DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Brigita Pirc
Odnosi z javnostmi
V tokratni številki lahko berete o novem raziskovalnem sodelovanju s podjetjem Huawei, o obisku estonskega predsednika Alarja Karisa, ki je našo ustanovo obiskal ob robu letošnjega Blejskega strateškega foruma, ter o podpisu memoranduma o sodelovanju med raziskovalnimi inštitucijami in vodilnim farmacevtskim podjetjem Lek. Seznanite se lahko tudi s skorajšnjim začetkom del pri izgradnji Tehnološkega parka Velenje – TecHub, projekta, ki nastaja v soinvestitorstvu Mestne občine Velenje in Kemijskega inštituta.
Predstavljamo tudi navdihujočo zgodbo Anžeta Hubmana, ki se je udeležil prestižnega srečanja mladih raziskovalk in raziskovalcev z Nobelovimi nagrajenci. Na kavo vas vabi dr. Alen Albreht, vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo, doktorandka Tajda Klobučar, ki je tudi violinistka, pa pripoveduje o svojem glasbenem udejstvovanju.
Za konec predstavljamo še nekaj zanimivega branja ter vas vabimo na jesensko rekreacijo. Zaposleni se lahko ponovno udeležite joge, pilatesa, namiznega tenisa, košarke in plezanja.
Sodelovanje s Huawei Technologies
IZPOSTAVLJENO
Kemijski inštitut in Huawei Technologies Oy Finland sta podpisala sporazum o raziskavah in razvoju naprednih materialov za prihodnje elektronske naprave. Huawei Technologies Oy Finland je del družbe Huawei, vodilnega globalnega ponudnika informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Raziskave bodo potekale na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo pod vodstvom prof. dr. Nataše Zabukovec Logar in bodo usmerjene v razvoj novih poroznih materialov do ravni dokazovanja koncepta. Partnerstvo temelji na obsežnem znanju Kemijskega inštituta na področju materialov, zlasti za energetske in okoljske aplikacije.
Obisk delegacije Huawei je spremljala predstavitev dosežkov inštituta in ogled raziskovalne infrastrukture. Direktor prof. dr. Gregor Anderluh je poudaril, da raziskovalno sodelovanje krepi mednarodno prepoznavnost inštituta ter odpira vrata prihodnjim partnerstvom na najnaprednejših področjih znanosti in tehnologije. Takšna povezovanja kažejo, kako
lahko skupna prizadevanja raziskovalnih ustanov in industrije pospešijo prehod od znanstvenih odkritij do praktičnih rešitev ter
s tem krepijo inovativnost in konkurenčnost na globalni ravni. Kemijski inštitut si še posebej prizadeva za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanstvenih spoznanj v rešitve za bolj zeleno, zdravo in trajnostno družbo.
Estonski predsednik na obisku
MEDNARODNO
Kemijski inštitut je obiskal predsednik Republike Estonije Alar Karis, ki se je v Sloveniji mudil ob priložnosti Strateškega foruma na Bledu. Spremljala ga je izredna in pooblaščena veleposlanica Estonije v Sloveniji Jana Vanaveski.
Predsedniku
smo predstavili raziskovalno in inovacijsko dejavnost inštituta ter sodelovanja z estonskimi raziskovalnimi ustanovami. V okviru obiska si je ogledal več laboratorijev in se srečal z raziskovalci, med njimi tudi z estonskim doktorskim študentom Madisom Lusijem iz Laboratorija za elektrokatalizo.
Posebno pozornost smo namenili dosežkom na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, napredku pri vzpostavljanju Centra za tehnologije genske in celične terapije, raziskavam v Laboratoriju za moderne baterijske sisteme ter načrtom za zagon Centra za razvoj, demonstracije in uspos-
abljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Predstavili smo mu tudi vrstični presevni elektronski mikroskop z atomsko ločljivostjo, enega ključnih raziskovalnih instrumentov inštituta.
Srečanje smo sklenili na zeleni strehi inštituta, kjer sta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta
Univerze v Ljubljani predsedniku predstavila koncept strehe z avtohtonimi slovenskimi rastlinami, med katerimi uspeva tudi pet endemičnih vrst.
Predsednik Alar Karis ima bogato akademsko ozadje. Je biolog in genetik, v preteklosti pa je deloval kot rektor Estonske univerze za vede o življenju ter Univerze v Tartuju, kjer je pomembno zaznamoval razvoj raziskovalnega in visokošolskega prostora v Estoniji. Ob obisku je poudaril pomen mednarodnega povezovanja raziskovalnih ustanov in njihove vloge pri spopadanju z globalnimi izzivi ter odprl priložnosti za nadaljnje sodelovanje med državama.
S podpisom memoranduma partnerski inštituti in Lek krepimo strateško sodelovanje
POVEZOVALNO
Kemijski inštitut, Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo in Lek so podpisali memorandum o sodelovanju, s katerim krepijo strateško partnerstvo med farmacevtsko industrijo in raziskovalno-razvojnim okoljem v Sloveniji.
Cilj partnerstva je pospešiti prenos znanstvenih dognanj v prakso, spodbujati inovacije in okrepiti konkurenčnost. »Podpis memoranduma je naša skupna zaveza k soustvarjanju bolj zdrave prihodnosti. Ko se znanost in industrija povežeta, lahko odpiramo nove poti, pospešujemo preboje ter krepimo ugled Slovenije kot dežele znanja in inovacij. Verjamem, da bo to partnerstvo pospešilo prenos znanja v prakso, okrepilo konkurenčnost in globalno prepoznavnost naše države, predvsem pa z inovativnimi rešitvami prispevalo k boljšemu zdravju in višji kakovosti življenja ljudi,« je dejal direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
»Povezovanje med znanostjo in industrijo je eden ključnih pogojev za dolgoročni napredek farmacevtske industrije in s tem za razvoj celotne družbe. Sodelovanje z vrhunskimi ra-
ziskovalnimi institucijami nam omogoča hitrejši in učinkovitejši prenos raziskav v konkretne rešitve za bolnike,« je povedal Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija.
V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali Nobelov nagrajenec sir Paul Nurse, prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Leon Cizelj, v. d. direktorja Instituta Jožef Stefan, in prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Sogovorniki so se strinjali, da je prav povezovanje med znanstvenimi institucijami in gospodarstvom ključni dejavnik za razvoj inovacij, hitrejši prenos znanja v prakso ter krepitev položaja Slovenije v globalnem znanstvenem in tehnološkem prostoru.
Pomen tesnega sodelovanja med znanostjo in industrijo je dodatno osvetlilo predavanje sira Paula Nursa, v katerem je spregovoril o tem, kako je znanost preoblikovala naše razumevanje sebe in naravnega sveta ter postala ključna gonilna sila človeške civilizacije. Poudaril je, da znanstveno znanje oblikuje nove tehnologije in načine življenja, hkrati pa presega nacionalne meje ter ustvarja rešitve, ki spreminjajo družbo kot celoto.
Začenjamo z gradnjo Tehnološkega parka Velenje – TecHub
PODPIS
V Velenju smo podpisali dve pogodbi, ki uradno odpirata začetek del pri izgradnji Tehnološkega parka Velenje – TecHub. Projekt nastaja v soinvestitorstvu Mestne občine Velenje in Kemijskega inštituta.
Gre za enega ključnih projektov prestrukturiranja SAŠA regije, ki bo umeščen v Ekonomsko-poslovno cono Stara vas. Podpisani sta bili pogodbi za izgradnjo Tehnološkega parka Velenje – TecHub ter za storitve svetovalnega inženirja in nadzornika pri izgradnji. Gradbena dela bodo končana decembra 2026, celoten projekt pa bo zaključen junija 2027.
Pogodbo za izgradnjo Tehnološkega parka Velenje – TecHub so podpisali župan Mestne občine Velenje
Peter Dermol, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in tehnični direktor podjetja VG5, gradnja, inženiring in svetovanje, Nejc Hrastnik. Pogodbo za storitve svetovalnega inženirja in nadzorni -
ka pri izgradnji pa sta z županom Petrom Dermolom podpisala prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, in prokuristka podjetja Štajerski inženiring Iza Miložič.
Projekt Tehnološki park Velenje – TecHub bo sodoben objekt bruto velikosti 7.200 m². Od tega bo Mestna občina Velenje zgradila 5.788 m², 1.400 m² pa Kemijski inštitut, ki bo v parku vzpostavil raziskovalno enoto za biorafinacijo biomase. Ta del projekta je vreden 15,4 milijona evrov, od tega bo Sklad za pravični prehod Kemijskemu inštitutu prispeval 13 milijonov evrov evropskih sredstev.
TecHub bo ponudil visokoteh -
nološke prostore za mlada, inovativna podjetja ter pomembno prispeval k razvoju novih tehnologij in krepitvi inovacijskega okolja v regiji. Projekt se izvaja v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027, znotraj prednostne naloge prestrukturiranja premogovnih regij. Operacijo delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Sklada za pravični prehod.
Srečanje z Nobelovci v mestu Lindau
NAVDIHUJOČE
Lindau je julija letos znova postal stičišče vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta. Med več kot 600 mladimi raziskovalci iz 84 držav, ki so se udeležili že 74. srečanja Nobelovih nagrajencev, je bil tudi Anže Hubman, doktorand v Laboratoriju za molekularno strukturno dinamiko na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta. Na dogodek je bil povabljen na priporočilo mentorja izr. prof. dr. Francija Merzela in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Srečanje, ki vsako leto poteka v nemškem mestu Lindau ob Bodenskem jezeru, je bilo tokrat posvečeno kemiji. Zbralo se je 34 Nobelovih nagrajencev, osrednja tema pa so bile priložnosti za oblikovanje trajnostne prihodnosti s pomočjo inovacij v kemiji. Med vprašanji, o katerih so razpravljali, so bila: kako umetna inteligenca spreminja raziskave v kemiji, ali bo krožna kemija tlakovala pot v bolj trajnostno prihodnost in kako znanstvena diplomacija presega kulturne razlike ter krepi sodelovanje.
se pogovarjali. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko je dejal, da je povezovan-
Ti dogodki so zasnovani kot forum za izmenjavo znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin. Udeleženci se vključujejo v raznolike aktivnosti, od kosil z Nobelovci do znanstvenih sprehodov (na fotografiji s sprehoda je Hubman drugi z leve v drugi vrsti). Hubman si šteje v posebno čast, da je sodeloval na sprehodu z lanskim Nobelovim nagrajencem za kemijo, Johnom M. Jumperjem, nagrajenim za delo na področju napovedovanja strukture proteinov. »Šlo je za povsem neformalen dogodek, sprehajali smo se, šli na kavo in
je znanj z različnih področij pogosto pomembnejše od formalne izobrazbe. Prav to prinaša izvirnost in je ključno za inovacije ter znanstvene preboje,« pravi Hubman. Udeležba na tem srečanju velja za izjemno priznanje in dragoceno priložnost za mlade znanstvenike, ki prestanejo zahteven nominacijski in selekcijski postopek. Dogodek pomembno prispeva k mednarodnemu povezovanju, prenosu znanja ter spodbuja razvoj prihodnjih znanst-
venih voditeljev. »Udeležil sem se že mnogih konferenc, a ta je bila res nekaj posebnega. Presenetila me je odprtost ljudi in njihova pripravljenost za pogovor. Ko sem se denimo usedel na klop, so se mi pridružili drugi udeleženci, hitro smo se zapletli v pogovor. Ugotovil sem, da imamo raziskovalci z različnih delov sveta zelo podobne izzive, tako strokovne kot osebne. Domov sem prinesel kup vizitk in si ustvaril mrežo znancev, s katerimi bom zagotovo ostal v stiku in,
upam, tudi sodeloval,« še dodaja. Prvo srečanje Nobelovih nagrajencev v mestu Lindau je potekalo leta 1951 na pobudo lokalnih zdravnikov Franza Karla Heina in Gustava Wilhelma Parade. Namen dogodka je bil po drugi svetovni vojni znova povezati znanost in spodbuditi izmenjavo idej med Nobelovimi nagrajenci in mladimi raziskovalci z vsega sveta. Foto: lindau-nobel.org in
Na čaju
Dr. Alen Albreht
Na čaj smo povabili dr. Alena Albrehta, vodjo Laboratorija za prehrambeno kemijo, kjer raziskovalno delo usmerjajo predvsem v znanstveno načrtovanje izdelkov, prehranskih dodatkov in aditivov za zdravo prehrano.
Kako ste zajadrali v znanstvene vode? Iskreno povedano, dolgo nisem bil povsem prepričan, kaj želim početi v življenju. Tudi na informativnih dnevih sem obiskal dve povsem različni fakulteti: Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki sem jo na koncu izbral, in Fakulteto za družbene vede, smer mednarodni odnosi. Vesel sem, da je prevladalo tisto, kar mi je bilo resnično blizu, in ne tisto, kar je bilo takrat »moderno«. Že od malih nog sem rad raziskoval naravo. Ko sem dobil prvo knjižnično izkaznico, sem si najraje izposojal knjige z opisi fizikalnih in kemijskih poskusov, ki sem jih lahko izvajal doma. Naravoslovni predmeti so mi bili v šoli, za razliko od večine sošolcev, najljubši. Zdeli so se mi logični, zato sem jih hitro razumel, kar mi je olajšalo učenje. Če pogledam nazaj, me niti ne preseneča, da sem nazadnje postal znanstvenik.
Kaj trenutno raziskujete?
Trenutno raziskujem naravne bioaktivne spojine z ugodnim vplivom na zdravje ljudi in živali. Iščem načine za izboljšanje njihovih lastnosti, da bi bile učinkovitejše, obstojnejše in primerne za širšo uporabo, pri čemer posebno pozornost namenjam varnosti uživanja. V času podnebnih sprememb in rasti svetovne populacije je ključna tudi trajnost, zato iščem obnovljive naravne vire teh spojin ter razvijam okolju prijazne postopke za njihovo pridobivanje.
Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?
Težko bi izpostavil le en dosežek, saj je znanost kot mozaik, v katerem vsak delček prispeva k naši blaginji. V preteklosti so bili ključni preboji tisti, ki so poganjali industrializacijo, medicino in razvoj transporta ter postavili temelje sodobni družbi. Danes pa se zavedamo, da je prav ta razvoj močno zaznamoval naš planet. Zato menim, da so zdaj v ospredju dosežki, ki odgovarjajo
na trajnostne izzive. Znanost tako ne ustvarja le napredka, temveč prevzema tudi odgovornost za prihodnost planeta in obnovljivih virov, ki nam jih nudi. Vaš znanstveni vzornik/ca?
Ne morem izpostaviti le enega znanstvenega vzornika, saj me je navdihnilo delo mnogih posameznikov, ki so pomembno prispevali k zakladnici znanja. Danes bi bil moj vzornik nekdo, ki poleg znanstvene odličnosti izkazuje tudi integriteto, odgovornost in zaupanje. Cenim predvsem tiste, ki znajo plodno sodelovati z drugimi raziskovalci, hkrati pa si kljub zahtevnemu delu najdejo čas za
družino in prijatelje. Če pa moram izpostaviti enega posameznika, bi izbral Stephena W. Hawkinga. Morda se zdi nenavadno, saj ni bil kemik, ampak teoretik, matematik in fizik, ki je močno zaznamoval astronomijo. Vendar verjamem, da je razumevanje kozmosa ključno, saj so iz njega izšli vsi osnovni elementi in zakonitosti, s katerimi se danes ukvarja znanost. Hawking je s svojimi raziskavami o črnih luknjah pomembno prispeval k razumevanju nastanka in konca vesolja. Poleg tega je izjemno zaslužen tudi za popularizacijo znanosti, saj jo je znal približati
širši javnosti.
Kje so po vašem mnenju meje znanosti? Vprašanje, kje so meje znanosti, je zelo pomembno. Ob hitrem tehnološkem razvoju in nenehnih prebojih se zdi, da so meje predvsem vprašanje časa in razpoložljivih virov. Tehnološke meje lahko namreč vedno znova premikamo. Pred desetletji smo sanjali o človeku na Luni, danes pa s teleskopom James Webb raziskujemo planete, oddaljene milijarde svetlobnih let. Medtem ko so tehnološke meje le začasne, bodo etične in moralne meje po mojem mnenju največji izziv prihodnosti. Znanost nam omogoča, da nekaj storimo, ne pa tudi, da odločimo, ali bi to morali storiti. Gensko urejanje, umetna inteligenca in kloniranje odpirajo zapletena moralna vprašanja, ki jih znanost sama ne more rešiti. Zato bi se bilo morda bolje vprašati: »Kako bomo kot družba postavili meje znanosti, da ne bomo prestopili meja humanosti?«. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?
V prihodnje se želim osredotočiti na raziskave s področja prehrane in zdravja ljudi. Z naraščajočo svetovno populacijo postaja preskrba s hrano vse bolj pomembna, tako z vidika trajnosti kot varnosti in prehranske pestrosti. Sprva so se raziskave prehrane osredotočale predvsem na energijsko vrednost, makro- in mikrohranila, zdaj pa je čas za celostni pristop: kakšne lastnosti ima živilo kot celota in preko katerih mehanizmov vpliva na naš organizem. Človeško telo je kompleksen sistem, kjer bioaktivne spojine med seboj pogosto delujejo sinergistično, kar pa ni enako preprostemu seštevku posameznih učinkov. Z vpeljavo metabolomike in sorodnih ved bi se rad poglobil v ta še neraziskana vprašanja. Že starogrški zdravnik Hipokrat se je namreč zavedal pomena zdravega prehranjevanja, ko je dejal: “Naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana.”
Mikroskopske podobe solz kot umetniško delo s svojevrstnim sporočilom
USTVARJALNO
Izmišljene celine, vodne poti in otoki, odtisnjeni na medeninaste plošče in celo na bronast globus, so del najnovejšega projekta slovenske umetnice Jasmine Cibic. Podobe na prvi pogled delujejo kot planetarne krajine, v resnici pa gre za mikroskopske posnetke kristaliziranih solz, ustvarjene na Kemijskem inštitutu
Avtorica posnetkov je Mojca Opresnik, mikroskopistka z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, ki se sicer posveča preučevanju materialov. K sodelovanju jo je povabila umetnica sama, potem ko je videla njene posnetke v reviji National Geographic in časopisu Delo. Skupaj sta ustvarili umetniška projekta Kartografije žalosti (Cartographies of Grief) in Breme skrbi (Gravity of Care).
Solze, uporabljene za projekt, so darovali člani Odbora za otrokove pravice pri Združenih narodih. Te drobne količine so postale intimna pričevanja o čustvenem in intelektualnem naporu pri obrambi človekovega dostojanstva. Mikroskopske kristalne strukture pa razkrivajo metaforične pokrajine, ki odsevajo krhkost človekovih pravic.
zmogljivega instrumenta, namenjenega natančnemu opazovanju površinske strukture vzorcev.
Za Mojco Opresnik je bilo delo zahtevno in hkrati posebno:
Gre za umetniško delo, v katerem se stikata umetnost in znanost. Podobe so nastale z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM),
»Počaščena sem bila ob povabilu, a ko sem prejela epruvetke z vzorci solz, označene z imeni, sem jih dojela kot čisto zlato. Količina je bila iz -
jemno majhna in prostora za ‘igranje’ ni bilo več. Po številnih poskusih sem uspela razviti protokol priprave vzorcev. Posamezne kapljice sem posušila na stekelcu, kjer so se oblikovali kristali z dendritičnimi strukturami, podobnimi smrekovim vejam.«
»Čeprav elektronski mikroskop razkriva predvsem fizično strukturo, vemo, da vsaka kapljica solze nosi zgodbo, ki presega biokemijo. Glede na čustveno stanje lahko domnevamo, da bi solze sreče pokazale drugačne vzorce,« dodaja Opresnik. Projekt tako odpira prostor za razmislek o empatiji, solidarnosti in skrbi kot temeljih prihodnjih družb.
Foto: Jasmina Cibic
Izumi in inovacije
BEREMO
S knjigo Izumi in inovacije, svojo morda najbolj razumljivo knjigo s področja inoviranja, je Vaclav Smil napisal pronicljiv pregled zgodovine določenih človeških izumov, ki ga je opremil s številnimi polnokrvnimi dejstvi. Smil, kritičen do navdušenja o prihajajočih revolucijah, ki pogosto spremlja inovacije, v tej knjigi ponuja jasno analizo pretiranih obljub ob nekaterih izumih, od jedrske cepitve do nadzvočnih letal. Opozarja nas, da tudi po tem, ko smo na poti izum-razvoj-aplikacija pri posameznem izdelku ali storitvi prišli daleč, morda skoraj do konca, mnogokrat ne bomo dobili ničesar, kar bi lahko resnično uporabili. Ali še huje: tudi ko nam izum uspe uvesti v prakso, lahko njegovo prihodnost zaznamujejo slaba učinkovitost, razočaranje, propad ali popolna škoda.
Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Umco. Izdajo je podprl Kemijski inštitut, kjer je bila v okvi -
Gibanje je naložba v zdravje
AKTIVNO
ru junijskega Tedna Kemijskega inštituta organizirana tudi predstavitev knjige.
in dobro počutje
To jesen začenjamo z novo sezono aktivnosti za zaposlene. Vabimo vas, da skupaj poskrbimo za gibanje, sprostitev in dobro počutje. Pripravili smo raznolik program, od športnih iger do joge in pilatesa. Vsakdo lahko najde nekaj zase, skupaj pa bo gibanje še prijetnejše.
Skupna rekreacija: če imate radi igro in druženje, se nam pridružite pri namiznem tenisu, košarki ali plezanju na balvanski steni. Srečujemo se vsak četrtek v športni dvorani BIC Ljubljana.
Joga: ob sredah na Kemijskem inštitutu sprostimo telo in um. Z nami bo Apolonija Bedina Zavec, certificirana učiteljica hatha in jin joge, ki nas bo popeljala skozi vadbo za ravnovesje, moč in dobro počutje.
Pilates: ob torkih na Kemijskem inštitutu krepimo telo, izboljšujemo gibljivost in se polnimo z energijo pod vodstvom izkušene inštruktorice Brede Sivec.
ČESTITKE
Prof. dr. Nejc Hodnik , znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu ter pridruženi profesor na Univerzi v Novi Gorici, je prejemnik letošnje Preglove nagrade za izjemne dosežke . Podelili smo mu jo na slovesnosti v okviru junijskega Tedna Kemijskega inštituta. Hodnik sodi med najprodornejše slovenske
raziskovalce na področju elektrokatalize, kjer se posveča razvoju novih materialov in razumevanju stabilnosti elektrokatalizatorjev, ključnih za gorivne celice in elektrolizerje. Poleg raziskovalne odličnosti ga odlikuje tudi pedagoško delo, saj znanje predaja mlajšim generacijam raziskovalcev.
Ne le raziskovalka, tudi violinistka
Tajda Klobučar
Že od otroštva jo spremljata znanost in glasba – dve področji, ki ju povezuje predanost in potrpežljivost. Medtem ko se na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, v Laboratoriju za RNA omrežja, posveča raziskovanju in pripravi doktorata, prosti čas namenja violini in folklorni glasbi.
Z igranjem violine je začela pri sedmih letih, ko se je vpisala v glasbeno šolo. Spominja se trenutka, ko je po televiziji gledala posnetek nastopa znane violinistke in staršem rekla: »Tudi jaz bom tako!« Vzeli so jo resno in od takrat glasba ostaja stalnica v njenem življenju.
»Najbolj navdušujoče je, da se lahko z igranjem izrazim in sprostim brez besed. Tako je bilo že od malega in še vedno drži,« pove. Čeprav ji raziskovalno delo
Dragatuš in tam kot violinistka ostala več kot desetletje. Ob prihodu v Ljubljano se je vključila v Folklorno skupino Tine Rožanc, kmalu zatem pa je skupaj s prijateljema ustanovila skupino Kr’Etno. Od leta 2018 z njima nastopa po vsej Sloveniji, na razstavah, protokolarnih dogodkih, konferencah in samostojnih koncertih.
Kot posebno glasbeno doživetje ji je ostal v spominu koncert srbskega violinista Nemanje Radulovića v Münchnu. »Takrat sem ga slišala prvič, a izkušnja me je tako prevzela, da še danes ta nastop uvrščam med svoje najljubše koncerte klasične glasbe,« pripoveduje. Glasba pa je zanjo pomembna tudi kot poslušalki. Čeprav je violina njena prva ljubezen, rada obiskuje koncerte vseh žanrov.
pogosto narekuje intenziven vsakodnevni tempo, vaje za violino nikoli povsem ne odrine na stran. »Ko pride do pomembnejših nastopov, vaji namenim več časa, nekako kampanjsko,« se nasmehne.
Njeno glasbeno udejstvovanje je novo dimenzijo dobilo s folkloro. Pri dvanajstih letih se je pridružila Folklorni skupini
Med pandemijo je odkrila še nove hobije - hribolazenje in kvačkanje, ki sta postala del njenega vsakdana. A violina ostaja tista, ki jo spremlja
najdlje. Čeprav se kdaj pošali, da jo rahlo grize misel, zakaj ni izbrala tudi formalne glasbene poti, je zadovoljna, da glasba zanjo ostaja prostor svobode. »Igranje
violine me izpopolnjuje prav zato, ker ni moj poklic. Lahko igram zase in za ljudi, ki radi prisluhnejo.«
Folklora pa po njenem mnenju nikakor ni »brezvezna«. Kot članica skupine je obiskala že lep del sveta (Ciper, Bolgarijo, Nemčijo, Mehiko) in spoznala ljudi, ki jih drugače nikoli ne bi srečala. »Na festivalih se naučiš spoštovati različne kulture in jezike, pa tudi pomembnosti neverbalne komunikacije. To so prijateljstva za vse življenje,« doda za konec.
Foto: Osebni arhiv in Matija Sušnik
Dogajalo se je
V prvi polovici avgusta je na Kemijskem inštitutu potekala Poletna raziskovalna šola . Dvajset dijakinj in dijakov je dva tedna raziskovalo, eksperimentiralo in pobliže spoznavalo delo na naših raziskovalnih odsekih. Mladi so ob podpori mentorjev pridobili dragocene izkušnje iz prve roke ter spoznali, kako znanstvene ideje nastajajo, se preizkušajo in razvijajo v rešitve za prihodnost.
V začetku junija je ljubljanske ulice napolnil že 16. Znanstival Na naši stojnici so mali radovedneži ustvarjali kroglice suhega šampona s prevleko iz morskih alg, ki predstavljajo inovativno in okolju prijazno rešitev za vsakodnevne kozmetične izdelke brez plastike. Delavnica je pritegnila veliko zanimanja in dokazala, da lahko znanost na igriv način navduši tudi najmlajše.
Sredi septembra je potekala tridnevna konferenca Dnevi CTGCT 2025 , posvečena prihodnosti personalizirane medicine in biomedicinskih raziskav. Predstavila je najnovejša znanstvena spoznanja ter odprla razprave o prenosu celičnih in genskih terapij v klinično prakso. Program je zajemal dve konferenci o celičnih in genskih terapijah, dve okrogli mizi o regulativnih poteh in komercializaciji ter posebno delavnico, namenjeno inovativnim tehnologijam.
Na letošnjem Dnevu inovativnosti, ki ga pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije, sta Kemijski inštitut in Steklarna Hrastnik prejela zlato nacionalno priznanje GZS za razvoj hibridne regenerativne steklarske peči. Sodelovanje je potekalo v okviru projekta BEAR (Hybrid Regenerative Glass Furnace), ki pomeni pomemben preboj pri razogljičenju steklarske industrije.
Septembra se je Kemijski inštitut predstavil na dveh sejmih. Prvi je bilo Stičišče znanosti in gospodarstva, ki je potekalo v okviru 57. Mednarodnega sejma obrti in podjetništva (MOS) v Celju. Drugi je bila Arena tehnologij v Križankah v Ljubljani, največji tehnološki dogodek v Sloveniji, ki združuje inovacije, znanost in podjetništvo.
V okviru letošnje Evropske noči raziskovalcev in Meseca znanosti smo vrata odprli vsem radovednežem, ki so želeli pobliže spoznati svet znanosti. Pripravili smo dogodek Postani raziskovalec/ka za en dan, kjer so udeleženci vstopili v laboratorije, se pridružili raziskovalkam in raziskovalcem pri njihovem delu ter odkrivali zanimivosti z različnih raziskovalnih področij.
Galerijska dejavnost
V Galeriji Kemijskega inštituta smo junija gostili razstavo prof. dr. Hermana Gvardjančiča z naslovom Razodevanja. Umetnik, eden najvidnejših slovenskih slikarjev in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je predstavil dela, v katerih preprosti motivi, kot so drevesa, hiše in hribi, dobijo globoko simbolno ter skoraj mistično razsežnost. Razstava je obiskovalcem odprla vrata v njegov značilni slikarski svet, ki presega okvire zgolj likovnega jezika.
Septembra smo v Galeriji Kemijskega inštituta odprli razstavo madžarske slikarke in vizualne umetnice Lívie Tóth z naslovom Navdihi iz narave. Njena dela združujejo tradicionalne tekstilne tehnike s sodobno umetniško izraznostjo ter razkrivajo globoko povezanost z naravno in kulturno dediščino.
Rastline z inštitutske strehe
KOJNIŠKA PERUNIKA
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
V prevešanju pomladi v poletje naše vrtove navadno pričnejo krasiti najrazličnejše perunike. Na gredicah se odvija prava tekma v barvitosti in velikosti cvetov. A marsikdo ne ve, da kar nekaj vrst raste pri nas v naravi. Med njimi je endemična kojniška perunika (Iris sibirica L. subsp. erirrhiza), ki je nekoliko podobna sibirski peruniki.
V zemlji ima koreniko, iz katere spomladi poženejo ozki črtalasti listi, široki od 3 – 6 mm in komaj krajši od cvetnega stebla. Steblo je visoko od 60 – 70 cm, sploščeno do okroglo in votlo. Cvet je sestavljen iz šestih listov, pri katerih so trije notranji različni od zunanjih, vseh šest je pri dnu zraslih skupaj. Listi cvetnega odevala so ožji kot pri sibirski peruniki. Dajejo skoraj črtalast videz. Kojniška in sibirska perunika se med seboj razlikujeta glede na rastiščne razmere. Za razliko od kojniške perunike je sibirska perunika v Sloveniji kar pogosta. Raste na zelo vlažnih travnikih, ki so občasno tudi poplavljeni. Kot že ime pove, kojniška perunika raste na Kojniku, kjer je njeno klasično nahajališče. Raste na povsem suhih rastiščih tudi na Krasu, Banjščicah, Nanosu, Lonici, Snežniški planoti na Kojci, Jalovniku, Kotlu, Koriški gori, Črni prsti, Kobli in verjetno še kje drugje na višje ležečih suhih rastiščih. Originalna modra barva kojniške perunike je različnih odtenkov in navadno celo nekoliko temnejša od navadne sibirske. Najdemo lahko kojniške perunike vseh mogočih odtenkov, od temno modre do svetlo modre ali že sivo modre. Poleg običajne modre barve cvetov kojniške perunike, v Sloveniji v naravi najdemo tudi še bele primerke. Bele različice so prisotne razmeroma redko.
DOGODKI (Tiskana izdaja)
ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredila: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija