DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Brigita Pirc
Odnosi z javnostmi
V tokratni številki vas seznanjamo z obiskom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba. Ob predstavitvi načrtov za nadaljnji razvoj naše ustanove je izpostavil vladno zavezo k nadaljnjemu povečevanju sredstev za znanost in inovacije. Vabimo vas na razstavo Kemijskega inštituta na Krakovskem nasipu v Ljubljani, naslovljeno Za zeleno in zdravo prihodnost. Z razstavljenimi vsebinami želimo mimoidočim približati naša ključna raziskovalna področja in projekte, pomembne za razvoj trajnostnih tehnologij in izboljšanje zdravja. Predstavljamo vam tudi program letošnjega jubilejnega 10. Tedna Kemijskega inštituta, ko bo naša raziskovalna ustanova znova na široko odprla svoja vrata. Obiskovalce pričakujejo predavanja, pogovori, okrogle mize, poučne delavnice za otroke ter vodeni ogledi laboratorijev.
Preberete lahko tudi o odprtju pilotnega reaktorja za razogljičenje industrijskih procesov in o naši dobrodelni pobudi. Na kavo vas vabi dr. Sara Orehek, dr. Andraž Lamut pa pripoveduje o dolgoletnem uspešnem združevanju znanosti in vrhunskega športa.
Na obisku predsednik vlade
IZPOSTAVLJENO
Kemijski inštitut je obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Na delovnem sestanku se je seznanil z načrti za začetek gradnje novih prostorov, v katerih bo deloval Center za tehnologije genske in celične terapije. Ob tej priložnosti je simbolično odkril maketo območja, kjer bo zrasel novi center.
Vodstvo inštituta je predsedniku vlade predstavilo aktualne raziskovalne dejavnosti in razvojne usmeritve, pri čemer je bila v ospredju predstavitev načrtovanega centra. Premier je pozdravil investicijo in poudaril pomen tovrstnih projektov.
»Verjamem, da boste tudi s to investicijo zadržali vodilno vlogo tako v svetovnem kot tudi v slovenskem merilu. Veseli me, da imamo raziskovalce, ki so svetovno uveljavljeni, še bolj pa, da lahko rezultate svojega dela ponudijo tudi domači javnosti. Vlada bo to z veseljem podprla in želimo si še več takšnih projektov,« je dejal. Ob tem je izpostavil, da vlada kljub zahtevnim razmeram dosledno povečuje vlaganja v znanost in inovacije.
V Centru za tehnologije genske in celične terapije bo potekal razvoj novih, personaliziranih oblik zdravljenja. V sodelovanju
z zdravniki želijo raziskovalke in raziskovalci bolnikom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih terapij. Podrobneje na strani 2.
Premierjeva podpora naprednim tehnologijam
ODMEVNO
»Vse napredne tehnologije bodo vedno imele podporo te vlade,« je ob delovnem obisku Kemijskega inštituta poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Dodal je, da vlada dosledno povečuje sredstva za znanost in inovacije, in da bo s tem nadaljevala tudi v prihodnje.
»Navdušen sem nad tem kar vidim, po tem kar slišim ne zaostajamo, ravno obratno. Najlepše je, ko lahko raziskovalci rezultate svojega dela ponudijo domači javnosti. Zdi se mi, da te to kot raziskovalca najbolj izpolni,« je premier poudaril ob predstavitvi načrtov za gradnjo Centra za tehnologije genske in celične terapije.
Prof. dr. Roman Jerala, vodja projekta in Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, je ob tem dejal: »Na področju biomedicine se dogajajo izjemni preboji z novimi možnostmi zdravljenja vzrokov številnih bolezni s pomočjo genske in celične terapije. V našem centru želimo prenesti dosežke in tehnologije, zaradi katerih nas cenijo v svetu, v razvoj naprednih zdravil in omogočiti hitrejši dostop slovenskih pacientov in zdravnikov do njih. Prepričan sem, da je podpora centru odlična naložba v prihodnost.«
»Postavili smo si izziv, da postanemo vodilni akademski center v širši regiji za prenos biomedicinskih raziskav v klinike, ključno poslanstvo pa je, da slovenskim pacientom in zdravnikom omogočimo hitrejše in cenovno dost-
opnejše zdravljenje,« je ob predstavitvi izpostavila izr. prof. dr. Mojca Benčina, vodja Centra za tehnologije genske in celične terapije.
Obiska se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Na dogodku pa sta sodelovala tudi dr. Špela Miroševič, soustanoviteljica Fundacije CTNNB1, ter prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Predsednika vlade sta seznanila z napredkom pri razvoju zdravila Urbagen za redek sindrom CTNNB1.
Direktor inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je obisk sklenil z mislijo, da je vlaganje v raziskovalno infrastrukturo naslednji ključen korak pri opolnomočenju slovenskega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega okolja. Po njegovem bomo le tako konkurenčni v globalnem okolju in bomo lahko premoščali inovacijske vrzeli.
Za zeleno in zdravo prihodnost
RAZSTAVA
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani smo na ogled postavili razstavo z naslovom Za zeleno in zdravo prihodnost. Z razstavljenimi vsebinami smo mimoidočim približali naša ključna raziskovalna področja in projekte, ki prispevajo k razvoju trajnostnih tehnologij in izboljšanju zdravja.
V smeri od Šentjakobskega mosta proti Trnovemu je predstavljen načrtovani Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) – raziskovalni center, namenjen razvoju tehnologij na področju personaliziranega zdravljenja. Na ogled so še nekatere druge raziskave v dobro pacientov.
V nasprotni smeri, od Trnovega proti Šentjakobskemu mostu, pa je predstavljen Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki bo deloval v Kisovcu. Kemijski inštitut ga vzpostavlja z namenom spodbujanja razvoja tehnologij za zeleni prehod. Poleg tega so predstavljeni še drugi raziskovalni projekti, ki pomembno prispevajo k ustvarjanju naše skupne trajnostne prihodnosti.
je omogočil
panoje si lahko ogledate na QR kodi:
Razstavne
Razstavo
Turizem Ljubljana
10. Teden Kemijskega inštituta
NAPOVEDUJEMO
V začetku junija se bo na inštitutu znova iskrilo od znanosti. Med 2. in 6. junijem, ko bo potekal Teden Kemijskega inštituta, bomo na široko odprli svoja vrata. Z željo, da javnosti predstavimo svoje delovanje in približamo znanost, pripravljamo zanimiva predavanja, pogovore, okrogle mize, poučne delavnice za otroke in vodene oglede laboratorijev.
V ospredju konkurenčnost in podnebne spremembe
Vprašanje, kako v Evropi zapolniti inovacijsko vrzel, bo ena od vodilnih tem letošnjega jubilejnega 10. Tedna Kemijskega inštituta. O tem bomo razpravljali na okrogli mizi z naslovom Konkurenčnost Evropske unije in premoščanje inovacijske vrzeli. V tej luči bomo organizirali tudi razpravo ob izidu nove knjige Izumi in inovacije avtorja Vaclava Smila, izdane pri založbi Umco. Druga pomembna tema bo pomen znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah. V zadnjem obdobju namreč prepogosto slišimo dvome ali celo zanikanje podnebnih sprememb. O tem bomo razpravljali s klimatologi in drugimi raziskovalci
podnebnih sprememb, pa tudi z družboslovci in politiki.
Navdihujoča predavanja in pogovori
Na znanstvenih predavanjih boste dobili vpogled v sinteznobiološke pristope za uravnavanje aktivnosti proteinov, razvoj multifunkcionalnih materialov iz različnih nanometrskih gradnikov, tehnologije, povezane z vznemirljivimi dosežki sodobne umetne inteligence, ter raziskave na področju gorivnih celic. Ob jutranji kavi bomo spregovorili o razlikah med slovenskim in ameriškim raziskovalnim okoljem. Znanstveno pa se bomo lotili tudi čokolade – tako z vidika kemije kot skozi njeno zgodovino in dediščino na Slovenskem. Seveda ne bo
manjkalo niti sladkanja! Zanimivo bo tudi predavanje o arhitekturi raziskovalnih ustanov ter o tem, kako med množico idej priti do tiste prave.
Delavnice in ogledi
Za najmlajše pripravljamo dve zabavni in poučni delavnici - Super eksperimenti in Skrivnosti čokolade. V okviru Tedna Kemijskega inštituta pa bo potekal tudi Teden odprtih vrat z vodenimi ogledi laboratorijev naše znanstvenoraziskovalne ustanove.
Za podrobnosti preverite QR kodo:
Pilotni reaktor za razogljičenje industrije
INOVATIVNO
Kemijski inštitut in Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije (CONOT) sta v Reaktorskem centru Podgorica odprla pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem. Reaktor, namenjen razogljičenju industrijskih procesov, je plod slovenskega znanja ter edinstven in prvi te vrste na svetu.
Pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem je osrednji element inovativne tehnologije, ki jo razvijajo partnerji projekta e-CODUCT. V projektu, pri katerem poleg Kemijskega inštituta sodeluje še osem vodilnih evropskih raziskovalnih ustanov in industrijskih partnerjev, razvijajo trajnostne rešitve za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industrijskih procesih. Z zagonom pilotnega reaktorja je konzorcij dosegel pomemben mejnik na poti razvoja trajnostnih tehnologij za razogljičenje industrije. Ta tehnološki dosežek predstavlja pomemben prispevek k evropskim prizadevanjem za zmanjšanje emisij in dosego ciljev evropskega zelenega dogovora. V novem pilotnem reaktorju lahko toplogredne in kisle pline, ki sodijo
med glavne industrijske onesnaževalce, pretvarjajo v dragocene industrijske kemikalije. »Z novo tehnologijo e-CODUCT lahko iz toplogrednih plinov pridobivamo uporabne kemikalije, kot sta elementarno žveplo in ogljikov monoksid, ki se uporabljata v farmacevtski industriji, pri izdelavi barv ter proizvodnji pnevmatik. Ta tehnologija je v primerjavi z obstoječimi postopki za obdelavo plinov bolje integrirana v proizvodne procese, zato je tudi učinkovitejša. Naš novi reaktor deluje z obnovljivo električno energijo in se lahko hitro prilagaja njenim nihanjem. Tehnologija prinaša trojno korist – izkoriščamo obnovljive vire, zmanjšujemo emisije in pridobivamo dragocene surovine,« pojasnjuje koordinator projekta prof. dr. Joris W. Thybaut z Univerze v Ghentu.
»Reaktor smo razvili v Sloveniji. Tako idejna zasnova kot podrobni inženiring sta plod domačega znanja. Ključna partnerja pri razvoju sta bila Odsek za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta ter Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije, sodelovali pa smo tudi s tujimi strokovnjaki. Je pa v reaktorju tudi veliko opreme, ki so jo na podlagi inovativnih rešitev izdelala manjša slovenska podjetja,« je o razvoju reaktorja povedal izr. prof. dr. Miha Grilc, raziskovalec na Kemijskem inštitutu.
Projekt e-CODUCT je financiran v okviru programa Obzorje Evropa na podlagi sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101058100.
Na kavi
Dr. Sara Orehek
Na kavo smo povabili dr. Saro Orehek, raziskovalko na področju biomedicine, ki se ukvarja z razvojem imunoterapije raka. Dr. Orehek, letošnja prejemnica nacionalne štipendije UNESCO –L’OREAL »Za ženske v znanosti«, deluje na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo.
Kako ste zajadrali v znanstvene vode?
Že kot majhna punčka sem z otroškim mikroskopom radovedno opazovala vse mogoče. V osnovni šoli sem si kot izbirni predmet znotraj takratnega programa devetletke izbrala genetiko. Moje zanimanje za naravoslovje se je nadaljevalo s študijem biotehnologije, kjer sem se še posebej navdušila nad biomedicino.
Teoretično znanje sem med študijem nadgradila s praktičnim delom in nabiranjem izkušenj v laboratorijih – najprej na Oddelku za molekularno biologijo in gensko terapijo Medicinske univerze Karolinska Institutet na Švedskem, nato še na Medicinski univerzi Silesia na Poljskem in na Univerzi Cattolica del Sacro Cuore v Italiji. Po vrnitvi v Slovenijo sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.
Kaj trenutno raziskujete?
Moje dosedanje raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v razvoj novih oblik imunoterapije raka. Navdih za njihovo zasnovo skupaj s sodelavci pogosto črpamo iz narave. Z uporabo znanja molekularne imunologije in orodij sintezne biologije spreminjamo različne signalne poti in proteine, ki jih nato uporabimo za protitumorsko delovanje. Rak je namreč, takoj za boleznimi srca in ožilja, drugi najpogostejši povzročitelj smrti v razvitem svetu, zato so številna raziskovalna prizadevanja us-
merjena v razvoj novih, bolj ciljno usmerjenih in učinkovitejših oblik zdravljenja.
Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?
Nemogoče je izpostaviti zgolj en znan-
antibiotika, penicilina.
Vaš znanstveni vzornik/ca?
Nimam točno določene osebe, ki bi bila moj vzornik ali vzornica. Navdihujejo me prav vsi, ki so predani svojemu delu, razmišljajo kreativno in inovativno ter s svojim delom prispevajo k napredku in razvoju družbe. Navdih iščem v ljudeh, ki s strastjo premikajo meje mogočega in si upajo razmišljati drugače. Vzorniki so zame tisti, ki vztrajajo tudi takrat, ko je pot težka, in s svojim zgledom spodbujajo druge k pozitivnim spremembam. Kje so po vašem mnenju meje znanosti?
stveni dosežek, saj vsako odkritje prispeva svoj delček v mozaik znanja, ki ga premore svet. Na področju medicine bi morda izpostavila razvoj cepiv, ki so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v zadnjih 50 letih rešila več kot 150 milijonov življenj, ter Flemingovo odkritje prvega
Nimam točno določene osebe, ki bi bila moj vzornik ali vzornica. Navdihujejo me prav vsi, ki so predani svojemu delu, razmišljajo kreativno in inovativno ter s svojim delom prispevajo k napredku in razvoju družbe. Navdih iščem v ljudeh, ki s strastjo premikajo meje mogočega in si upajo razmišljati drugače. Vzorniki so zame tisti, ki vztrajajo tudi takrat, ko je pot težka, in s svojim zgledom spodbujajo druge k pozitivnim spremembam.
Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?
V prihodnje si želim več temeljnih spoznanj o delovanju bioloških sistemov preoblikovati v rešitve, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja ljudi.
Klobučar in Orehek prejemnici priznanja
L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«
ČESTITKE
Med tremi perspektivnimi mladimi raziskovalkami, ki so letos prejele priznanje nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, sta kar dve sodelavki Kemijskega inštituta: raziskovalka na področju molekularne biologije Tajda Klobučar in raziskovalka na področju biomedicine dr. Sara Orehek.
Nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v Sloveniji od leta 2006 spodbuja mlade znanstvenice, ki raziskujejo na področjih biologije, medicine, farmacije, biokemije in fizike. Za letošnje priznanje v višini 5.000 evrov se je potegovalo kar 37 raziskovalk.
Tajda Klobučar , raziskovalka na področju molekularne biologije (Kemijski inštitut, Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo – Laboratorij za RNA omrežja), se v svojem delu osredotoča na celico, zlasti na preplet RNA in proteinov, ki vplivajo na izražanje genov med razvojem celic. Razumevanje teh mehanizmov razkriva ključne procese, ki usmerjajo normalen razvoj zarodka ter omogoča iskanje novih terapevtskih tarč na ravni RNA za zdravljenje bolezni. (Tajda Klobučar
na fotografiji prva z leve.)
Dr. Sara Orehek , raziskovalka na področju biomedicine (Kemijski inštitut, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo), se ukvarja z imunoterapijo raka. Pri svojem raziskovalnem delu povezuje znanja imunologije in sintezne biologije ter razvija inovativne terapevtske pristope, usmerjene v zdravljenje rakavih obolenj in krepitev protitumorske imunosti. (Sara Orehek na fotografiji prva z desne.)
Nagrajenim znanstvenicam je diplome podelil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ob tem izpostavil: »Znanje je osnova za razvoj družbe. V Sloveniji imamo dobre univerze, dobre fakultete, dobre raziskovalne institute in dobre raziskovalke. Če bomo
znali to izkoristiti, bomo na dobri poti.«
»Naravoslovne znanosti imajo ključno vlogo pri reševanju najpomembnejših izzivov prihodnosti in prispevajo k izboljšanju sveta. Zato ni dovolj, da spodbujamo mlade ženske k vstopu v znanstvene vode; potrebno jih je opolnomočiti kot voditeljice in inovatorke, saj njihov vpliv na znanstveno odločanje – tako po vsebinski kot finančni plati – še vedno ostaja premajhen,« je v svojem govoru poudarila prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« je v 19 letih delovanja v Sloveniji nagradil že 55 izjemnih mladih znanstvenic.
Vir fotografije: L’Oréal-UNESCO
Škatlo dobrodelnosti namenili Srebrni niti
DOBRODELNA POBUDA
V začetku leta smo uspešno zaključili dobrodelno pobudo, ki smo jo pripravili decembra 2024. Zbrana sredstva smo predali humanitarni organizaciji Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, ki so jo kot prejemnico donacije izbrali zaposleni Kemijskega inštituta.
Evropska družba se hitro stara, zato postaja vprašanje dostojnega staranja eno ključnih družbenih izzivov prihodnosti. Vzpostavljanje sistemskih rešitev za zaščito pravic starejših, njihovo kakovostno življenje ter vključevanje v družbo je temelj za ohranjanje človeškega dostojanstva. Zavzemanje za starejše ni le izraz solidarnosti, temveč tudi odgovornost do prihodnjih generacij.
Z velikodušnostjo zaposlenih na inštitutu, ki so napolnili “Škatlo dobrodelnosti”, smo v decembrski akciji zbrali 2.030,00 evrov. Kemijski inštitut je znesek podvojil, zato smo humanitarni organizaciji skupno namenili 4.060,00 evrov. Srebrna nit aktivno deluje za izboljšanje kakovosti življenja starejših na številnih življenjskih področjih.
Pod vodstvom predsednice mag. Irene Žagar se v društvu zavzemajo za izboljšanje pogojev tako za stare -
Rožobežnica
IZMENJAVA RASTLIN
jše, ki živijo doma, kot za stanovalce domov za starejše. Prizadevajo si tudi za ustrezno obravnavo starejših v zdravstvenem sistemu – od primarne oskrbe do bolnišnic. Njihovo delovanje temelji na zagovarjanju pravic starejših, nasprotovanju diskriminaciji in nasilju nad njimi, spodbujanju kakovostne, varne in humane obravnave na vseh ravneh, osveščanju javnosti o izzivih staranja ter razkrivanju nepravilnosti in kršitev. Združenje deluje prostovoljno. Starejšim in njihovim svojcem nudijo svetovanje ter spremljajo delovanje ustanov, ki skrbijo za starejše, o svojih ugotovitvah
Pomlad je čas presajanja lončnic in urejanja nasadov na okenskih policah. Ker pa čudovite zelene rastline polepšajo tudi delovno okolje, smo ob dnevu Zemlje, 22. aprila, znova organizirali izmenjevalnico rastlin in okrasnih lončkov. Sodelavke in sodelavce smo povabili, naj prinesejo sobne rastline, potaknjence in okrasne lončke, ki jih ne potrebujejo, ter jih zamenjajo za kakšno drugo zeleno lepotico. Udeleženci so si lahko izmenjali tudi koristne nasvete za gojenje sobnih, ki jih ni nikoli preveč.
pa obveščajo javnost. Poleg tega so v Srebrni niti dejavni tudi na področju pravice do dostojne smrti, sami so pripravili predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Kemijski inštitut na 3. mestu po številu patentnih prijav
Slovenija je leta 2024 že tretje leto zapored zabeležila rast števila patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu (EPO). S 156 prijavami se je uvrstila na 34. mesto, medtem ko je bila leto prej na 37. mestu. Največ patentnih prijav slovenskih izumiteljev je bilo s področja električnih strojev, aparatov in energe -
tike (18 prijav), sledijo promet (17), farmacija (13) ter organska kemija in kemijsko inženirstvo (po 11 prijav).
Med slovenskimi prijavitelji je največ patentov prijavila Krka (14), sledita Pipistrel (11) in Kemijski inštitut (10), ki se je tako uvrstil na tretje mesto. Maj
Ne le raziskovalec, tudi gimnastičar
Dr. Andraž Lamut
Preplet vrhunskega športa in raziskovanja je že od otroštva del njegovega življenja, oboje mu je zgodaj zlezlo pod kožo. Je večkratni državni prvak in dolgoletni član slovenske reprezentance v športni gimnastiki, sicer pa doktor biomedicine, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo.
Prve športne in raziskovalne korake je naredil v rani mladosti. Navdušenje nad enim in drugim sta mu vlila oče, odbojkar, in mama, učiteljica kemije. Medtem ko je raziskoval naravo in prebiral naravoslovne enciklopedije, je začel z gimnastičnimi treningi. Otroška zagretost je kmalu prerasla v tekmovalni šport.
»Prvo medaljo sem prejel pri osmih letih in bil sem je neznansko vesel. Obesil sem jo nad posteljo in jo celo ponoči sanjal,«
Tekmoval sem z Aljažem Peganom in Mitjo Petkovškom, kar je bil zame res velik dogodek,” se spominja.
Ob koncu gimnazije se je soočil s prvo resnejšo poškodbo. Sledili sta dve operaciji ramena, kar je upočasnilo njegov športni tempo. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij farmacije, ki je postal tudi odskočna deska za njegovo raziskovalno pot. Še naprej je tekmoval za državno reprezentanco, a je ves čas prednost namenjal nabiranju znanja. Po diplomi se je vpisal na doktorski študij biomedicine. Tako kot na športnem področju je tudi v akademskem okolju nizal pomembne uspehe – za diplomo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado, za doktorsko disertacijo pa veliko Krkino nagrado.
pripoveduje nasmejan. Na pot vrhunskega športnika je stopil v prvem letniku gimnazije. “Takrat sem prvič nastopil na svetovnem gimnastičnem prvenstvu, ki je potekalo v Kaliforniji. Kot mladinec sem se uvrstil v člansko reprezentanco Slovenije, kar je bila prej izjema kot pravilo.
na olimpijske igre v Tokiu je opustil zaradi zaključevanja doktorata.
»Pri tem športu me navdušuje vsestranskost – celostni razvoj telesa in uma. Biti moraš čustveno stabilen in popolnoma osredotočen, da izvedeš zahtevno vajo.« Tekmoval je v mnogoboju, a med
»Športu se seveda nisem želel kar tako odreči, čeprav je bilo usklajevanje študija in intenzivnih treningov za nastope na svetovnih pokalih izjemen izziv. A z odločnostjo in osredotočenostjo mi je uspevalo,« pripoveduje. Nazadnje je tekmoval na svetovnem pokalu v športni gimnastiki v Kopru leta 2018, kar je pomenilo tudi uradni zaključek njegove reprezentančne kariere. Željo po uvrstitvi
vsemi orodji mu je bila najljubša bradlja. »Zakaj? Ker je to tisto gimnastično orodje, kjer se do popolnosti združita moč in tehnika,« pravi.
Z gimnastiko se danes ukvarja rekreativno, svoje znanje pa z veseljem prenaša na vse, ki jih ta šport zanima. Stoje na rokah so zanj vsakdanja rutina in jih za rekreacijo izvaja praktično kjerkoli. Če bi se jih radi naučili, ga le pocukajte za rokav!
Dogajalo se je
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo SRIP – Krožno gospodarstvo je podelilo nagrade za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2024. Bronasto priznanje je prejela invencija Kemijskega inštituta in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) z naslovom Jeklene elektrode za trajnostno proizvodnjo zelenega vodika. Inovacija, ki drage plemenite kovine nadomešča s cenovno dostopnim jeklom, odpira pot bolj trajnostni in stroškovno učinkoviti proizvodnji vodika.
Direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Gregor Anderluh, je sodeloval v pogovoru iz cikla Studio Evropa z naslovom Kompas za konkurenčnost EU, ki ga je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Tema razprave je bila prva večja pobuda nove Evropske komisije za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pobuda temelji na treh ključnih stebrih: zmanjševanju inovacijskega zaostanka, razogljičenju ter krepitvi ekonomske varnosti.
Slovenska ekipa, ki sta jo zastopala Jure Rebselj (magistrski študent, ki se izpopolnjuje v Laboratoriju za RNA omrežja na Kemijskem inštitutu) in Jona Novljan (sodelavec istega laboratorija na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo), je osvojila prvo mesto na finalu mednarodnega tekmovanja Portuguese League of Bioinformatics (PLB) 2025. Na tekmovanju je sodelovalo 53 ekip iz Evrope, Čila, Indije in Mehike.
Na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja so stekla gradbena dela za ureditev Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Zaključena so prva pripravljalna in rušitvena dela, v teku pa so tudi postopki javnega naročanja za dobavo vrhunske opreme s področja razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij, s katero bosta opremljena oba tamkajšnja laboratorija. S tem je bil dosežen pomemben mejnik pri uresničevanju investicije.
Na Evropski naravoslovni olimpijadi, ki je potekala v Zagrebu, sta uspešno nastopili dve slovenski dijaški ekipi. Prva ekipa (Tian Kobal, Aleksander, Andraž Čadež) je osvojila odlično 6. mesto in zlato medaljo, druga (Izadora Kopač, Niko Habinc, Primož Markovič) pa 16. mesto in srebrno medaljo. Dijake so pripravljali mentorji z nekaterih slovenskih gimnazij in sodelavec Kemijskega inštituta ter Zveze za tehniško kulturo dr. Matej Huš
Ekipa sodelavcev Kemijskega inštituta je maja sodelovala na tradicionalnem Teku trojk. Tekli so z veliko energije in se uspešno odrezali. Naj ostanejo v vrhunski formi, da bomo lahko navijali zanje tudi prihodnje leto. Veselimo se že njihovih naslednjih športnih podvigov!
Galerijska dejavnost
Marca smo gostili razstavo Quo Vadis Homo Staneta Jagodiča, enega vidnejših umetnikov nekdanje Jugoslavije. Njegov izraz zaznamujejo angažirane, včasih temačne in paradoksalne podobe, s katerimi je oblikoval prepoznaven likovni jezik. Ustvarja v različnih medijih –od fotografije, slikarstva in grafike do karikature, performansa in instalacij.
Razstava njegovih del na Kemijskem inštitutu ponuja le droben vpogled v obsežen opus Staneta Jagodiča ter nas popelje skozi različna ustvarjalna obdobja in medije, v katerih je deloval nekoč in ustvarja še danes.
V Galeriji Kemijskega inštituta trenutno gostimo razstavo Aleša Sedmaka z naslovom Naravoslovne ilustracije Sedmak deluje kot slikar, grafik, grafični oblikovalec, ilustrator in pedagog. Njegove ilustracije so doslej izšle v 373 knjigah – med njimi je 178 učbenikov, 106 delovnih zvezkov, 25 katalogov, 17 priročnikov in 8 slovarjev – s področja geografije, biologije in družboslovja.
Glasilo Kemijskega inštituta
Rastline z inštitutske strehe
NAVADNI ČISTEC
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
Maj 2025
V poletnih mesecih travniške površine popestrijo intenzivno vijolično obarvana socvetja navadnega čistca (Betonica officinalis L.). Uvrščamo ga med predstavnike ustnatic na kar kažejo njegovi dvoustnati cvetovi. V zemlji ima močno koreniko, iz katere spomladi poženejo pecljati redko dlakavi jajčasto podolgasti listi s srčastim dnom in valovitim robom. Ti zgodnji listi oblikujejo pritlehno listno rozeto. Z razvojem rastline med letom se peclji pritličnih listov podaljšujejo, prav tako se povečajo tudi listne površine.
Med pritličnimi listi požene do 60 cm dolgo steblo. Na vrhu stebla se julija razvije klasasto socvetje, sestavljeno iz navideznih cvetnih vretenc. Cvetna vretenca tvorijo drobni ustnati cvetovi rožnate ali škrlatne barve. Rastiščno vrsti najbolj ustrezajo svetla ali delno zasenčena rastišča. Prisotna je povsod v Sloveniji vse od nižin pa do montanskega pasu.
Poleg tega, da navadni čistec v poletnih mesecih, ko je marsikje že večina travniških cvetlic odcvetelo, prav lepo polepša travnike, je hkrati tudi zdravilen. V tradicionalni medicini so navadni čistec uporabljali pri zdravljenju dihal, prebavnega sistema, živčnosti, kože in pri ginekoloških težavah. Iz njega so pripravljali čaj in kopeli. Navadni čistec se pojavlja tudi v ljudskem izročilu, in sicer naj bi ga sadili na cerkvenih vrtovih in pokopališčih, saj naj bi odganjal duhove.
DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredila: Nataša Jager Radin
Naslovna fotografija: Mojca Opresnik
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija