DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Maša Urbančič Odnosi z javnostmi
V letošnje leto smo vstopili še posebej praznično in slovesno, saj Kemijski inštitut v letu 2026 obeležuje 80 let svojega delovanja. Častitljivo obletnico bomo zaznamovali s številnimi dogodki in dejavnostmi, zato vas vabimo, da nas spremljate na različnih inštitutskih komunikacijskih kanalih ter skupaj z nami obeležite ta pomemben mejnik.
V tokratni številki lahko berete o novem prestižnem raziskovalnem projektu ERC dr. Ajasje Ljubetiča, o podpisu pogodbe za sofinanciranje in začetku prve faze gradnje Centra za tehnologije genske in celične terapije ter o krepitvi sodelovanja z Univerzo v Novi Gorici na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Predstavljamo tudi zanimivo zgodbo našega nekdanjega doktorskega študenta Michela Adamiča, ki ga je študijska in raziskovalna pot vodila v Kanado, nato pa celo v ameriško raziskovalno bazo na Antarktiki. Za bolj sproščen zaključek pa vas vabimo k branju prispevka o istrski igri pandolo, ki jo že več kot desetletje igra in predstavlja dr. Tina Lebar.
Osem desetletij znanosti
IZPOSTAVLJENO
Znanje gradimo na trdnih temeljih preteklosti. Iz skromnih začetkov je naša ustanova s predanostjo, vztrajnostjo in znanstveno odličnostjo prerasla v ugledno institucijo, trdno vpeto v evropski in globalni raziskovalni prostor.
Kemijski inštitut letos obeležuje 80. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil 21. decembra 1946 kot Kemijski laboratorij, prvotno na Salendrovi ulici, vodil pa ga je dr. Maks Samec. Leta 1953 se je preselil v stavbo na Hajdrihovi ulici, kjer domuje še danes. V osmih desetletjih se je ime inštituta spreminjalo, njegova dejavnost pa nenehno rasla in širila. Po osamosvojitvi Slovenije je laboratorij postal Kemijski inštitut, danes pa se ponaša z vrhunskimi raziskovalnimi dosežki, razvojnimi projekti, prenosom inovacij v gospodarstvo in vzgojo vrhunskega kadra, ki odpira poti novim izzivom.
tem zadnjega desetletja ter jubilejno publikacijo o raziskovalnih odsekih in njihovem delovanju. Dejavnosti bomo podpirali tudi na družbenih omrežjih, osrednja jubilejna prireditev pa bo decembra v Grand Hotelu Union. Tradicionalni
Ob jubileju bo inštitut skozi vse leto pripravil številne aktivnosti: sprejem za tuje veleposlanike, niz intervjujev in kolumn, razstavo na Krakovskem nasipu s predstavitvijo osrednjih raziskovalnih
Teden Kemijskega inštituta bo letos enajstič zapored, med 8. in 12. junijem 2026, osrednja prireditev pa bo sovpadla z odprtjem Centra za brezogljične tehnologije v Kisovcu.
Znanost, ki ustvarja prihodnost
DIREKTORJEV NAGOVOR OB JUBILEJU
Kemijski inštitut v letu 2026 praznuje 80 let svojega obstoja. Od ustanovitve leta 1946 je iz skromnih začetkov prerasel v najpomembnejšo slovensko raziskovalno ustanovo na področju kemije, biokemije, biotehnologije, materialov in sorodnih ved.
S ponosom se oziramo na prehojeno pot naše ustanove, ki je iz majhne raziskovalne skupine postopoma postala to, kar je zdaj – v evropski in globalni znanstvenoraziskovalni prostor čvrsto vpeta institucija. Pregled vsega, kar so naše raziskovalke in raziskovalci dosegli, je zelo obsežen. Ne navdaja nas samo s ponosom in zadovoljstvom, ampak tudi s hvaležnostjo, da lahko danes stojimo na trdnih temeljih, ustvarjenih v minulih desetletjih z izjemno voljo, znanstveno odličnostjo in prodornostjo naših predhodnic in predhodnikov. Sodelujemo v številnih mednarodnih projektih, objavljamo v uglednih revijah, smo gonilo inovacij, ki preoblikujejo gospodarstvo in družbo.
Ne zanemarjamo svojih korenin, a naš pogled je uprt v prihodnost. Jasno se zavedamo izjemnih izzivov, ki jih ta prinaša – spoprijemanje s podnebnimi spremembami, antropogeni pritiski na okolje, potreba po virih energije, ki ne vplivajo na podnebje, tehnološki prelomi, naraščanje števila prebivalstva in s tem prehranskih potreb, zdravljenje bolezni, ki veljajo za neozdravljive … Vsa ta področja bodisi neposredno bodisi posredno naslavlja razvejana in raznolika dejavnost našega inštituta. V stalnem premisleku raziskujemo in iščemo odgovore na vprašanja, ki jih postavlja sedanjost, in se pripravljamo, kako se odzivati na tista, ki se bodo pojavila v prihodnosti. Prav zato k svojim dosedanjim dejavnostim dodajamo še dva raziskovalna centra – Center za tehnologije genske in celične terapije ter Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije.
Vemo, da Kemijski inštitut, multidisciplinarni center, kjer se srečujejo temeljna znanost, uporabne raziskave in visokotehnološki razvoj, pomembno
prispeva k splošni družbeni blaginji. Zavezani odgovornosti, kako prispevati k dobrobiti slovenske in globalne družbe tudi v prihodnje, bomo še močneje vpeti v svetovno raziskovalno mrežo, še bolj se bomo povezovali z industrijo, še pozorneje prisluhnili znakom napovedujočih se sprememb in potrebam družbe. Naš inštitut je stičišče vrhun-
skega znanja, radovednosti in vizije ter kraj, kjer nastaja prihodnost – molekula za molekulo, ideja za idejo.
Za nami je 80 let uspešnega raziskovanja, še toliko in več jih je pred nami. Izzivi prihodnosti so izjemni, a smo nanje pripravljeni, zato se jih veselimo!
Z novim ERC projektom do zasnove zmogljivih proteinskih molekularnih motorjev
PREBOJNO
Dr. Ajasja Ljubetič, raziskovalec na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, je s projektom PROPEL uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za t.i. Consolidator Grant (CoG) oziroma projekt za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Komisijo je navdušil z inovativnim znanstvenim predlogom za zasnovo prvega popolnoma umetnega proteinskega motorja, s čimer odpira nove poti in premika meje v razvoju bionanotehnologije.
Cilj PROPEL (Protein Rigid Organization for Powered Engineered Locomotion) projekta je ustvariti prvi popolnoma na novo zasnovan proteinski motor. Proteine bo dr. Ljubetič z ekipo oblikoval z naprednimi orodji umetne inteligence, njihovo gibanje pa bodo preučevali z izjemno občutljivimi meritvami na ravni posameznih molekul. Motorje bo poganjal princip difuzijske raglje (ang. Brownian ratchet), ki naključno gibanje s pomočjo zunanjega vira energije in asimetrije tirnice pretvori v usmerjeno gibanje. Ti drobni motorji bodo potovali po posebej zasnovanih proteinskih tirnicah.
Proteini delujejo kot drobni stroji v naših celicah, ki omogočajo življenje. Kopirajo DNK, preoblikujejo celične membrane in prenašajo pomembne molekule tja, kjer so potrebne. Naravni proteinski motorji so se razvili za delovanje v celicah, vendar niso prilagojeni številnim novim aplikacijam, ki si jih znanstveniki predstavljajo. Načrtovanje in izdelava sintetičnih proteinskih strojev bi lahko v prihodnje temeljito preoblikovala medicino in znanost o materialih, a ustvarjanje tako kompleksnih sistemov ostaja velik znanstveni izziv.
Dr. Ljubetič želi ta izziv preseči z načrtovanjem prvega popolnoma umetnega proteinskega motorja, takšnega, ki bo zasnovan povsem na novo in ne bo temelji na vzorcih iz narave. Umetno zasnovani proteinski stroji so bolj stabilni in lažje vodljivi kot naravni,
kar utira pot napredku v bionanotehnologiji. Povsem na novo zasnovani proteinski motorji bi namreč lahko
dodatno poglobili naše razumevanje molekularnega gibanja, delovali bi na primer lahko kot motorji v sintetičnih celicah. Prihodnji proteinski nanoroboti pa bi se lahko zaradi svoje biokompatibilnosti in programabilnosti uporabljali tudi v pametnih materialih ter v personalizirani oziroma ciljno usmerjeni medicini.
Novico o pridobitvi ERC projekta je dr. Ljubetič komentiral ta-
kole: »Pri raziskovalnem delu me pogosto vodi misel slovitega fizika Richarda Feynmana: »Česar ne morem ustvariti, tega ne razumem.« Moja želja je zato razviti proteinske motorje oziroma stroje, ki bi lahko opravljali koristno delo. Verjamem, da imajo takšni molekularni stroji izjemen potencial, podoben tistemu, ki so ga imeli prvi tranzistorji v začetkih elektronike. Ustvariti energijsko gnan proteinski motor povsem de novo ali od začetka je prvi korak na tej poti, ki pa do danes še ni bil dosežen.«
Za prebojni projekt, ki bo med drugim omogočil izjemno ciljno usmerjene medicinske terapije prihodnosti, je dr. Ljubetič pridobil financiranje v višini 2 milijona evrov za obdobje 5 let. Za Kemijski inštitut, ki bo gostil omenjeni projekt, je to skupno že sedmi raziskovalni ERC projekt, poleg tega ima inštitut še dva ERC- PoC projekta za presojo inovacijskega potenciala.
Pogodba o sofinanciranju in prva faza gradnje
Centra za tehnologije genske in celične terapije
GRADNJA
Na Kemijskem inštitutu je potekal slovesni dogodek ob podpisu pogodbe o sofinanciranju Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), enega najpomembnejših razvojnih projektov na področju naprednih biomedicinskih terapij v Sloveniji. Pogodbo sta podpisala minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je projektu namenilo 15 milijonov evrov investicijskih sred-
izr. prof. dr. Mojca Benčina, predstavila dosedanji potek projekta ter nadaljnje korake pri vzpostavitvi centra,
stev, namenjenih gradnji in opremi novega objekta na območju Kemijskega inštituta, v katerem bo deloval center. Projekt CTGCT se financira v okviru evropskega razpisa Widening – Teaming for Excellence, ene ključnih shem Evropske komisije v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), katere cilj je krepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti. Evropska komisija je projektu dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za razvoj kadrov, znanstveno odličnost in vzpostavitev centra, dodatnih 15 milijonov evrov pa zagotavlja ministrstvo. Skupna vrednost projekta tako znaša 30 milijonov evrov, kar predstavlja eno največjih strateških vlaganj v razvoj naprednih terapij v Sloveniji.
Ob podpisu pogodbe je vodja centra,
katerega cilj je ustvariti akademsko okolje za učinkovit prenos znanja iz temeljnih raziskav v klinično testiranje. Center bo pomembno prispeval k razvoju biomedicinskih raziskav, hitrejšemu prenosu inovacij v klinično prakso ter krepitvi mednarodne prepoznavnosti slovenskega raziskovalnega prostora.
Prva faza gradnje CTGCT je že v teku. Trenutno potekajo pripravljalna dela, ki vključujejo prestavitev ključnih komunalnih vodov – plina, elektrike in vode – pri čemer bodo nekateri vodi premeščeni traj-
no, drugi pa začasno, da bo gradnja lahko potekala nemoteno. V nadaljevanju bo v celoti odstranjena tudi stavba nekdanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na območju Kemijskega inštituta, po rušitvi pa bo območje zavarovano z gradbeno diafragmo za zagotavljanje stabilnosti gradbene jame in zaščito sosednjih objektov.
Zaključek prve faze bo pomenil celovito pripravo terena in infrastrukture za izgradnjo novega centra, ki bo slovenskim bolnikom omogočil hitrejši in lažji dostop do naprednih metod zdravljenja ter hkrati ustvaril vrhunsko raziskovalno okolje za razvoj genske in celične terapije.
Kemijski inštitut in Univerza v Novi Gorici
poglabljata sodelovanje
SPORAZUM
Kemijski inštitut in Univerza v Novi Gorici sta podpisala sporazuma o sodelovanju na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju, s posebnim poudarkom na doktorskem študijskem programu Materiali. S tem sta ustanovi dodatno okrepili že doslej zgledno partnerstvo, ki poteka vse od ustanovitve univerze pred skoraj tremi desetletji.
Podpis sporazumov predstavlja pomemben korak k nadaljnjemu povezovanju raziskovalnega in akademskega okolja ter odpira nove priložnosti za skupno ustvarjanje vrhunskega znanja. Slavnostni dogodek je spremljal pregled dolgoletnega sodelovanja med Univerzo v Novi Gorici (UNG) in Kemijskim inštitutom (KI) ter predstavitev doktorskega študijskega programa Materiali, ki ga UNG izvaja v tesnem sodelovanju s KI.
» Univerze so prostori razvoja odličnih mladih kadrov, med njimi bodočih znanstvenic in znanstvenikov, ki se podajajo na samostojno raziskovalno pot, zato je tesno sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi ustanovami ključnega pomena. Takšno sodelovanje omogoča združevanje znanja in raziskovalnih zmogljivosti, vodi k boljšim rezultatom, učinkovitejšim raziskavam ter večji znanstveni odličnosti, hkrati pa krepi mednarodni
ugled obeh institucij ,« poudarja prof. dr. Gregor Anderluh , direktor Kemijskega inštituta.
» Slovenija ima priložnost, da se uveljavi kot prepoznaven center visokošolskega izobraževanja ter raziskovalno-inovacijskih dejavnosti v evropskem in širšem prostoru. To je mogoče le s tesnim sodelovanjem vseh institucij znanja. S tem sporazumom zgolj formalno potrjujemo sodelovanje med UNG in KI, ki ga v praksi uspešno razvijamo že vrsto let, predvsem na področju študijskih programov višjih stopenj, neločljivo povezanih z raziskavami. Le s takšno povezanostjo lahko učinkovito prenašamo sodobno znanje novim generacijam, ki z domišljijo in pridobljenimi spretnostmi soustvarjajo poklice prihodnosti ,« meni prof. dr. Boštjan Golob , rektor Univerze v Novi Gorici.
» Močna mednarodna vpetost UNG, njena osredotočenost na raziskovalno odličnost ter odprtost in podpora vključevanju proaktivnih sodelavcev KI v
pedagoški proces so v preteklih letih vodili do edinstvenih znanstvenih rezultatov, nagrajenih doktorskih del in novih študijskih programov. Veselimo se nadaljnjega skupnega raziskovalnega dela na področjih okoljskih in energijskih tehnologij ter izmenjave strokovnega znanja in virov, predvsem pa novih priložnosti za sooblikovanje izobraževalnih dejavnosti na področjih, ki so ključnega pomena za KI ,« pravi prof. dr. Nataša Zabukovec Logar , vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na KI. » Diplomanti doktorskega programa Materiali so usposobljeni za samostojno načrtovanje in razvoj različnih vrst materialov za ciljno uporabo. S pridobljenimi znanji in kompetencami lahko nadaljujejo raziskovalno delo na univerzah, raziskovalnih inštitutih ter v razvojnih oddelkih industrije tako v Sloveniji kot v tujini. Za ohranjanje, nadgrajevanje in konkurenčnost slovenskih tehnologij potrebujemo na trgu dela suverene strokovnjake, sposobne reševanja najzahtevnejših tehnoloških in razvojnih izzivov na področju razvoja novih materialov in tehnologij ,« pa poudarja prof. dr. Nataša Novak Tušar , vodja Laboratorija za katalizatorje na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo na KI in direktorica doktorskega študijskega programa Materiali na UNG.
Od leve proti desni: prof. Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), prof. Nataša Zabukovec Logar (vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo (D09) na Kemijskem inštitutu), prof. Nataša Novak Tušar (vodja Laboratorija za katalizatorje na D09 na Kemijskem inštitutu in direktorica doktorskega programa Materiali na Fakulteti za podiplomski študij na UNG, prof. Boštjan Golob (rektor UNG). Januar 2026
Antarktika od blizu: Michel Adamič
na južnem tečaju
NA ČAJU
Ob čaju smo tokrat na daljavo poklepetali z Michelom Adamičem, ki je kot doktorski študent fizike deloval v Laboratoriju za moderne baterijske sisteme. Njegova raziskovalna pot ga je nato popeljala v Kanado, od tam pa še precej dlje, vse do Južnega tečaja na Antarktiki. Tam bo leto dni član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa in na raziskovalni postaji Amundsen-Scott skrbel za delovanje ene najbolj izjemnih naprav na svetu: teleskopa South Pole Telescope.
Najprej nam povejte, kako je na dnu naše »krogle«, na južnem polu na Antarktiki?
Pravzaprav nimam pravih besed, s katerimi bi lahko opisal ta konec sveta. Že ko smo se z letalom približevali južnemu polu, so bili pogledi iz zraka izjemni, nisem mogel verjeti, da je to še vedno planet Zemlja. Leteli smo čez dih jemajoče Transantarktično gorovje, in ko gore utonejo v neskončno ledeno planoto, se zdi, kot da je Zemlje konec in smo prišli v nek drug svet. Pristali smo na neskončnem belem platoju, ki se razprostira v vse smeri, na 3.000 metrov debelem ledu. In ne le, da je tu ekstremen mraz, tu se moraš posloviti od stvari, ki jih imamo za samoumevne, od noči in dneva, rastlin, živali, zelene barve, dežja, rek in oceanov. Počutim se, kot da sem astronavt na nekem drugem planetu. Kako ste se znašli na raziskovalni postaji Amundsen-Scott?
Na Univerzi McGill v Montrealu v Kanadi opravljam doktorat v skupini, ki je razvila elektroniko za South Pole Telescope (SPT), pri čemer sem postopoma postal strokovnjak za to področje. Tesno sodelujemo z Univerzo v Chicagu, ki upravlja SPT, zato poznam profesorje, odgovorne za ta eksper-
iment. Poleg tega sem en semester preživel na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju, v skupini, ki razvija superprevodne detektorje, zelo podobne tistim na SPT. Ko sem naletel na razpis, da moji kolegi v Chicagu iščejo dva winteroverja za SPT, sem se prijavil in po treh intervjujih prejel obvestilo, da sem bil izbran. Nato je sledil še niz zelo specifičnih zdravniških pregledov, po katerih sem po nekaj mesecih dobil zeleno luč za potovanje na jug.
Kako deluje ameriški antarktični program in kdo lahko tam dela?
Združene države Amerike imajo svoj Antarktični program (US Antarctic Program – USAP), ki upravlja tri stalno naseljene baze: McMurdo in Palmer na obali ter postajo Amundsen-Scott na Južnem tečaju. Na slednji delujejo pomembni fizikalni eksperimenti, med njimi South Pole Telescope (SPT), BI-
CEP in IceCube. SPT in BICEP preučujeta kozmično mikrovalovno ozadje, IceCube pa je največji nevtrinski ob-
servatorij na svetu. USAP vsako leto razpiše približno tisoč delovnih mest, od kuharjev, mehanikov, gradbenikov, inženirjev, električarjev, do upravljalcev težke mehanizacije, meteorologov itd., večinoma za državljane ZDA, za
poletne ali zimske sezone. Nekateri pa na Antarktiki ostanejo celo leto, te imenujejo winteroverji. Poleg tega obstaja tudi nekaj znanstvenih winterover položajev za strokovnjake z vsega sveta, ki za eno leto prevzamejo skrb
jive superprevodne detektorje, ki so s posebnimi hladilniki na osnovi helija ohlajeni skoraj na absolutno ničlo. Za svoje delovanje teleskop potrebuje tudi zelo specifično elektroniko, ki jo je razvila naša skupina na Univerzi McGill. Vsa ta tehnika je izjemno kompleksna in zahteva skrbnike z veliko izkušnjami pri upravljanju takšnih sistemov.
Kako izgleda delo in delovnik winteroverja?
teleskop ob težavah pokliče po radijski zvezi. Pozimi je tempo počasnejši, takrat ni nadgradenj, le opazovanje, saj mora teleskop delovati neprekinjeno. Winteroverja se takrat izmenjujeva v tedenskih dežurstvih, tako da vsak drugi teden počivaš.
Imate še kakšne dodatne zadolžitve?
za velike mednarodne znanstvene eksperimente. Mednje sodim tudi sam. Od novembra 2025 do novembra 2026 bom tako pod okriljem Univerze v Chicagu skrbel za delovanje SPT. Sicer poleti na postaji živi okoli 150 prebival-
cev, pozimi pa le nekaj čez 40. Zakaj teleskop SPT stoji prav na Antarktiki?
SPT je mikrovalovni teleskop, namenjen proučevanju kozmičnega mikrovalovnega ozadja, sevanja iz zgodnjega vesolja. Antarktika je idealna lokacija, saj je izjemno suha, hladna in visoko ležeča, kar pomeni zelo malo vodne pare v zraku, ki sicer močno absorbira mikrovalove. Za opazovanje mikrovalov SPT uporablja izjemno občutl-
Delo je zelo raznoliko, od mehanskega vzdrževanja teleskopa do programiranja ter skrbi za elektroniko in hladilne sisteme. Zdaj poleti sva oba winteroverja, ki izmenično skrbiva za teleskop, zelo zasedena z usposabljanjem. Izkušeni znanstveniki iz Chicaga naju vsak dan učijo, kako delujejo posamezni sistemi in kako ukrepati ob morebitnih težavah. Februarja bodo vsi odšli, marca bo zašlo sonce in takrat bova ostala sama. Med najbolj ekstremnimi zimskimi nalogami je plezanje na teleskop pri temperaturah do –80 °C, saj je treba vsaka
dva tedna mazati zobnike, po snežnih nevihtah pa tudi odstranjevati sneg. Poleti je prostega časa malo, delovnik traja šest dni na teden, poleg tega smo v stalni pripravljenosti , saj nas
Seveda, vsi winteroverji imamo več nalog. Sem del ekipe nujne medicinske pomoči, usposabljam se tudi za podporo kontroli letenja in oskrbo letal z gorivom. Med uradne dolžnosti sodi celo tedensko čiščenje kopalnic. Sam se dostikrat javim še za večerno pomivanje posode, topla in vlažna kuhinja je namreč odlično zdravilo za močno presušeno kožo od neusmiljenega antarktičnega podnebja.
Kako je poskrbljeno za življenje in prosti čas?
Postaja je zelo dobro opremljena, ima telovadnico, savno, kino, knjižnico in rastlinjak. Igramo denimo družabne igre, ključno pa je, da se znaš zaposliti sam. Veliko ljudi bere, se uči jezikov ali igra inštrumente. Jaz bom ta čas izkoristil za pisanje doktorata, naučil pa bi se rad pisati tudi kitajske pismenke. Kar se tiče hrane, imamo pripravljene tri obroke na dan, zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana je zelo dobra, čeprav spominja na osnovnošolsko menzo. No, tuširamo pa se lahko le dvakrat na teden.
Še več zanimivosti o Michelovem življenju na Antarktiki preberite na www. ki.si
Pozdrav in na zdravje z geografskega južnega pola! Fotografija je nastala ob praznovanju novega leta.
Kamšek, Kotnik in Meden Preglovi nagrajenci
SLOVESNO
Na Gradu Fužine smo decembra lani priredili prednovoletni sprejem, na katerem smo podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2025 so dr. Ana Rebeka Kamšek, dr. Tomaž Kotnik in dr. Anže Meden.
Dr. Ana Rebeka Kamšek je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev«. Delo je opravila pod mentorstvom prof. dr. Nejca Hodnika ter somentorstvom prof. dr. Gorana Dražića.
Dr. Tomaž Kotnik je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Sinteza π-konjugiranih poroznih polimernih ogrodij z uporabo mehkih šablon za namen heterogene fotokatalize v področju vidne svetlobe«. Delo je opravil pod mentorstvom doc. dr. Sebastijana Kovačiča in somentorja prof. dr. Janez Košmrlja.
Dr. Anže Meden je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Strukturno podprto načrtovanje, sinte -
za in vrednotenje reverzibilnih in ireverzibilnih zaviralcev butirilholin esteraze«. Delo je opravil pod mentorstvom prof. dr. Stanislava Gobca in somentorstvom doc. dr. Damijana Kneza.
Kultura dobrega mentoriranja
NAJ MENTORICA IN MENTOR 2025
Imeti pravega mentorja oziroma mentorico, nekoga, ki te ne vodi le strokovno, temveč ti v negotovih trenutkih raziskovalne poti stoji ob strani, te spodbuja, ti prisluhne in svetuje, je izjemno dragoceno. Ker si na Kemijskem inštitutu že tradicionalno prizadevamo za visoko kulturo mentorstva, smo tudi v letu 2025 pripravili izbor za naziv Naj mentorice in Naj mentorja.
Ta laskavi naziv je pripadel dr. Klari Kuret Hodnik , raziskovalki v Laborataoriju za RNA omrežja na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, ter dr. Nikoli Tasiću , raziskovalcu na Odseku za analizno kemijo.
Na fotografiji z leve proti desni: Izr. prof. dr. Franci Merzel, predsednik komisije za izbor Preglove nagrade, prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, dr. Ana Rebeka Kamšek in dr. Anže Meden.
Glasilo Kemijskega inštituta
Škatla dobrodelnosti namenjena Hospicu
DOBRODELNA POBUDA
V začetku leta smo uspešno zaključili dobrodelno pobudo, pripravljeno decembra 2025, v okviru katere smo zbirali sredstva za Slovensko društvo Hospic. Z velikodušnostjo zaposlenih na inštitutu, ki so napolnili Škatlo dobrodelnosti, smo zbrali 2.130,25 evra. Kemijski inštitut je znesek podvojil, zato smo humanitarni organizaciji skupno namenili 4.260,50 evra. Zbrana sredstva bomo v februarju predali Društvu Hospic, ki nudi sočutno paliativno oskrbo, spremljanje bolnikov ter podporo njihovim svojcem in žalujočim v najtežjih življenjskih trenutkih.
Januar 2026
Ne le raziskovalka, tudi igralka pandola
Dr. Tina Lebar
Prejemnica lanskoletnega ERC Starting Grant projekta EditYR ni le strastna raziskovalka, temveč proste trenutke rada preživlja tudi ob igranju pandola – stare tradicionalne istrske igre, ki povezuje tako mlade kot stare.
Pandolo je v Tinino življenje vpeljal njen partner, ki se je igre naučil že kot otrok od očeta in je kasneje vodil Zvezo društev pandolo. »Najprej sem le opazovala, nato pa postopoma začela igrati. Danes pandolo igram že približno 12 let,« pove Tina. Pandolo igrata dve tričlanski ekipi, napadalci in branilci. Igra poteka na prostem, na travi ali asfaltu, zanjo pa sta ključna dva pripomočka: 55 centimetrov dolga palica, imenovana maca, ter 11 centimetrov dolg zašiljen kos lesa, imenovan pandolo. Napadalec skuša pandolo z maco udari čim dlje od baze igrišča, pokončne železne plošče. Eden od napadalcev začne igro s servisommetom pandola v zrak in odbijanjem v igrišče, podobno kot pri tenisu, po veljavnem servisu pa eden od branilcev poskuša z metom pandola zadeti bazo, pri čemer jo napadalec lahko brani z maco.
»Pandolo ljudje pogosto primerjajo z baseballom, a je po pravilih pravzaprav bližje kriketu,« pojasni Tina. V aktivni fazi napada mora napadalec pandolo najprej z
udarcem odbiti od tal in šele nato udariti naprej v igrišče. Vsak od treh napadalcev ima na voljo tri udarce, nato ekipa oceni prepotovano razdaljo pandola. Napadalec je izločen, če branilci kadarkoli med igro ujamejo pandolo v zraku (pred prvim padcem na tla), ali če z metom po servisu zadenejo bazo. Zmaga tista ekipa, ki je dosegla največ točk oziroma največjo razdaljo - ta se meri v dolžini mace (po 55 cm).
Igra je večjo prepoznavnost dobila leta 2013 z vpisom na Unescov seznam žive kulturne dediščine. Leta 2016 in 2018 so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije udeležili mednarodnega festivala športnih iger TAFISA v Indoneziji in na Nizozemskem, kjer so se povezali z mednarodnimi društvi, ki igrajo podobne igre ter tudi sami začeli organizirati mednarodne turnirje. »Ko igro opišem kolegom iz tujine, jih veliko reče, da imajo podobno igro v svoji državi, le z rahlo drugačnimi pravili, imeni in opremo.«
V Romuniji
na primer igrajo podobno igro po imenu țurcă, le da se igra z daljšimi palicami, v Vietnamu pa denimo s palico tolčejo kamen namesto lesene paličice. Podobne
igre so zelo razširjene predvsem na mediteranu, na primer v Italiji in Španiji, kjer so tudi večkrat gostovali na mednarodnih turnirjih. »Skupni imenovalec vseh teh iger je palica, s katero od tal odbijaš in ponovno tolčeš nek manjši element. Igra je tako stara, da pravzaprav ne vemo, od kod izvira.«
Treninge organizirajo sami, vsakoletno imajo tudi več turnirjev. »Predvsem pa je pri igranju pandola najpomembnejša zabava in druženje,« za konec še poudari Tina.
Dogajalo se je
Jan Marčec, doktorski študent z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, je na prvi poletni šoli TCM Friends Academy prejel prvo nagrado za najboljšo predstavitev . Dogodek je konec septembra na Kemijskem inštitutu potekal pod okriljem mreže EERA Energy Storage. Njegovo predavanje z naslovom Doped Porous Carbon Composites for Low Temperature Sorption Thermal Batterie s je komisijo prepričalo z inovativnim pristopom in potencialom za razvoj novih rešitev na področju shranjevanja toplotne energije.
Oktobra 2025 je na Nacionalnem inštitutu za biologijo potekal dogodek Slovenija in Evropa za čiste vode: inovacije in rešitve proti onesnaževanju s plastiko , ki ga je soorganiziral Kemijski inštitut. Predstavljeni so bili evropski in nacionalni projekti, ki v Sloveniji naslavljajo problematiko onesnaževanja vodnega okolja s plastiko. Osrednje predavanje je imel dr. Joao Frias, ki je govoril o povezovanju znanosti, umetnosti in trajnosti.
Oktobra je na Univerzi v Ljubljani potekala slavnostna podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo . V kategoriji študentk in študentov, alumen in alumnov je Kemijski inštitut osvojil 3. mesto za inovacijo z naslovom Dvokomponentna imunoterapija raka – aktivacija imunskega sistema z nadzorovano celično smrtjo . Člani ekipe so bili dr. Sara Orehek (na fotografiji tretja z leve), dr. Iva Hafner Bratkovič, dr. Taja Železnik Ramuta, dr. Borna Jurković in dr. Roman Jerala.
Foto: Katja Kodba/STA; Univerza v Ljubljani
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je novembra 2025 obeležila Dan ARIS 2025: Podpiramo odličnost. Dogodek je v ospredje postavil tudi najvidnejše raziskovalne dosežke projekta Odlični v znanosti 2025 Podeljena so bila priznanja za 28 izjemnih dosežkov, med njimi so tudi štirje s Kemijskega inštituta. Prejeli so jih prof. dr. Roman Jerala, Chen Chaomin, dr. Iva Hafner Bratkovič in dr. Duško Lainšček.
Med prejemniki Prešernove nagrade za študentke in študente Univerze v Ljubljani je bil tudi
Jona Novljan. Nagrado je prejel za magistrsko delo, v katerem obravnava izboljšanje analize dinamike RNA z uporabo strojnega učenja na multiomskih podatkih. Delo je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Mihe Modica v Laboratoriju za RNA omrežja na Kemijskem inštitutu ter pod somentorstvom dr. Anoba Chakrabartija z Univerzitetnega kolidža v Londonu.
Decembra se je v UKC Ljubljana začela klinična študija GAIN-CTNNB1, v kateri bo 12 otrok z redkim nevrorazvojnim sindromom CTNNB1 prejelo gensko nadomestno terapijo Urbagen. Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Sloveniji in eno redkih na svetu, pri kateri je razvoj genskega zdravila do klinične faze vodila neprofitna organizacija Fundacija CTNNB1. Zdravilo je nastalo v sodelovanju Fundacije CTNNB1, UKC Ljubljana, Kemijskega inštituta in tujih partnerjev. S Kemijskega inštituta je v študiji sodelovala raziskovalna skupina prof. dr. Romana Jerale, predvsem doc. dr. Duško Lainšček (na fotografiji peti z leve), ki je sodeloval tudi na tiskovni konferenci ob predstavitvi klinične študije.
Foto: UKC Ljubljana
Foto: Nebojša Tejić/STA, Univerza v Ljubljani
Foto: ARIS
Galerijska dejavnost
Oktobra smo v Galeriji Kemijskem inštitutu gostili umetniško razstavo Paralele, zasnovano kot eksperiment z zamrznjenimi barvami. Avtor Vanja Mervič barvne nanose zamrzne in jih nato na sobni temperaturi pusti, da se iz trdnega stanja postopoma razlijejo po slikarski površini. Končna podoba se tako oblikuje sama, brez neposrednega slikanja, kar odpira več vzporednih pripovedi.
Decembra lani smo odprli fotografsko razstavo Izginjajoči rtič avtorja dr. Mitje Križmana, raziskovalca na Kemijskem inštitutu. Razstava je zasnovana kot fotografski esej, v katerem avtor raziskuje stanje in zgodovino Debelega rtiča. Osredotočenost na naravne procese in geomorfne sile nas postavlja pred stalno spreminjajoč prostor, v katerem človek s svojo vlogo preoblikuje naravni habitat.
Glasilo Kemijskega inštituta
Rastline z inštitutske strehe
MEHKODLAKAVA JURJEVINA
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
Mehkodlakava jurjevina (Jurinea mollis) je tipična jugovzhodno evropska rastlinska vrsta. Ko rastlino vidiš na suhih rastiščih Balkana, nato v slovenski Istri ter na Krasu, potem lažje spoznaš območje dolge balkanske verige, ki v sebi skriva številne rastlinske lepotice.
Spomladi se na travnikih prebudi sivkasta rozeta s številnimi listi. Iz globoke korenike izrašča vse več pritlehnih listov, ki so najprej zelo drobno rogljati. Dokler je mrzlo, rastlina ostaja pri tleh, v sredici pa se potem pojavijo veliki stisnjeni cvetni popki, ki so podobni povsem sivim in dlakavim listom. Ko se sredi aprila otopli, se popki začnejo dvigovati. Skupaj z njimi se začno dvigovati tudi prej povsem k tlom stisnjeni listi.
Mehkoba rastline, ki je bo dotiku na tleh povsem nežna, postaja robustna in steblo s popki se hitro dviga. Steblo se dviga višje in višje, do ene tretjine in več ga objemajo tudi listi. Višje proti vrhu so listi vse manjši in na koncu ostaja le še dlakavo sivkasto belo steblo. Tudi cvetni popki postajajo vedno večji, a so še vedno povsem sploščeni kot kakšne skledice s številnimi ovojkovimi listi. Maj že prinese dovolj toplote in takrat se cvetovi hitro razprejo. Pokaže se množica cevastih temno vijoličnih cvetov. Vsaka listna rozeta razvije po več koškastih socvetij.
Podoba vijoličnih cvetov sredi kraških travnikov vztraja kar nekaj časa, dokler močno sonce ne začne sušiti socvetij. Tedaj se počasi začne razvoj semen, ki jih raznaša veter. Semena kalijo le tam kjer je dovolj suho. Vrsta uspeva na zelo suhih rastiščih submediteranskega območja. Je značilna rastlina toplega Krasa, slovenske Istre in Čičarije ter pomembna paša za čebele.
DOGODKI (Tiskana izdaja)
ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredila: Nataša Jager Radin, Maša Urbančič
Naslovna fotografija: dr. Matic Kisovec
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija