljubek decembra 2013.

5.

Accanto agli Eroi, str. 92, 209, 182, in P. Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 301.

6.

Accanto agli Eroi, str. 170, 171, 187, in P. Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 301.

7.

Accanto agli Eroi, str. 195, in P. Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 305.

8.

I. Sivec, Bolnica v Seniku, intervju s Hermanom Sitarjem, Briški časnik, št. 52/2008. Priobčena slika ne prikazuje bolnice v Seniku, temveč bolnico v Belem.

9.

Elenchi unità, 1917.

10. P. Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 301.

11. P. Dondero – V. Prinčič, Briški dnevnik, Oko, št. 157/1999 in druge številke, Elenchi unità pa jo navaja samo v letu 1917.

12. D. Sedmak, Goriška Brda kot zaledje soške fronte, Briški zbornik, str.

274, po Slovencu, št. 214/1915, Italijansko uradno poročilo.

13. F. Pahor, blagajniška knjiga, 23. 6. in 19. 8. 1917, fotokopije, mapa 18, Goriški muzej, grad Dobrovo.

14. D. Sedmak, Goriška Brda kot zaledje soške fronte, Briški zbornik, str.

274, 275, in Slovenec, št. 277/1917, Pot do Soče.

15. P. Svoljšak, Briški zbornik, Soška fronta na obrobju Brd, str. 239.

16. D. Sedmak, Goriška Brda kot zaledje soške fronte, Briški zbornik, str.

274, in Slovenec, št. 292/1917, Pot v Deskle in Plave.

17. Accanto agli Eroi, razne strani.

18. D. Sedmak, Goriška Brda kot zaledje soške fronte, Briški zbornik, str.

274, 275.

19. P. Svoljšak, Soča sveta reka, str. 305, in D. Sedmak, Goriška Brda kot zaledje soške fronte, Briški zbornik, str. 275.

Branko Morenčič Poletje 2014 / Briški časnik / 43

Dogodki

15. Praznik rebule in oljčnega olja

Pomembna kombinacija hrane s primernim oljčnim oljem in vinom Letošnji praznik rebule in oljčnega olja smo priredili v petek, 9., in soboto, 10. maja, v Višnjeviku. V petek smo začeli s slavnostnim odprtjem sobe za senzorično ocenjevanje oljčnega olja, ki se nahaja v kletnih prostorih vaškega doma v Višnjeviku.

To je ena od pomembnejših pridobitev, financiranih iz projekta UELIJE II. Ob tem so nekaj besed o pomembnosti pridobitve spregovorili direktor občinske uprave Andrej Markočič, vodja projekta UELIJE II Davis Prinčič, vodja nastajajočega panela, Damijan Koncut, predsednik vaške skupnosti Višnjevik, vse skupaj pa je povezovala Tatjana Šundovski Bašin ob spremljavi violončelov Neje Prinčič in njenega profesorja Aleksandra Sluge.

V nadaljevanju je sledila delavnica o rebuli s profesorjem dr.

Denisom Rusjanom, ki je v kratkem predavanju povedal nekaj bistvenih dejstev o tej sorti: rezultate raziskav, tržne možnosti, pristop do kupca, načrte in želje za prihodnost. Prisotne so bile lokalne vinske kraljice, ki so se predstavile s svojim vinom.

Delavnica ni bila namenjena samo nabiranju informacij, ampak je bila tudi nepozabno doživetje za ljubitelje kulinarike. Kuharji Oštarije Žogica so pripravili pravi spektakel ter ob pomoči vaških vinarjev in oljkarjev so njihove jedi še bolj teknile.

Obiskovalci so se lahko ponovno prepričali, kako pomembno je kombinirati hrano s primernim oljčnim oljem in »ta pravo« kapljico.

Po zaključeni delavnici je sledila še podelitev priznanj najboljšim oljkarjem, ki so poslali svoja olja na ocenjevanje v sklopu praznika Wlka 2014. Vsa olja so bila vrhunska, najbolj pa je ocenjevalno komisijo prepričal zamejski oljkar Aleš Komjanc z Jazbin. Ocenjenih je bilo 15 vzorcev. Poleg zabave s plesom so v čudovitem pomladnem večeru obiskovalci lahko pokušali tudi vina iz domačih kleti.

Sobotni program se je začel z nastopom briških harmonikarjev in mažoretk MTK Brda. Najpomembnejše dejanje sobotnega dogajanja je bilo vsekakor kronanje druge kraljice rebule. Nova kraljica je postala Teja Erzetič, hčerka vinarja. Ob prisotnosti lokalnih vinskih kraljic, predsednice društva ljubiteljev rebule Marjetke Sirk in podpredsednika VS Višnjevik Marjana Mišigoja je novo kraljico okronal župan Občine Brda Franc Mužič, ki se je tudi zahvalil dosedanji kraljici rebule Jani Drnovšček za njeno dobro opravljeno dvoletno poslanstvo.

V nadaljevanju je sledil animacijski program za otroke, obiskovalci pa so lahko že tradicionalno degustirali stotino različnih rebul, oljčna olja ter se posladkali z domačim pecivom.

Zvečer je bila na vrsti zabava s plesom.

Kar najbolj navdušuje obiskovalce našega praznika, so gostoljubnost, domača hrana, lep vaški ambient in še kakšna malenkost, zaradi katere se vsako leto radi vračajo. Seveda je ob tem pomembno, da skoraj vsak krajan naše vaške skupnosti (Višnjevik, Krasno in Gradno) prispeva po svojih močeh, da je praznik lahko tako uspešen. In pri tem ne štejemo, koliko ur prostovoljnega dela je bilo opravljenih, saj nam je najbolj pomembno, da so obiskovalci zadovoljni.

Davis Prinčič, foto Andrej Colja Poletje 2014 / Briški časnik / 44

Dogodki

Druga kraljica rebule Teja Erzetič

»Vino je treba uživati, ne pretiravati s pitjem« V soboto, 10. maja, je bila v Višnjeviku na 15. Prazniku rebule in oljčnega olja za drugo kraljico rebule okronana domačinka Teja Erzetič iz znane vinarske družine. »Kjer so ti trte položene v zibelko,« pravi nova kraljica rebule o svojem poreklu. Pogovarjava se na terasi njenega doma, od koder se razprostira sanjski razgled čez domala vse briško gričevje do Svete gore in zasneženih očakov v ozadju. »Vseskozi sem si želela postati kraljica rebule. Rebula je najstarejša sorta v Brdih, ki jo negujemo že stoletja. Je tudi ena redkih sort, iz katerih lahko pridelamo sveže vino, penino, sladka vina, jo staramo ali maceriramo. Odlikuje jo izjemna svežina, mineralnost in sadne vonjave, se pa rebule razlikujejo glede na geografsko lego, prst, klimo in roko, ki jo obdeluje ter iz nje pridela vino,« razloži Teja, ki je pred kratkim postala tudi someljejka prve stopnje. Skrbela bo za promocijo briškega vinogradništva in vinarstva (predvsem rebule), briškega vinorodnega okoliša kot zanimive turistične destinacije ter dvigovanje kulture pitja vina. »Ravno dvigovanje kulture pitja vina, zlasti med mladimi, bo moje poslanstvo. Mladim želim sporočati, da je treba vino spoštovati, saj je vanj vloženega zelo veliko dela. Treba ga je uživati in ne pretiravati s pitjem.« Kot novookronana kraljica rebule se je Teja že udeležila nekaterih dogodkov.

V Beli krajini se je udeležila Vinske vigredi, sodelovala je na novinarskem obiranju češenj pri Mavričevih v Kojskem, dan po najinem pogovoru pa jo je čakala predstavitev rebule v Avstriji. Kraljičina rebula, skupen projekt treh priznanih vinarjev iz Višnjevika (Erzetič, Kristalvin, Aljoša Sirk) in Vinske kleti Goriška brda, jo bo spremljala na vseh protokolarnih obveznostih v njenem dvoletnem mandatu. »Po naravi sem optimistka,« se opiše Teja, »vem pa, da mladim sedanji čas ni naklonjen. Mladi na žalost nimamo veliko možnosti za udejanjanje svojega znanja in idej, v mlado generacijo se je naselil strah pred prihodnostjo.

Sama bi rada ostala na družinski kmetiji in skrbela za prodajo in promocijo vina. To mi bo omogočala

Teja Erzetič moja izobrazba.« Teja obiskuje četrti letnik programa komunikologija na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pripravlja diplomsko delo na temo, kako potrošniku približati stare sorte vin. Glede na to, da je po naravi odprta in komunikativna, njena izbira ni bila težka. Je članica študentske sekcije Društva za marketing Slovenije, bila je na študentski izmenjavi v Španiji, nekaj španščine se je že kot otrok naučila prek televizije. Zdaj bi jo rada izpopolnila. Štiriindvajsetletna Teja rada potuje, spoznava svet in druge kulture. Najbolj srečna pa je na trgatvi, »ko se v brajdi zbere vsa žlahta in skupaj izkoristimo ta čas tudi za prijetno druženje.«

V kupo-prodajni pogodbi iz davnega leta 1336 piše, da je Henrik iz Rittersberga, najstarejšega (žal neohranjenega) briškega gradu, kupil vinograd, v katerem so vsako leto pridelali šest veder rebule. Danes je rebula postala kakovostno, v nekaj primerih celo vrhunsko vino, ki je zavoljo svoje svežine v trenutnem svetovnem vinskem trendu. Ne dvomimo, da bo nova kraljica rebule srčno opravila svoje poslanstvo in glas o tistih šestih vedrih rebule iz Višnjevika, briškem vinu, Brdih in briških ljudeh ponesla daleč v svet.

Iva Sivec, foto Ivan Merljak

Poletje 2014 / Briški časnik / 45

Tema trimesečja: Praznik češenj

Praznik češenj 2014 Najodmevnejša prireditev v občini Brda je prav gotovo Praznik češenj, ki se z velikimi koraki bliža svoji petdeseti obletnici. Občina Brda je tudi letos ponudila pomoč organizatorju pri izpeljavi občinskega praznika, kar je še posebno v teh časih izrednega pomena tako za organizatorja kot za občane, saj prav skozi praznik v Brda prihajajo turisti, ki predstavljajo vir zaslužka za marsikaterega domačina.

Letošnji praznik je doživel precej novosti, začenši z novo podobo in napisom I love Praznik češenj, v katerem je srček nadomestila sočna briška češnja. Zelo priljubljen nov logotip je bil prisoten predvsem na socialnih omrežjih, še posebej na Facebooku, kjer smo ga videli že za veliko noč, ko se je začelo aktivno reklamirati prihajajoči praznik. Z napisom v rokah je rad poziral tudi marsikateri gost. Zelo pomembna pridobitev je Briški borg, v katerem so se združile briške domačije in obiskovalcem praktično in priročno predstavile nekaj tipičnih briških jedi. Seveda niso manjkali niti otroški in kulturnozabavni program, Briška poroka in dobrodelnost.

Uvertura teden dni prej Uvertura v Praznik češenj je bil športni konec tedna skupaj z Dnevi odprtih kleti konec maja, osrednji del praznika pa je bil teden dni kasneje, od petka, 6. junija, do nedelje, 8. junija. Športni konec tedna se je začel v soboto zjutraj v Ljubljani, ko se je na Viču zbrala pisana množica, ki je čakala na start 19. Kolesarskega maratona češenj v organizaciji Vinske kleti Goriška Brda. Proga, dolga 108 km, navdušuje vse generacije,

kar dokazuje tudi množična udeležba skoraj 1200 kolesarjev (več v članku Neje Škrinjar).

Za tiste, ki v prijetni družbi raje posedijo ob dobrem kozarcu vina, je bilo poskrbljeno na Dnevu odprtih kleti. Vrata svojih domačij in kleti je v soboto in nedeljo gostom odprlo preko 20 vinarjev, katerih zgodbe so prevzele še tako zahtevnega gosta in zagotovo pustile ne le dober pookus, ampak tudi željo po ponovni vrnitvi v našo zeleno deželo. Izkazali so se tudi gostinci s češnjevimi jedmi.

Poletje 2014 / Briški časnik / 46

Športna nedelja se je začela, lahko rečemo, slavnostno, saj je Planinsko društvo Brda priredilo že 10. pohod Od češnje do češnje, ki se ga je udeležilo več kot 700 pohodnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije (več v članku Bojana Bužinela).

Nogometno igrišče v Vipolžah pa je že tretjič gostilo dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi v organizaciji Fundacije Vrabček upanja, Nogometnega kluba Brda, Občine Brda, ZTKMŠ Brda, Jabka d.o.o. ter Ervina Čurliča novinarja, pobudnika in glave akcije. Med znanimi osebnostmi, ki so se podali za žogo sta največ zanimanja vzbudila skakalec Peter Prevc in deskar Žan Košir. Med gosti so bili tudi Adrian Fegic, Lidija Kristančič, Lucija Mlinarič, pater Bogdan Knavs, Tomaž Kavčič, Matej Mavrič Rožič ter Jaka Hvala. Seveda ni manjkal niti župan, Franc Mužič. Za Oddelek za invalidno mladino v Stari Gori se je zbralo 1007 evrov. Dan se je s podelitvijo zahval za sodelovanje in podporo projektu zaključil na gradu Dobrovo, le-te so podelili župan občine Franc Mužič, predsednica fundacije Vrabček upanja,

Darja Povšič Peršolja ter direktorica Zavoda ZTKMŠ Brda, Ariana B. Suhadolnik. Prisrčna zahvala vsem sodelujočim in seveda vsem tistim, ki so izkazali svojo dobroto in ljubezen do sočloveka.

Smeh in glasba za vse okuse Osrednji del Praznika češenj pa se je uradno začel s slavnostno sejo občinskega sveta občine Brda v petek, 6. junija,

Tema trimesečja: Praznik češenj

na kateri so izbranim Brikam in Bricem podelili nagrade ter priznanja Občine Brda (več v članku Gorana Simčiča). Po tako slavnostnem začetku so besedo oziroma bolje rečeno oder zavzeli otroci Osnovne šole Dobrovo, ki pod mentorstvom učiteljice Valentine Bevčar Stanič že kar nekaj časa prirejajo otroške karaoke. Prireditev je spretno vodila lani okronana kraljica češenj Martina Sirk, ki je na odru pozdravila tudi novo kraljico rebule Tejo Erzetič. Občinstvo je z navdušenjem sledilo glasbeni nadarjenosti mladih pevcev in glasbenikov, ki so naredili vrhunski uvod v drugi del večera.

Vstopnice za stand up komedijo z Rankom Babičem in Denisom Avdičem so šle v predprodaji kot za med, o čemer je pričalo tudi polno grajsko dvorišče. In glede na to, da je smeh pol zdravja, lahko mirne duše rečemo, da so si ga gledalci ta večer nabrali kar precej. Ko smo ljudje dobre volje, seveda radi skupaj postanemo še ob dobri kapljici in prijetni glasbi. Na novo urejeni terasi gradu je pod spretnimi rokami

Američani, Italijani in precej Avstrijcev. Na osrednjem trgu seveda ni manjkalo kulturno-zabavnega programa, še posebej pestro je bilo, ko se je občinstvo pripravljalo na mimohod Briške poroke, letos v stilu rokenrola. Ob tej priložnosti so se iz gradu po poroki na osrednji trg preselili tudi člani zasedbe Rok'n band in celo uro prisotne zabavali s plesnimi ritmi (več v članku Andreje Benedetič). Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, saj so na igrišču OŠ Dobrovo imeli na razpolago zabaviščni park. Na osrednjem trgu pa je za ta praznik nastala posebna konstrukcija, Briški borg, ki je ponovno dokazala, da Brici znamo presenetiti. Idejo za novo pridobitev so oblikovali Alan Marc, Bricem dobro poznani »reporter« Briške antene, Petra Rutar in briški gostinci Nejka & Uroš Klinec Plešivo, Turistična Kmetija Kabaj, Kmetija z nastanitvijo Breg in Vino@Medana. Ponudba je zajemala briški panin s posebej pripravljeno klobaso (seveda so pripravili tudi vegetarijansko različico), zeliščno frtaljo in dober kos domačega češnjevega

DJ Tjaža nastajala glasba, ki je v ritem ujela vse do zadnjega obiskovalca. Na alternativni sceni, v klubu Strelišče, so lahko privrženci rocka uživali na koncertu Antioksidantov in Tminskih madrigalistov.

peciva. Zraven so dodali tudi kozarec pijače. Vse skupaj so postregli na kartonastem pladnju, ki se ga je po uporabi odvrglo v reciklažo, in tako so pokazali, da nam v Brdih ni vseeno za naravo. Konzorcij Brda pa je obiskovalcem ponujal odlično briško kapljico. Seveda ni manjkalo stojnic z briškimi češnjami, pecivom (Briške žene in dekleta), raznimi izdelki, ki nastajajo izpod rok pridnih Brik (Nona Luisa, …), in s še mnogo drugega. Dodatno prizorišče Praznika češenj je bila dvorana v Medani, kjer je gledališka skupina Face pripravila gledališki komediji Čakalnica in Eurofaks.

Večer je bil kot vsako leto glasbeno obarvan. Na osrednjem trgu pred občinsko stavbo so na velikem odru nastopili

Novost: Briški borg V soboto se je dogajanje začelo že v dopoldanskem času.

Na Osnovni šoli Dobrovo je potekalo tekmovanje primorskih šol v poznavanju češenj. Agencija za šport je tudi letos organizirala nordijsko hojo po poti Kozanka, dolgi skoraj 8 km. Udeležba je bila letos sicer manjša kot prejšnja leta, je pa bila precej mednarodno obarvana, saj so se prijavili

(Nadaljevanje na 48. str.)

Poletje 2014 / Briški časnik / 47

Tema trimesečja: Praznik češenj

(Nadaljevanje z 47. str.)

Sunshine Trip in Tabu. Glasbe ni manjkalo niti na drugih prizoriščih na Dobrovem, v Strelišču pa so nastopali Low Peak Charlie in Pigs Parlament, ki so se pred nekaj tedni vrnili s turneje po tujini. Tudi pri gasilskem domu je bilo pestro, saj so briški gasilci organizirali pravo gasilsko veselico.

Na Plešivem so se v mešanem turnirju trojk v odbojki na mivki pomerile štiri ekipe. Najvišjo uvrstitev je odnesla ekipa, ki so jo sestavljali Dejan Gregorič, Janja Toroš in Teja Vogrič.

Dogodek je organiziral Samo Miklavc.

V nedeljo je praznik zablestel v svojem največjem čaru.

Bogat kulturno-zabavni program je gostil domače in tuje godbe ter folklorne skupine, ki si vsako leto v večjem številu želijo obiskati ta praznik. Številne stojnice, Briški borg, otroško igrišče in množica ljudi so prazniku dali svoj pečat.

Priredili so nagradne igre, dobrodelne prodaje in srečelov.

Seveda so gostje lahko tudi letos okusili Brumatovo pito velikanko. Na prizorišču je posebno zanimanje moškega dela občinstva privabila karavana starodobnih vozil, ki se že vrsto let udeležuje praznika, vedno se eden ali dva vključita tudi v tradicionalno povorko. Vrhunski nastop Nika Oblaka je tudi letos navdušil vse gledalce, ki so se zbrali pred občinsko stavbo. V Vinski kleti je bila razstava češenj, kraljice našega tradicionalnega občinskega praznika. Prav zato je na odru spregovoril tudi župan Občine Brda Franc Mužič in ob tej priložnosti pozdravil vse Brike in Brice, obiskovalce ter seveda vse gostujoče župane iz sosednjih dežel ter jih povabil k ogledu povorke na temo »briški meštirji«, novost pa je bilo ocenjevanje vozov tričlanske komisije – Darinka Sirk, Alda Grudina, Danilo Kotnik. Med vozovi je bil najboljši voz Briških žena in deklet (preja in pletenje), drugo mesto je osvojil voz iz Fojane (izdelovanje blazin), tretje mesto pa so si delili trije vozovi – Neblo (kuhanje polente z makinjo),

VS Fojana, izdelovanje blazin

VS Fojana

VS Cerovo, bandarija

VS Dobrovo, frizer - brivec

VS Neblo, kuhanje polente

VS Hum, blok na Humu do 1991

Povorka »briških meštirjev«

Poletje 2014 / Briški časnik / 48

Tema trimesečja: Praznik češenj

Briške žene in dekleta, predilje in pletilje

VS Kožbana, zidarji

VS Kojsko, mizarji

VS Kozana, pletenje slanine

VS Medana, likof s frtaljo

VS Vipolže, kovači

VS Biljana, krojači

Kraljica rebule Teja Erzetič in kraljica češenj Martina Sirk Poletje 2014 / Briški časnik / 49

Tema trimesečja: Praznik češenj

(Nadaljevanje z 49. str.)

Cerovo (bandarija) in Biljana (krojač). V čast zmagovalcem in seveda vsem obiskovalcem so na skupnem nastopu odigrali vsi pihalni orkestri. Zaključek praznika pa je bil na osrednjem trgu s češnjevim plesom z Agronavti in Briškim kvintetom.

Poletje 2014 / Briški časnik / 50

Veliko truda je bilo vloženega v ta praznik, zato je prav, da na koncu omenimo vse glavne akterje, ki so bili vpleteni v letošnjo zgodbo Praznika češenj. Glavni organizator je bila družba JABKA d.o.o. (Dani Strehar in Peter Lisjak). Zavod ZTKMŠ Brda ni le sodeloval z organizatorjem, pač pa projekt tudi sofinanciral, praznik promoviral doma in v tujini ter organiziral razne prireditve kot npr. Dobrodelno druženje, Briška poroka in še marsikaj. Organizacijski odbor, ki se je sestajal že kar nekaj mesecev pred praznikom, pa dopolnjujejo še Andreja Benedetič (Briška poroka, povezovanje), Tamara Maver (pihalni orkestri, folklorne skupine), Egon Ivančič (povezovalec programa, voditelj povorke) in Silvestra Elen Brašnič Saffigna (organizatorka in voditeljica povorke). S skupnimi močmi in idejami je na dolgih sestankih počasi nastajala zgodba tega praznika. Upamo, da smo dosegli vaša pričakovanja in da se naslednje leto spet srečamo. Hvala in kmalu na svidenje!

Silvestra Elen Brašnič Saffigna, foto Andrej Colja

Tema trimesečja: Praznik češenj

19. Kolesarski maraton češenj

5 ur, 108 km, 1185 kolesarjev Vinska klet Goriška brda je letos že 19. zapovrstjo organizirala Kolesarski maraton češenj, ki je postal tradicionalni del Praznika češenj. Letos smo z udeležbo zelo zadovoljni, saj se ga je udeležilo kar 1185 kolesarjev. Maraton je bil tudi uspešno izveden, saj ni prišlo do resnejših poškodb kolesarjev, kar organizatorji ocenjujejo za največji uspeh tega vsako leto težko pričakovanega športnorekreativnega dogodka.

Maraton je bil v soboto, 31. maja, s startom ob 8.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 v Vinski kleti Goriška brda. Pot je dolga 108 km. Vodila je iz Ljubljane skozi Vrhniko in Logatec ter čez Črni Vrh. V Ajdovščini pri Fructalu so se kolesarji okrepčali, nadaljevali proti Novi Gorici, čez solkanski most in sabotinski koridor v Brda.

Organizatorji na cilju posebej nagrajujemo najstarejšega in najmlajšega udeleženca oziroma udeleženko, najtežjega in najtežjo, najštevilčnejšo družino, tandem in seveda klube.

Letošnji najštevilčnejši klubi so bili domačini, KD Brda z več kot 60 udeleženci. Sledili so mu klub Omega Air z 38 člani, Dvig Vrhnika s 30 člani in klub Kurusao s 26 člani.

Več podrobnosti o Kolesarskem maratonu češenj: http:// www.klet-brda.si/si/maraton-cesenj Neja Škrinjar

19. Kolesarski maraton češenj

Poletje 2014 / Briški časnik / 51

Tema trimesečja: Praznik češenj

Poletje 2014 / Briški časnik / 52

Gospodarstvo

Predsednik države sprejel Jochena Schümanna

Uspeh več evropskih narodov na istem plovilu

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, dr. Anna Elisabeth Prinz, nemška veleposlanica, Jochen Schümann, skiper Esimit Europa 2

Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, Jochen Schümann, skiper Esimit Europa 2, dr. Anna Elisabeth Prinz, nemška veleposlanica, Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sredi junija sprejel Nemca Jochena Schümanna, skiperja jadrnice Esimit Europa 2 in enega najboljših jadralcev vseh časov, ki je tudi dvakratni zmagovalec pokala Amerike in štirikratni dobitnik olimpijskega odličja. V svoji domovini pa so ga maja okronali za športne dosežke z najpomembnejšim športnim priznanjem – z zlato športno piramido. Sprejeli so ga v hram slavnih nemškega športa.

Nemška športna legenda je s Slovenijo povezan na prav poseben način, saj je skiper najhitrejše evropske jadrnice Esimit Europa 2, ki z mednarodno ekipo izjemnih jadralcev iz desetih evropskih držav tekmuje v okviru projekta slovenskega poslovneža in vizionarja Igorja Simčiča. Zato so vse zmage z jadrnico Esimit Europa 2, ki so se zvrstile zaporedoma do danes že 29-krat, v svetu jadralnega športa našo državo vpisale med zmagovalce. Naslednjo priložnost za zmago Slovenije s to znamenito evropsko posadko je imel Schümann med 18. in 20. junijem na eni izmed najbolj priznanih regat v Sredozemlju, Giraglia Rolex Cup, ki ima start določen v St. Tropezu, zaključi pa se v prestolnici kneževine Monaco.

Jochen Schümann je o svoji izkušnji s projektom Esimit Europa povedal: »Nad projektom sem bil na začetku navdušen predvsem zaradi izjemno napredne jadrnice, ki navduši vsakega jadralca. Kasneje sem spoznal vizijo projekta Esimit

Europa, ki me je prevzela še bolj, saj sam izhajam iz t. i. vzhodnega bloka. Povezovanje in medkulturno sodelovanje predstavljata pomemben del mojih življenjskih izkušenj.

Skupni uspeh ustvarjamo različne evropske nacionalnosti, združene na istem plovilu. To je slika, ki jo Esimit Europa 2 predstavlja tudi v svetu.« Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, je poudaril, da je ravno skupna vizija in podobna življenjska izkušnja med njim in Jochenom Schümannom botrovala k odličnemu sodelovanju, saj je tudi sam svojo idejo za projekt povezovanja in sodelovanja Esimit Europa črpal ravno iz izkušnje življenja ob meji med Gorico in Novo Gorico.

Sprejema se je udeležila tudi nemška veleposlanica dr. Anna Elisabeth Prinz, ki je v svoji rezidenci priredila poseben sprejem za goste s področja gospodarstva, športa in diplomacije. Na njem je predstavila dva partnerja, ki sta se v duhu evropskih vrednot ter z zanašanjem na tehnološki razvoj, inovacije in dolgoročno vizijo zavihtela na prestol med svojimi konkurenti, hkrati pa sta na izjemen način povezala in zaznamovala evropski prostor. To sta projekt Esimit Europa z Igorjem Simčičem in Jochenom Schümannom ter podjetje BMW Group Slovenija.

Eldina Knez

Jadrnica Esimit Europa 2 Projekt Esimit Europa simbolizirata jadrnica Esimit Europa 2 in ekipa Esimit Sailing Team. Njegovo poslanstvo je spodbujanje sodelovanja na celotni evropski celini in širjenje zavedanja o skupni evropski identiteti prek športa.

Jadrnica Esimit Europa 2 je dolga 30 metrov, široka 5,3 metra, ima jambor z višino 44 metrov in na krovu združuje 18 izjemnih jadralcev iz desetih različnih evropskih držav.

Njen skiper je dvakratni zmagovalec pokala Amerike in štirikratni dobitnik olimpijskega odličja Jochen Schümann.

Z najvišjo hitrostjo prek 38 vozlov (70 km/h) je Esimit Europa 2 ena najhitrejših jadrnic na svetu. S sporočilom »Skupaj – za Evropo« ekipa Esimit Sailing Team jadra pod

evropsko zastavo, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in Yacht Club de Monaco ter promovira vrednote, kot so ekipni duh, solidarnost, inovativnost ter sodelovanje. Od krsta junija 2010 je Esimit Europa 2 na 29 nastopih 29-krat prva prečkala ciljno črto in postavila 6 rekordov.

Glavni sponzor jadrnice je globalno energetsko podjetje Gazprom, uradni partner je BMW, drugi sponzorji pa so še Adidas, Medot in Cinkarna. Pokrovitelj projekta Esimit Europa je José Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, podpirata pa ga tudi Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, in Sergej Lavrov, zunanji minister Ruske federacije.

Poletje 2014 / Briški časnik / 53

Gospodarstvo

Villa Brici LIGHT

Sveža. Sadna. Lahka.

Vina Villa Brici LIGHT vsakodnevne obroke lahkotno spremljajo z značilno briško radoživostjo.

Vsem, ki od običajnih dni pričakujete več, ponujajo sodoben slog vina ob alkoholni stopnji 10,5 odstotka. Z njimi se lahko odlično znajdete ob najrazličnejših priložnostih – od sproščene zabave v krogu prijateljev do umirjene večerje.

Lažja vina so svetovni trend Lažja, sadno dišeča in bolj osvežujoča vina so v svetu vse bolj priljubljena in zaželena. V Kleti Brda sledimo svetovnim trendom. Naše vsakodnevno poslanstvo je zadovoljiti želje kupcev, tako vinskih sladokuscev kot tistih, ki iščejo lažje razumljiva in lahkotnejša vina za spajanje z vsakodnevnimi obroki ter zdravju prijaznejše alternative. V liniji Villa Brici LIGHT smo združili prednosti zgodnje trgatve in inovativne tehnološke rešitve. Tako smo pridelali vino z zmerno alkoholno stopnjo, polnim okusom in sortnih značilnosti.

Da smo lahko dosegli pravo ravnovesje Rebula in merlot med lahkotnostjo in polnim okusom iz linije Villa Brici je bilo potrebnega veliko znanja in Light. prizadevanja. Skrbno smo izbrali primerne lege za zgodnejšo trgatev, ki daje tem vinom edinstvene sadne note in osvežilen okus. V kleti pa smo s postopkom delne dealkoholizacije prek selektivno propustne membrane dosegli želeno nižjo alkoholno stopnjo. Vina Villa Brici LIGHT tako ponujajo lažjo alternativo ob primerljivi kakovosti in užitku, po katerem so prepoznavna sveža briška vina.

nižje kalorične vrednosti, ki bo lepo spremljala sredozemsko kulinariko.

Sredozemska dieta Priprava hrane je v zadnjem času postala pravo središče domačega življenja in druženja, pri čemer je sredozemska dieta postala zakon.

Sredozemsko podnebje, kakršnega poznamo tudi na Primorskem, omogoča gojenje najboljšega sadja in zelenjave, ki v kombinaciji z ribami in morskimi sadeži ter oljčnim oljem predstavlja pravi balzam za telo in dušo. V mediteranski ali sredozemski kuhinji nikoli ne manjka oljčnega Villa Brici Light. olja, česna, paradižnika, artičok in Rebula. vina, kar so tudi razlogi za njeno Chardonnay. priljubljenost in učinkovitost pri Sivi pinot. vzdrževanju primerne telesne teže.

Merlot.

Tudi vino je v zmernih količinah na mizah Sredozemcev nepogrešljivo.

Kozarec vina vsebuje kalij, magnezij, vitamine iz skupine B, vitamin C ter flavonoide (to so biološko aktivne snovi), ki v pravilno odmerjeni količini vina pomenijo prvovrstno preventivo za telo. Vino v zmernih količinah pomaga pri prebavi, poudari in dopolnjuje okuse jedi. Vino je del naše bogate prehranjevalne tradicije. V liniji vin Villa Brici LIGHT je mogoče najti odgovor na najrazličnejša vprašanja, ki jih postavlja vsakodnevna ustvarjalnost v kuhinji.

Sredozemska dieta – zelenjava, oljčno olje in kozarec vina.

Lažja alternativa ob primerljivi kakovosti in užitku.

Lahko ti je všeč Čeprav se zdi za odstotek ali dva nižja alkoholna stopnja zanemarljiva razlika, lahko pri vinu pomeni veliko, tako z vidika okušanja hrane kot z vidika ohranjanja trezne glave.

Dodaten argument v prid nižjealkoholnim vinom je zmanjšan vnos kalorij kot del zdravega načina prehranjevanja. Villa Brici Light je zmagovalna kombinacija svežega in sadnega okusa ter Poletje 2014 / Briški časnik / 54

Neja Škrinjar

Gospodarstvo

Družinsko podjetje Šola vožnje Ferdo, d. o. o.

Dober učitelj vožnje je najboljša reklama Nataša Bučinel iz Drnovka je zadnje leto lastnica podjetja Šola vožnje Ferdo iz Nove Gorice.

Februarja letos se je pri njej zaposlil tudi mož Valter in lahko govorimo o pravem družinskem podjetju, v katerem zakonca Bučinel predajata znanje vožnje novim voznikom.

Nataša, ki se je iz Šmarij na Vipavskem poročila v Brda k Bučinelovim, pravi, da je postala učiteljica vožnje zgolj po naključju. Praktično so naključja botrovala vsem njenim dosedanjim odločitvam. Ker po končani srednji šoli kot tekstilna tehnica v svojem poklicu ni dobila zaposlitve, se je vpisala na študij organizacije dela in kasneje še na visoko šolo za organizacijo in menedžment. Zaposlitev je dobila kot učiteljica praktičnih predmetov na srednji šoli v Ajdovščini, a žal so šolo ukinili in ostala je brez dela. Kot brezposelni ji je zavod za zaposlovanje dal možnost opravljanja izpitov za učiteljico vožnje, kasneje pa se je na lastno željo usposobila še za vodjo avtošole in ocenjevalko na vozniških izpitih. Opravila je tudi izpite za vse kategorije vozil, od motorja (A-kategorije), tovornega vozila nad 3,5 tone (C-kategorije), tovornega vozila s priklopom (CE-kategorije) do avtobusa (D-kategorije). »Izpopolnjevanje v tej stroki mi ni delalo nobenih težav, nasprotno, predstavljalo mi je izziv,« je povedala Nataša in dodala, da je pred desetimi leti kot inštruktorica vožnje dobila delo pri Ferdinandu Rakuši, lastniku Šole vožnje Ferdo v Novi Gorici. Ko se je lastnik šole vožnje lani odločil, da bo deloval samo na področju izobraževanja poklicnih voznikov, je od njega prevzela podjetje in s petimi zaposlenimi nadaljevala že utečeno dejavnost. Med zaposlenimi je od letošnjega februarja tudi Natašin mož Valter. »Prometni tehnik po poklicu, ki je med drugim tudi dvanajst let vozil tovornjak in kar osem let delal kot prometnik v enem izmed večjih prevoznih podjetji

na Goriškem, nam s svojimi izkušnjami pride še kako prav,« nam zaupa. Zaposleni so glede na potrebe razporejeni na vsa področja dela, ki jih šola vožnje opravlja, in sicer je to učenje vožnje na vozilih vseh kategorij. Zato je tudi njihov delovnik razporejen preko celega dne. »V veliko pomoč so nam še vedno nasveti ustanovitelja podjetja, s katerim uspešno sodelujemo pri pridobitvi kode za poklicne voznike – TPK. Tudi sicer mi je kot materi z dvema šoloobveznima otrokoma sedaj, ko je v podjetju zaposlen tudi mož, lažje usklajevati družinske in službene obveznosti. Poleg dela učiteljice vožnje moram poskrbeti tudi za vodenje podjetja in s tem povezane obveznosti. Velik del odgovornosti predstavlja prilagajanje predpisom, ki so na našem področju dela kar strogi. V veliko zadovoljstvo so mi tudi naši zaposleni Matjaž, Andrej in Erika, saj vem, da svoje delo opravljajo vestno in odgovorno.

S prevzemom firme smo spremenili tudi logotip podjetja, naš slogan je Fer do izpita,« nam je še zaupala in zaključila s svojim prepričanjem, da je dober učitelj vožnje najboljša reklama za šolo vožnje.

Urška Testen Foto arhiv podjetja

OŠ Dobrovo na Evropski vasi

Španski temperament briških učencev V petek, 9. maja, smo se učenci OŠ Dobrovo udeležili projekta Evropska vas, ki je bil letos na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici. V tem projektu vsaka goriška šola predstavi eno izmed evropskih držav. Naša šola je letos prikazala kulturo, šege in navade Kraljevine Španije. Učenci in učenke 8. in 9. razreda smo na stojnici razstavili ter ponujali značilne španske izdelke, kot so kastanjete, pahljače, papirnate rože in zastavice, ki so jih izdelali učenci cele šole. Mimoidočim smo ponujali tudi tradicionalno špansko hrano in pijačo, narejeno s spretnimi rokami članov kulinaričnega krožka pod vodstvom učiteljice Vojke Gregorič Mozetič.

Učenke Jana Colja, Gaja Cuder, Kaja Kožlin, Špela Prinčič, Urška Kumar, Urška Krašček, Tajrin Maraž in Nina Marinič smo pred množičnim občinstvom zaplesale dva živahna španska plesa – flamenko in paso doble ter si zaslužile velik aplavz. Med plesoma so občinstvo z nogometnim žongliranjem zabavali učenci Miha Sirk, Nik Prinčič in Luka Bilić. Odziv je bil zelo dober, saj smo dobili veliko pohval.

Urška Krašček, 8. b Poletje 2014 / Briški časnik / 55

Gospodarstvo

40 let dejavnosti Graverstvo, štampiljke Grilj

Idealen servis tudi za vinogradnike Lani je podjetje Graverstvo, štampiljke Grilj obeležilo štirideset let, od kar sta Mirijan in Branimira Grilj začela dejavnost izdelovanja štampiljk in gravur. Prvotno popoldansko obrt v domačem stanovanju sta leta 1980 preselila v lastne prostore na Ulici Gradnikove brigade 15 v Novi Gorici, kjer delujejo še danes.

Letos je dejavnost prevzela hčerka Urška z namenom, da nadaljuje dolgoletno tradicijo podjetja za izdelovanje štampiljk in gravur s pomočjo sodobne tehnologije, s katero zagotavljajo visoko kakovost izdelkov in storitev. Obstoječo dejavnost želi zaznamovati tudi z lastno ustvarjalnostjo in ji dodati nekaj svežine. Z nakupom novega UV LED-tiskalnika so razširili ponudbo barvnega tiska na kemične svinčnike, vžigalnike, rokovnike in druga promocijska darila.

Prednost takega tiska je hitrost izdelave, saj naročnik lahko vse uredi v enem dnevu.

Pri Graverstvu, štampiljke Grilj poleg izdelovanja vizitk in suhih žigov nudijo celo paleto storitev, kot so lasersko graviranje na kozarce, rezanje nalepk iz folije za označevanje sodov, izdelovanje etiket za posebne priložnosti, reklamne table za stojnice, table za označevanje investicij iz sredstev Evropske unije, graviranje na karafe, pripravo orodja za odtiskovanje na kapice zamaškov steklenic, pečatnike za pečatenje na vosek ter izdelavo žigov za toplo žigosanje na leseno embalažo.

Več o ponudbi Graverstvo, štampiljke Grilj si lahko ogledate na spletni strani www.grilj.si, lahko jim pišete na elektronski naslov graver.grilj@siol.net, pokličete po telefonu na 05 333 03 00, faks lahko pošljete na številko 05 333 03 02 ali jih osebno obiščete v prenovljenem prostoru na sedežu podjetja.

Oglasno sporočilo Poletje 2014 / Briški časnik / 56

Štiri generacije žensk Vanda Bužinel poročena Cukjati, Tanja Cukjati poročena Kren, Sara Kren poročena Zanutto in Sophie Zanutto iz družine Cukjati iz Ceglega se lahko pohvalijo s tem, da so v njihovi družini združene že kar štiri generacije žensk.

Foto Nejc Bužinel

Kultura

Quercus Quintet

Koncert »na brjaču« Na dvorišču kmetije Romana Štekarja v Snežatnem je Quercus Quintet priredil letni koncert. V goste so povabili člane mladinske tamburaške skupine Tamburjaši iz Vipave pod mentorstvom glasbene pedagoginje mag. Vlaste Lokar Lavrenčič.

Člani Quercus Quinteta so koncert pričeli s tremi narodnimi skladbami, nato pa so se poklonili briškemu rojaku Radu Simonitiju ob 100. obletnici rojstva. Krstno je bila izvedena priredba Simonitijevega samospeva Samo en cvet, ki jo je za Quercus Quintet priredil mlad, a že priznan skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato. Prvi del koncerta so zaključili s skladbo Ambroža Čopija Ljubim na besedilo Ferija Lainščka. Nato so se predstavili še gostje večera, Tamburjaši, ki so s štirimi skladbami in ubranim igranjem navdušili prisotne obiskovalce.

V drugem delu koncerta so se gostitelji predstavili z zabavnejšim programom. Začeli so z gospelom, nadaljevali s tujimi in domačimi zimzelenimi melodijami, končali pa z znanimi dalmatinskimi napevi. Na klavirju se jim je pridružil tudi umetniški vodja Vladimir Čadež, ki je priredil nekaj skladb. S skupnima skladbama pa sta oba nastopajoča sestava zaključila čudovit pomladni večer »na brjaču«.

Bojan Vuga, foto ZOSO

IDAS Neblo

Halo pizza za debelo uro smeha Namen gledališča je spregovoriti o tistih temah, o katerih se po navadi ne govori. Dotakniti se tistih osebnostnih in karakternih lastnosti posameznika, ki ostanejo skrite v mislih. Igralsko društvo amaterska skupina Neblo je v lanski sezoni postavilo na oder črno komedijo, ki govori o smrti mame in okoliščinah, povezanih z dedovanjem. V letošnji sezoni so na odru častihlepje in kopičenje premoženja politične osebe, ki skrbi za lepšo prihodnost dežele s pridnim dvigovanjem roke na volitvah. Kaj se znajde pod drugo roko in kakšna je cena, je seveda drugo vprašanje. Kot tudi to, kam takšno vedenje pripelje navadne smrtnike ali, zakaj pa ne, člane družine.

Režiserka Ana Facchini je poskrbela za dramatičnost situacij, igralci pa so doživeto, komično obarvali dogajanje na

odru. Steber društva je še vedno Gabrijela Kodermac, ki zvesto vodi in usmerja gledališko dejavnost v Brdih.

Zahvalili bi se radi zvestim gledalcem, predvsem vaški skupnosti Višnjevik in

krajevni skupnosti Medana, ki sta nam priskočili na pomoč z dvorano. Velja še vabilo: pridite in si privoščite debelo uro smeha in zabave.

IDAS, foto Matic Obit Poletje 2014 / Briški časnik / 57

Kultura

Voditeljica Rosvita Pesek o herojskem življenju Jožeta Pučnika

Slovenijo pripeljal v samostojnost Rosvita Pesek je tudi doktorica zgodovine, ki je obravnavala čas demokratizacije v Sloveniji in z uporabo arhivskega gradiva temeljito predstavila glavne akterje demokratizacije na Slovenskem. Njen doktorat nosi naslov Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije 1989– 1992.

Na Dobrovem je 15. maja v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v zelo zanimivem predavanju predstavila življenje dr. Jožeta Pučnika, ki ga je obravnavala tudi v lani objavljeni knjigi, ki obsega več kot 400 strani. S tem raziskovanjem je politično dogajanje zadnjih desetletij v Sloveniji prešlo v obravnavo zgodovine kot stroke. Tako ne bodo več mogoče poljubne politične interpretacije tega obdobja slovenske zgodovine. Upajmo, da bo strokovni pogled znanstvene zgodovine vsaj deloma vplival na ustvarjanje skupne zavesti o bližnji preteklosti slovenskega naroda.

Skladatelj in pevovodja Radovan Kokošar je na prireditvi prispeval uvodni kulturni utrinek. V viteški dvorani je na klavirju zaigral klasično improvizacijo znane pesmi Slovenec sem, ki je bila tako aktualna v času osamosvajanja in tudi že prej v obdobju narodne prebuditve.

Dr. Rosvita Pesek je temeljito orisala pogumno življenje dr.

Pučnika. Kot kmečki sin iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je postal diplomirani filozof in pozneje doktor sociologije.

Bil je inteligenten teoretik in analitik ter hkrati zelo sposoben ustvarjalec konkretne akcije. Nanj je postala pozorna tajna politična policija Udba in še posebej je bil ogrožen, ker za razliko

od kolegov v Ljubljani ni imel vplivnih staršev. Za objavljeni sociološki prispevek je bil leta 1958 zaprt in obsojen na devet let zapora. Ljudje so se že takrat zgrozili, saj je bil zaprt brez kakršne koli krivde. Nihče od tedaj odgovornih ni te brutalne represije obžaloval in v samostojni Republiki Sloveniji so sodniki mirno napredovali na osnovi takšnih totalitarnih izkušenj. Poleg tega pa so Pučnika pozneje še preventivno klevetali, da je revanšist. V končni instanci je za preganjanjem stal vrh tedanje slovenske partije. Republiški sekretar za notranje zadeve mu je celo poskušal preprečiti poroko. Po izpustitvi je bil še enkrat zaprt in za njega v Sloveniji ni bilo zaposlitve. Ker mu niso hoteli vrniti zaplenjene diplome, je moral v Nemčiji spet študirati in pozneje je postal univerzitetni profesor.

Ko se je na političnem obzorju v Sloveniji pojavila možnost demokratizacije, se je vrnil in v odločilnih dneh naredil s sodelavci korake, ki so Slovenijo pripeljali v samostojnost.

Rosvita Pesek je tudi temeljito opisala bistvena dogajanja ob osamosvojitvi.

Predavanje Rosvite Pesek in njena knjiga o Pučniku sta še posebej zanimivi, ker stvari, ki jih opisuje, deloma poznamo iz naše izkušnje. Približno ena četrtina stvari pa nam je bila prikrita in avtorica je s temeljito obravnavo arhivskih dokumentov ustvarila celovit pogled na preteklo dogajanje.

Avtorica je izčrpno odgovarjala tudi na vprašanja številnega občinstva. Pučnik je imel v svojem času dodelane in čiste pojme o značilnosti časa in je naredil največ, kar se je takrat dalo narediti za Slovenijo. Bil je človek, ki je resnično ljubil svoj narod. Danes pa v politiki iščemo nove Pučnike, vendar se ti žal ne rodijo vsako desetletje.

Peter Stres

Dablo v naravi

Pomlad ovekovečili na platnih

Nekateri prostori in kraji so nabiti s posebno, nevidno energijo, ki spodbuja ustvarjalnost. Mogoče pa se to zgodi, če več isto mislečih in željnih pride z isto idejo na isti kraj. Takšna ustvarjalna dinamika nas je vodila v Breg in tam so nastale modernistične slike drevesa. Naš mentor Bojan Bensa je predstavil drevo v novih razmerjih do okolice. Nastala dela so bila zelo raznolika, čeprav je bil subjekt slikanja enak. Barve kot izraz osebnega pristopa in izražanja likovne poetike posameznika so popestrile dogajanje v Poletje 2014 / Briški časnik / 58

Bregu pri Golem Brdu na domačiji simpatičnega para. Iva in Ivan sta prijazno gostila slikarstvo.

Pogled z Zalega Brega, natančneje od Sosoliča proti Biljani in Šmartnemu, smo dokumentirali na platna, prepojena s krasnimi cvetočimi češnjami in zelenečimi vinogradi. Vsaka pomlad nas vabi, da jo ovekovečimo. Hvala obema družinama, da sta nam to omogočili.

Alda Grudina

Kultura

Pomladne aktivnosti Pihalnega orkestra Brda

Pokazali dobrodelno plat Letošnja pomlad se je prebudila hitro, kar čez noč. Topli sončni žarki so nas nežno pobožali po obrazu, v srcu pa se je zelo po tihem prebujal nemir. Po zaspani zimi se je v briški muziki prebudila nova delovna vnema.

Letni čas, ko se žene in straši sprijaznijo, da za mesec, dva mož in otrok konec tedna ne bo doma, da jim bo treba pogosto oprati srajce in zloščiti čevlje ter jih spodbujati, podpirati in slediti. Začelo se je, nastopi orkestra so se kar vrstili, ponosno smo spremljali tudi nastope našega podmladka, učencev godbeniške šole ter Mladinskega pihalnega orkestra Brda.

Začeli smo 27. aprila, ko smo v sklopu otvoritvene prireditve Alpe-Adria Trail z glasbo sprejeli številne pohodnike in druge udeležence. Iz Gonjač smo zavili tudi v Medano, kjer smo le nekaj ur kasneje igrali na prazniku krajevne skupnosti Medana, 1. maja pa je po briških gričih ponovno zadonela budnica. Dva dneva kasneje smo zaigrali tudi finalistom mednarodnega malonogometnega turnirja na Dobrovem. Tudi letošnji komemoraciji v Cerovem in pri Peternelu sta bili preplavljeni z zvoki našega orkestra. Zadnji majski konec tedna je bil za naš orkester prava poplava obveznosti. V petek, 23. maja, so spet imeli glavno besedo naši najmlajši. Na zaključnem nastopu učencev godbeniške šole so učenci posamezno zaigrali in tako pridno ogreli prstke pred prihajajočimi izpiti. Celoletno učenje, vztrajnost in nepopustljivost učiteljev in staršev so botrovali, da so se učenci izjemno izkazali pri preverjanju znanja na izpitu v Glasbeni šoli v Ajdovščini in si tako prislužili brezskrbne počitnice. Na zaključnem nastopu je prisotne znova očaral tudi naš Mladinski orkester pod dirigentsko paličico Martina Skubina.

Tudi Praznika češenj ni brez briške godbe. Udeležencem kolesarskega maratona češenj smo ob prihodu na cilj zaigrali dobrodošlico in jim z ubranimi ritmi polepšali prekolesarjene kilometre. V nedeljo, 8. junija, smo skupaj z briškimi mažoret-

kami odprli povorko vozov in strumno ter predvsem glasno zakorakali med obiskovalce. Po končani povorki je sledil še skupni nastop našega in gostujočih orkestrov. Pokazali smo tudi našo dobrodelno plat, ko smo v nedeljo, 15. junija, zaigrali na dobrodelnem nogometnem druženju v Biljah. Pred nami sta še dva nastopa, potem pa že težko pričakovane počitnice.

Bralcem Briškega časnika želimo lepe, brezskrbne, predvsem pa tople poletne dni.

Lep godbeniški pozdrav do septembra!

Mateja Drnovšček, predsednica PO Brda

Humanitarni učenci, starši in zaposleni

Solidarnost ne pozna meja Ob nedavnih hudih poplavah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji tudi učenci, njihovi starši in zaposleni na OŠ Dobrovo nismo ostali ravnodušni. Velika stiska ljudi, ki jih je zajela ta naravna nesreča, se je dotaknila vseh in tudi mi smo želeli prispevati vsaj kapljico v morje pomoči.

Za nakup plenic, toaletnih potrebščin in vode smo v treh dneh zbrali kar 757 evrov, poleg tega pa smo napolnili še kombi s hrano, pijačo, otroškimi oblačili, čistili in higienskimi pripomočki, ki jih prizadeti potrebujejo. Učenci, starši in zaposleni so pokazali veliko mero solidarnosti, ki v tako težkih trenutkih premaga vse meje.

MCP Poletje 2014 / Briški časnik / 59

Kultura

Mladi arhitekti v skupini BrDA

Vsak poseg v Brda naj bo premišljen in utemeljen Letošnjega januarja se je skupina mladih briških izobražencev s področij arhitekture, oblikovanja in urejanja prostora združila v skupino BrDA. Poleg stroke in interesnega področja jih združujejo rodna Brda.

V prostoru, ki jim je najbolj ljub, želijo delovati na strokovnem in kulturnem področju ter osveščati prebivalce o pomenu, lepotah in kakovostih briške arhitekture ter krajine. Želijo jim povedati, zakaj so Brda lepa in zakaj mora biti vsak poseg vanje premišljen in utemeljen. Dokazano je namreč, da je prostor eden od temeljnih pogojev človekovega obstoja in da je kakovost bivanja enako pomembna, kakor je denimo kakovostna hrana. »Neustrezno, neestetsko bivalno okolje ne omogoča kakovosti življenja in ima lahko pomemben vpliv na človekovo zdravje,« je na lanskem prvem slovenskem posvetu Človek in prostor utemeljil eden od predavateljev na posvetu.

Tudi skupina BrDA pripravlja jeseni študijsko delavnico o prostoru, naslednje leto pa načrtuje konferenco o arhitekturi v prenovljeni Vili Vipolže. Kristi Marinič, predsednica društva, pove, da je razstava v Hiši kulture prvi korak k uresničitvi poslanstva, ki si ga je društvo zastavilo. Na razstavi, ki so jo odprli konec aprila med prireditvijo Brda in vino, so se društvo in njegovi člani predstavili skozi zbirko nekaterih projektnih in raziskovalnih del, ki se navezujejo na Brda in na tematike, ki so temu prostoru blizu. »V skupini BrDA nas je za zdaj dvanajst članov. Odzivi domačinov so spodbudni.

Končno ste se združili, pravijo. Z delavnicami, predavanji in razstavami želimo vplivati na dovzetnost Bricev za posebnost tega okolja, da bi se lahko odločali za gradnjo, ki bo usklajena s krajino. Krajina je last vseh, vsi jo gradimo,« razloži Šmartenka Kristi, sicer krajinska arhitektka, ki končuje še študij arhitekture.

Na razstavi v Hiši kulture se je predstavila z diplomsko nalogo o krajinski ureditvi območja ob gradu Dobrovo, k sestavnemu delu katerega, kot k vsaki renesančni vili, spada tudi park. »Družbeni pogoji in pričakovanja obiskovalcev in prebivalcev Dobrovega narekujejo takšno ureditev, ki Poletje 2014 / Briški časnik / 60

Skupina BrDA na razstavi v Hiši kulture

bo zadostila današnje potrebe kraja (urejen prostor, povrnitev pomena gradu, kar prebivalci zelo pogrešajo, urejen prostor za parkiranje, prostor za organizacijo raznih prireditev, sprostitev križišča). Parka ne obujam iz zgodovinskega razloga, saj bi kot tak moral obstajati že ob prvi prenovi, ampak zato, ker je park lahko stopni kamen med gradom in naseljem, povezujoči element, ki ga zdaj ni. Zato je grad videti tako nerodno položen v naselje,« utemelji Kristi odločitev za svoje diplomsko delo.

Na vprašanje, kako vidi briško arhitekturo, pojasni, da je arhitektura vedno odraz nekega časa. »Vse je odvisno od

tega, kako se novogradnja ali prenova vključujeta v prostor. Krajina v Brdih se v stroki poimenuje z izrazom 'izjemne krajine Slovenije'. In ker nam že stroka pravi, da smo izjemni, morajo biti tudi posegi izjemni oziroma posebni, kar pomeni tako premišljeni, da so usklajeni z okolico.« Dvanajst mladih briških entuziastov, ki se zaveda enkratnosti Brd in njihovih naravnih danosti, se mesečno sestaja v hotelu San Martin v Šmartnem. Medse vabijo tudi druge Brike in Brice, da se jim pridružijo v iskanju, občudovanju in ohranjanju vsega, kar je v Brdih lepo, posebno in edinstveno.

Iva Sivec, foto Damijan Simčič

Novost v jaslih

Igralo za najmlajše Maja smo jaslično igrišče obogatili z novim igralom za najmlajše otroke vrtca. Pri nakupu nam je z donacijo denarnih sredstev izdatno pomagala trgovina A-market iz Neblega. Zaposleni in otroci vrtca Dobrovo se Aleksandri Kocijančič iskreno zahvaljujemo.

Monika Prinčič

Kultura

Knjiga Gregorja Božiča Sadje sonca

Da bi stare sorte sadja spet rasle po brajdah in gmajnah

»Veš, puopč, sem uzeu traktor en sem ti prnesu par cepičev,« pravi vaščan Kojskega na naslovni strani knjige Sadje sonca. V njej je zbrano bogastvo starih briških sadnih sort, odločilne spodbude za njen nastanek pa so bili okus, spomin in pričakovanje. Okus marelice, ki je avtorju knjige Gregorju Božiču z nekega zraščenega drevesa nekoč padla pod noge; spomini Brik in Bricev, s katerimi je začel govoriti o sadju; pričakovanje, da bo sadeže starih sort nekoč odkril in bodo spet rasle po brajdah in gmajnah. »Sadež je bil, odkar obstajajo zapiski o njem, dar z neba, čudež,« začne Gregor svojo pripoved na predstavitvi knjige sredi maja v Hiši kulture. Sadje je imelo za Brice že od nekdaj poseben pomen, saj je pomembno prispevalo v družinski proračun. Predstavljalo jim je največje domače bogastvo. Niso govorili o »japki«, ampak o »malonci«, ne o »әrmulinih«, ampak o »flokarjih«. Posebno češnje so tisti sadež, s katerim so Brda zaslovela do Dunaja in Sankt Peterburga, nemški trgovci so se za trcinko zaradi izjemne aromatičnosti njenih plodov celo stepli med sabo. Žal je danes starih briških sadnih sort le še za vzorec. Prav zato se je Gregor Božič, po materi Bric, odločil, da bo gradivo, ki je rezultat dolgega potovanja po sadovnjakih in gozdovih in dolgih pogovorov s starejšimi prebivalci Brd in prebiranja pisnih virov, objavil v knjigi. »Da bi z videzom, imenom in lastnostmi predstavil izbrane stare in lokalne briške sadne sorte in jih tako prenesel iz spomina starejših prebivalcev pokrajine, jih ohranil in predal mlajšim generacijam.« V knjigi je popisal 63 starih sadnih sort (nekatere ima tudi v svojem sadovnjaku starih sort v Kojskem), vendar bo poz-

navalec morda pogrešal kakšno sorto, ki jo sam dobro pozna. »Naj sam dopolni knjigo,« vabi Gregor takega bralca, »saj zato ostaja nedokončana, odprta, s praznimi stranmi. Svoj namen bo dosegla s tem, da bo koga spodbudila k ohranitvi dobrih starih sort.« Prav zato je knjiga tiskana na trajnem papirju, ki se bo lepo ohranil za naslednje rodove.

Oblikovalka Barbara Gorkič Markež je z izjemnim oblikovanjem in ilustracijami ustvarila svojstveno grafično-li-

kovno umetnino, takšno posodo, ki je vredna žlahtne vsebine. Oba, avtor in oblikovalka, sta ustvarila mojstrovino z emocionalno noto in nadihom nostalgije po okusih, ki jih danes ne poznamo več.

Knjigo, ki jo je na predstavitvi kot dar in spodbudo prejel vsak obiskovalec, je izdalo Društvo oljkarjev Brda, projekt sta sofinancirali Evropska unija in Republika Slovenija, kot projektni partner je sodelovala tudi Občina Brda. Predstavitev knjige sta pospremila pozdrava dolgoletnega predsednika briškega Društva oljkarjev Elizeja Prinčiča in direktorja občinske uprave Andreja Markočiča, z avtorjem in oblikovalko se je pogovarjala Katja Kogej, Turistična kmetija Breg pa je postregla z jedmi iz vipavk in z drugimi domačimi dobrotami iz svoje izvirne ponudbe. A kdo bo potolažil nunca iz Grojnega, se je utrnila misel na prijetnem druženju, ki se v knjigi spominja tistih hrušk jernejk? »Jest ne vem, ki bi dal, da bi še dubu kje eno drevo od te jernejke. Tako so ble dobre, bi plačal z zlatom, samo da bi jo lahko še enkrat jedel!« Iva Sivec, foto Andrej Colja

Zaključek šolskega leta za najmlajše

Vrtčevski dan

V torek, 10. junija, smo otroci, starši in strokovne delavke vrtca praznovali vrtčevski dan. Skupno popoldne so nam obogatili otroci s svojimi nastopi, sledilo pa je druženje na vrtčevskem igrišču. Otroci so se odlično odrezali. Bravo!

Strokovne delavke vrtcev Dobrovo in Kojsko Poletje 2014 / Briški časnik / 61

Šport

Prvi Brda Cup

Uspešen mednarodni turnir v malem nogometu Klub malega nogometa San Martins Goriška brda je v sodelovanju z Občino Brda, Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Barom Matjac organiziral mednarodni turnir v malem nogometu 4 + 1 v času med 30. aprilom in 3. majem.

Turnir je potekal na asfaltiranih igriščih na Dobrovem (pri osnovni šoli) in v Kojskem (Športni park Rio).

Na turnir se je prijavilo 19 ekip. Med njimi sta bili tudi dve tuji, ena iz Bosne in Hercegovine (IPA Doboj), druga pa iz Italije (Te Verde). Sistem turnirja je bil sestavljen iz prve faze, repasaža, druge faze in play-offa. S tem smo želeli omogočiti ekipam čim več tekem, saj je namen turnirja druženje, sklepanje novih prijateljstev in čezmejno sodelovanje. Štiridnevno tekmovanje je postreglo tudi z dogajanjem ob igrišču, kjer so se predstavljali DJ-ji, glasbene skupine, na podelitvi pa so sodelovali še Pihalni orkester Brda ter Mažoretna in twirling skupina Brda. Na turnirju so sodelovala znana imena slovenskega Futsala, ki so navdušila občinstvo z atraktivnimi predstavami. V italijanski ekipi sta igrala tudi dva Brazilca.

Ekipa Mi smo smešni V četrtfinale so se uvrstile ekipe KMN Vodnar Loški Potok, Te Verde, Konteso Aluks Koper, AKK Šempeter, As balan, KMN San Martins Pekarna Marušič, SM-team in Mi smo smešni. Prvi četrtfinalni dvoboj med ekipama KMN Vodnar Loški Potok in Te Verde so po izenačenem in zanimivem dvoboju dobili Slovenci z rezultatom 3 : 2. Naslednji dvoboj med ekipama Konteso Aluks Koper in AKK Šempeter so z razigranim Slavenom Radiškovićem rutinirano dobili prvi z rezultatom 3 : 0. As balan pa je končal pot domačega moštva KMN San Martins Pekarna Marušič z rezultatom 2 : 0 in se zasluženo uvrstil v polfinale.

Poletje 2014 / Briški časnik / 62

Favoriziran SM-team pa je naletel na borbene in organizirane fante ekipe Mi smo smešni. Redni del tekme se je končal z rezultatom 2 : 2 in sledili so kazenski streli, ki jih je srečno dobila izkušenejša ekipa SM-teama.

Prva polfinalna tekma je bila paša za oči Prva polfinalna tekma je bila med organizirano ekipo KMN Vodnar Loški Potok in izkušeno ekipo Konteso Aluks Koper. Tudi ta tekma je bila paša za oči in se je po rednem delu končala z neodločenim rezultatom 1 : 1. Pri kazenskih strelih se je izkazal vratar ekipe Konteso Aluks Koper Igor Bratič, ki je popeljal svojo ekipo do zmage in zasluženega finala. Druga polfinalna tekma med As balanom in SM-teamom se je končala s tesno zmago slednjih z 0 : 1. Tekmo je odločil Ševzet Mehić.

Tekmo za tretje mesto je zmagala ekipa KMN Vodnar Loški Potok, ki je premagala utrujeni As balan z 2 : 0 in si prislužila nagrado v vrednosti 500 evrov, As balan pa si je zaslužil 250 evrov. Ko so v finalu vsa znana imena slovenskega Futsala stopila na igrišče, so mnogi gledalci pričakovali pravi spektakel. Vendar je tekma potekala enosmerno, saj je ekipa Konteso Aluks Koper nadigrala SM-te-

am in s prepričljivo zmago z rezultatom 7 : 0 osvojila zasluženo nagrado v vrednosti 2.000 evrov. Ekipa SM-team je prejela 1.000 evrov.

Najboljši vratar turnirja je bil Igor Bratič (Konteso Aluks Koper), ki si je prislužil tudi nagrado v višini 100 evrov.

Najboljši strelec z devetimi goli pa je bil Gregor Režonja iz SM-teama in si ravno

Kot je v navadi San Martinsa, so podelili atraktivne pokale tako prislužil nagrado 100 evrov. Najboljši igralec turnirja 1st Brda Cup 2014 je postal Slaven Radišković iz ekipe Konteso Aluks Koper.

Kot je v navadi San Martinsa, so podelili tudi zelo atraktivne pokale, zaključek podelitve pa je osvetlil ognjemet. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim ekipam, obiskovalcem, nastopajočim in sponzorjem ter donatorjem. Vidimo se prihodnje leto.

Več o dogajanju si lahko pogledate tudi na www.facebook.com/Brda. cup.2014.

Peter Marinič in Kristjan Kavčič

Šport

Mladi briški balinarji v novi sezoni

Igrajo pomembno vlogo na državni ravni mlade Brice vse zanimivejši. Balinarji BK Brda upajo, da bodo nad balinišči dobili tako želeno streho, saj bi jim ta omogočila organizacijo še več kakovostnejših državnih in mednarodnih tekmovanj. Lepo je poročati o lepih dosežkih naših mladih balinarjev, za katere smo prepričani, da jih bo še več, če bodo pogoji za treninge boljši. V BK Brda smo veseli vsake boljše uvrstitve na državni ravni, kjer prav gotovo igramo pomembno vlogo. Dobra organiziranost balinarskega kluba in uspešno delo z mladimi to dokazujeta in potrjujeta. Letos bo v Italiji svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah za mla-

Za člane Balinarskega kluba Goriška brda se je nova balinarska sezona začela dokaj uspešno. Dečki in mladinci so pričeli s tekmovanji v državnih ligah. Cilj je osvojiti zgornjo polovico lestvice v obeh selekcijah.

Dečki so pričeli z zmago na domačem balinišču proti Kolektorju iz Idrije, nadaljevali s porazom v Ljubljani proti Krimu in s porazom proti Kortam na njihovem igrišču, ki je zelo težko za igro. Ostaja pa še veliko priložnosti za dokazovanje.

Pri mladincih je situacija nekoliko drugačna. V Ljubljani so premagali ekipo Krima, v Kortah nad Izolo pa visoko porazili domačine. Ravno tako so se pričela tekmovanja za naslove državnih prvakov v vseh disciplinah. Pri dečkih je Tomaž Kristančič v igri posamezno dosegel lep uspeh, saj se je uvrstil med osem najboljših v Sloveniji. Isti igralec je na državnem prvenstvu v preciznem zbijanju za dečke zasedel 4. mesto. Za mladega Tomaža je to prav gotovo lep dosežek, glede na to, da njegov čas šele prihaja. Na državnem prvenstvu za mladince posamezno sta svojo kakovost potrdila Jure Korenjak s 5. mestom in Žan Kocina s 3. mestom.

Na državnem prvenstvu v preciznem zbijanju za mladince je Dominik Rusjan zasedel 6. mesto. Obe državni tekmovanji, tako državno prvenstvo za mladince posamezno kot državno prvenstvo v preciznem zbijanju za dečke in za mladin-

ce, je vzorno organiziral Balinarski klub Goriška brda, ki je v športni park Vipolže privabil veliko število mladih tekmovalcev in balinarskih navdušencev. Vsa tovrstna tekmovanja na državni ravni so zgolj dokaz, da postaja ta šport tudi za

dince. Naš član Žan Kocina, ki je na spisku selektorja mladinske reprezentance Toneta Kosarja, obljublja, da bo marljivo in pridno treniral, da mu bo uspel »veliki met« na tem prvenstvu.

Zarjan Kocina

OŠ Dobrovo

Čestitke devetošolcem Kot vsako leto je tudi letos župan Franc Mužič čestital devetošolcem OŠ Dobrovo, ki so dosegli vidne dosežke v šolskem letu 2013/14 na področju znanja, za aktivno soustvarjanje šolskih in drugih prireditev ter za doprinos k ugledu šole.

Od leve prot desni: Anej Golob, Gaja Prinčič, Anja Rožič, Jana Colja, Gaia Kristina Gregorič, Monika Kristančič, Eneja Štakolič, Kaja Kožlin, Špela Prinčič, Tina Mužič in Gaja Cuder.

Manjkala je Katarina Štekar.

Poletje 2014 / Briški časnik / 63

Šport

Planinsko društvo Brda

Deseti pohod Od češnje do češnje dnost, saj se Korada vedno bolj zarašča in košenice izginjajo.

Za češnjico na torti uspešnih pohodov v maju pa je poskrbel »Pohod od češnje do češnje«. Naš največji pohod je bil tokrat deseti po vrsti in zato smo se še posebej potrudili. Odpravili smo se po pešpoti Črnici, ki omogoča krajšo in daljšo različico. Kar pa je še pomembnejše, na poti je kar nekaj točk, od koder se ponujajo izredni razgledi po Brdih in njeni okolici. Posebnost našega pohoda je tudi v tem, da večje skupine vodijo naši člani, zato gostje dobijo še več informacij, kot bi jih sicer.

Ker je pot kar dolga, smo za pohodnike v Hruševlju pripravili postajo, kjer so se odpočili in osvežili. Pa ne samo to, poskusili so lahko tudi češnje in pecivo iz češenj, ki so ga pripravile naše članice. Ko ga je zmanjkalo, so pomagale gospodinje iz bližnjih hiš in za pohodnike

Zaključujemo prvi del predvidenih aktivnosti planinskega društva v tem letu, ki so prav v maju in v začetku junija dosegle svoj višek.

Maj smo pričeli z lepim, nezahtevnim in predvsem zanimivim pohodom v hrvaško Istro. Obiskali smo rt Kamenjak, ki se nahaja na konici istrskega polotoka. Celoten program so nam pripravili planinci iz Pulja, ki so nas tudi vodili, tako da smo mi lahko samo uživali. S tem smo vrnili njihov obisk na Sabotinu, ko smo jim tudi obljubili, da se vidimo v Istri.

Sledil je pohod »Družne planinske poti«. Prvi tak pohod je bil izveden na Sabotinu takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Gre za sodelovanje in

druženje planincev iz Nove Gorice, slovenskih planincev iz Gorice, italijanskih planincev iz Gorice in naših članov. To so krajši in lepi pohodi, ko obiščemo kraje, ki niso v standardnem planinskem repertoarju. Organizator je vsako leto drugo društvo in zato je zadeva še toliko bolj zanimiva, poseben poudarek pa je na druženju. Vsako društvo poskuša pokazati skrite, lepe kotičke in mi smo pohodnike popeljali skozi vasi nad reko Idrijo.

Maj smo kot običajno zaključili s Poletje 2014 / Briški časnik / 64

tradicionalnim pohodom od Peternela do Korade in nazaj. Kolikokrat smo že opravili to pot, ne štejemo več, ker nam je ta pohod vedno nekaj posebnega. To pa zato, ker ga vedno zaključimo na spominski slovesnosti pri Peternelu, ko k spomeniku položimo venec, ki ga izdelamo iz cvetja, nabranega ob poti.

Edino skrb pa nam povzroča misel, ali ga bomo dobili dovolj. Vendar narava in pridne roke vedno poskrbijo, da nastanejo unikatni, prelepi venci, ki so vsako leto drugačni. Se pa bojimo za priho-

pekle palačinke z domačo marmelado.

Zatorej se ne gre čuditi, da so pohodniki izjavili, da je bila ta postaja res nekaj posebnega. Zahvala gre Zorzutovim in drugim iz Hruševlja. Predstavljeni pa so bili tudi drugi domači proizvodi, kot je med in še kaj, poleg tega pa še stare domače obrti (pletenje košar). Celovita ponudba torej, ki jo znajo obiskovalci ceniti.

Na desetem pohodu smo vsakega pohodnika obdarili in s tem poskrbeli, da mu bo obisk Brd ostal v lepem spominu.

Šola

Planinsko društvo Brda

Vsakdo je dobil briško vino in posebej za ta pohod ročno izdelan keramični spominek. Za omenjena darila se moramo zahvaliti Vinski kleti Goriška brda in Občini Brda.

Dobre priprave in organizacija so doprinesle k izjemnemu uspehu pohoda. Že lani smo imeli veliko pohodnikov, letos pa jih je bilo še več. Izrečenih je bilo veliko pohval in obljub, da se še

vidimo, in to predstavlja največje zadovoljstvo nam organizatorjem.

Za še prijetnejši konec dneva pa so poskrbeli naši člani s torto, ki so jo spekli v ta namen. Zaključek je bil zato še slajši.

Bojan Bužinel

Učenci OŠ Dobrovo uspešni na tekmovanjih

Posegajo po najvišjih priznanjih Prinčič (7. b), ki je osvojil še srebrno priznanje iz logike. Učenki 9. b Katarina Štekar in Tina Mužič sta v vseh letih šolanja prejeli vsaj bronasto Vegovo priznanje in tako osvojili priznanje, imenovano diamantni kenguru. Učenke so bile uspešne predvsem na družboslovnem področju, saj je Mia Marinič (8. a) osvojila srebrno Cankarjevo priznanje na tekmovanju iz slovenščine ter srebrno priznanje iz zgodovine, ki ga je prejela tudi Gaja Prinčič (9. a). Srebrno priznanje iz znanja angleškega jezika je prejela Katarina Štekar (9. b), Gaia Kristina Gregorič pa srebrno priznanje na tekmovanju iz italijanščine.

Učenci osnovne šole Dobrovo so se v šolskem letu 2013/14 udeležili tekmovanj na različnih področjih in na njih dosegli odlične rezultate.

Najbolj ponosni smo na Saro Skrt, učenko 8. a razreda, ki je na državnem tekmovanju iz kemije dosegla kar stoodstotni rezultat in s tem osvojila zlato Preglovo priznanje. Poleg tega je prejela srebrno Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike ter srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz vesele šole.

Sara Skrt osvojila zlato Pregljevo priznanje ter dve srebrni Srebrna priznanja na naravoslovnem in družboslovnem področju so prejeli še številni drugi učenci. Srebrno Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike sta prejela Maks Mozetič (9. a) in Mia Marinič

Učenke uspešne na družboslovnem področju Sara Skrt

(8. a), Tina Mužič (9. b) je osvojila srebrno Dominkovo priznanje iz astronomije, srebrno Vegovo priznanje iz matematike so prejeli Pija Drnovšček (7. a), Tina Žežlin (8. a), Tina Mužič (9. b) in Matevž

Vsem učencem, tudi tistim, ki so prejeli bronasta priznanja, iskreno čestitamo in jim želimo, da bi osnovno šolo Dobrovo še naprej ponosno zastopali in posegali po najvišjih priznanjih.

MCP Poletje 2014 / Briški časnik / 65

Šport

NK Brda v sezoni 2013/14

Ponosni na rezultate vseh sekcij V NK Brda smo zelo veseli in ponosni na rezultate iz tekmovalne sezone 2013/14. Prvič smo klub zastopali z vsemi selekcijami od U7 do U19.

selekcija U17

selekcija U19

Velik uspeh je pod vodstvom Mitje Kristančiča dosegla ekipa U19, ki je v 2. slovenski mladinski ligi zahod osvojila 2. mesto.

Nekoliko slabše se je odrezala ekipa U17, ki je pod vodstvom Sergeja Hledeta osvojila 12. mesto. Na skupni lestvici teh dveh ekip pa je naša ekipa zasedla 6. mesto. Uspeh je še toliko večji, ker v ekipah nastopa veliko domačih nogometašev, vzgojenih v Vipolžah, pomagajo pa jim tudi sposojeni igralci iz ND Mladi nogometaš iz Nove Gorice, s katerim uspešno sodelujemo.

V klubu je letos prvič nastopila tudi selekcija U15, ki je pod vodstvom trenerja Dimitrija Mavriča v prvenstvu dosegla 2. mesto. Selekcija U13 je pod vodstvom trenerja Jake Šabca zasedla 3. mesto. Odlično so se fantje odrezali tudi na nekaterih turnirjih pri nas in v Italiji.

Tudi selekcija U7, ki jo je vodil Matej Debenjak, selekcija U9, Poletje 2014 / Briški časnik / 66

ki jo je vodil Dimitrij Mavrič, in selekcija U11, ki jo je vodil Simon Feri, so zelo uspešno nastopale v svojih prvenstvih in na turnirjih. Za mlajše selekcije se lestvic ne vodi, saj rezultat ni v ospredju. Pomembnejši so učenje nogometne igre, zabava in osvajanje čim širšega nogometnega znanja.

Treba je izpostaviti tudi napredek vratarjev v našem klubu, ki so v letošnjem letu pod vodstvom trenerjev Luke Prinčiča in Daria Zaniera naredili lep korak naprej.

Sezone pa še ni konec. V juniju naše mlajše selekcije nastopajo na raznih domačih in tujih turnirjih, kjer bodo, tako smo prepričani, uspešno zastopale briške barve. Veselimo se že nove tekmovalne sezone, ki se bo začela avgusta, in vabimo vse mlade, ki imajo radi nogomet, da se nam pridružijo na treningih.

NK Brda

Šport

Ujemi svoje sanje

Rdeča boginja v Vedrijanu

Foto Andrej Colja

Tudi letos smo v začetku maja v Vedrijanu organizirali prireditev Ujemi svoje sanje, tretjo zapovrstjo, zato lahko rečemo, da gre za že tradicionalno druženje, ki ga želimo Vedrijanci organizirati tudi v prihodnje.

Gre za predstavitev in vožnjo posebej pripravljenih dirkalnih avtomobilov, ki nastopajo tako na relijih kot gorskih hitrostnih preizkušnjah doma in na tujem, seveda z glavno atrakcijo prireditve – nastopom »rdeče boginje« formule 1.

Letos je na progi od Vedrijana do Gonjač in nazaj nastopilo 15 vozil različnih kategorij, na kateri je vsak voznik opravil dve vožnji. Med drugim so si gledalci lahko ogledali nastop dveh gokartov z izrednimi pospeški, pravo atrakcijo s tako imenovano zasledovalno vožnjo, pa subaru imprezo s 380 konjskimi močmi in mitsubishi lancer s 390 konjskimi močmi. Letos je nastopila tudi legenda dirkališč z najdaljšim stažem Slavko Komel. Legendarna »fičo« in zastava yugo sta prav tako odpeljala svojo vožnjo.

Popestritev prireditve pa je bil nastop formule 1 Leyton house s 580 konjskimi močmi, ki je dve leti vozila na dirkališčih formule 1 z italijanskim voznikom Mariettom Nalonom, gospodom v zrelih letih, ki pravi, da v Vedrijan pride, kadar ga pokličemo.

Nastop »rdeče boginje« F1 v barvah ferrarija, kot jo lastnik in voznik Marjan Smrdelj imenuje, pa je to, kar prireditvi daje poseben pomen. Letos je na noge dvignila številne obiskovalce tako imenovana zasledovalna vožnja obeh formul 1. Za ljubitelje res prava poslastica.

Prireditev smo ob prelepem majskem popoldnevu vsi zadovoljni zaključili s podelitvijo pokalov in priložnostnih daril ob prisotnosti številnih obiskovalcev, podžupana in kraljice rebule, domačinke, ter si zaželeli na svidenje v Vedrijanu prihodnje leto.

Prireditev pomeni za majhno vas velik organizacijski in finančni zalogaj, zato gre v imenu organizatorja zahvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali, še posebej občini in županu, in s tem ste potrdili, da to, kar delamo, je prispevek k promociji Vedrijana in tudi Goriških brd.

Ljubo Marinič Poletje 2014 / Briški časnik / 67

Šport

Twirling-mažoretni klub Brda

Telovadnica je njihov drugi dom Twirling-mažoretni klub Brda, ki se trenutno pridno predstavlja na različnih nastopih v Brdih in zunaj domačih krajev, se je ponovno izkazal na Državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je potekalo 26. in 27. aprila v Športni dvorani Lukna v Mariboru. 13 deklet je v soboto tekmovalo na nižjem nivoju, 9 deklet pa se je na nedeljo preizkusilo na višjih nivojih.

Prvič se je na državnem prvenstvu predstavilo 13 najmlajših deklet, ki so tekmovala v osnovnem koraku.

Stopničke so ponovno zavzele tekmovalke primorskih oziroma goriških twirling klubov. Članice TMK Brda so dokazale, da se lahko predstavijo s kakovostnimi nastopi. V disciplini par nižji nivo kadet sta Maša Reja in Neža Prinčič osvojili 1. mesto, Mineja Podgornik Pulec in Lea Velišček pa 5. mesto. V disciplini par višji nivo A + Elite sta Sara in Špela Mavrič osvojili 3. mesto, Arijana Kristančič in Gaja Peršolja pa 4. mesto. V disciplini dve palici B-nivo je Sanda Bevčar osvojila 6. mesto. V disciplini team nižji nivo kadet je srednja skupina osvojila 2. mesto, mlajša skupina pa 7. mesto. V višjem nivoju je team B-nivo osvojil 1 mesto. Team A + Elite pa je v višjem nivoju dosegel 3. mesto.

Na finalu v disciplini solo, ki je potekal marca, so dekleta osvojila že prve medalje. Gaja Hlede zlato, Mineja Podgornik Pulec in Maša Reja srebrno ter Neža Prinčič in Lea Velišček bronasto medaljo. Dekleta trenirajo pod vodstvom Andreje Benedetič in Andreje Rijavec.

Twirling-mažoretni klub Brda napreduje v pravi smeri in uspešno razvija twirling šport. To dokazuje dejstvo, da že drugo leto tekmujejo na višjem nivoju in tudi tu dosegajo visoke rezultate. Poleg tega so se s skupino, ki je tekmovala na višjem nivoju, uvrstile tudi na mednarodno tekmovanje. V naslednjih tednih čaka dekleta nekoliko bolj zabavni del letošnje sezone, ki je zaznamovan s številnimi nastopi v čarobnih Brdih ter s skupnimi pripravami v začetku avgusta. Za nekaj dni so se skupaj s trenerkami odpravili na poPoletje 2014 / Briški časnik / 68

Team - 1. mesto

1. mesto

TMK Brda višji nivo - državno prvenstvo 2014

Šport

Twirling-mažoretni klub Brda

Team - 2. mesto

letno šolo v Tolmin, pripravljale pa so se tudi na tradicionalno Twirlingmažoretno češnjevo revijo, ki je bila 21. junija na Dobrovem.

Poletje bo zanje, kljub temu da jih ne čakajo težka tekmovanja, delovno. S treningi bodo skušale nadaljevati tudi med počitnicami in se intenzivno pripravljati na naslednjo sezono, ko se nameravajo ponovno udeležiti mednarodnega pokala in najverjetneje tudi evropskega prvenstva, ki bo v Sloveniji. Vendar je še vse v rokah trdega dela in številnih treningov. Na žalost se bodo morale najprej soočiti z dejstvom, da Brda za tekmovanje na višji ravni ne ponujajo primernih pogojev. Že v pretekli sezoni so morala starejša dekleta kar nekaj treningov izpeljati v telovadnici Osnovne šole Ivana Roba v Šempetru pri Gorici. Telovadnica na Dobrovem je namreč premajhna in prenizka za izvajanje težjih elementov s palico. V upanju na uspešno rešitev jim za zdaj volje in zagona ne manjka, kar je pri današnji mladini več kot pohvalno. Šempetrski šoli se za izredno uporabo telovadnih prostorov iskreno zahvaljujejo, prav tako Osnovni šoli Dobrovo, saj tamkajšnja telovadnica predstavlja včasih za članice kluba drugi dom.

Andreja Benedetič

Šestošolci na izletu

Obiskali so Postojno

TMK Brda nižji nivo - državno prvenstvo 2014

Učenci 6. razreda smo se v sredo, 28. maja, odpravili v Postojno na ogled Predjamskega gradu, Postojnske jame ter vivarija. V Predjamskem gradu smo izvedeli legendo o graščaku Erazmu in si ogledali grajske sobane.

Nato smo odšli do Postojnske jame in se vanjo zapeljali z vlakcem. Tam nas je pričakala vodnica, ki nam je povedala zanimivosti o jami in nas popeljala skoznjo. Po prihodu iz jame smo si ogledali še kratek film o življenju v jamah ter se nato napotili v vivarij.

Tam smo si ogledali človeške ribice in druge jamske živali. S tem je bila naša ekskurzija zaključena. Upam, da bomo imeli še več tako zanimivih ekskurzij.

Liza Korenjak, 6. b Poletje 2014 / Briški časnik / 69

Šola

Srečanje učencev projekta eTwinning

Vrstniki iz štirih držav so se družili na Goriškem in Tržaškem Učenci, ki smo vse leto sodelovali pri projektu eTwinning, smo se srečali z vrstniki iz Francije, Belgije in Italije. Srečanje je bilo od 20. do 22. maja. Namen tega srečanja je bil predstavitev soške fronte, ki se je odvijala v naši neposredni bližini v času prve svetovne vojne. Obenem je bila to priložnost, da smo se lahko družili ter stkali nova znanstva in prijateljstva z mladimi iz sosednje Italije, Francije in Belgije.

V torek zjutraj smo se vsi udeleženci tega srečanja zbrali na Trgu Evropa poleg železniške postaje v Novi Gorici. To je nov trg, ki je nastal ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in predstavlja simbol odpravljanja razmejevanj in evropskega združevanja. Tu smo naše goste pozdravili ter jim na kratko predstavili Novo Gorico in Gorico. Na hitro smo pomalicali in že smo morali naprej. Avtobus nas je peljal po Soški dolini

je izjemen hrib, poln mračnih in s krvjo prepojenih zgodb.

Na pobočjih Sabotina so bili v boje na soški fronti vključeni pripadniki 22 narodov. Sabotin je bil njihov zaveznik, zaupni prijatelj in poslušalec ter prepogosto njihov zadnji dom. Po grebenu Sabotina je potekala državna meja, ki je bila z vstopom Slovenije v EU dokončno premagana. Sabotinu bi želeli nameniti vlogo Parka miru, ki bi povezoval vseh 22 narodov, ki so na njem prelivali kri. Vsi si želimo, da bi Sabotin postal simbol miru, združevanja in povezovanja. Ogledali smo si notranjost urejenega sistema kavern, ki so jih vojaki uporabljali v času trajanja soške fronte. Z vrha smo imeli čudovit razgled na Sočo, Solkan, Oslavje, Gorico ...

Na poti nazaj smo se ustavili še v Šmartnem, utrjeni vasici.

Ohranjeno je njeno obzidje in strnjeno jedro ob treh ulicah

vse do Kobarida. Med potjo smo veselo čebljali in se preizkušali v znanju tujih jezikov. Angleščina nam ni delala težav, »probleme« smo imeli s Francozi, ki so se sporazumevali le v francoščini.

Kobarid je mesto, ki leži na visoki terasi na desnem bregu Soče. Prepoznaven je predvsem po soški fronti in njenem zaključku, imenovanem »čudež pri Kobaridu«. V Kobaridu smo najprej obiskali muzej 1. svetovne vojne. Prijazni vodniki so nam vse razložili in polni novega znanja o soški fronti smo se odpravili še do kostnice nad Kobaridom, kjer so shranjeni posmrtni ostanki padlih italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne.

Iz Kobarida nas je avtobus odpeljal na OŠ Dobrovo, kjer so nam naše zveste kuharice pripravile okusno kosilo. Za popestritev programa dobrodošlice na naši šoli je poskrbel mladinski pevski zbor, ki je zapel nekaj pesmi. Imeli smo malo prostega časa, nato smo se odpravili na Sabotin, hrib, ki se strmo dviga nad reko Sočo in se prek nje spogleduje s Sveto goro. To

okoli cerkve ter njen izstopajoč zvonik. Naselje je razglašeno za kulturni spomenik. Sprehodili smo se po ozkih uličicah in z zanimanjem opazovali obnovljene hiške. Od tu smo se vrnili v šolo, kjer nas je pričakala večerja, sledil je družabni večer – igrice, petje, spoznavanje ... Prespali smo v telovadnici.

Zjutraj je bilo treba že zgodaj vstati, saj je bil pred nami dolg dan. Pojedli smo zajtrk in že smo bili na poti. Ustavili smo se v Sredipolju (Redipuglia), kjer smo se srečali z učenci sedmih in osmih razredov šole s slovenskim učnim jezikom Igo Gruden iz Nabrežine blizu Trsta. Ti so nam podrobno predstavili kraj. Tamkajšnja kostnica je najbolj znan in veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. armade, ki so v prvi svetovni vojni padli na kraškem bojišču soške fronte. Po ogledu kostnice in muzeja smo šli na kosilo v šolo v Zgonik. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa za spoznavanje in izmenjavo vtisov. Nato smo

Poletje 2014 / Briški časnik / 70

(Nadaljevanje na 71. str.)

Šola

Češnjeva twirling mažoretna revija

Twirling in ples sta doma v Brdih

V soboto, 21. junija, so članice Twirling mažoretnega kluba (TMK) Brda na dobrovskem šolskem igrišču pričarale že četrto Češnjevo twirling mažoretno revijo. Nastop, ki je namenjen domačemu občinstvu, simbolizira zaključek sezone in predstavlja vse koreografije, s katerimi so se članice ukvarjale čez vse leto. V eni uri in pol so se predstavila vsa dekleta od 5. do 18. leta starosti. Poleg tega so letos v goste povabile članice Športnega twirling kluba Deskle, ki so popestrile program domačink. Članice TMK Brda so v zadnjem mesecu veliko nastopale (Praznik rebule in oljčnega olja, Briška poroka, Praznik češenj, Poletni večeri v Peči, Zaključek nogometne šole v Novi Gorici, Dobrodelno druženje ob češnjah in nogometni žogi, zaključek šole in druge prireditve), v začetku julija so imele še poletne

priprave v Tolminu in kasneje poletni trening. Po uspešnem tekmovanju jim namreč energije in volje za nadaljnje delo nikakor ne primanjkuje. Ob uspešno izpeljani reviji se zahvaljujejo predvsem županu Francu Mužiču in Občini Brda, ki je omogočila, da so dekleta lahko izpeljala vse koreografije na primerni podlagi. Zahvaljujejo pa se tudi vsem drugim donatorjem, ki so omogočili, da so letos ponovno izpeljali bogat srečelov. Dekleta so pod strokovnim vodstvom Andreje Rijavec in Andreje Benedetič dokazala, da sta twirling in ples doma tudi v Brdih in da je z delom mogoče priti do uspešnih in kakovostnih nastopov. Celotnega dogodka ne bi bilo brez pomoči staršev, ki so se posebej izkazali pri pripravi in organizaciji letošnje revije.

Andreja Benedetič

Srečanje učencev projekta eTwinning (Nadaljevanje s 70. str.)

se odpravili v Trst, kjer smo si ogledali največje znamenitosti (rimski amfiteater, Veliki kanal, mestno hišo, Trg edinosti, cerkev sv. Justa ...). Skozi mesto so nas vodili učenci iz šole Igo Gruden. Po končanem ogledu smo se odpravili še na sladoled, nato pa je vsak poiskal učenca, pri katerem je prespal. Skupaj smo se odpravili na mestni avtobus, ki nas je odpeljal k družinam. Tam smo odložili svoje stvari in skupaj z nekaj starši odšli v Sesljan (Sistiana) na pico. Kasneje so se nam pridružili še drugi in skupaj smo se odpravili na krajši sprehod ob obali.

Uživali smo v prijetni družbi in svežem morskem zraku ob morju in bilo je, kot da smo na počitnicah. Morali smo se ločiti in vsak je odšel k dodeljeni družini prespat še zadnjo noč našega srečanja.

Zjutraj smo pojedli zajtrk in starši so nas peljali do šole Igo Gruden, kjer smo imeli s šolskega balkona prelep pogled na Tržaški zaliv. Odpravili smo se na krajši sprehod po Nabrežini.

Ob vrnitvi so nam učenci šolo podrobneje predstavili ter nam zapeli nekaj pesmi. Nato smo šli na šolo v Zgoniku, kjer smo pojedli kosilo in imeli še nekaj prostega časa. Popoldne nas je čakalo delo v treh delavnicah. Eni smo spoznavali življenje in delo svetovno znanega pisatelja Ernesta Hemingwayja, drugi so izdelovali stripe, nekaj pa se jih je preizkušalo v petju na glasbeni delavnici. Ob koncu delavnic je sledil še piknik z glasbo, ki jo je izvajal narodno-zabavni ansambel. Prišel je čas slovesa. Težko smo se ločili, a upanje in želja po vnovičnem srečanju sta nam slovo olajšala.

Preživeli smo tri čudovite sončne dni s pisano druščino vrstnikov iz treh držav. Tako mladi nevsiljivo spoznavamo zgodovino, nove prijatelje in ugotavljamo, da med nami ni večjih razlik.

Sara Skrt, 8. a Poletje 2014 / Briški časnik / 71

Šport

Odbojkar Jani Konjedic

Mlad briški podajalec igra v dveh domačih ligah Prosti čas srednješolca Janija Konjedica iz Krasnega že od 4. razreda osnovne šole zapolnjuje odbojka. Sprva se je udeleževal tako krožka odbojke kot nogometa, v 7. razredu pa je Jani, ki trenutno zaključuje 3. letnik športnega oddelka novogoriške gimnazije, dokončno izbral odbojko. »Bila mi je bolj zanimiva, nogometa sem se naveličal,« priznava. Od tedaj se resneje posveča temu športu. »Nekdanji profesionalni odbojkar Samo Miklavc je bil moj trener v krožku. Ker je v meni očitno prepoznal potencial, me je nekajkrat peljal s sabo na treninge tedanje ekipe starejših dečkov kluba Marchiol iz Prvačine,« se spominja. »Tam so me zelo lepo sprejeli, kar mi je dalo dodatno motivacijo za nadaljevaje odbojkarske poti.« Janijeva izbira odbojke je bila očitno prava. Že v zadnjih dveh razredih osnovne šole je začel trenirati z mladinci in člani prvaškega odbojkarskega kluba in se nato pridružil drugi ekipi, ki je tedaj tekmovala v 2. slovenski odbojkarski ligi.

Z vstopom v srednjo šolo pa je Jani postal tudi del članske ekipe, ki uspešno zastopa goriške barve v 1. slovenski odbojkarski ligi. S svojimi 193 centimetri višine ima vlogo podajalca. »Dober podajalec je pod velikim pritiskom, saj ima odgovorno vlogo. Imeti mora pregled

Motokrosist Chris Sosolič

Trenutno vodilni v letošnji sezoni Mladi motokrosist Chris Sosolič tekmuje v pokalnem prvenstvu Slovenije v najštevilčnejši kategoriji R3. Na motorju Honda CRF 250 je na polovici letošnje sezone na prvem mestu.

V uredništvu stiskamo pesti, da bo ostal na vodilnem mestu do konca sezone.

Besedilo in foto Andrej Colja Poletje 2014 / Briški časnik / 72

nad celotno igro ter spremljati dogajanje na igrišču, saj je v vlogi organizatorja igre. Njegova podaja je ključna za uspešne napadalne akcije, vmes pa mora poskrbeti tudi za dober blok, ko napadajo nasprotniki,« nam ilustrira svojo vlogo.

Njegov matični klub si je pred dvema letoma nadel novo ime Go Volley, trenira pa jih Jasmin Čuturić. Vsakodnevni treningi so se letos obrestovali, saj so sezono zaključili na 5. mestu. »Sobote so bile v preteklih mesecih rezervirane za članske tekme, ob nedeljah pa so bile na sporedu mladinske tekme. Letos smo

z mladinsko ekipo osvojili končno 3. mesto,« ne skriva navdušenja.

Jani ne spi na lovorikah in ob naštetih športnih uspehih skrbi tudi za prav dober uspeh v šoli. »Status športnika mi omogoča, da imam napovedano spraševanje, a vseeno vsako prosto minuto izkoristim za učenje.« Razmišlja o študiju arhitekture ali veterine, navdušuje se tudi nad risanjem, v šoli pa mu gre najbolje pri zgodovini.

Ana Cukijati Foto Borut Jurca

Šport

Zaključek Gradnikove bralne značke

Branje bogati besedni jezik V okviru mladinskega bralnega festivala Bralnice pod slamnikom smo v ponedeljek, 26. maja, v naši šoli gostili slovensko igralko, pisateljico in pesnico Natašo Konc Lorenzutti. Vsestranska umetnica se nam je duhovito predstavila in nas popeljala v svet zgodb, pravljic, pesmic in ugank. Ob zaključku prireditve je učencem podelila priznanja za opravljeno Gradnikovo bralno značko in jih nagovorila, naj še naprej veliko berejo, saj si s tem bogatijo besedni jezik.

V njene knjige, ki jih imamo v šolski knjižnici, se je podpisala in v poseben zvezek zapisala posvetilo: Mladost je, pravijo, norost; je let, je strastna sila, čez vodo skače, kjer je most; ker jo držijo krila.

Mladost je pot okrog sveta, ki kakor misel šine brez karte in brez kompasa prek morij, čez celine.

Ko bom dosegla drugi breg, prebrodila potoke, odkrila struge skritih rek, njih prodnate otoke.

Za sabo bom pustila most iz zlate pajčevine in vanj zapredla bom mladost, da mi nikdar ne mine.

IŠ in PP

100 let kostanjevega drevoreda med Biljano in Križem

Zgodovina Biljane kmalu v knjigi V Pokrajinskem arhivu v Gorici sem dobil dokument, ki ga je leta 1914 napisal tedanji biljanski župan Josip Sfiligoj. Občina Biljana je takrat obsegala celotno ozemlje v Spodnjih Brdih med Oblančem in spodnjim tokom Kožbanjščka. Imela je nekaj več kot 2000 prebivalcev. Župan Sfiligoj je bil doma z Dobrovega, po domače se je pri njih reklo pri Županovih. Njegov sin je bil znameniti tigrovec dr. Avgust Sfiligoj. Občina je imela praviloma še po tri podžupane in 10 občinskih starešin. Zanimivo, da so župana Sfiligoja in občinskega tajnika Izidorja Kožlina julija 1914, ob začetku 1. svetovne vojne, aretirali zaradi jugoslovanske usmerjenosti. Izpustili so ju šele oktobra 1914 zaradi pomanjkanja dokazov. Občina je tako ostala brez vodstva in upravo sta prevzela dva podžupana, Jakončič iz Šlovrenca in Sirk iz Biljane.

Tudi to dogajanje se je vršilo pred 100 leti.

30. maja 1914 je župan Sfiligoj v imenu Občine Biljana pisal Deželnemu odboru v Gorici. Deželni odbor je bil nekakšna deželna vlada in imel je štiri člane: dva Slovenca in dva Italijana. V dopisu je župan sporočil, »da se je na novozgrajeni cesti Biljana–Križ letošnjo pomlad nasadilo divje kostanje. Celotno pobočje se je že lansko leto posejalo s travo, katera bujno raste«.

Poleg županovega podpisa je bil občinski žig, ki ima krožni napis ŽUPANSTVO V BILJANI, v sredini pa je podoba grozda. To je le en dokument, ki govori o zgodovini Biljane in Zalega Brega. V nastajajoči knjigi je nanizano veliko podatkov in dogodkov o zgodovini Biljane, biljanske šole, biljanske župnije in biljanske občine. Knjiga bo morda izšla že to jesen.

Peter Stres Poletje 2014 / Briški časnik / 73

Šola

Zadnji vrtčevski pohod v tem šolskem letu

Skozi kozanske vinograde V soboto, 24. maja, smo izpeljali zadnji pohod v okviru obogatitvene dejavnosti vrtca »Ringa raja od kraja do kraja«. Pot nas je vodila s trga v Kozani skozi vinograde in gozdiček, ki leži tik pod vasjo, in se nadaljevala na Gmajni ter po glavni cesti nazaj do startnega mesta. Za malico, beleženje prisotnosti otrok na pohodu in delitev nalepkic, s katerimi so otroci vključeni v Planinsko društvo, smo poiskali senčen kotiček v gozdičku.

Pozitivno nas je presenetil tudi sprejem mame enega izmed otrok ob poti, saj nam je postregla naravni bezgov sok.

Pokazala nam je tudi zajca, ki so se ga otroci zelo razveselili. Pohodniki smo se še posebej veselili sončnega dne, saj nam letos vreme res ni bilo preveč naklonjeno.

Ker nas druži želja po druženju v naravi in spoznavanje nepoznanih skritih kotičkov v Brdih, smo se poslovili v pričakovanju novih poti, ki nas še čakajo v prihodnjem šolskem letu. Planinski pozdrav.

MP

Osmošolci v Trstu

Izvedeli veliko novega V sredo, 23. aprila, smo se učenci 8. razredov odpravili na ekskurzijo v Trst in okolico. Naša prva postaja je bil naravni rezervat Devinske stene. Rezervat zajema strme in skalnate apnenčaste stene, del morja pred njimi ter ozek pas kraške planote. Tu smo se sprehodili po Rilkejevi poti in s pečin občudovali Tržaški zaliv.

Opazili smo tudi nekaj kraških pojavov.

Nato smo se z avtobusom odpeljali do gradu Miramar (v španščini pomeni 'pogled na morje'). Grad je dal zgraditi Ferdinand Maksimilijan s svojo soprogo Šarloto, kasneje pa so grad uporabljali Habsburžani. V gradu smo si ogledali dobro ohranjene grajske prostore, kjer so me najbolj fascinirale sobane v rdeči barvi. Zraven gradu je 22 hektarjev velik park z redkimi eksotičnimi rastlinami, nekaj jih je Ferdinand Maksimilijan prinesel s svojih potovanj. Sprehodili smo se po urejenih stezicah in naredili nekaj zanimivih fotografij.

Sledil je ogled Rižarne. To je stavba pri Sveti Soboti, ki je bila prvotno namenjena luščenju riža. Med drugo svetovno vojno pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče, v katerem so zelo Poletje 2014 / Briški časnik / 74

okrutno usmrtiti na tisoče ljudi. V manjšem muzeju smo si lahko prebrali ganljiva pisma ljudi, ki so jih pisali svojcem, medtem ko so čakali na smrt.

Sledil je ogled Trsta, ciljne točke naše ekskurzije. Tu se nam je pridružila lokalna vodnica, zamejska Slovenka Erika Bezin. Na kratko nam je predstavila zgodovino nekdaj slovenskega Trsta. Z avtobusom smo se peljali na krajši panoramski ogled mesta in nekaterih znamenitosti, kot so Terezijanska in Jožefinska četrt, Narodni dom, Veliki kanal, rimski amfiteater … Ogled mesta smo nadaljevali peš. Začeli smo na hribu Sv. Justa, kjer

je glavna cerkev v Trstu. Skromno pročelje cerkve je obogateno z veliko rozeto iz belega kraškega kamna. V notranjosti jo krasijo številni mozaiki. Od tu smo šli peš po ulicah in si ogledali še nekaj zanimivih stavb, čudovite domove bogatih meščanov, fontane, kavarne … Izvedeli smo, da so v Trst radi zahajali znani slovenski književniki.

Ekskurzija se je zaključila, vkrcali smo se na avtobus, ki nas je peljal proti domu.

Veliko novega smo izvedeli o Trstu in njegovi okolici. Nekaj smo si zapomnili, tako da nam bo ob naslednjem obisku o njem kar veliko znanega. Sara Skrt, 8. a

Šola

Sedmošolci na ekskurziji

Spoznali srednji vek in živali V sredo, 23. aprila, smo se učenci 7. razredov odpravili na ekskurzijo v srednjeveško mesto Škofjo Loko.

Zjutraj smo se ob 7.20 zbrali na šolskem igrišču, kjer smo se prešteli in odpeljali. Ko smo po dolgi vožnji prispeli v Škofjo Loko, smo najprej pojedli malico, nato pa smo se razdelili v dve skupini.

Vsak razred je dobil svojo vodnico, ki nas je vodila po mestu. Najprej smo se povzpeli po stopnicah, da smo prišli v mestno jedro. Tam smo si ogledali rotovž ali mestno hišo, ki je imela na fasadi freske. Druga znamenitost je bilo arkadno dvorišče. To je dvorišče, ki ga z vseh strani obdajajo renesančni arkadni hodniki.

Nato smo si ogledali ploščo, ki jo je dal postaviti bogat meščan dve leti po potresu, ki je stresel mesto. Takrat je bila poškodovana tudi ena najlepših hiš v mestu, znamenita Homanova hiša, ki smo si jo tudi ogledali kot našo četrto znamenitost. Sledil je ogled župnijske cerkve sv.

Jakoba, ki jo sestavljajo tridelna ladja, prezbiterij in zvonik. Deške šole pa si na žalost nismo mogli ogledati zaradi gradbišča. Za zaključek smo se povzpeli na

najvišjo točko mesta in si ogledali Loški muzej. Tam smo dobili delovni list in utrdili naše znanje o cehih ter se naučili še nekaj o nekdanjem življenju v Škofji Loki. Po ogledu smo se na poti domov ustavili še v živalskem vrtu v Ljubljani,

kjer smo pojedli svoje kosilo in si ogledali živali.

Vsem je bila ta ekskurzija zelo všeč, saj smo se veliko naučili tako o srednjem veku kot tudi o živalih.

Lara Sirk

Devetošolci na Dolenjskem

Zadnja osnovnošolska ekskurzija V sredo, 23. aprila, smo se učenci 9. razredov zgodaj zjutraj odpravili na Dolenjsko na našo zadnjo osnovnošolsko ekskurzijo.

Po nekaj urah vožnje smo z vmesnim krajšim postankom končno prispeli na prvi cilj, ki je bil cistercijanski samostan v Stični. Ogledali smo si celoten samostan in še muzej. Spoznali smo predvsem cistercijansko življenje. Naš ogled pa je minil večinoma v tišini, tako kot zapoveduje cistercijanski red. Po končanem ogledu samostana smo se odpravili na ogled Trubarjeve domačije v Raščici, kjer smo tudi pomalicali. Pot nas je vodila tudi do Cerkniškega jezera, ki si ga v živo žal nismo ogledali. Smo si pa lahko ogledali muzej, v katerem so nam jezero in njegovo okolico zelo nazorno prikazali.

Cerkniško jezero je bila naša zadnja postojanka in tako se je naša ekskurzija bližala koncu. Domov smo se vrnili polni novih znanj, a zelo utrujeni. Misija zadnja ekskurzija devetošolcev pa je bila s tem zaključena.

Anja Rožič, 9. a Poletje 2014 / Briški časnik / 77

Čestitke

Zlati jubilej pri Bužinelovih

Ljubezen na prvi pogled pod hrastom Pri Movjevih na Orehovlju v Višnjeviku sta 11. januarja slavila 50. obletnico poroke Slavica in Ferdinand Bužinel.

50. obletnica poroke pri Simčičevih

Mladostniško druženje preraslo v ljubezen Malči in Salko Simčič sta bila rojena v Medani in sta se dobro poznala že od otroštva. V mladostnih letih sta skupaj s sovrstniki zahajala na plese, Salko je takrat že imel tudi svoj avtomobil. Tako je med njima prijateljevanje polagoma preraslo v ljubezen.

Slavica in Ferdinand Bužinel Spoznala sta se v Medani leta 1959. Tam je Slavica kar štiri leta delala in živela pri Tinčevih (Prinčič). Nekega dne sta šli z gospodinjo Ivico obirat češnje v brajdo na Modanskem. Ob poti sta opazili Ferda pri opoldanskem počitku pod hrastom.

Predramil se je in se zagledal v 17-letno dekle, ki jo je čez pet let peljal pred oltar. Ferdo je bil s Plešivega, a je živel in delal pri teti in stricu, ki nista imela svojih otrok. Kot fant in dekle sta se srečevala ob večerih in za zabavo največkrat zahajala v kino v Medani. »Poroko so starši določili v januarju, ko ni bilo še dela na kmetiji,« je pojasnila Slavica. Na Dobrovem ju je poročil takratni matičar Bruno Podveršič. Od tu so se odpravili v gradensko cerkev, kjer sta si zvestobo obljubila še pred župnikom Danilom Cimpričem. Večerja je bila na njenem domu v Višnjeviku. Poročno noč sta preživela na Modanskem, kjer je bilo v nedeljo še poročno kosilo. Tu sta potem tudi ostala vse do maja leta 1968, ko sta se preselila v Višnjevik, kjer sta živela na stari šoli. Po potresu leta 1976 je bila Slavičina rojstna hiša na Orehovlju tako poškodovana, da so jo porušili in zgradili novo. Tam živita še danes.

Slavici in Ferdu so se rodili trije otroci, Silvana, Boris in Anica. Vsi imajo svoje družine, hčerki zunaj Brd, sin pa doma. Imata eno vnukinjo in pet vnukov ter tri pravnuke.

Slavje za njun zlati jubilej so v celoti organizirali otroci. Najožje sorodstvo se je zbralo pri njiju doma. Obiskal ju je tudi Emil Kramar, župnik iz Šlovrenca, in opravil krajši obred. Po večerji je družba ostala še dolgo skupaj. Obujali so spomine in se prijetno zabavali dolgo v noč.

Slavici in Ferdu tudi iz uredništva Briškega časnika iskreno čestitamo za zlati jubilej in jima želimo še veliko zdravih in srečnih skupnih let.

Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 78

Malči in Salko Simčič 11. aprila 1964 sta sklenila zakonsko zvezo. Dopoldne ju je na Dobrovem poročil Bruno Podveršič, popoldne pa v medanski cerkvi takratni župnik Srečko Šuligoj. Po poročnem obredu se je velika skupina svatov z avtobusom (vozil je pok. Mirko Kristančič) odpeljala v Solkan do fotografa Pavšiča, nato pa še do gostišča Kekec nad Solkanom.

Po ustaljeni navadi je bila v soboto večerja na nevestinem domu, potem pa so se družno odpravili na ples, ki je bil v medanski dvorani. Nedeljsko kosilo in popoldansko druženje pa sta bili na moževem domu.

Salko in Malči sta skupno trdo delala na kmetiji, ki je zajemala vinograde in sadovnjake, redili so tudi govejo živino in druge domače živali, kot je bilo nekoč v navadi. Rodila sta se jima Helena in Marjan. Sin je že pred časom prevzel kmetijo in postal zelo uspešen vinar. Življenje jima popestrita dva vnuka, sama pa še vedno po svojih močeh pomagata na kmetiji.

50. obletnico poroke so v ožjem sorodstvu slavili v soboto, 12. aprila. Dopoldne so odšli k maši na Sveto goro, popoldne pa so se zbrali na poznem kosilu pri Belici.

Iskrene čestitke za zlati jubilej pošiljamo Malči in Salkotu tudi iz uredništva Briškega časnika z željo, da bi doživela še veliko zdravih in srečnih skupnih let.

Milena Beguš

Čestitke

90-letnik Emil Peršolja

Vse življenje veseljak Takšen je Milko tudi pri devetdesetih, veder in dobrovoljen, saj mu tudi zdravje še dobro služi.

Rodil se je 20. aprila 1924 očetu Mihaelu in mami Rozini (roj. Simčič) v Šmartnem. Po domače se je reklo pri Kaprijevih, zato so ga prijatelji imenovali Kaprč. Bil je najstarejši od treh bratov in ene sestre. Vse je preživel.

naselja, stražili so nas trije vojaki. Tu smo opravljali najrazličnejša dela. Bili smo pogosto lačni, razen takrat, ko smo delali na kmetijah.

19. marca 1945 so nas osvobodili zavezniški vojaki. Tri dni pred tem smo se skupaj s stražarji umaknili na obrobje naselja, ker je bilo pričakovati bombardiranje. Še nekaj mesecev smo ostali tam. Vojna se je končala maja, vendar se po uničenih cestah ali železniških progah nismo mogli vračati. Zato smo velik del poti prepešačili. Z avstrijske Koroške so takrat iz taborišč z vlakom prevažali begunce v Slovenijo. Skupaj z enim Mariborčanom in enim Novomeščanom smo se pripeljali do Kranja. Tu so nam po treh dneh dovolili domov. Z vlakom sem se peljal do Trsta, od tu v Gorico, nato peš domov, kamor sem prišel 5. septembra 1945.«

Emil s soprogo Emilijo Šolo v italijanskem jeziku je obiskoval v Šmartnem. Po uspešno zaključenih šestih razredih je nadaljeval t. i. »avviamento« (v prevodu: usmerjanje, uvajanje), kjer so se učili vsega po malem. Potem je ostal doma in pomagal očetu na kmetiji.

5. januarja 1943, v noči Befane, so okoli tretje ure zjutraj prišli orožniki in tajna policija iz Kojskega. V Šmartnem, Imenju in Gonjačah so pobrali fante letnika 1924, jih naložili na vojaško vozilo in odpeljali do Gorice. Tu se začenja Milkova zanimiva zgodba. »Spomnim se, da so dan pred tem v Vedrijanu partizani mobilizirali fante mojega letnika in tudi starejše, zato so najbrž Italijani takoj izvedli svojo mobilizacijo. Najprej so nas odpeljali na vojaško komando v Gorico. Tam so me dali v skupino za mornarico in letalstvo. Najprej smo se ustavili v Gradišču, od tod pa v Benetke. Tu smo bili en mesec, nato so nas z vlakom peljali do Toulona v Franciji. Dali so nas na ladjo Valmi, ki je bila zasidrana v pristanišču. Tu smo opravljali posebno delo. Pod italijansko komando smo iz morja dvigali potopljene francoske ladje, ki so jih Francozi sami potopili, ko so Francijo zasedli Nemci. Te ladje smo čistili in usposabljali za plovbo. V sedmih mesecih smo tako usposobili pet ali šest ladij, ki so potem odplule v italijanska pristanišča.

Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 smo se nahajali na ladji Valmi v Toulonu. Prišli so trije nemški vojaki. Obvestili so nas, da moramo oddati orožje in da se bomo potem odpravili proti domu. Zapustili smo ladjo in odpeljali so nas v kasarno. Tu so nas varovali oboroženi nemški vojaki. Čez osem dni so nas naložili na vlak, v živinske vagone. Pa nas niso peljali domov, zadnja postaja je bilo mesto Trier v Nemčiji. Tu smo bili kakih 20 dni. S skupino osemnajstih Italijanov sem bil prepeljan v majhno mestece Cochen (Mosel). Prevzela nas je tamkajšnja civilna oblast. Nastanili so nas v baraki na robu

Emil s soprogo in otroci Jadranom, Milojko, Vedrano ter pravnukoma Alenom in Nežo Po prihodu domov je Milko delal na domači kmetiji in hodil na dnine. Čez eno leto je dobil delo v železarni na Jesenicah, kjer je ostal dobro leto. Vrnil se je domov in nekaj časa opravljal zidarska dela v Kojskem. Potem so ga poslali na usposabljanje za knjigovodstvo v Rogaško Slatino. Ko je bila leta 1949 ustanovljena Kmetijska obdelovalna zadruga, je vodil knjigovodstvo za Šmartno in Gonjače, leta 1953 pa se je zaposlil kot knjigovodja trgovine na Balah.

Ves čas pa si je želel, da bi kmetoval. Po agrarni reformi je dobil nekaj zemlje, nekaj jo je še dokupil in odtlej s kmetovanjem preživljal družino. Za življenjsko sopotnico je izbral sosedovo Julico, s katero sta se poročila 4. septembra 1947. Rodili so se jima trije otroci, Milojka, Jadran in Vedrana. Doslej se jima je nabralo šest vnukov in deset pravnukov. Hčerki sta odšli na svoje, sin Jadran pa je prevzel delo na kmetiji. Milko še vedno opravi kakšno lažje delo in sam obdeluje svoj vrt.

90. rojstni dan je Milko praznoval na velikonočno nedeljo in tudi rodil se je na velikonočno nedeljo. V družbi ožjih sorodnikov so se zbrali na poznem kosilu v hotelu Kozana.

Iskrene čestitke namenjamo Milku tudi iz uredništva Briškega časnika in mu želimo še obilo vedrih, zdravih in srečnih let.

Milena Beguš Poletje 2014 / Briški časnik / 79

Čestitke

Stoti rojstni dan Olge Kraševec

Išče najboljše trenutke Sto let je v primerjavi z dolžino človeškega življenja dolgo obdobje. Če za trenutek pomislim, kaj vse se je samo na slovenskih tleh dogajalo v zadnjih stotih letih, mi misli uhajajo v dve nasprotujoči si smeri.

Na eni strani izjemen tehnološki napredek, da mu današnji človek že komaj sledi, na drugi strani pa mi prihajajo na misel vse strahote, začenši s prvo svetovno vojno, izganjanjem ljudi z domače grude, fašizmom, nacizmom, ki sta popeljala svet v še drugi spopad svetovnih razsežnosti, kakršnega svet do takrat še ni videl. In ko so leta 1945 zaplapolale zastave zmagovalcev, še ni bilo konec gorja za preprostega slovenskega človeka, ki se je na žalost v tem času vpletel še v bratomorno vojno. Trajalo je kar nekaj let, preden je gospodarstvo dobilo nov zagon in omogočilo boljše čase za Slovence.

V tem času se je rodila in odrasla Olga Kraševec, ki je 7. junija letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Letos se spominjamo tudi začetka prve svetovne vojne in ravno leta 1914 je Olga privekala na svet očetu Karlu Kraševcu in mami Jožefi Toroš. Njihovo hišno ime je bilo pri Mežnarjevih, stanovali pa so tam, kjer je danes domačija Belica. Njen oče je moral kmalu obleči vojaško suknjo in oditi na fronto, kjer je na Doberdobu kmalu po začetku vojne izgubil življenje. Otroštvo do sedmega leta je Olga preživela skupaj z mamo pri Mežnarjevih, nato pa sta se obe preselili na mamin rojstni dom – k Tončevim.

Izučila se je za učiteljico v Tolminu, od tam pa jo je vodila poklicna pot v veliko krajev. Eno leto je med drugo vojno poučevala tudi v osnovni šoli na Plešivem, spominjajo pa se je tudi kot učiteljice v času zaveznikov hitro po končani vojni. V mladosti je veliko igrala klavir, poznali so jo tudi kot pevko na cerkvenem koru.

Znana je tudi zgodba o njeni maturi, ki je nikakor ni uspela opraviti, dokler ni eden od profesorjev svetoval njeni mami, naj si slovenski priimek Kraševec poitalijanči v Krassivi. To je tudi storila in nato opravila maturo brez težav. Ker pa je po njenih žilah tekla zavedna slovenska kri, se je kmalu po koncu vojne ponovno podpisovala s svojim pravim priimkom.

Kmalu po vojni, natančneje leta 1947, so zapeli cerkveni zvonovi. Poročila se je z učiteljem Radom Troho iz Velikih Žabelj in kasneje postala mati sinu in hčerki. Po poroki se je preselila na Vrh sv. Mihaela v sosednji Italiji, kasneje pa še v Rupo. Na žalost je ostala brez moža, še preden so otroci odrasli. Kot učiteljica je preživljala svojo družino vse do upokojitve, ko se je preselila v Gorico, kjer živi še danes.

Letos slavi okrogli stoti rojstni dan. Še vedno je bistrega duha in jasnih misli. Kako je to mogoče po vseh življenjskih preizkušnjah, ki so jo spremljale na njeni poti? Življenje sprejema takšno, kot je in išče najboljše trenutke.

Draga Olga, iskrene čestitke ob tem posebnem jubileju. Naj vas še naprej spremljata zdravje in radost v srcu.

7. dan druženja in gibanja vseh generacij

Medgeneracijsko sodelovanje prepleta več vsebin V okviru Zdrave šole in prireditve Šport Špas smo tudi letos organizirali Dan druženja in gibanja vseh generacij.

Nadaljujemo z oblikami medgeneracijskega sodelovanja s prepletanjem vsebin okoljevarstva, zdravstva, gibanja in humanitarnosti.

Na druženje in pohod smo povabili vrtec, učence OŠ Dobrovo in Kojsko, brate in sestre, starše, dedke, babice, planince, aktiv kmečkih žena, upokojence, učence iz sosednjih šol v Števerjanu in Bračanu …

Pohoda, ki je bil 17. maja, se je udeležilo skoraj 90 ljudi. Začetek je bil na nogometnem igrišču v Vipolžah, pot pa je krenila po italijanski strani po »Le vignie alte« do Subide in nazaj na igrišče v Vipolže.

Poletje 2014 / Briški časnik / 80

Ob prihodu na cilj smo se posladkali s češnjami, jagodami in jabolki. Študentje zdravstvene šole so udeležencem izmerili krvni tlak. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci

OŠ Dobrovo, ter podelitev priznanj in nagrad najmlajšemu in najstarejšemu pohodniku ter najštevilčnejši družini.

Dan druženja se je zaključil ob prijetni glasbi s povabilom za naslednje leto.

LB

Misel

Intervju z duhovnikom Gašperjem Rudolfom

»Rad bi razumel Brice in jih imel rad« Medanski farovž je pred skoraj letom dni »oživel« in domačini smo se veselili prihoda župnika Gašperja. V Medano je prišel po sedemintridesetih letih delovanja v Novi Gorici. Tam je na svoji duhovniški poti ostal najdlje. Novogoričani poznajo in cenijo njegovo dolgoletno delo v cerkvi Kristusa Odrešenika, ki je rasla skupaj z njim od temeljev dalje.

Zajadral je v deveto desetletje življenja. Dušnemu pastirstvu se predaja s srcem šestdeset let. Maja letos je obhajal biserno mašo v svoji rojstni župniji na Črnem Vrhu.

Poklepetala sva o spremembah, ki jih s seboj prinaša selitev, o današnjem načinu življenja, o sodobnem človeku in njegovem iskanju ter vlogi vere v današnjem svetu in v Brdih.

Ste poznali Medano in predhodnike, ki so službovali tukaj pred vašim prihodom?

V Medano sem prišel, rekel bi »po prstih«, za duhovniki, ki jih občudujem ter sem jim dolžan spoštovanje in hvaležnost.

Poleg Rada Šonca naj omenim dva dobrotnika, Srečka Šuligoja in Branka Rudeža, ki sta med velikimi dobrotniki župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, iz katere sem se lani preselil v Brda. Zadnji v Medani bivajoči duhovnik dr. Ivan Likar je zaznamoval v devetdesetih letih cerkveno in sploh javno dogajanje v Primorski škofiji in zunaj nje.

Razlike med mestom in vasjo so danes bolj zabrisane, kot so bile nekoč, je pa še vedno vaški način življenja drugačen od mestnega. To izkusimo še posebej tisti, ki smo se na svoji življenjski poti soočili s to spremembo. S kakšnimi pričakovanji ste začeli svojo pot v Medani? Ste se ujeli z briškimi kolegi?

Prišel sem brez ambicij. Duhovnike, ki sem jih omenil, in vrsto drugih po Brdih predstavljajo zdaj štirje prizadevni kolegi. Moja naloga je, da sem z njimi in ob njih, v Biljani nastaja povezovalno središče celotnega briškega okrožja, časi in ljudje se spreminjamo s pospešeno naglico. Rad bi razumel Brice in jih imel rad. To in naslednjo generacijo. Zdaj sem v udobnem zavetju Marije Vnebovzete, dobrih in potrpežljivih ljudi v Medani ter župnika Marijana v Vipolžah in župnika Emila v Šlovrencu. Medanska župnija je poleg njenih duhovnikov slovela po solidnem verskem življenju, tako da so jo uvrščali med zgledne briške župnije.

Zelo cenim vaše duhovne misli, ki jih znate tako spretno združiti v pridigo pri maši. Z vsem spoštovanjem, za svoja leta ste neverjetno iskrivega in jasnega duha. Po domače bi rekli, da jih neverjetno dobro nosite, čeprav ste mi že omenili, da vam malo nagajajo obrazi.

Gospod Bog mi je »prišparal« deveti križ. Z leti se človeku meje ožijo, poleg tega imam težavo, večjo, kot sem si jo

predstavljal, ko sem prihajal v Medano – obrabljen spomin za obraze. Pri srečanjih z ljudmi je to videti kot nezanimanje zanje ali podcenjevanje. K sreči me bodrijo, da me razumejo in ne zamerijo. Upam, da mi odpuščajo tudi vse ono, kar jih na meni moti. Hvala, dobri ljudje!

Kako gledate na versko življenje Bricev in Medancev v tem prehitrem sodobnem času?

Tolažim se, da ne drži znani rek, ki je imel kaj v sebi v predprejšnjih časih in pravi: »Po duhovniku vera gor, po njem vera tudi dol.« Zakaj? Duhovnikova odgovornost postaja sicer iz dneva v dan resnejša, vendar se je razširila in porazdelila na družino, krajevno skupnost, vrtec, šolski sistem, medije, digitalno vesolje, na dejavnosti prostega časa, zabavno industrijo, splošno družbeno ozračje … Nemara se o tem v Brdih premalo pogovarjamo.

Sploh se ljudje v zadnjem času premalo pogovarjamo, tudi v družinah. Starši so prezaposleni, imajo nemogoče urnike, otroci so večkrat deležni premalo vzgoje in toplega odnosa.

Da ne govorimo o verski vzgoji, ki naj bi bila sestavni del rasti. Na trgu imamo poplavo najrazličnejših novodobnih duhovnih usmeritev, ki obljubljajo srečno življenje brez napora. Ljudje so zmedeni, instantna sreča ne obstaja. Šteje vsak trenutek posebej, hvaležnost za vse, kar nam je dano.

In to vsak dan posebej. Prepričanja sodobnega človeka velikokrat gredo v nasprotno smer, proč od človeka, proč od Boga, v slepo ulico. Gotovo ste razmišljali o tem, mislim na versko in duhovno krizo sodobnega človeka. Kako po vašem mnenju vpliva to dogajanje na briškega človeka?

O krizi družine in zlasti o komunikaciji znotraj nje v tem času bi se pogovorila ob kakšni drugi priložnosti. O briški vernosti in njenem prenosu pa se je vpraševal pred nekaj manj kot tridesetimi leti briški rojak, pok. msgr. Jožko Benedetič, zaljubljen v svoje poslanstvo, v Brda in briške ljudi. Spraševal se je, kaj se je med Brici zalomilo, da prenos vernosti, ki je osišče duhovnosti, ni zanesljiv, kljub briškemu izredno bogatemu duhovnemu izročilu. Na njegovo vprašanje bom poskušal odgovoriti spoštljivo in samo v glavnem obrisu. Najprej katekizemsko, da bo odgovor kratek. Kristjani se zatekamo in dopuščamo, da nas tudi drugi potiskajo v katekizemsko poenostavljanje. Odgovor je torej ta: gre za upad vere in molitve.

Kar je seveda res, vendar je to stanje posledica drugih procesov. Ko prisluhnem našemu človeku, njegovi osebni, posebej verski nedorečenosti in krizi, zaslutim, da je pred versko krizo neka druga: kriza človečnosti. Vraščena je v človekovo življenjsko izkušnjo, torej v osebno življenjsko pot. Seveda sta duhovno in versko krizo briškega človeka pospešila na eni strani organizirano smešenje in zavračanje krščanstva v zadnjih sedemdesetih letih v tej obmejni javnosti kakor kasnejši sklic vodljive mase v lagodje in uživanje ter, kar je še bolj usodno, v lahkoten izklop odgovornosti za osebno in skupno dobro. Vendar je to še vedno le opis stanja, ki ne razloži naraščajočega umikanja v individualizem s sovpadom ravno pravšnje šolanosti, da si z njeno pomočjo samopotrjevalno razlagamo stanje vsak po svoje in branimo svoj mali udobni svet, čeprav ne opazimo na njem plevela, ki se razcveta.

(Nadaljevanje na 82. str.)

Poletje 2014 / Briški časnik / 81

Misel

Intervju z duhovnikom Gašperjem Rudolfom (Nadaljevanje z 81. str.)

Pa Brici?

Ne vem, ali sem se v teh mesecih dovolj pogovarjal o verskem življenju, s katerim, imam občutek, ni nihče več zadovoljen, ne tisti, s katerimi se redno srečujem v cerkvi, kakor ne oni, ki jih ni v cerkev. Tisti, ki so razmišljajoči člani krščanskega občestva zaradi naše nepovezane in mlahave vernosti ter notranjih nesoglasij; tisti, ki jih ni pa zaradi nas kristjanov, ki da smo premalo pristni in prepričljivi, oni pa so izviseli v nadomestkih duhovnega izročila, ki se danes tržijo ali meglijo v improvizacijah plitvih izgovorov. Del teh vleče za seboj neko vzvišeno neobčutljivost in posmeh kristjanov, kar so, če sem prav razumel moškega, ki mi je včeraj telefoniral, uprizorili v delu letošnje praznične povorke ob praznovanju občinskega praznika. Briški »krščanski« neugovor javnemu cinizmu te vrste kaže na našo topost, kulturno primitivnost in človeško praznoto. Kar bi dalo slutiti, da je v Brdih leta 2014 morda zaželeno, ob podpori nekih vplivnežev, papeža, briške kristjane javno poniževati in se iz njih norčevati.

Verni in neverni ter oni vmes imamo skupno zgodbo, ki je očitno nismo predelali, leto 1968, leto upora zoper vse institucije, ki so do tedaj urejale in usklajevale življenje, predvsem pa je bilo leto upora mladih sitežev zoper vse in vsakogar: zoper družino, Cerkev, lasten kraj, demokracijo, državo, tudi zoper partijo in oblast.

Na institucijah je slonela tudi verska tradicija. Župnija je bila – na podeželju sploh – stičišče glavnih, obveznih in neobveznih srečavanj in dejavnosti, torej zelo pomemben, v Brdih naravnost glavni dejavnik družbene in verske socializacije.

Današnji »nonoti« in starši mislijo, da jih dogajanje iz leta 1968 ni zaznamovalo, da ni seglo v Brda, kar seveda ni res.

Rojeni nekaj pred onim letom ali tam okrog, z duhovniki vred, so popili krizo kulturno-duhovne narave onega časa, zrelativizirali osebni in kolektivni odnos do svobode in odgovornosti, do upora vseh zoper vse, do spolnosti, ljubezni, prijateljstva, družine, vzgoje, družbenega reda in verske prakse.

Mislite, da se tega zavedamo?

Na Slovenskem se od takrat vse to prepleskava z gesli o svobodi, socializmu, demokraciji, enakosti, modernosti s potrošniškimi prijemi, pa tudi z razočaranjem in prevečkrat z jezo, ko poslušamo: »Nekdaj smo bili nekdo, danes se izgubljamo v praznini, besni na vse, tudi nase.« Vsak pripoveduje svojo zgodbo. Redko kdo primerja svojo izkušnjo z izkušnjo drugega in še bolj redko o njej razmišlja. To nepredelanost duha, kulture, vere, države prenaša na naslednjo generacijo, ki je v še bolj gluhi praznini, ker nima spomina na prejšnji čas. Nimamo več časa, da bi se poslušali in slišali, da bi razmišljali o tem, kaj se nam je zgodilo in kaj se dogaja. Vsak zase se prekuhava, izoliran v svoj individualizem.

In jezen v svojem zasebnem, čim bolj udobnem vakuumu.

Te so samo nekatere karte za začetek igre, če parafraziram prof. Trstenjaka, hoje k človeku. Na izhodišče te hoje se mora postaviti vsak sam. In izbrati. Da ne bomo na izhodišču spet buljili v prazno, je dobro vzeti v roke Sveto pismo in katero od zgodb, ki se dogaja tam okrog leta 2050. Tisti, ki nimamo časa za »nefarbano« srečanje s samim seboj, ali nas je strah pred razmišljanjem o življenju in prihodnosti tistih, ki jih imamo radi, bi bilo dobro, da bi si to poletje ponavljali kot počitniško modrost: »Kdor ne čuti potrebe, da bi se dal še poučiti o življenju in svojem času, naj takoj spremeni vse, kar misli in počne!« Poletje 2014 / Briški časnik / 82

Okrog samovšečne namišljenosti starejših, ki »vse vemo in znamo«, kroži namreč kriza mladih.

Pa ima ta sodobni človek izdelana prepričanja, ali razmišlja o samem sebi, o življenju o tem, kaj in kam hoče v življenju, ali brezglavo tava brez cilja in vere? Odrasli smo odgovorni, da otrokom predstavimo življenje kot neprecenljiv božji dar, da jih med drugim vzgojimo v sočutne in »človeške« ljudi, ki znajo prisluhniti sočloveku.

Pogovarjava se o človeku. O nas! Da bi si s stališča jutrišnjega dne odgovorili na vprašanje, za katerega človeka sploh gre v Brdih, Sloveniji in v Evropi. Imamo ogromno odprtih vprašanj o sebi. Na primer: kaj pomeni biti človek tega kraja in časa, moški – ženska; kako sprejeti sebe in drugega; kako uresničiti družbeno in okoljsko odgovornost; kako o tem sploh razmišljati, razpravljati, se informirati, odločati; kako deliti z otroki izkušnjo življenja – lepega, vedrega, poštenega, odgovornega, delavnega ... Kar govorim, na prvi pogled ni v zvezi z mojim življenjem in poslanstvom, reciva, da ni v zvezi z vernostjo.

Vendar vedno pogosteje načenjajo ta razmišljanja tudi ljudje, ki niso v živem stiku s Cerkvijo. Te in še druge izkušnje so vstopni prag v vesolje duhovnosti, ki si jo vsak človek, moški in ženska, oblikuje, Cankar pravi v »kamrici« svoje notranjosti. V paketu svoje duše razporejamo, preurejamo, razdiramo in zanikamo vrednote, po katerih oblikujemo odnose s samim seboj, s svetom, z družbo in z Bogom.

Pravite: »Z Bogom?« Vsak resen pogovor o človeku se konča z Bogom. V notranjem vesolju odraslega kristjana in prebujenih otrok je Bog na prvem mestu. Ne da bi se zavedali, je On v središču. Pristni kristjani imajo to izkušnjo. Cerkev se zaveda, da je izvor krize v pripadnosti družini, Cerkvi, župniji, prijateljem, vasi, občini, narodu … V zmedenosti pri gradnji in vzdrževanju lastne človečnosti, katere središče je duhovnost. O duhovnosti govorimo, kadar smo dovolj pogumni in odkriti, da izrekamo svoje prepričanje. Vsako prepričanje izraža določeno duhovnost.

Na Slovenskem dobro znan analitik Umberto Galimberti bi dejal, da so naša prepričanja, izključno temu času prilagojena, okužena, bolna tja do cinizma in nihilizma. Vpraševanja o človeku, o izročilu prejšnjih rodov, o veri in prepričanju, o materialnem, socialnem, kulturnem in duhovnem vstopajo v briškega človeka skozi velika vrata ali skrivaj skozi špranje, tihotapsko. Videti je, da se tega, kar se dogaja, pogosto ne zavedamo in ne znamo razložiti. Duhovnost tlačimo v podzavest, v to in ono samopotrjevalno aktivnost, pravzaprav v strah, da bi si našo intimno dramo priznali. Samim sebi. Da bi bili svobodnejši za vstop v jutrišnji dan.

Hvala za vaše razmišljanje. Želim vam veliko zdravja, notranje moči in dobrega počutja med briškimi griči.

Alenka Pegan Colja

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

ZLATKO PEJAKOVIĆ

Z

P

OBZIDAN POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU, ALTANA

PRETIRANO VDANO OPRAVLJANJE DELA

RIŽEVO ŽGANJE

B

O

R

T

U

S

N

E

R

E

I

D

A

OVADUH, ŠPICELJ

O

V

A

D

N

I

K

SLOVANSKO LJUDSTVO (IZ ČRK BESEDE IRAN)

R

A

N

I

NIKOLAJ ERDMAN POSLOPJE ZA OPERNE PREDSTAVE

N

E

TONI NIEMINEN

T

N

N

O

J

PRETIRANO VDANO OPRAVLJANJE DELA

NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR ADIM DADA

I

D

I

P

A

V

TRIGONOMETRIČNA FUNKCIJA

T

A

N

G

E

N

S

KEMO CEESAY – GAMBIJSKI NOGOMETAŠ

ZNANILEC, OZNANJEVALEC, KURIR

MOČAN VIPAVSKI VETER ŽIVAL BREZ VRETENČASTE HRBTENICE

B

U

R

J

A

N

E

D

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

KALCIJEV GLINENEC

PREDČASNA PREKINITEV NOSEČNOSTI

A

SATELIT PLANETA NEPTUN

Z VODO MEŠANO VINO

AFRIŠKI PTIČ TEKAČ VIJAK S ŠESTROBO LUKNJO

OKRASNA PTICA GREGOR UŠENIČNIK

IME IGRALCA BEATTYJA

AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA

G

N

U

GRM NA KATEREM RASTEJO LEŠNIKI

L

E

S

K

A

ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA, PALEC, COLA

LUKA NA PAPUI NOVI GVINEJI (IZ ČRK ALE)

A

H

I

L

SNOV, KI PRI TLENJU POVZROČA DIM

ALEŠ VALIČ

A

V

JUNAK V TROJANSKI VOJNI MESTO V FRANCIJI

CENTER, JEDRO

S

R

E

D

I

N

A

PROSTOR, KJER SE ZANETI OGENJ

N

E

T

I

Š

Č

E

L

A

VELIKO LISTNATO DREVO S TRDIM LESOM

IME SLOVENSKE PEVKE ZORE

O

HERMAN MEIER VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP

H

M

O

R

A

STAROLATINSKI PREVOD SVETEGA PISMA GAMBIJSKI NOGOMETAŠ CEESAY

ETAMPES MESTO V FRANCIJI

I K NIKOLAJ PIRNAT RUSKA MINEŠTRA

T

A

E

M

N

P

OSVEŽILNA PIJAČA TOMISLAV NERALIĆ

IZDELOVALEC ŠČETK, KRTAČ

Š

Č

E

T

K

A

R

ZAČASNOST, MINLJIVOST

Č

A

S

N

O

S

T

KEMIJSKA OZNAKA ZA IRIDIJ

I

R

ANORTITKALCIJEV GLINENEC

EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO (NI ETA)

P

T

A

Naslov:

Pravilna gesla nagradne križanke 74. številke Briškega časnika so: TV, FREEMAN, ROJSTVO, AMAN, TI, NEGATOR, KORFU, EANES, BIG BAND, ZNOJ, CA, ARAŠID, UČINEK, TIN, TLA, EC, HRIB, ŽATLAKA, ROJAK, SHOD, KOPAČKE, UČ, RILA, BANKROT, ENKA, PE. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali MARIJO GAŠPARIN, Barbana 3a, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Vinska klet Goriška brda podarja bogato nagrado. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče v njihovo maloprodajo na Dobrovem, več informacij pa dobi s klicem na telefonsko številko 05 331 01 44.

V tej številki si preberite več o maratonu češenj, ki je v Brda privabil kar 1185 kolesarjev, in o novih vinih Vinske kleti Goriška brda – Villa Brici LIGHT. Mi pa smo vam pripravili novo, poletno križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in z njo obdarili nekoga, ki bo do 1. septembra 2014 na naše uredništvo poslal pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Čestitka Marjani Na prvi poletni dan je članica našega uredništva Marjana Simčič Humar stisnila k sebi sina Domna. Bratec David ga že pridno pazi. Mladi družini iskreno čestitamo, Domnu pa želimo, da bi zrasel v zdravega in srečnega fanta.

Uredništvo

Čestitka Nuši

Junija je članica uredništva Briškega časnika Nuša Matuc prvič postala mamica. Skupaj z Mitjo sta se razveselila malega Luke.

Srečni družini želimo veliko nepozabnih starševskih trenutkov, Luka pa naj bo obdan z zdravjem in srečo.

Uredništvo Pomlad Poletje Zima 2014 2013 / Briški časnik / 83

Kmetijski nasveti

Poletna opravila v vinogradu

Odstranjevanje listja in redčenje grozdja Odstranjevanje listja na območju grozdja in redčenje grozdja sta dve opravili, ki ju uvrščamo med poletna ali zelena dela v vinogradu. Z zelenimi deli uravnavamo rast in rodnost vinske trte ter predvsem listno površino. Listom vinske trte namenjamo veliko pozornost, saj v njih poteka fotosinteza.

To je proces, v katerem iz vode iz tal in ogljikovega dioksida iz zraka s pomočjo sončne energije nastajata sladkor in kisik.

Poteka v kloroplastih listov, katerih sestavni del je zeleno listno barvilo klorofil. Izgradnja sladkorjev je uspešna, če so listi zeleni, nepoškodovani in osvetljeni. Za 1 kg kakovostnega pridelka grozdja je v naših razmerah potrebno okrog 1,5 m2 listne površine. Da bi to dosegli, naj bi bili višina trsa in medvrstna razdalja približno enaki, zelena stena pa visoka med 1,2 in 1,5 metra. Na takšnih trtah so mladike primerno dolge, da se na njih razvije dovolj listov. Če je zelena stena nižja (1 meter ali še manj), je na njej premalo listov, zato je fotosintetska aktivnost takšnih trt preskromna, da bi se tvorilo dovolj sladkorjev. Poleg količine listov je pomembna tudi njihova osvetljenost, fotosinteza v zasenčenih listih je namreč zelo omejena.

V obeh primerih, če je listov premalo ali če so osenčeni, je izgradnja sladkorjev okrnjena. S pravilno in pravočasno izvedenimi zelenimi deli vinogradniki lahko dosežejo ravnotežje med količino listov in njihovo osvetljenostjo.

Zmerno in pravočasno odstranjevanje listov Odstranjevanje listov v območju grozdja mora biti zmerno.

Pri pretiranem odstranjevanju listov izgubimo preveč asimilacijske površine, grozdje pa izpostavimo sončnim ožigom. Z zmernim odstranjevanjem dosežemo boljšo osvetlitev listja in grozdja, večjo zračnost trsa in s tem manjšo možnost za glivične okužbe ter boljšo obarvanost rdečih sort.

Odstranimo stare in poškodovane liste, ki niso fotosintetsko aktivni, in sicer list do dva na mladiko. Velja pravilo, da pri belih sortah odstranimo liste na senčni strani trsa, da ohranimo aromatične snovi, pri rdečih pa na sončni strani, da izboljšamo obarvanost. Na legah, kjer so pogosti ožigi grozdja zaradi sonca, odstranimo liste na senčni strani, na sončni pa jih pustimo, ne glede na barvo grozdja. Listov ne odstranjujemo, če je rast trt slaba in če je listov malo. Najprimernejši čas za odstranjevanje listov je od konca cvetenja do zapiranja grozdov. V tem času je jagodna kožica debela in zato bolj odporna na sončno sevanje. Do največjih sončnih pripek, ki so za naše kraje običajne proti koncu julija in v avgustu, se jagodna kožica postopoma utrdi in močno sonce ne povzroči nezaželenih ožigov.

Odstranjevanje listov torej mora biti zmerno in pravočasno. Pri pretiranem odstranjevanju listov izgubimo preveč asimilacijske površine, grozdje pa izpostavimo sončnim ožigom.

Nevarnost ožigov se prav tako poveča, če liste odstranjujemo prepozno. Ožig na grozdju zmanjša količino pridelka, poleg tega pa pogosto pušča neprijeten okus v vinu.

Začetek zorenja pravšnji za redčenje grozdja Redčenje grozdja je ukrep, ki se ga vinogradniki poslužujejo, če je nastavek grozdja prevelik ali če trsi trpijo pomanjkanje vode. Z redčenjem grozdja vplivamo na višjo sladkorno stopnjo, večjo vsebnost antocianov, razvoj arom.

Odstranimo grozde na slabše razvitih in poškodovanih mladikah, slabo razvite, poškodovane in pregoste grozde. Na Poletje 2014 / Briški časnik / 84

dobro razvitih mladikah pa najprej odstranimo zgornji – najvišji grozd na mladiki (tretji, nato drugi), saj imajo višjeležeči grozdi praviloma nižjo vsebnost sladkorja. Primeren čas za redčenje grozdja je začetek zorenja, ko se pričnejo jagode barvati. Zgodnejše redčenje takoj po cvetenju ne da želenih učinkov, saj se običajno poveča masa jagod, ki smo jih pustili na trsu, poznejše redčenje pred trgatvijo pa nima učinka na povečanje kakovosti grozdja.

Redčenje grozdja pa je obvezno v mladih vinogradih. Do petega leta trta oblikuje koreninski sitem, zato je ne smemo polno obremeniti s pridelkom. Tako v drugem letu odstranimo vse grozdje, v tretjem letu približno polovico in v četrtem letu vsaj tretjino. Velikokrat so štiriletne trte na pogled popolnoma razvite, vendar to ne velja za koreninski sistem. Če jih v prvih letih preveč obremenimo, se slabše razvijejo korenine in deblo, zaradi tega pa se zmanjša odpornost na neugodne vremenske razmere, zlasti sušo, poleg tega pa se skrajša tudi življenjska doba trt. Redčenje grozdja v mladih vinogradih je predvsem naložba za prihodnost.

Vsem vinogradnikom želim ugodno vreme in dobro letino!

Mojca Mavrič Štrukelj, univ. dipl. inž. agr.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica