DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Urška Živič Odnosi z javnostmi
Uvod v jesenski čas je na inštitutu minil karseda dobro, s ponosom vam predstavljamo dva nova projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki smo ju pridobili v septembru. Naša raziskovalna ustanova se tako lahko pohvali s skupno že šestimi raziskovalnimi ERC projekti, kar nas še posebej veseli.
Pa ne le to, v ponos nam je tudi, da je enega od novo pridobljenih ERC projektov pridobila prodorna raziskovalka mlajše generacije, ki se bo z namenom izvajanja raziskav iz Združenih držav Amerike, kjer trenutno deluje na ugledni Univerzi Harvard, vrnila v Slovenijo.
V tokratnem glasilu vas sicer seznanjamo s prvim podpisom investicijske pogodbe sklada Vesna v Sloveniji, sklenil jo je z odcepljenim podjetjem Kemijskega inštituta MyCol. Na kavo vas vabi prof. dr. Janez Plavec, aktualni prejemnik Velike Preglove nagrade, Klemen Mezgec pripoveduje o tem, zakaj se je odločil za raziskovalno pot in ne za kariero nogometaša, med zakladi inštitutske knjižnice pa je našo pozornost tokrat pritegnila knjiga z naslovom Struktura snovi.
Dva nova ERC projekta
IZPOSTAVLJENO
Letošnji september je za Kemijski inštitut zagotovo mesec, ki si ga bomo zapomnili. Razveselili smo se dveh izjemnih novic, prejeli smo nova prestižna projekta Evropskega raziskovalnega sveta. Njuna nosilca sta dr. Tina Lebar in prof. dr. Roman Jerala.
Shema projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) temelji na iskanju najbolj prodornih raziskovalnih idej v množici že tako odličnih raziskav.
V Evropi in svetu prav ERC projekti veljajo za najbolj prestižne in v jesenski čas smo vstopili s kar dvema novima tovrstnima projektoma. Gre za ERC Starting Grant ali projekt za začetek samostojne raziskovalne kariere in ERC Advanced Grant za uveljavljen raziskovalce. Prvega je prejela dr. Tina Lebar, raziskovalka na področju molekularne biologije, ki kot podoktorska raziskovalka deluje na Odseku za genetiko Medicinske fakultete Univerze Harvard v Bostonu, ter na tamkajšnji razis-
kovalni ustanovi Wyss Institute. Komisijo je navdušila s projektom »EditYR«, ki prinaša inovativni znanstveni predlog o izboljšavah molekularnih orodij, uporabnih za zdravljenje genetskih bolezni.
Nosilec drugega ERC projekta je prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Gre za projekt z naslovom »PROFI - Uravnavanje delovanja proteinov prek vstavkov za odziv na biološke, kemične in fizikalne signale« s področja ved o življenju. Za Jeralo je to že drugi tovrstni raziskovalni ERC projekt, inštitut pa se tako zdaj lahko pohvali s skupno šestimi raziskovalnimi ERC projekti. Več na strani 2.
Lebar prvič, Jerala že drugič prejel ERC
PREBOJNO
V to jesen smo vstopili z dvojnim slavjem, prejeli smo namreč kar dva nova projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Prof. dr. Roman Jerala je z novim ERC postal že dvakratni prejemnik sredstev iz te prestižne raziskovalne sheme. Za dr. Tino Lebar, raziskovalko mlajše generacije, pa pridobljeni ERC pomeni pomembno odskočno desko pri razvoju samostojne znanstvene kariere. Obema iskreno čestitamo!
Lebar navdušila z »EditYR«
Dr. Tina Lebar je prejemnica ERC Starting Grant projekta, ki zagotavlja sredstva za začetek samostojne raziskovalne poti. Projekt z naslovom »EditYR« se bo osredotočal na inženiring molekularnih orodij za ciljanje varnih genomskih mest z uporabo visoko zmogljivih eksperimentalnih metod. Cilj projekta je razvoj tehnologij za urejanje genoma, ki bodo presegle omejitve trenutnih orodij, namen raziskav pa je povečati učinkovitost, varnost in trajnost terapij za zdravljenje genetskih bolezni.
veliki. Projekt se bo osredotočal na inženiring encimov - mestno-specifičnih rekombinaz, ki v naravi premeščajo dolga zaporedja, z uporabo visoko zmogljivih eksperimentalnih metod.
»ERC Starting Grant mi bo omogočil lažji začetek samostojne kariere. Veseli me, da to lahko storim doma, v Sloveniji, ter s podporo tako odlične raziskovalne ustanove kot je Kemijski inštitut,« je dr. Lebar komentirala novico o pridobitvi projekta. Trenutno še deluje na Univerzi Harvard v Bostonu, a se prihodnje leto vrača v Slovenijo.
»PROFI« že drugi Jeralov ERC
Namen raziskav je povečati učinkovitost, varnost in trajnost terapij za zdravljenje bolezni, ki ji povzročajo prirojene napake v genetskem zapisu. Trenutne napredne terapije so osnovane na dostavi »zdravih« kopij okvarjenih genov v celice, vendar se ti sčasoma izgubijo ali pa se naključno vstavijo v genetski material, kar lahko povzroči dodatne zdravstvene zaplete. Trajno in varno rešitev predstavljajo molekularna orodja, ki lahko ciljajo natančno določena, skrbno izbrana, varna mesta v genetskem zapisu. Obstoječe tehnologije omogočajo spreminjanje kratkih kosov genetskega zapisa, medtem ko so nekateri okvarjeni geni lahko zelo
ERC Advanced Grant projekt za uveljavljene raziskovalce z naslovom »PROFI - Uravnavanje delovanja proteinov prek
vstavkov za odziv na biološke, kemične in fizikalne signale« je za prof. dr. Romana Jeralo že drugi tovrstni raziskovalni projekt. Z novim projektom je dr. Roman Jerala postal tretji nosilec dveh raziskovalnih projektov ERC v Sloveniji. Oba je pridobil z gostiteljsko ustanovo Kemijskim inštitutom.
V novem, zelo ambicioznem projektu prof. Jerala načrtuje pripravo novih načinov uravnavanja delovanja proteinov, s katerim jih bo naredil odzivne na prisotnost drugih proteinov, zapis ribonukleinskih kislin pa tudi na mehansko silo. V projektu bo uporabil načrtovanje proteinov na osnovi umetne inteligence ter modularne principe, ki so jih razvili s sodelavci. Proteini igrajo ključno vlogo v večini bioloških procesov in z novim načinom njihovega uravnavanja namerava prof. Jerala pripraviti proteine, ki bodo zanimivi za terapevtsko uporabo, kot je imunoterapija raka.
Prof. Jerala je sicer prvi petletni ERC projekt z naslovom »MaCChines – Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic« pridobil v letu 2018 in ga zaključil pred nekaj tedni. V povezavi z že zaključenim raziskovalnim projektom ERC je pridobil in izvedel tudi projekt ERC za potrditev koncepta za razvoj inovativnega potenciala raziskovalnih rezultatov Ccedit.
Bodite in ostanite radovedni
POLETNA RAZISKOVALNA ŠOLA
Raziskovalno delo v laboratorijih ob podpori mentorjev, stik z odličnimi raziskovalkami in raziskovalci, spoznavanje vrhunske raziskovalne opreme, obiski sorodnih ustanov in fakultet, predvsem pa navduševanje nad naravoslovnimi vedami – to je namen Poletne raziskovalne šole Kemijskega inštituta. Potekala je avgusta letos, udeležilo se je je 20 dijakinj in dijakov. V nadaljevanju smo nanizali nekaj njihovih vtisov.
»Mentorji so nam uspeli približati izredno komplicirane procese na razumljiv in profesionalen način.«
Neža Toplak
»Raziskoval sem ekstrakcijo osteksantina iz oklepa kozic in dobil prakso, ki mi bo prišla prav v prihodnosti.«
Aljaž Remec
»Poletna šola mi je bila še posebej všeč, ker smo obravnavano snov zajeli karseda podrobno. Mentorji so bili zelo odprti za vprašanja, pa tudi prijazni in polni vzpodbude.«
Julija Golež
»Pridobila sem ogromno znanja od prijaznih mentorjev in pobližje spoznala delo v laboratoriju, kjer me je najbolj navdušila gelska elektroforeza.«
Zoja Stražiščar
»Med poletno šolo sem pridobil realno sliko dela v laboratoriju, imel sem zelo dobrega mentorja, ki je predajal znanje na izredno zanimiv način in me vzpodbujal k interaktivnemu sodelovanju.«
Anže Markovič
»Raziskoval sem izolacijo eGFP in mCherry. V spominu mi bo ostalo novo pridobljeno znanje in delo, v katerem sem užival.«
Miran Grgič
»V spominu mi bo ostalo delo v laboratoriju in izvrstna mentorica, ki je vse odlično razložila ter mi omogočila, da sem lahko preizkusila veliko različnih tehnik.«
Ana Petelinkar
»Raziskovala sem uporabo trajnostnih materialov za sekundarne baterije. Všeč mi je bilo, da sem lahko večino časa posvetila projektu in se vanj poglobila ter izkusila delo v laboratoriju.«
Ana Krošl
Jeseni začenjamo z rekreacijo
AKTIVNO
V duhu promocije zdravega telesa in duha tudi letos organiziramo skupinsko rekreacijo za vse zaposlene. Poleg športnih aktivnosti kot so namizni tenis, dvoranska košarka in plezanje na balvanski steni, ponujamo še vadbe kot sta pilates in joga, da poskrbimo za celostno telesno in duševno ravnovesje.
SKUPNA REKREACIJA
Skupna rekreacija vključuje namizni tenis, dvoransko košarko in plezanje na balvanski steni. Udeležite se je lahko vsak četrtek od 19.00 do 20.30 v športni dvorani Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC) na Cesti v Mestni log 47.
JOGA
Jogo bo vodila Apolonija Bedina Zavec, raziskovalka na odseku za Molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta. Z jogo se ukvarja že vse od srednješolskih let in je certificirana učiteljica hatha joge in jin joge, pa tudi tradicionalne kitajske medicine.
Na vadbi joge bomo spravili telo v ravnovesje, razbremenili stres, negovali veselje in pozitiven odnos do lastnega telesa. Krepili bomo globoke mišice, sproščali sklepe, raztegovali kite in na koncu vadbe naredili še kratko meditacijo za sprostitev in odlično počutje. Izvajali bomo kombinacijo hatha joge, jin joge, hormonske joge in obrazne joge, vse to v skladu z ritmom narave.
Joga bo potekala vsak četrtek ob 16.00 na zastekljeni mansardi (3. nadstropje) na Kemijskem inštitutu. Na vadbo pridite v udobnih oblačilih in s seboj prinesite jogamat.
September 2024
PILATES
Pilates bo vodila Breda Sivec, inštruktorica pilatesa z bogatimi izkušnjami s področja plesa in sicer iz klasičnega baleta ter džez in modernih plesnih tehnik. S pilatesom se ukvarja že več kot desetletje. Najprej se je kalila v t. i. klasičnem pilatesu, danes pa je predana predvsem izvornemu, tradicionalnemu, kakršnega je zasnoval utemeljitelj te metode Joseph Pilates.
Njen pristop je sinteza vsega zgoraj navedenega. Temelji na načelih tradicionalnega pilates, dodani pa so mu elementi plesa, ki vadbi dajejo ritem in organsko povezanost. Cilj je okrepiti telo, izboljšati prožnost in koordinacijo, pa tudi uživati v gibanju.
Pilates bo potekal vsak torek ob 16.00 na zastekljeni mansardi (3. nadstropje) na Kemijskem inštitutu. Na vadbo pridite v udobnih oblačilih in s seboj prinesite podlogo.
Kemijsko društvo prvič podelilo stanovske nagrade in priznanja
ČESTITKE
Slovensko kemijsko društvo je letos prvič podelilo stanovske nagrade in priznanja, s katerimi želijo nagraditi izjemne dosežke kemikov in kemičark na različnih področjih znanstvenega, pedagoškega in gospodarskega dela. Te nagrade predstavljajo priznanje za prispevek posameznikov in skupin k napredku kemije v Sloveniji ter spodbudo za nadaljnji razvoj stroke.
Podelili so štiri nagrade, med nagrajenci je tudi naš sodelavec dr. Matej Huš , raziskovalec na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Pripadla mu je nagrada za mlade kemike in kemijske inženirje na znanstvenem in pedagoškem področju in sicer za svoje izjemno delo na področju raziskav ter za pomemben prispevek k razvoju kemijske izobrazbe mladih.
Na kavi
Prof. dr. Janez Plavec
Na kavo smo povabili prof. dr. Janeza Plavca, letošnjega prejemnika Velike Preglove nagrade za raziskovalno delo in vodjo Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti. Gre za svetovno uveljavljenega vrhunskega slovenskega kemika, kar potrjuje preko 300 objavljenih znanstvenih del v vodilnih svetovnih revijah s skupno več kot 6000 citatov, kar mu prinaša h-indeks 44.
Kako ste zajadrali v znanstvene vode?
V osnovni šoli me je za naravoslovje navdušil osnovnošolski krožek, kar me je potem usmerilo na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Kot študenta tretjega letnika me je prof. Kobe povabil v svojo skupino na Kemijskem inštitutu, kjer sem se nato tudi spoznal z NMR spektroskopijo. Velik prispevek je imelo delovno okolje, ki je bilo polno vzpodbude, pomoči in izzivov, kar mi je omogočilo, da se razvijam kot raziskovalec.
Kaj trenutno raziskujete?
Najbolj aktivni in svetovno prepoznavni smo po naših raziskavah prostorskih struktur DNA zaporedij. Gre za zaporedja, ki jih najdemo v genomu in imajo dokazano neko fiziološko vlogo (povzročajo raka, vplivajo na naše staranje, pojav osteoporoze, itd.). Poznavanje genoma oz. črk zapisa povezujemo z boleznijo, zato želimo dokazati, da ni pomembna samo primarna struktura genoma, temveč tudi kakšne prostorske strukture lahko to zaporedje privzame in le-te povezati s fiziološko vlogo v telesu ali modelnem organizmu. Na podlagi pridobljenih informacij želimo nadalje opredeliti, ali gre za nekanonične strukture ali celo za relevantne tarče za razvoj učinkovin.
Kaj je po vašem mnenju najpomembnejši dosežek v znanosti?
Dvojna vijačnica je za moje oči na-
ale k uveljavljanju podjetja Lek na področju bioloških učinkovin.
Vaš znanstveni vzornik?
jpomembnejše odkritje v zgodovini, saj je odprlo številne razmisleke kot tudi vodilo v razvoj različnih področij znanosti kot so biotehnologija, molekularna biologija, itd. Kot primer lahko navedemo tudi rekombinantne DNA tehnologije, ki so bile vpeljane na Kemijskem inštitutu in so prispev-
Moje vzornike po celem svetu dojemam kot svoje prijatelje in hkrati tudi tekmece. Na njihove dosežke gledam z vidika konstruktivne tekmovalnosti, torej kaj lahko mi s svojim delom in razmisleki prispevamo k napredku znanosti.
Kje so po vašem mnenju meje znanosti?
Meja ni, meje so v človeški domišljiji. Seveda je potrebno vzeti v obzir tudi realne možnosti kot so časovni aspekt, raziskovalna oprema in financiranje. Veliko vlogo igra tudi delovno okolje, ki v Sloveniji postaja vedno bolj vzpodbudno in ponuja mnoge priložnosti.
Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?
Naše ambicije so usmerjene v delovanje oligonukleotidov kot učinkovin. Do sedaj smo preučevali njihovo obnašanje, na primer vpliv sprememb pH, temperature in koncentracije kationov v in-vitro pogojih. Zdaj pa se osredotočamo na raziskovanje interakcij oligonukleotidov z drugimi molekulami v biološkem kontekstu.
Struktura snovi
ZAKLADI INŠTITUTSKE KNJIŽNICE
Med zakladi s polic inštitutske knjižnice je našo pozornost tokrat pritegnila knjiga z naslovom The Structure of Matter ali Struktura snovi. Glavnina dela, katerega soavtor je tudi »oče vodikove bombe«, je nastala še pred drugo svetovno vojno. Slednja pa je, kot je zapisano v uvodu, pridevniku »atomski« dala povsem nov pomen.
Avtorja knjige The Structure of Matter sta Francis Owen Rice in Edward Teller. Izdana je bila leta 1949 v New Yorku (John Willey & Sons, Inc.) in Londonu ( Chapman & Hall, Ltd). V uvodu lahko preberemo, da gre za izčrpen in dostopen vodnik po temeljnih principih materije in njene strukture. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij in pokriva široko paleto tem, vključno z atomsko in molekularno strukturo, kemičnimi vezmi ter lastnostmi trdnih snovi, tekočin in plinov. Poglobi se tudi v principe termodinamike, kvantne mehanike in statistične mehanike ter je obogatena s številnimi slikami, grafičnimi prikazi in formulami.
Obsežno delo se prične z opisom osnovnih konceptov snovi in njenih lastnosti, vključno z maso, prostornino in gostoto. Nadaljuje se z razlago zgradbe atoma in periodnega sistema elementov. Knjiga obravnava tako
kemično vez med atomi, vključno s kovalentnimi, ionskimi in kovinskimi vezmi ter lastnostmi molekul, kot tudi lastnosti trdnih snovi, tekočin in plinov, vključno z njihovimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, faznimi prehodi in molekulskimi vezmi. Avtorja v knjigi razpravljata tudi o načelih termodinamike, vključno z zakoni termodinamike, entropije in proste energije ter raziskujeta načela kvantne mehanike, med drugim tudi koncept dvojnosti valovanja in delcev, načelo negotovosti in Schrödingerjevo enačbo. Razlagata še principe statistične mehanike, vključujoč Boltzmannovo porazdelitev in particijsko funkcijo.
Glavnina knjige je bila napisana pred poletjem 1941. Dokončanje rokopisa so močno zavlekla težavna vojna leta, ki so sledila in so dala pridevniku »atomski« popolnoma nov pomen. Vendar pa avtorja navajata, da spektakularni dosežki teh let niso botrovali nobeni spremembi osnovne teorije ali pomembnih aplikacij, opisanih na straneh te knjige. Še nekaj besed o avtorjih. Francis Owen Rice je deloval kot profesor kemije na New York University in kasneje na Johns Hopkins University. Edward Teller pa je bil madžarsko-ameriški teoretični fizik in kemijski inženir, ki je znan kot »oče vodikove bombe«.
Pridobitev investicije nov mejnik
za podjetje MyCol
ODMEVNO
Odcepljeno podjetje Kemijskega inštituta MyCol je postalo prvo slovensko podjetje, ki je s skladom Vesna Deeptech Venture Fund sklenilo pogodbo za pridobitev seed investicije.
MyCol d.o.o. je odcepljeno (spin-out) podjetje Kemijskega inštituta. Ustanovljeno je bilo leta 2017, leta 2018 je sledil podpis licenčne pogodbe,
ki podjetju omogoča svobodo uporabe in trženje intelektualne lastnine oziroma inovativne tehnologije, razvite na inštitutu. MyCol uvaja visokotehnološko znanje iz znanosti o materialih in grafične tehnologije neposredno v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ponuja rešitve za trajnostni vizualni nadzor temperature predmetov zaradi segrevanja. Tipičen izdelek podjetja je indikator kritične temperature, pametna nalepka s temperaturno občutljivim kromogenim materialom, ki ob prekoračitvi določene temperature trajno spremeni barvo.
Sklad Vesna Deeptech Venture Fund je bil ustanovljen julija letos in to z jasnim poslanstvom - vlagati v globokotehnološke projekte in startupe, ki ponujajo inovativne in učinkovite rešitve za soočanje z najzahtevne -
jšimi globalnimi izzivi. Namenjen je spodbujanju razvoja in zagona znanstvenih in tehnoloških inovacij na področjih umetne inteligence, robotike, energetike, zdravstva, biomaterialov, kibernetske varnosti in številnih drugih. Investiral bo tako v inovacije v zgodnjih fazah razvoja kot v podjetja, ki so prisotna na trgu.
»Investicija nam bo omogočila intenzivnejši marketing in prodajo izdelkov, za kar doslej nismo imeli dovolj sredstev in specialnih znanj. V ta namen nameravamo sodelovati s strokovnjaki s tega področja. Izvedli bomo tudi prvo širitev proizvodnje (scaleup). Intenzivneje se bomo predstavljali na strokovnih sejmih in konferencah.
S širitvijo dejavnosti bo treba tudi najeti večje prostore za delo in izvesti kakšno zaposlitev v proizvodnji. Veseli nas, da so predstavniki sklada Vesna pri vsem tem pripravljeni pomagati s svojimi dragocenimi nasveti,« je ob podpisu pogodbe dejala dr. Marta Klanjšek Gunde , direktorica podjetja MyCol.
»Veseli smo, da je sklad Vesna zaživel in pričel z investiranjem, saj je tovrstna finančna podpora v inovativna, visokotehnološka podjetja primanjkovala. Investicija v MyCol je dokaz, da v Sloveniji imamo uspešne raziskovalke in raziskovalce, ki so se sposobni soočiti s trgom in komercializacijo ter uspešno obstati na trgu, pri tem pa ponuditi svojevrstne rešitve za določene industrije, kar samo utrjuje pozicijo slovenskih podjetij na globalnih trgih,« pa poudarja Nina Dremelj , vodilna partnerica sklada Vesna.
Ne le raziskovalec, tudi rekreativni nogometaš
Klemen Mezgec
Kot doktorski študent na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo se ukvarja z raziskovanjem načrtovanih proteinov. V prostem času pa je zelo aktiven, ukvarja se z rekreativnim nogometom ter plesom, kolesarjenjem in tekom. Za nogomet ga je navdušil oče, svoje so k temu prispevale še svetovne nogometne zvezde, ki jih je kot otrok spremljal na televiziji. Šport ga je naučil predvsem discipline, vztrajnosti, osredotočenosti in doslednosti.
»Z nogometom sem se začel ukvarjati pri petih letih. Navdušil me je oče, saj ga je tudi sam igral. Vsa družina je bila vpeta v šport, mama je v mladosti trenirala atletiko, brat košarko. Ko sem ugotovil, da mi nogomet najbolj ustreza, sem začel s treningi in ga na tekmovalni ravni igral vse do 24. leta, ko sem začel doktorat. Zdaj sem le rekreativec. Nogomet me je pritegnil zaradi dinamike, sodelovanja in strateškega razmišljanja, ki ga zahteva. Daje mi občutek povezanosti z ekipo, kjer
vsak prispeva k skupnemu cilju. Uživam tudi v izzivu, da se nenehno izboljšujem,« pripoveduje o svoji nogometni poti. Ko ga je oče odpeljal na prvi trening, so trenirati začeli še štirje osnovnošolski prijatelji in skupaj so tvorili jedro ekipe, treniral pa jih je njegov stric. »Bilo je zares lepo obdobje in takrat sem se navdušil nad igro ter občutkom, da sem del nečesa večjega,« se spominja. Kaj pa trenutek, ki se mu je najbolj vtisnil v spomin? »To je bila uvrstitev na zaključni turnir Pokala Slovenije, kjer smo igrali s prvoligaško ekipo. Naša takratna ekipa je bila res izjemna,« pove z zanosom.
Nogomet velja za umetnost na igrišču, pri igranju so pomembne tehnika, taktika, in ekipni duh. Slednji še najbolj, poudarja. Tudi če imaš najboljšo tehniko ali taktiko, brez močne ekipe, ki zna sodelovati in se podpirati, težko dosežeš uspeh. Gre za ekipni šport, kjer moraš zaupati soigralcem, je jasen. Povprašamo ga še kaj je vplivalo na odločitev, da je namesto poti poklicnega športnika izbral znanstveno kariero. Pove, da je že med študijem spoznal, da je nogomet neizprosen, saj terja davek pri izobraževanju. »Ko sem začel z doktoratom,
sem se odločil, da se osredotočim na izobraževanje in razvoj kariere, saj me je raziskovanje vedno zanimalo. Nogomet me je naučil discipline, ki jo zdaj uporabljam v raziskovalnem delu in na ostalih področjih življenja. Je pa še vedno velik del moje osebnosti in ga vedno z veseljem igram ali gledam«.
Ob koncu potegne še vzporednico med športom in znanostjo. »V obeh primerih
gre za sodelovanje in vztrajnost. Tako kot pri nogometu, kjer moraš razviti strategijo in delati z ekipo, moraš tudi pri raziskovalnem delu sodelovati z drugimi in imeti potrpljenje, da prideš do rezultatov,« pravi in dodaja, da nikoli ne smeš obupati.
Dogajalo se je
Konec maja smo gostili prvo okroglo mizo v seriji dogodkov Centra za tehnologije genskih in celičnih terapij, ki je obravnavala regulacijo naprednih zdravil. Z gosti smo razpravljali o obstoječi ureditvi področja naprednih zdravil (Advanced Therapy Medicinal Products ali ATMP), trenutnem stanju uporabe genskih in celičnih terapij, ter izboljšanju regulativnega procesa.
V Tednu Kemijskega inštituta smo ponovno organizirali Laboratorijske olimpijske igre Gre za dogodek namenjen medsebojnemu povezovanju in druženju doktorandk in doktorandov. Predstavniki zmagovalne ekipe ( Ann Jini Mathews , Erik Koša , Bahador Kazemi , Vladyslav Yatsenko ) so prejeli zlate medalje in pokal, ki ga bodo prihodnje leto predali novi zmagovalni skupini.
Slovenska znanstvena fundacija je podelila priznanja za dosežke posameznikov, skupin in organizacij, ki se posvečajo komunikaciji znanosti. Dr. Andrej Kržan je na osnovi sklepa Komisije za določitev prejemnikov priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju postal nosilec častne listine Finalist izbora - posamezniki. Listina mu je bila podeljena za komuniciranje znanstvenih spoznanj o plastiki ter za človeku prijazno soočanje s plastiko v vsakdanjem življenju.
September
Ekipi inovatorjev s Kemijskega inštituta je Zbornica osrednjeslovenske regije junija letos podelila posebno priznanje za prebojno invencijo »Kemijska reciklaža poliuretanskih pen«. V septembru pa so s strani Gospodarske zbornice Slovenije prejeli še nacionalno priznanje za prebojno invencijo za delo na kemijski reciklaži poliuretanskih pen. Ekipo inovatorjev z Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo sestavljajo: dr. Ema Žagar, dr. David Pahovnik, Erik Koša, dr. Maja Grdadolnik in dr. Damjan Jan Pavlica.
Foto: Tadej Kreft
Avgusta smo organizirali dvotedensko Poletno raziskovalno šolo, ki se je je udeležilo 20 dijakinj in dijakov. Namen raziskovalne šole je pri mladih spodbuditi zanimanje za znanstvenoraziskovalno delo in jih navdušiti za študij naravoslovnih ved.
Kemijski inštitut se je predstavil na Stičišču znanosti in gospodarstva v sklopu Mednarodnega sejma obrti in podjetništva (MOS). Na ogled so bile rešitve za trajnostno družbo, denimo kozmetika brez odpadkov in ekološka embalaža. Pozornost je bila namenjena tudi novi metodi recikliranja poliuretanskih pen v vzmetnicah in oblazinjenem pohištvu. Najprodornejše trajnostne inovacije pa smo hkrati predstavili tudi na Areni tehnologij v Tehnološkem parku Ljubljana.
Galerijska dejavnost
V junijskem tednu Kemijskega inštituta smo gostili razstavo prof. dr. Uršule Berlot Pompe z naslovom Optična elastičnost. Gre za večstransko umetnico in teoretičarko umetnosti, ki se ukvarja tudi s pedagoškim delom, saj je redna profesorica na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje v Ljubljani.
Za glasbeno spremljavo na odprtju junijske razstave je poskrbela vokalna skupina Kr’Etno. Rdeča nit njihovega glasbenega ustvarjanja je: Staro v novem, novo v starem ali (P)osebna preobleka ljudskih pesmi.
Poleti smo v Galeriji Kemijskega inštituta gostili razstavo ilustracij Tine Perko. Avtorica že dobrih 15 let deluje kot ilustratorka tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini. Njena razstava prinaša svežino, mojstrstvo v risbi in uporabi barv, kar gledalcu daje občutek popolne lahkotnosti.
Glasilo Kemijskega inštituta
Rastline z inštitutske strehe
GORSKI JELENOVEC
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
V splošnem so nam kobulnice (Apiaceae) poznane le kot zelenjadnice v naši prehrani. A kljub temu so nekatere prav čudovite in s svojimi kobuli ustvarjajo lep pokrajinski motiv. Ena izmed velikih kobulnic, ki prerašča senožeti in je tipična za višine nad 600 m n. m., je gorski jelenovec (Laserpitium siler L.). Listi so zelo veliki in deljeni v ozke roglje. So zelenkasto modrikaste barve, ki jim jo daje sivkast poprh. Le-ta še dodatno odbija UV-B žarke. Prav jelenovec je ena v nizu različnih kobulnic, ki zaradi značilnega modrikastega poprha lahko vztraja na najbolj soncu izpostavljenih delih. Prav v teh višinah je namreč sevanje vedno zelo močno.
Med listi se razvije do 1 m visoko steblo, na vrhu katerega je velik kobul, sestavljen iz 20 do 40 manjših, ki jih gradijo drobni beli zvezdasti cvetovi. Gorski jelenovec je lep tudi v semenečem stanju in celo takrat, ko seme odpade in ostanejo le suhi kobuli s številnimi žarki. Le-ti so namreč lahko lepa jesenska dekoracija. Zaradi medičine in cvetnega prahu je gorski jelenovec precej priljubljen tudi pri čebelah in med različnimi drugimi opraševalci. In še podatek za ljubitelje kuharskih zanimivosti. Jelenovec so včasih na Primorskem uporabljali podobno kot začimbno rastlino luštrek (Levisticum officinale Koch) in ga dajali med vmešana jajca ter tako pripravili hitro jed.
DOGODKI (Tiskana izdaja)
ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X
(https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredili: Nataša Jager Radin, Urška Živič, Brigita Pirc
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija